" ' ' • : i- J List slovenskih delavcev v cAmeriki TELEFON PIS AKNE: 1279 RECTOR. Entered a* Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW YORK, MONDAY, AUGUST 20, 1906. — V PONEDELJEK, 20. VELIKEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. KHTflSTROFfl V MiO. nan soo udi mi Potres je razdejal skoraj celo mesto. V mestu Santiago de Cbile je bilo vsled potresa usmrtenih 30 ljudi. Skoda preseza $2,000.000. Razdejanje je popolno. POTRES IN OGENJ STA NAPRAVILA OGROMNO ŠKODO; NI JEDNO POSLOPJE NI OSTALO NEPOŠKODOVANO. Mesti Guillota in Limache sta popolnoma razdejani. — Vsa naj prožnejša poročila se potrjujejo. — Največja škoda je v Valparaiso. POTRES V COTLENSKEM GLAVNEM MESTU SANTIAGO. VELIK DEL MESTA ZGOREL. Običajna ropanja. Santiago de Chile, 10. avgusta. Potre- je razdejal tretii*» nie*ta Valparaiso i»»polu"ma in ljifcli je bilo ubitih. Mesta Videlamar, Guilloiain lama«-he s.. j»<; «»Imuna razdejana. — V tukajšnjem mestu je Hi k. 30 os.»b mmrtenih in inaterijalna j»;<«Kla znati f2jQQO,O0O. M.-sto Valparaiso je vsled potresa in jn./.ai-a v razvalinah in ona ja. kterini je potres prizanesel, so ali t^orela ali pa tako poXcodevana, da s« /amorej. vsaki čas ]»*lreti. Prebivalstva je jmia-otila popolna panika in vsi p.»skusi, organizovati pomožno akcijo, so bili dosedaj zaman. Vlada je pr»*r.asila preko sod in skuša ljudstvo pomiriti, toda to jej ne gre nič ti«j izjiod i»k. ker je j»>tres še vreraj ljudstvo v/jiemirjal. Včeraj se je pojavilo pet sunkov, kteri ]»a niso bili bas jaki. M«tukanski kabel je bil ves dan v zvezi.z Yalparais-»m. toda v notranjih pokrajinah so we brzojavne naprave razdejane, tako da bode trajalo še par dni. i medno >e šk«>da zajiet popravi. Ves trp>v?^i del mesta Valparaiso je razdejan. * Oblasti ne puste, da bi v hišali gorele luči in brzojavni u-radi so radi teira po noči zaprti. Steviio mrtvecev in raiijeucev cenijo na 4000. Ladije v luki so nepoškodovane in vse polne bearunov. Vse hiše so praz-ne. Dosedaj se še ni ničesar storilo za odstranitev razvalin in iskanje mrtvecev. Ker potres še vedno traja. delavci nečejo iti med razvaline. Jutri bode vojaštvo delavce prisililo na delo. Buenos Avres, Argentina. 10. avgr. Vsa prvotna izročila o potresu v me-«0* Valparaiso ee potrjujejo. Največjo škodo je napravil pit res v središču mesta od Plaza de Ordon do Plaza Prat. Mnopo ljudi je ubitih, toda število mrtvih še ni znano. Na stotin« ljudi je ranjenih. Mesto Los Andes, 18 milj izt »eno od mesta San Felipe, je skoraj popolnoma razdejano. Vsa mestna in vladina poslopja, hoteli in javni uradi so popolnoma razdejana. I>rupa mesta na chilensfcej *t.-ani Aodov. ktera so popolmmia ali pa deloma razdejana, so: Guillota z 9000 prebivalci, Llai Iiai 2500, Illapel 5000, VaUenar 5000 in San Felipe 19 900 prebivalcev. Guilloia je popol-v razvalinah in tam je število «*»itih izredno veliko. Od Santiago do And so vsi železniški mostovi in vsi tuneli razdejani. Potres je nastal vsled bljuvanja nekega ognjenika pri Junin Los Ande«. — „ Za sedaj ni mogoče ceniti ikodo, veka&o je pa bika katastrofa jedna najhujših, kar jih pucnni zgodovina. Vsled katastrofe so v Argentini preložili vse slavnosti na kasnejšo dolu. Tukajšnje ljudstvo je zelo prestrašeno in težko pričakuje poročil «*J svojih v Chile živečih sorodni/kovin prijateljev. Vsaka zveza z Valpa-rawwn je pretrsrana, toda jezdeci, ki so prišli preko And, naznanijo, da je samo v Guilloti nsmrtenih 500 ljuhli in da so razvaline v plumenu. Santiago de Chile, 19. avg. Tacega I*»tresa, kakoršen je bil oliioma počiva. 0 kaiastndi v Valparaiso pričela so prihajati sedaj pogosteje poročila, lieir mi, '.c-teri so od tam prijezdili semkaj. trdijo, da so tamošnje razmere grozne. Njihova p.ročila so vsled panike najbrže pretirana. Oni cenijo število ubitih i:i ranjenih na 10,000. Cele ulice so se spremeni.e v razvali-!ie. Takoj po potresu pričel je divjati jK.žar, kteri je grozo in nevarnost še povečal. Nad 60.000 ljudi biva -cdaj na irričiii krog mesta. Gašenje je zelo težavno, ker primanjkuje vode. Poslopja Arsenal nmrnarična palača. momarična šola. carin.-iri urad, hoiel Royal, uradi Mercurio, poslopje ehilenske banke in ono Banca Tara-pa<-a y Argentina so popolnoma razdejana. Iz Puenta Duaras se poroča, da v.iak, kteri bi moral priti tjekaj včeraj zvečer iz Santiago de Chile, Še vedno ni prišel. Lima. Peril, 10. avg. Iz Chile se p.r.»ča. da o roparji pričeli prazniti žepe mrtvecem v Valparaiso. Mnogo roparjev so vojaka ustrelili. London, 19. avg. Neka zasebna brzoja\fca iz ValparaLsa javlja, da so tamkaj s poslovanjem zopet pričeli. Požar so omejili. Druge brzojavke poročajo, da so se vslužbenei angleških tvnik v Vaparaiso rešili in da katastrofa ni tako velika, kakor se je prvotno domnevalo. Honolulu, Hawaii, 19. avg. Iz otokov Hawaii, Maui in Hilo se javlja o velikanskem valovenju oceana. Valov-je razdejalo j»omole v Maalala na otoku Mani. Valovenje je nastalo vsled potresa v Južne j Ameriki. 1 iverpool, 19. avg. Večina zavarovalnih družb ima posle v Valparaiso, toda zavarovalnina ni tako velika, ka-tkbr je bi 'a ona v San Franciscu. Zavarovalne družbe niso dobile dosedaj od svojih agentov v Chile nikakega poročila. • * • Mesto Santiago. Santiago de Cbile, glavno mesto republike Chile, se nahaja 560 metrov nad morsko gladino ob gorskej reki Mapocho na nnlovitnej ravnini. Prebivalcev ima 300,000, toda nijednega zamorca. Mesto je razdeljeno v pravilne če-tverokote, kakor New Yoitc (Manhattan). Hiše so jeduonadstnopne. Sredi mesta stoji 60 metrov visok grič Santa Lucia. Najlepši poslopja so Moneda, kjer biva predsednik; kongresov« poslopje in poslanika, zbornica; mestna hiša ali Časa de 1-a Mu-nici palidad; Int«ndancia in pošta, ktere tvorijo severno stran Plaze de la Independencia; na zapadnej strani t rjra stoji katedrala, dočim so na drugih .traiveh arkade in galerije. Lep trg je ttfdi plaza de Abastos. • • • Mesto Valparaiso. Valparaiso je čisto trgovsko mesto in je v največjem protislovju z glavnim in uradniškim mestom Santiago: tu so Chilenci v večini, v mestu vlada mir in vladine hiše so v večini; v Valparaiso pa postajajo domačini slični Evropejcem tako po običajih in živahnosti. Povsodi je opažati trgovski duh, v mestu je le malo javnih poslopij, ktera služijo le trgovini. Krog mesta so gole strme gore, fotere vse so nerodovitne. Na zapadnej strani mesta je staro mesto ali E1 Puerto, dočim se drugi del imenuje E1 Almendral s predmestjem Mercedes in E1 Baron. VValparaiso je mnogo obrtnih podjetij, zlasti tovarne strojev, vozov, žganja, pivovarne, mlini in tovarne sladkorja. Leta 1S20 imelo je mesto le 2000 prebivalcev, a danes jih je 150,000, med kterimi je 11,000 ino- zemeev. Mesto je razsvetljeno s plinom in elektriko, ima električne ulične železnice. Valparaiso je središče vse trgovine republike Chile. « • • Valparaiso, Chile, 20. avgusta. V noči minulega četrtka je bilo čuti 82 potresnih suailkov, kteri vsi so bili zelo jaki. Potres se nadaljuje, toda postaja vedno slabši. Škoda je ogromna in bode najbrže dosegla svoto 250 milijonov dolarjev. Vseh ljudi skupaj je bilo gotovo 2000 usmrtenih. Kapitan nekega par-nika, ki je dospel iz San Franeieo, trdi, da je položaj v Valparaiso mnogo slabši, nego je bil povodom katastrofe v San Francisco, Ikajti razdejanje mesta je popolnejše, nego je bilo ono californijske katedra.e. Več mest in vse {»olno vasi je razdejanih in vsa mesta v dolini Acon-cagna so poškodovana. Velikansko škodo je napravil požar, ki je nastal tahoj p> potresu. Vse prebivalstvo prenočuje na gričih, v parkih in na ulicah. Pomanjkanje jest vin postaja vedno bolj občutno. Liter mleka velja Hiilensiki dolar in ga skoraj ni mogoče dobiti. Vendar pa ne bode prišlo do*lakote, kajti v mestu je na tisoče ton pšenične moke in riža. Ob.asti skrbe sedaj za pravilno razdeljevanje jestvin. Vse železnice so razdejane. Takoj pi prvem ptrtresnem sunku pričelo je deževati, toda deževalo je le jedno uro. Noči so zelo mrzle in ljudje, ki y»renočn>jejo na prostem, morajo mnogo prestati. Posebni seli so odjezdili proti severu in jugu po vojaško pomoč. V Valparaiso vlada izjemno stanje od potresa nadalje. Galveston, Texas. 20. avg. Preko Mehike e poroča iz Chi e. da #e bilo razdejanje Valparaisa mnogo popolnejše, nego e je prvotno domnevalo in da so cela mesta razdejana. Los Andes je popolnoma razdejano in to velja tudi o Melipilli. Tu je bil potres mnogo liutjši. nego v Valparaisu. Deloma so razdejana tudi sledeča mesta: Casablanca, San Miguel, Anto-fogasta, Serena in CaMre. V vsej Chile je bilo usmrtenih najbrže 30.000 ljudi, toda ta poročila so dosedaj le sama domnevanja. Valparaiso, Chile, 20. avg. Šestdeset odstotkov tukajšnjega mesta je po-p)lr>oma razdejano in število usmrtenih je izredno veliko. Nad 100,000 ljudi je brez domovja in v mesto je nastalo pomanjkanje vode. Vsa oko-ličanska mesta so razdejana- Nesreča na železnici. Sedem osob ubitih. MED VČERAJŠNJIM VIHARJEM JE BRZOVLAK ZA VOZIL V PRAZNE VAGONE. V slednjih je spalo več osob in vse so usmrtene. MNOGO RANJENIH. Johnstown, Pa., 20. avg. Med včerajšnjo nevihto zavozil je neki brzo-vlak Pennsylvania železnice pri Sang Hallow v vrsto tovornih vagonov. Sedem mož je bilo usmrtenih in ravno toliko ranjenih. Med mrtvimi so tudi Miha Todič in Milan Patič, oba iz Conemaugh. Tri je ranjenci bodo naj brže vsled zadobljenih poškodb umrli. Ko so uslužbenci skušali nesrečnike izbaviti iz voza, niso zamogli priti v voz in šele po par urah so zamogli odpreti vrata in prinesti mrtvece in ranjence na prosto. na Rockefeller bolan. John D. Rockefeller je obolel prebavalnih organih, vsled česar mora na svojem domu v Forest Hill pri Clevelandu, O., ležati. Njegova bolezen ni nevarna in v par dnevih bode zopet zdrav. VELIKA HITROST. Neka družba namerava graditi direktno električno zvezo iz Chicaga v New York in obljubuje, da bodo njeni vlaki vozili med imenovanima mestoma še enkrat manj časa, nego vozijo sedanji potniški vlaki. To je značilno znamenje sedanjega časa; vsakdo skuša hiteti in bežati proti svojemu cilju, ne da bi pomislil, da je za kaj tacega pred vsem potrebno imeti vztrajnost in da je treba mazati tudi najboljši stroj. S tem nudimo Triner-jevo ameriško grenko vino, ktero o-hrani in poveča moč in jakost s tem, da upljiva na prebavalni sistem in čisti kri. Bledi in bolehni ljudje, brez teka in odločnosti, bolni in obupani, nervozni in za delo nezmožni, bi morali Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono jim bode pomagalo tudi v zastaran ih in kroničnih slučajih. Za želodec ni boljšega sredstva na svetu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Povodenj v Johnstownu. Ulice preplavljene. V MESTNEM DELU, KJER SO ZASEBNE STANOVANJSKE HIŠE, SO ULICE POD VODO. Ulični promet je bil dalj časa ustavljen. — Reke hitro naraščajo. VELIKA ŠKODA. -o- Johnstown, Pa., 20. avgufcta. Včeraj je razsajala tukaj izredna nevihta, pri kteTej je nepopisno deževalo. — Mestni del Moxham, kjer bivajo sami bogatini, je preplavljen, ter voda je napravila velikio Škodo. Ulični promet je bii radi naliva par ur ustavljen. Mnogo ulic je preplavljenih z dva do tri čevlje globoko vodo in reki Conemaugh in tony Creek hitro naraščata. Trgovski del mesta ni preplavljen. Iz Alleghenyja in drugih krajev se poroča, da je povodenj napravila veliko škodo. Brzojavne in telefoni« zveze so večinoma razdejane, tako da podrobnosti o napravljene j škodi ni mogoče dobiti. V Kittaningu je strela ud a ri.ua v razna poslopja in voda je odnesla pet mostov. V Seottdale je ulični promet popolnoma ustavljen. Tudi na S wick-ley Valley je voda odnesla več mostov in preplavila razne premogove rove. FREELUNCH V CHICAGU. V chicaških gostilnah se dobiva pokvarjeno meso kot lunch. Chicago, 111., 18. avg. Inšpektor jestvin Murray je pronašel, da obstoji takozvani freelunch v mnogih tukajšnjih gostilnah po večini iz popolnoma pokvarjenega mesa. Imenovani inšpektor je obiskal včeraj prostore nekega tovarnarja luncha, imenom William Davidsona na Illinois St., in kar je tam pronašel je tako, da mora pokvariti tek za lunch, kakoršen se dobiva po gostilnah brezplačno. Kaeih deset delavcev je peklo gnilo svinjsko in goveje meso, kteremu so skušali s pečenjem dati lepo obliko. Po tej fa-brikaciji se razpošilja to meso v razne gostilne. Iz peči je prihajal grozen smrad. Lastnika "tovarne" in njegove delavce so zaprli Nato je inšpektor obiskal nek javni "oold storage" ali refrigerator in zaplenil tamkaj 25,000 funtov neužitnega mesa, kterega je imel tamkaj imenovani William Davidson shranjenega. Lopov je izdeloval tudi klobase iz •rnile^a mesa. Tudi ako je hiit, v kterej prebivate. «• tako majhna, je t njej vedno dovolj sa Sidro Pain Ezpeller proti in druge bo mL 8WUhIm po 60 96 ' • • : t';-:'-. V - Južne republike. Revolte v San Domingo. V S. DOMINGU SE JE ZOPET PRIČELA REVOLUCIJA. USTAŠI SO ZASEDLI DAJASAN IN SO NA POTU PROTI MONTE CRI-STI Tudi na Cubi se je pričelo revolucionarno gibanje. Ustaši v Pinar del Rio in Santiago. B O J L Poziv na boj Boji na Balkanu in proti teroristom, drugo iz inozemstva, Havana, Cuba, 20. avg. Tukaj so zaprli pet uglednih članov liberalne stranke, ker so agitovali proti sedanji vladi in ustanovili zaroto z namenom ubiti predsednika Estrada Palma. To dokazuje toraj, da je bila vlada o vsem dobro poučena in da skuša storiti vse, da prepreči revolucijo. Aretovani so bili general Carlos Garcia Velez in njegov brat Fausto, bivši cubanski konzul v Bremenu; bivši senator Monteagudo, polkovnik Manuel Piedra in general Enrique Loynar del Castillo iz Puerto Principe. — Vlada je brzojavila v Santiago, naj tam aretujejo Juan Gualberto Gome-za, kteri je prvi vodja liberalcev. Enrique Lovnar del Castillo je na potu v ječo ušel s pomočjo svojega sorodnika Arana. Ustaši v pokrajini Pinar del Rio so dobili izdatno pomoč. Včeraj sta se vršila med orožništvom in ustaši dva boja. Te dni [>ošlje vlada vojaštvo v Pinar del Kio in železnica je že dobila tozadevni nalog. Cape Havtien, 19. avg. Semkaj se poroča, da se je v republiki San Domingo pričelo zopet resno revolucionarno gibanje. Ustaške čete pod vodstvom generala Navarro so se izkrcale pri Riviere ,napadle mesto Dajabon in ira zasedle. Dvajset ljudi je bilo u-streljenih. Ustaši so se napotili proti Monte Crist i. Ustaši nestrpno pričakujejo prihoda generala Descliampa. kteri bode prevzel povelje in deloval v prid bivšega predsednika Jimineza proti se-danjej vladi. V sevcrnej San Doiningo vlada prava anarhija in trgovina z notranjimi kraji je popolnoma prenehala. Havana. Cuba, 19. avg. Vesti o revolucionarnem gibanju na Cubi se potrjujejo. Dne 17. t. m. zvečer vršil se je pri Rio Hondo, pokrajina Pinar del Rio boj med oddelkom orožnikov in ustaši pod vodstvom znanega veterana, polkovnika Pozo. Po kratkem streljanju so se ustaši umaknili. V Pinar del Rio sta i s dve ustaški četi pod vodstvom uplivnih mož. Turi v pokrajini Santiago so se pojavile ustaške čete, ktere vodi Enrique Mesa. Ustaško gibanje se je pričelo radi splošne nezadovoljnosti. CAR POŽIVLJA LJUDSTVO NA VSESTRANSKI BOJ PROTI TERORISTOM NA POLJSKEM. Strategija revolucionarjev. Nemški konzul tepen. NAPAD NA VARŠAVSKEGA GU-BERNATORJA. Samomor mlade žene. Dvajsetletna gospa Merritt Alleno-va v Charlestownu, N. JT., je včeraj po prepiru s svojim možem skočila v vodo in utonila. Strela udarila v cerkev. V neko cerkev v Wallace, Ind., u-darila je strela, ko je 20 žensk pripravljalo cerkev za neko slavnost. Jedna ženska je ubita, dve sta smrtno ranjeni. Denarje v staro domovino yoiUjame: ca f 20.50 ............ 100 kron, sa | 40.90 ............ 200 bon, za i 204.00 ............ 1000 kron, sa $1020.00 ............ 6000 kron. Počtarina j« všteta pri teh vsotah. Doma m aakasane vsot« popolnoma izplačajo tooa vinarja odbitka. Naš« denarne poiOjatvo izplačaj« eJcr. poštni hranilni urad v 11. da 12. Denarje nam podati jo naJprllK-aeje do |26.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pizmu, večje eake po Domeetic Postal Money Order ali pa Hew Toxic Bank Draft. FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, Hew York. «104 St.Clair Ave. Hi Cleveland, O. Petrograd, 20. avg. Car Nikolaj je varšavskemu geLeraluemu guberna torju Skalonu brzojavno čestital povodom njegove rešitve, ker ga bombe, vržene proti njemu, niso pogodile. Ko se car zahvali Bogu, da mu je Skalona ohranil, nadaljuje: "Ne obupajte in vztrajajte v boju proti anarhiji in revoluciji. ' * Carjevo željo bode težko izpolniti, kajti policija je iz ulic poljskega glavnega mesta popolnoma zginola, dočim je vojaštvo skoraj pomanjkljivo. Varšava, 20. avg. Revolueijonarji, kteri so skušali niinolo soboto umoriti generalnega gubernatorja, so pri tem postopali natančno po svojem načrtu. Par dni preje prišel je nek kot častnik oblečen revolucijonar v nemški konzulat, kjer se je spri s podkonzu-lom in. ga oklofutal. Vsled tega je bil generalni gubernator prisiljen, pod-konzula obiskati in ga prositi ofici-jelno oproščenja. Medtem so najeli revolueijonarji stanovanje blizo nemškega konzulata in raz balkon tega stanovanja so potem vrgli bombe na gubernatorja. Petrograd, 19. avg. V Revalu so včeraj zjutraj ustrelili sedemnajst mornarjev oklopne križarke Pamjat Azova, kteri so se dne 2. t. m. uprli. Dvanajst nadaljnili mornarjev bilo je obsojenih v ječo od 6 do 10 let; 13 so jih izročili kazenskim bataljonom, 15 jih je kaznovanih disciplinarnim poiom in 34 je bilo oproščenih. Varšava, 1!). avg. Včeraj popoludne je nekdo vrgel raz balkon neke hiše na Natolinskej ulici tri bombe na kočijo generalnega gubernatorja. Dve sta eksplodirali za kočijo, ne da bi jo poškodovali, toda okna vseh sosednih hiš so razbita. Orožniki so hišo obkolili in preiskali, toda napadalcev niso našli. Na balkonu je policija našla še jedno bombo. Kišenev, 19. avg. V hiši profesorja T ierdohlebova našli so delavnico bomb. Več ljudi so zaprli. Rumena mrzlica v državi Louisiana. ZDRAVSTVENE OBLASTI SO DOGNALE JED EN POZITIVNI SLUČAJ V NEW IEERI JI. Zbolei". je nek mulatski deček; oblasti so ga isolirale. EPIDEMIJE SE NI BATI. New Orleans, La., 20. avg. Predsednik državnega zdravstvenega urada, C. H. Iron, brzojavlja imenovanej oblasti: "V New Iberiji, 125 milj daleč od New Orleansa, pripetil se je slučaj rumene mrzlice.'' Dr. Iron odpotoval je z raznimi zdravniki v New Iberijo, da odredi potrebno karanteno. Za rumeno mrzlico je zbolel nek 12-letni mulatski deček, kterega so takoj isolirali. Zfbolel je -minoli petdk in v soboto so zdravniki dognali, da ima rumeno mrzlico. Kako je nastala bolezen, ni znano. TURŠKA VLADA SE PRITOŽUJE; OKROŽNICA VELEVLASTIM RADI BOLGARSKIH ZADEV. — GRKI BEŽE IZ BOLGARIJE. Fran Josipov 76. rojstni dan; predpisane slavnosti so se vršile po vsej deželi. ŽETEV NA OGRSKEM. Dunaj. 19. avg. Tukajšnji turški poslanik dobil je od po rte okrožnico glede bolgarskih zadev, ktero b«f»ie izročil evropskim državam. Okrožnica povdarja, da je turška vlada glasom berolinske pogodbe prisiljena, čuvati ss'obodo vseh grško-pravoslavnih prebivalcev na Bolgarskem in v Rumeliji in v Carigradu že protestiral proti preganjanju Grkov. Bolgarski agent je pa istodobno protestiral radi zadržanja Turkov proti maeedouskim Bolgarom. Filipopelj, 20. avla z 9/5 potniki. New York IS. avg. iz Southamptona s 1050 potniki. Kovno 19. avgusta iz Libave s 305 potniki. Dcapeti Imajt: Bordeaux iz Havre. Vader.and iz Antwerpena. Slavonia iz Reke. Gertv iz Trsta. Ryndam iz Rotterdama. Carmania iz Liverpoola. Georgic iz Liverpoola. Bremen iz Bremena. Odpluli »o: Victorian 20. avg. v Liverpool. Odplmll M«; Kaiser Wilhelm der II. 21. avg. v Bremen. Teutonic 22. avg. v Liverpool. Statendam 22. avg. v Rotterdam-La Touraine 23. avg. v Havre. Barbarossa 23. avg. v Bremen. Vaderland 24. avg. v Antwerpen. Cedric 24. avg. v Liverpool. New York 25. avg. v Southampton. _____ "GLAS NARODA" 44s£ slovenskih delavcev * Ameriki. wtcdnik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Wsc Jk: Publisher FRANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York City- ii leto velja list za Ameriko . . . $3.(0 u pol J-ta . ..........i.50 la Evropo, za vse ir^o.......4.5*-.) 4* .. ^ j leta.......-.SO u «< « četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NAHODA .ihaja vsaki dan iz-vzeiaši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA« (."Voice of the People") tfiteuciJ cvay day, except Sundays and Holidays. Subscripticn yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase dc deset vrstic se plača 3C. -en tov. Dopihi brez podpisa in o?obnosti se natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po "Vlcm-.y Order. Pri spremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nar.i tudi prejšnje bivali-, ie naznani, da hitreje najdemo naslov-' Aika. - Dopisom in pošiljat vam naiedUe Si^io*-. "Gfa^ Naroda" 4S Greenwich Street, Ne v/ York Citv; Potresi v Južni Anie= riki. i res. k t en je glasom. pomanjtdji->or-<:il iz Južne Amerike razdejal d Valparaiso iu razne drage c-hi-:e kraje, pripetil se je uaš v sre-; onih pokrajin, ktere so že sto-v nepresfaanej nevarnosti radi v, kteri so tamkaj na dnevnem Ker se potresi tamkaj taio po-»ma p"javljajo, dali so onej veliki'j jx-lcrajini že starodavni ludi-ime. ktereira dežela v polnem u zasiiižoje. <>ni imenujejo ono aji:i" < "u>eatl.>n — "dežela, ki se . .:'■: -r kaka viseča postelj." i.jj-ruznejii potres, kar jih je bilu iaj v Ježaej Ameriki, jo bil oni, jt «-ta 1*>12 razdejal mesto Ca-■ v Vt-.e/.ueli. Potres je trajal it eelo minuto. Chiit*, zlu>ti v gorovju, se čestu-••• majajo potresni suuki, toda po--M v mej deželi zelo redki in so laj napravili ie majhno š-iodo. »m >tati>tienih podatkov pripeti Chile vsakih 50 let po jeden po-<]■•< im ^i potresi v tamošnjem u •>.>lj irosti. februarju leta . >.>tiv- .I\ iiriii 1 otok Santa svojo državo sramote zopetnegu linea-n j a. Toda njegov namen je izpod-ietel, ker on ni govt>rii državljanom, temveč druliali ljudi, kterim je osveto-že.jnost odvzela vse, -kar je bilo na njih človeškega. Radi tega je bila irovernerjeva misija že v naprej izgubljena. On ni razločil množico od druhali in radi tega so vse njegove namene spodletele. Da je bilo z go-verneorjem par dobro oboroženih Iju-dij. kteri bi množici zapretili s streljanjem. bi to več- izdalo, nego gover-nerjeve besede, kajti silo se ukroti le s silo. DOPISI. M: na treh raznih krajih za osem. de. -t. • >n>ma deset čevljev, toda zeiti a se je zopet po j>ar tednih znižal 1 tem jxitresom zalila to Talcahuano; - > -Ko m-»rje blizo obrežja je bilo za par trenorkov suho in iz površine V" . p luajal dim. Med m m« I t ■Milimi*, v novembru 1. 3^4:1 se j»- vi 'a umaknila /a 1">0 yartlov in .se {»- tem v višini 12 vardov zopet vr. it . N».k angležki parnik. kteri jt* \kri-;.:i v zalivu Harradura na »• ej w '.i. prišel je skoraj S divjal je potres tri ti vsi-m obrežju južnega Pacifika, j ka v r t idi jia Hawaii, Japonskem iii j \ A:— i. \ alovje dvignilo parnLke j 1 ■ . -ka!.»vja otočja Attole in so <-!ali ucti skalovjem. Isti potres j« pntvarocil t'b zapadhem obrežju Južne A',, jike »aloviiujj, kitu, je tu pa ta 'u dn^.^h, r>u ,-evljev višine. V peru--..-Ki mestu Ariea, ktero je potres virat razdejal, s<» se pixlrle vse hi-"i je znašala $12,000,000; • >'»> ljudi je bi.o usmrtemih. Valovje je vrglo razne pamike tri milje daleč na kopno. Potres je trajal dva dni. Radi lega potresa se je odprla zemlja i:i v odprtini se je našlo vse polno prastarih mumij. Linčanje pred gover= nerjem. Linčanje pred očmi najvišjega uradnika države, kakor se je pripetilo v (»n*en'.vi«rJa, South Carolina, je iz-rt-diio redka prikazen celo za one države, kjer se je te vrste justica že tla h> udomačila. zrok linčanju. o kti-rem smo natančneje poročali, je isti. .^akor pri drugih takih prilikah. Zamorca, kteri je izvršil oduren zločin, »o tam, kjer je to izvršil, prijeli in množica ga je obsodila v smrt. Ko so >e linčarji pripravljali na linčanje, prišel je governer države v spremstvu časniških poročevalcev na lice mesta i i je pozval množico z lepimi besedami. iaj tpjra ne stori in naj zamorca prepusti roki pravice. Toda njegovo svarilo je bi jo zaman in zamorca so pred njegovimi očmi ustrelili s stoterimi krogljaini. Niti malo ne dvomimo, da je imel governer najboljšo voljo obvarovati Moon Run, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim Vas, da sprejmete par vrstic iz naše naselbine, iz ktere se itak malokdaj kaj sliši. Dne 0. avgusta je nesreča obiskala našega rojaka Janeza Korošec. Zjutraj je šel zdrav in vesel na delo; popoldne po 3. uri pa so ga prinesli mrtvega na površje. Ubilo ga je v rovu. Star je bil še le 25 let, doma iz Rakitne pri Borovnici, kjer zapušča ženo in jednega otroka. Pokopali smo ga lepo in dostojno In o 7. avgusta. Bodi mu lahka žemljica! F. Maček. Victoria, Mich. Cenjeaii g. urednik:— Par milj od tukaj je bil velik štrajk radi povišanja plač. Ker jih je pa nekaj vsejedno hotelo delati, je prišlo do hudega spopada, pri kterem so bili 3 mrtvi in 21 ranjenih. Imen Vam >e ne morem poročati. Dosedaj so jih zaprli že 94, a jih bodo še nekaj. Kolikor vem, ne dela tam veliko S! .vencev, ampak večinoma Finci. Pozdravljam vse! F. S. PuebTo, Coio. Cenjeni g. urednik: Pred tremi meseci sem Vam poročal o delavskih razmerah, sedaj pa imam poročati, kar je v Zjedinjenih drža na dnevnem redu: o nesrečah. Pred dobrim tednom se je poue3re-il v eni tukajšnjih rudotopilnic rojak -I. Kastelic, doma iz Ambruške fare na Dolenjskem. Vozil je namreč rudo po električni vzpenjači v mali kari •'skip" imenovani. Ko je prišel do vrha in odpeljal, je isti čas drugi od zuolaj vzpenjačo sprožil dol. Ta, mi-ra narodnonapredne stranke, kar se je zgodilo pred tremi tedni, krha se ■napredna stranka na vseh koncih, V napredni stranki ni sloge, a vendar je upati, da zmagajo demokratski elementi, torej da se napredna stranka pomladi. Med napredno stranko in slovenskim učiteljstvom je nastal razkol. ' * Učiteljski Tovariš" je prinesel članek, v kterem dopisnik hudo prijema dr. Tavčarja in njegovo politiko. Članikar zahteva, naj dr. Tavčar odstopi od vodstva in naj se pomakne bolj v zadnje vrste. Dalje zahteva, naj učiteljstvo ne podpira niti liberalne niti klerikalne stranke in naj čaka, da se iz napredne stranke prerodi no-via stranka- Nova stranlka se gotovo porodi, ali tu ni potreba, da na tak način stare voditelje odstranimo. Stranka naj se pomladi z mladimi, čilimi močmi, ki naj delajo, kakor je delal dr. Tavčar, ko je še mlajši bil, in še danps dela, kolikor se mu ljubi. Mlade moči rade delajo, le pustimo jih malo na površje, a ne pritiskajmo jih k tlom. V napredni stranki vre, pojmi se bodo raizbistrili, stranka se bode pre-os no vala in naj se bode imenovala tako ali tako, 'politična prerojenka mora biti demoikratka. Iz napredne stranke naj se reši le naprednost in narodnost. Načela v slovenski politiki morajo biti le demokratska. Današnji dam je važen v zgodovini Avstrije. Dne 6. avgusta leta 1806 se je cesar Fran II. odpovedal kroni nemškega cesarstva. S tem je bilo pokopano rimsko cesarstvo Nemcev. Cesar Fran II. je postal cesar Fran L, to je eesar avstrijski. V tem avstrijskem cesarstvu so bili merodajni trije narodi: Nemci, Slav-jani in Madjari. Najštevilneji so bili Slavjani,^ toda Nemci postali gospodarji, vse državne službe so zavzeli Nemci, kteri so imeli nalogo širiti v Avstriji nemško propagando. Nemško nasilstvo je predramilo leta 1S4S druge narode, toda solnce svobode je hitro aatemnelo. Prišlo je leto 1861, to je- doba moči Nemcev v Avstriji. Politične dobrote so uži- vali le Nemci, ki so neusmiljeno tlačili Slavjane. Ali nemška ikrutost se ni mogla vzdržati. Leta 1866 je bila Avstrija premagana pri Kra/jevem Gradcu in od tedaj se je pretrgala zveza, z Nemčijo. Nemškemu, nasilstvu so se uprli Madjari in tako je leta 1S67 nastal dua-lizem. Avstrija se je razpolovila, postali sta dve državni polovici: avstrijska in ogrska. Slavjani so bili tu in tam izročeni svojim sovražnikom. Slavjani vstajajo. Miru ni tu, ni tam. Slavjani zahtevajo jednako-pravnost v državi. TaaHe je izdal jezikovne naredbe, da bi napravil red, ali se mu ni posrečilo. Trezni Nemci že priznavajo, da bo Avstrija le tedaj močna, ako se Nemci sporazumejo s Slavjani, to je ako se uvede in izvrši jednakopravnost. Dokler se to ne zgodi, ne bode miru v Avstriji. Prosveta in napredek bode priborila Slavjanom mesto in veljavo v državi, kakor jim to gre po zakonu in zaslugi. Volilna preosnova bode zopet ustvarila nov položaj, kterega si bodemo le z vztrajnim delom na gospodarskem in političnem polju zboljšali. A. T. Preveč ljubezni. Spisal Janko Bratina. Tisto jutro je bilo umazano, deževno" jurtro slovenskih umetnikov in samomorilev, kakor bi dejal naš Cankar. Ljudi ni še bilo na cesti, dež je bil in siva, gosta megla je obdajala mesto. Profesor Niko Pučnik se je vzbudil precej pozno in si pomel oči. Tema je še vladala v sobi, zastori so bili raztegnjeni čez okna, tako da se je komaj razločevalo predmete, ki so bili v neredu na mizi in po tleh. — Fej vraga, je zagodmjal, in še to vreme, še to vreme... Pomencal si je zopet oči, pogladil si brado in se zagledal tja v kot... Kalkor bi se nekdaj plazilo tam, tako nekaj nerodnega, velikega; pa zopet je bilo videti mehko, ljubko. Kakor bi šepetalo tam in tiho liehetanje mu je donelo na ušesa. In bliže in bliže in bele, mehke roke so se stegnile proti njemu in topla usta je začutil na svojih. Kri mu je zakipela-- Stresel je glavo in vstal. Počasi se je začel opravljati, ogledoval si je pri tem sobo in vsako posamezno stvar. Fotelj je tudi stal tam ob oknu. — No, kaj ne boš šel od tu, ne rabim te več; ona je tam sede'Ja včasi, sedaj se brezpotreben. V kotu tiho, pritajeno šepetanje, kakor bi se nekaj poljubovalo, Ikakor bi bila ta ura ljubezni-- Oblečen je že bil, stopil je k oknu in odgrnil zaveso. Zunaj dež in blato; v temnih, umazanih potočkih se je voda stekala po cesti in profesorju Pučniku je to bilo neprijetno, nerodno. Obrnil se je nazaj od okna in bregnil se je ob fotelj. Prijel se je zanj z eno roko, z drugo si je segei preko čela." — Da, tu je bilo, tu. Kolikokrat sta bila tu srečna on in njegova Anica, da, kolikokrat-! Tako čista je bila ta ljubeaen, tako močna, lepa, visoka. * Dolgo je že od tega, ko jo je spoznal ; drobna je bila Anica takrat kot droben cvet. In srečala so se njuna -pota. vztrepetala je pred" njim. čutila je, da ga mora ljubiti, edino ljubiti. In naj bi jo rezal na ikosce, ona bi ga vendar še ljubila, še vedno, vedno. Srečna sta bila, srečna do zadnjih dni. Nič jima ni kalilo te mehke, sladke sreče, bila sta si vse: svet in življenje. Naprej ni hotel misliti Niko; povesil je 'glavo še bolj, in sedel se je potem na fotelj. Zde.«o se mu je, da je danes truden, da se mu kri pretaka leno in mrtvo po žilah. In zmnaj je padal dež, ta umazan siv dež, ki je bil fcakor težka, zoperna misel, ki se človeku zapiČi v dušo in ga davi pod vratom, kakor jestreb svoj plen. Prižgal si je cigareto. V velikih kolobarih se je dvigal dim okoli njegove glave, v vijugastih 'krivuljah se je izgubljal pod stropom. Jeden je izginil, prišel je drugi in konca jih ni hotelo biti. Ah, te večne vi juge, te večne krivljaste, zasukane ceste, ki ste vedno kot dimovi krogi: pokažete se in izginjate v daljavi in popotniki ostaja sam, sam sredi vijugaste ceste in ne ve. kam bi se obrnil, kajti nikjer ne vidi izhoda, nikoder ni solnca. Deževne, zamazane in zakrivljene ceste. — Vraga, moja pot je tudi taka kot ta-le dimov traik. Zavita, negotova, nazadnje se izgubljajoča. In t kotu tam, kjer se je sedaj malo razsvetlilo, je zopet nekaj oživelo, nekaj tihega, skrivnostnega, kaikor poletna bajka, kaikor sen v božični noči. Profesor Pučnik je to čutil, zdelo se mu je, da je nefkaj okrog njega, da ga nekaj išče, da se stegujejo bele roke'po njegovem vratu. In nehote se je zopet spomnil na Anieo, ki ga je ljubila tako iz duše, tako vroče. Spomnil se je vseh tistih ur, iko je njeno telo trepetalo \; njegovih rokah, ko je drhtela in živela v ljubezni. Toda sedaj proč s tem, proč — Stopil je zopet k oknu. Sivo, težko je ležala megla na ulici in tam doli se mu je zdelo, da prihaja nekdo proti njemu. Ženska je bila. zavita v dolg zimsiki plašč, le oči so ji žarele tako gork® izpod gostih kostanjevih las. da ga je streslo do dna duše. To je ona — Mara, — Mara, — ti si. 'kliknil je nehote, ti? — Da, jaz! — In čemu prihajaš? — Ljubim te, ljubim. Ali ne ves, koliko časa sem hrepenela po tem trenotkuk, da te enkrat obja-mem, enkrat poJjubim. Ali ne veš, Niko? — Stopila je blizo in roke njene so se stegnile, vrgla je plašč raz ramen in njeno bujno, ikipečo telo se je stisnilo k njemu-- Pogledal je doli na cesto, a sedaj je bila zopet prazna. Le umazana voda se je stekala od srede proti krajema in delala čudno zavite grapice in tru-ge. Stopil je potem k mizi, kjer so ;ežale knjige, pisma in listi papirja. Dve pismi sta bili odprti, eno belo, drugo zeleno. Pogledal je na prvo, Anica ga je pisala, pisala med solzami. Že prej je čutila, da Niko ni več samo njen, da ga ima še druga — Mara. A to je ni razjezilo, njena ljubezen ni bila nič manjša. Vse bib bila dala zanj, samo da bode on srečen. '1 Svoboden si", pisala mu je, "vzemi si drugo, vzemi si Maro, — a jaz naj te smem tudi ljubiti na tih'em. Samo to mi pusti, samo to--" Profesor Niko je prečita! še enkrat te vrstice, začutil je vso njihovo težo in globokost, začutil, da za njimi ne tiči morda jeza ali kaj, ne, ljubezen, samo ljubezen. n to mu je bilo grozno. Krivieo ji dela in vendar ga še ljubi! Zakaj se ne jezi, zakaj ga ne krega, zaničuje? To bi mu bilo lahko, vesel bi bil in ljubil bi drugo. An tako je uničen, zadušen. Marino pismo je tudi tam. Iz spomina že ve, kaj mu je pisala. 4 i Tvoja in samo tvoja. Pridi, ne mudi se tako dolgo, saj te tako težko, težko pričakujem." Začel je hoditi gori in doli po sobi. Zdelo se mu je, da je tu nekakov konec. Da, sedaj ni zanj več mladosti, ne solnca, ne veselja. — Preveč ljubezni, mrmral je sam s seboj, preveč ljubezni. Čudni smo, zares. Da bi me sovražile tri, bi to lahko prenesel, a da me ljubita dve, tega ne, ne — — Preveč, preveč — Tako prazno mu/ je bilo sedaj vse, tako pusto. In tisti lepi upi so se rabili tja po cesti, blatni so bili sedaj in bogsivedi, ali bodo spet kedaj čisti. Menda nikoli, zaikaj cesta je bila u-mazana, nikdo ni nič pazil in hodili so po tistih mladih upih z debelimi čevlji. S®le! je k mizi in začel pisati. Kakor bi si pisal smrtno obsodbo, se nm je dozdevalo, ko je zapisal: ne, a pisal je dalje; dve pismi je napisal, za Maro in Anico. Bili sta to rgenki, težki pismi in nekako mrtvaiki duh se je širil iz njih. Obema: ne! Oddahnil se je potem, polagoma zapečatil oba lista in vstal od mize. Vse, kar je ljubil, je ležalo tu pred njim mrtvo, zaprl je grob nad tem, kar je bilo njegovo — in vendar je moralo •tako biti. Zakričal bi, za vpil, da bi ga slišalo to, kar spi v teh grobih, da bi se še enkrat oglasilo in mu. dalo roko v pozdrav. Samo enkrat še potem pa nikoli več, nikoli. In tam v kotu je zašumelo, kaikor pritajen smeh se je oglasilo. Kakor iz megle je prišlo proti njemu Aniea, stegnila je roke proti njemu; hotel jo je že stisniti k sebi, a kakor mehke sanje se mu je ovila Mara okoli vrata in ga poljubila na lice — Naglo je stopil k oknu. Soba je bila prazna, nikjer ni bilo nič, le dve pismi sta ležali napravljeni na mizi. Zasmejal bi se, se mu je zdelo, da bi bilo slišati daleč, daleč, fcajti tu notri v sobi je sedaj nekov čuden duh, tako čuden, težek — Zunaj je še vedno ležala megla nad mestom in v dušo njegovo je segal mrak, kakor bi že bilo zvonilo Ave Marijo — — Preveč ljubezni, preveč — je govoril profesor Niko, iko je končno nesel oni dve pismi na poŠto. Rojaki, naročajte se na "Glac Na roda", največji innaicenejii dnevnik' filovensi v _> kato i!ško a podp. društvo jf> svete Barbari 13) Za ZJ©din]eno državo Severne Amerike. Sedež: Forest City*, Pa. lfiecorpurii'ono dno januarja (902 v državi KNimw«- - rrff- -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAIi mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJP1J ZAVER L, Box 374. Forest Citv. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2?. Forest Citv. Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box I OS. Thomas, W. T'a FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ŽALAH, Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa. ' ANTON BORŠTNIK. Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan TeLban, P. O. kox G07, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". DR. a. E. THOMPSON 334 W. 29th St. NEW; YORK. V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravisče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravišeu morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Dr J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. Y., pti dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo bite zastonj! — DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI aa izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto, Chas. O, Weimar, Houston, Texas. (Aug4—Sep4) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS N ARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK! JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E.r Cleveland, O. Izdeloralee kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovam* in popravljenje harmonik. Delo na* pravim n» zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo tišino in dobro. Cene tri vrstnih od |21 do 545. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdeiuijem tudi plošče iz aluminija, nikclja ali medenine. Cena tri v~retrmr» i«? od .*4n j:Qn PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Želimo, da se oglasijo Tsi tfsti ljudje, kferih niso modi oz-dražiti drugi zdravniki! Mi jim nameravamo poslati zdravila zastonj na posknšnjo ;o, store na malo. Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je p ion ea val kronične in zastarele bolezni celih dvajset let. On dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, ktt-ri so leta in leta prou-čavali te bolezni, da so iznajdli zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga Iju-den).Jitenli niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne i Vam fpoma-gali, javite se nam in popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za'zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tam se uapravljnjo najnaravnejša iu najboljša zdravila na svetu; ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine iu stotine takih bo-leznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. Nas zdravnik Vas ozdravi! Skušnja učil Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, iz najboi}-gih rož In korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor" boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraie zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naroČila se priporoča JOSIP RUSS 432 Sooth Santa Fe Ave.. Pueblo, Colo. Nova knjiga Slovence. Izdala America-Europe Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljeia odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano, kako izrabljajo nekteri zdravniki priprost in neuk narod, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in kako delujejo zdravila ua raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila da se vsakdo lahko ozdravi. Ta kujiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mogli v bodoče več izrabljati razni zdravniki. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdraviliški oddelek za Sloveuce v america=europe com 161 COLUMBUS ATE.. NEW YORK, N. Y. Jugoslovanska Inkorpcrirana dne 24. januarja 1901 v državi Minneaota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsedniki: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽTČ. Box'424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GF.RZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9178 Ewinpr Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik. Box 641, Eveleth, Minn. IV \N KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB Z A BUKOVE C, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. J" »SIP PF.ZniRC. III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošilja t ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Za>tpnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. ^ _ \ se pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R03N0STI • KRANJSKE NOVICE. Mrtvega so našli v Lešah pri Bledu 7."i let starega in slaboumnega Jožefa Taimana iz Kranjske gore, kterega so pogrešali že od 29. junija. Blazna ženska pod sv. Jakoba mostom v Ljubljani. Pod sv. Jakoba mostom v Ljubljani so opazili mimoidoči neko okrog 20 let staro žensko, ki je sedela na stebrih in pomakovala v vodo ruto. Ljudje so jo ogovarjali, a jim nI dala nobeneira odgovora. Neki policijski stražnik si je sezul črevlje in tel v vodo. Ko ga je pa ženska zagledala, je skočila v vodo. a so jo na obrežju prijeli in odvedli na magistrat. Navedenki se je zmešalo in pravi, da je Neža Levstikova iz Lo-škeira potoka. Slovenski otroci v nemških šolah v Ljubljani. A' nemški deški šoli je bilo pretečeno leto 200 otrok, a od teh skoro polovica slovenskih. V dekliški nemški šoli je bilo 600 deklic, a od teh do 30(1 »venskih. Treba bi bilo, da -e otrese Ljubljana nemšketra vpliva tudi v tem oziru. Smrt v Savi. Utonil je dne 3. avg. pri kopanja v Savi pri Hrastniku 19-letni delavec- kemične tovarne Anton Bartol. Kopal -<- je v družbi dveh tovarišev v Sari pod Innejevo vilo. Revež. kteri ni znal plavati, je zabredel v globočino, kjer ^a je požrl vrtinec. Pravijo, da bi mu bila prijatelja lahko |» aiagala, a >ta bila preveč "ko-rajžna". Trupla še niso našli. Ogenj. Iz Št. Vida se piše: Dne 3. a\iru>ta okoli 2. ure se je vnela slamnata -treba posetniee Ane Tome v Kamni gorici št. 1. Pogorela je tudi so>edua hiša Jurija Golca. Kako je oje .j nastal, ni znano. Gasilno društvo i/. Dravelj je takoj prišlo na polno.- ter ogenj omejilo in pogasilo^ Nesreča na novi železnici. Dne 3. avjrusta okoli 6. ure zjutraj je vozil vlak n ed postajama Prvačina in Ri-hemberg. Pot je ondi preeej napeta, vsled česar imajo zavirači mnogo dela. Kako je bilo tega jutra, ni še znano. Kakor pravijo, je dal strojevodja protipar, ker zavornice niso dosti delovale. Pretreslo je zavirača in padla sta pod vlak. Eden je bil na mestu mrtev, drugega pa so zlasti na glavi ranjenega prepeljali še v Gorico, kjer je ]*a tudi kmalu izdihnil. Ponesrečenca sta stanovala v Trstu ter nista bila oženjena. — Ponesrečena sprevodnika se pišeta Marchet in Peter-nel. Peternel je bil takoj mrtev, Mar-eheta ><> pa prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Gad je pičil dne 4. avg. popoldne pri liajnofu Uršo Bele iz Smolinje vasi. Bele se je odpeljala namesto naravnost k zdravniku, najprvo šele domu in najbrže na prigovarjanje domačno v šele k zdravniku dr. Defrance-scliiju. Izpod Stožca. Pot iz Kranj* skozi vas Kokrico ni za življenje nič manj nevarna, kot je bila svoje dni iz Jeruzalema v Jeriho. Nedavno ponoči padel je razbojnikom v roke mladenič Andrej Orehar iz Zgornje Bele. V družbi dveh tovarišev se je vračal iz Kranja domov. Grede skom vas pride jim naproti Markoveev, premeri vsakega od nog do glave, zagTabi imenovanega z eno roko za vrat, z drugo mu pa porine nož med rebra. Težko ranjenega so prepeljali domu. Vzrok je popivanje, ki ga podpirajo in negujejo ljudje brez vesti. — Tudi pod Zaplato so nedavno nekomu v prepiru trebuh preparali. Sreča, da čreva niso bila ranjena. Prepir je nastal baje vsled likofa. (Likof je večja ali manjša svota. navadno 1 odstotek dote, ktero plača ženin fantom, da na ta način odkupi nevesto.) Umazano, ne->ramng. prav biričevsko iztirjevanje, jKitem "popivanje, razgrajanje, pretepanje in podobno je ob takih priložnostih na dnevnem redu. Naj se poklicane oblasti, zlasti občinski odbori, z vso resnobo ustavijo tem odurnim razvadam ter kaznujejo vsakega ženina, ki bi še plačal likof. Smrtnonevarno ranjen. Nedavno je nastal v Gornji Šiški fantovski prepir. Povod temu je bil Andrej Perko, kterega so fantje sumničili, da o priliki, da o priliki, ko je pobiral denar za neki pogreb, ni vsega izročil v ta namen. Začel se je na cesti pretep, kterega konec je bil ta, da je Perko zadobil na glavi dve smrtnonevarni rani. Glavna krivca sta baje Jakob Kosem in Janez Pire. Oba sta se izročila tukajšnjemu deželnemu sodišču. ŠTAJERSKE NOVICE. Pisalni stroj za slepce. V šoli Braille v Gradcu se poslužujejo zdaj slepci zelo umestnega pisalnega stroja, ki ga je zanje izumel M. E. Vankhan. Ta stroj omogočuje čitanje in pisanje pri slepcih s tem, da imajo dvojne črke. Ene reliefske, a ene navadne. Prve so za slepce, ki jih otipljejo, a drugi za navadne ljudi, ki vidijo. Truplo dijaka Cepina najdeno. Kakor smo poročali, je izginil iz Mari-l»ora 14letni dijak Karol Cepič. Ni si upal iti domov, ker je bil iz gimnazije izključen. Od takrat pa do minolega tedna se o njem ni ničesar zvedelo, čeprav so njegovi stariši. ki stanujejo v Varaždinu, pridno po njem izvedo-vali. Dne 21. julija pa so ga potegnili iz Drave pri Zabukovcih (fara Šmarje pri Ptuju) truplo 141etnega dečka, v ko jem so spoznali Cepiča. Po sod-nijr-kem raztelesenju so ga 24. julija pokopali. HRVATSKE NOVICE. Hrvatsko šteje 2,500,000 prebivalcev in od teh je 900,000 nepismenih (analfabetov). Šolo obiskuje samo 35 odstotkov vseh za šolo godnih otrok. Uspehi šolskega pouka so tako neugodji, »la dve tretjini vseh teh ne nauči ne pisati ne braii. Da se tej na-"rodni nesreči pride v okom, so hrvatski vseučUiški dijaki ustanovili posebno društvo za poučevanje analfa-betov. Učitelji tega društva potujejo kot misijonarji od vasi do vasi ter poučujejo narod v čitanju in pisanju. Slovenska vseueiliška mladina vseh strank in struj se tudi čedalje bolj zaveda nujne potrebe drobnega narodnega dela ter deluje v raznih društvih — tla sebe in narod povzdigne na višjo stopinjo kulture. Prepričani smo, da se bodo naši akademiki lotili poučevanja slovenskih analfabetov, kte-rih imamo žal i bog še povsod preveč in ki so tudi naša nesreča. Pomoč Dalmaciji. Dne 4. avgusta so se sešle v ministerskem predsedni-štvu iz posameznih ministerstev sestavljene komisije, da prično razpravljati o državni pomožni akciji za Dalmacijo. Ministerski predsednik Beck je naglašal, da potrebuje Dalmacija izredno skrb države glede na svoj to-pografični in gospodarski položaj. RAZNOTEROSTI. Dva mrliča brez glave na strehi železniškega vagona. V Debrecinu so zapazili 31. julija na strehi nekega vagona dva mrliča brez glave. Bila sta dva kmečka fanta, ki sta se peljala na strehi vagona, da bi n* plačala vožnje. A v železniškem tunelu jima je utrgalo glavi. Zanimiva ženska. Eliza Copiato iz Porto St. Giorgio pri Anconi, lepa lOletna deklica, je bila pred nekteri-mi meseci nenadoma izginila. Stariši so obvestili o tem oblasti, ki so jo zaman iskale po vsi Evropi. Končno so našli ljudje ob morju njeno obleko in mislili, da je skočila najbrže sama v morje radi nesrečne ljubezni. Istodobno je prišel v Ancono mlad in gladko obrit fant in vstopil v službo k trgovcu Servadiu. Tam je služil zelo vestno in na splošno zadovoljnost za kočija-ža. Naposled je pričel tudi Ijubavno razmerje s kuharico in se z njo zaročil. Ivo pa je nekoč sedel spredaj na vozu in ravnal konje, je zaklical za njim neki iz Porta St. Giorgio došli potnik: 11 Eliza, Eliza!" Kočijaž se je ozrl, ves prebledel in nenadoma pognal konje. A mož je pričel pripove-^ivati ljudem, da je kočijaz Eliza Co-pito, ki je pobegnila zaradi nesrečne ljubezni iz Porta St. Giorgio. Nato so kočijaža pozvale oblasti in prej navedeno se je resnično dognalo. Eliza sc je vrnila k starišem, ki so se nad izgubljeno hčerko zelo veselili. Telefon v Švediji. Ob priliki, ko mislijo po Avstriji podražiti telefon, se zdi umestno omeniti, kakšne razmere vladajo v tem oziru v Švediji, ki ni od Avstrije niti večja niti bogatejša- V Švediji obsega telefonska žica 153,169 km dolžine. Minulo leto se je vršilo po telefonu 192 milijonov pogovorov. Telefonov je po celi Švediji 75.000. central 1293; na vsakih 10.000 prebivalcev pride 147 telefonov. Vzrok tako velikemu številu obstoja v tem, da iznaša letna telefonska pristojbina po celi Švediji samo 50 kron. A pri tem se ozirajo še na to, kteri abonentje zovejo in kteri so zva-ni. Ti zadnji plačajo samo 20 k. Lokalni pogovori se imenujejo v Švediji vsi tisti pogovi, ki se vodijo v enem celem okraju. Od teh ni treba plačati nobene posebne pristojbine. Pogovor med dvema krajema, ki nista nad sto kilometrov med seboj oddaljena, znaša 20 h! Tudi kmetje imajo že svoje telefone, kar je ob takih razmerah umljivo. Nadalje se poslužujejo telefona branjevke, izvoščeki, postrešče-ki itd. Tudi po ulicah so napravljeni posebni aparati, kamor se vrž^ pristojbina in se nato lahko razgovarja. Kitajski kanali. Kitajska ima več kanalov in plovnih rek, nego ktera] koli druga dežela na svetu. Tamkaj skoraj ni večjega mesta, ki ne bi bilo ob kakem kanalu ali reki. Veliki tako-zvani cesarski kanal, ki se od Kantona razteza po vsem kitajskem cesarstvu in se pri tem dotika 41 velikih mest. je pravi čudež. Širok je ta kanal 15 do 16 metrov; preko njega je zgrajenih več tisoč mostov, a radi u-ravnanja vode je prirejenih tudi 75 velikih umetnih .zapornic. Po tem kanalu se blago iz tujih pristanišč prevaža neposredno iz Kantona v Peking, kar znači ogromno pot 1320 kilometrov. Spremljevalec cesarja Maksa umrl. V Badenu pri Dunaju je umrl upokojeni domobranski višji intendant Friderik See, star 69 let. Pokojnik je bil adjutant cesarja Maksa v Meksiki. Vsled žalosti radi smrti svoje matere se je ustrelil na dunajskem centralnem pokopališču privatni uradnik Uhl. Za tiste, ki nimajo rok, so izumili mehaniki roke iz aluminija ali lesa, na kterih se prsti premikajo potom posebnega mehanizma in je zato mogoče razne stvari pobrati ali prijeti. Teh rok se morejo posluževati le tisti, kterih sklepi v komolcu še delujejo in jim manjka torej samo spodnji del roke. y O fotografu, ki je pomlajal. V Sol-nogradu so zaprli nekega potnika, A. Lukeža, ki se je izdajal kot zastopnika svetovnoznanih fotografskih tvrdk in je hodil zlasti okrog postarnih go-spodičen in jim obljubil, da jim bo napravil fotografije, na kterih bodo videti deset let mlajše. Na ta način se je dala seveda marsiktera zapeljati in mu je plačala primeren predujem. V zadnjem času pa je pogledala ena njegov aparat, ki ga je skrival pod zeleno plahto in videla — navadno ročno harmoniko z majhnim daljnogledom spredaj. Fotografa Lukeža so zato zaprli in obsodili na štiri mesece zapora. Vse ladije preišče v Baltiškem morju ruska vojna mornarica," da se prepriča, če ne vozijo prepovedanega orožja. Stroški za rešitev ponesrečene angleške vojne ladije "Montagu", so znašali že zdaj 100,000 funtov šter-lingov. Če se posreči, da ladija plove, bodo stala popravila najmanj še 300,-000 funtov. "Montagu" postane težko še sposoben za boj in zato najbrže opuste nadaljna rešilna dela. Sedemletni morilec. V Neudorfu pri Abani Szanto (Ogrsko) je umoril neki sedemletni deček v prepiru svojo sestro s koso. Nemiri so v Ismajlu, kakor poroča rumunski konzul. Rumunska vlada je zastražila mejo. Mnogo judovskih beguncev je došlo v Bukarešt iz Odese in Besarabije. Zoper vnetje slepega črevesa. Nedavno se je vršil v Berolinu shod zdravnikov, ki so se posvetovali o zdravljenju vnetja slepega črevesa. Navzoč je bil tudi slavni nevvvorški operator profesor Beck. Sporazumno se je sklenilo, da se mora vršiti operacija že tekom prvih 24 ali vsaj 48 ur po obolenju. Tretje posvetovanje o istem predmetu se bo vršilo dne 1. avgusta. Kje je ANTON PIRC? Pred enim letom bival je v TVaukeganu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel: John John Pire, Box 592, Turtle Creek, Pa. (17-21—8) Kje je ALOJZU INGLIČ? Doma je iz Srednje vasi št. 1 pri Škof j i L-ki. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratrancu: John Ingleč, Box 51, Baggaley, Pa. (17-21—S) POGODBA ZA IZD SLOVAKJ3 DOG. Ifi kupujemo in izdelujemo pofodbt sa francoske doc« in sa dofe za kail Posodimo tudi* potrebni denar s* la delovanje dog. Ako Imate dote ns rprc da], pišite nam, naii pogoji so modni FRIEDLAENDEB, fc OLIVEN CO Skreveport. La. P. O. B*x 60S NAZNANILO. Udom društva sv. Frančiška Št. 54 J. S. K. J. v Hibbingu, Minn., se tem potom naznanja, da bode prvo glavno zborovanje dne 26. -avg. v novi dvorani g. A. Gerzina ob 2. uri popoldan. Vsi društveniki se morajo udeležiti tega zborovanja; kdor se ne bode udeležil, bode kaznovan, kakor društvo določi. A. Gerzin, A. Panjan, preds. tajnik. (17-18—S) Ura za vse življenje $5.95. Prava 14 karatna gold filled ne pozlačena ura,na kterej je označeno 14k jamčena za 20 let od strani izdelovalcev. Izgleda in se nosi kakor solidna zlata ura, ktera je pa močnejša, ker ima jake dvojne pokrove _ krasno izrezljane in je opremljena z ameriškim niklastim kole-sovjem, dragimi kameni in Brequetovim peresom. Vsaka veličina na razpolago, možke veličine št. 18, ali pa srednje št. 16 in ženske št. 6 ter male, veličine O. Ure razpošiljamo po ekspressu C. O. D. in vsakdo plača, in j _ agentu $5.95 in ekspresne stroške. Z vsako uro pošliemo krasno verižieo brezplačno in ako se denar pošlje v naprej, podarimo še lepo pero "fountain" ali pa zlato verižico s križem brezplačno. Razun tega še prihranite tudi ekspresne stroške. Ne bojte se, mi ostanemo pri tem, kar rečemo. Te vrste ura z Elginovim kole-sovjem velja $2 več. Pišite natančno: CROWN JEWELRY CO., Dept 172 163 E. Randolph St., Chicago, 111. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med nase rojake razpošiljajo različna pisma m cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatno vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLQYEMI! Pazite, komu poveri te zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINSJMedical Institute, ker on je ediui, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tnnieljito znana ter edini more v niei garantirati za popolno ozdravljenje vsake borzni, kakor: boleznina plu ah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trt! u?ni votlini, bol zni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje ill bolezni srca, katar, prehla . r. e, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vroč ino, težko dihanje, nepravilno pre!-avljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v kri/u, rokah, nogah, ledjih in b"ku, zlato žilo (henvroide), ^rižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, bo.'.jast, slabosti pri sp unem občevanju, po-lucijo, nasledke onani ie (samoizrablievanja), šumenje in tok iz uk-s, ot;luknje, vse bm-zni na o izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na np-tranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščen:beli t< k, boh zni na mntorni. i i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis ki-kor tudi vse tajne spolne bolezni moške ill Ženske (Zdravljenje spolnih bol^znij ostane popolnoma tajno.) 9 Oni katerim pa bolezen nt popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal s!a#ii Dr. E. C. Collins M. i. in katero dobi vsaki zastonj, ako posije nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravi ieriih rojakov. A at. Klapčlč. Box 183, Barberton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins * New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravcea, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem -f Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins A1. I. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecirje ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box S7, Forest City, Pa. Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse rase bolezni, trplenja lil slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medica! Institute, 140 W. 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. POZOB SLOVENCI IN HBVATI. Podpisani priporočam vsem potujo-jih'lahkcT pregleda,^predno ! £im rojakom v Chicagi, 111., in okolici ko mu ugaja, potem plača i stoj dobro urejeni . —: SAiLOON. :— NAZNANILO IN PRIPOROČILO Slavnemu občinstvu naznanjam, d. sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejen slovenski SALOOA V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina slovenska n dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smol ke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenab Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom. £ po dnevnem kurzu. V zvez5 sem r banko Frank Sakser v New Yorkn. Svoji k svojimi Z velespoštovanjem JOSIP KOMPAR1 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111 „ J w w V^^mw » un > liliiuglli una.au 1 ,auui, kolajl........ ^ Nflpra*ljnti igitiije in likerje 11 i težko. 9 Če- imate jeciro steklenico našega izvlečka, preberete samo listi k ra nji ; $ tam je natatno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jam- ft čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa \ f Vas ta M) odstotkov manj. To se pravi: namesto jtdnega dolarja, kteicga bi ¥ ^ morali izdati, plačate le "20 centov. 0 SPRIČEVALO zakonu iuni)a j S sklenjenem 24 x ' 1895 Se vsi naši izvlečki piej pregledajo po ciizav $ mh uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečai. " 5 Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 iitrov aH več. § Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi." mu pešlemo » n^ v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: ' 1 liter slivovke 1 liter Pelinovca 1 liter Chartreussa ® 1 ,, Vlahova 1 ,, Konjska 1 ,, Ferntta § 1 „ Maraskina 1 ,, Brinovca 1 ,, Absinta 1 „ Kimljevca 1 „ Kur.a 1 „ Anisetta. f> 12 liti-o-v (3 jjulonc) samo z ti tri dolarje. | Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kaso f __/t se delajo razna žganja. I Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- 0 i k°j rečene izlvlečke in knjigo. Brezdtnana se ne odpošilja. A NADALJE PRODAJAMO $ ^vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar KARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s po.«=odo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St, San Francisco, CaL fProdajemo zdravilno milozaTišajasto kožo in razne prišle na njej; naše & ; milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago Š' n iz telesa. v? Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. 1 Pišite nam zauplivo, kaikoli potrebujete tukaj ali v starem kraju. % Foskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-ko bolezen. vfj Pisma in vse poizvedbe naslovite na £ AMERICA-EUROPE COMPANY t 161 COLUMBUS AYE., NEW YORK, N. Y. 1 CENT vse, kar Vas I _ velja nabava imenika raznovrstnih i naših bicikljev, v katerem so opisana naša izborna KOLESA, bic kli po najnižjih cenah, nego jih zamorejo izdelovati ali prodaiati drugi izdelovalci na svetu. Pišite nam le na jeanej dopisnici "pošlite mi Vaš cenik" in poslali Vam bodemo vse cenike poštnine prosto. V njih so natančno naslikani tn popisani vsi naši modeli; videli bodete razliko med delom prvega reda in ceneno konštrukcijo. Raz-tolmačill bodemo kako prodajamo kolesa in vse pripadajoče dele direktno kolesarjem ceneje, nego jih je mogoče kupiti pri prodajalcih. MI raztolmačimo kako pošljemo vsakomur povsodi NA POSKUS brez jednega centa deposita in kako I pustimo vsako kolo za DESETDNEVNO PROSTO P0SKU-SNJO. Vso to bodete izvedeli ako nam pišete dopis- ' ničo. M! Vam dokažemo, da Vam zamoremo f prodati boljši bicikel za manjši denar, nego ktera-j-koli druga tvrdka, ktera se Davi z izdelovanjem in prodajanjem bicikljev. Naše jamstva so dobra kolesa in nizke cene. Razpošiljamo direktno iz tovarne, ktera iamči za kolesa. VI zamorete zaslužiti lahko denar, ne da se bavite z drugim delom. Potrebujemo AGENTA KOLESARJA v vsakem mestu, da nas zastopa, kteremu ponudimo zelo ugodno mesto, . . , ako se ponudi za službo takoj. AKO ŽE IMATE KOLO. nam vse-jedno pišite, kajti v ceniku so za Vas velevažne informacije. Stopala, zavore, držala, posamezna kolesa, sedla, pedala, razne dele za popravo m vse drugo se prodaja pii nas za polovično ceno nego jo računajo popravljal« bicikljev. Zahtevajte naSe kataloge. N® čakajte« temveč pišite nam še danes dopisnico. Ne nameravajte kupiti bicikel ali gonila dokler ne poznate nove in izborne ponudbe. Vse to velja le jedno dopisnico. Pišite sedaj. MEAD CYCLE COMPANY, Dept. J. L. CHICAGO, ILL. Zdravju najprimernejša pijača je «|»«f»LBlSY P1VQ^» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. l sv«.jo kri in življenje prav tak«., kot mi. Zato bodo čakali, dokler ne rim; nato gledamo, da ogenj hitro dogori in se umaknemo na otok." "In kaj naj počnemo do tedaj? Ali naj delamo?" "Da; -*im<> pazite, da ste ob določenem času tukaj." "Torej ne jrubimo Časa. Pojdimo, Messrs., da storimo še nekaj!" Vsi slede mojemu pozivu, dasi se jim ni nič kaj dalo. Prepričan sem da bi najrajši zbegali: toda delo bi ne bilo dokončano in bi ne mogli po pogodbi zahtevati nobenega plačila. Tega pa vendar niso hoteli pustiti. Tudi če bi zbežali, so Apachi kmalu za njimi. Uvideli so, da je njih varnost tukaj primeroma največja in so zato ostali. Kar se tiče mene. priznam odkrito, da nisem bil pred bodočimi dogodki popolnoma ravnodušen. Bil >-m v nekem čudnem stanju, ktero je hujši od razburjenosti. To ni bila mogoče kaka bojazen; o ne; za bojazen sem imel dovolj prilike na bivoljem in medvedjem lovu. Danes pa se gre za življenje; t., jf* bilo, kar me je vznemirjalo. Sicer ne toliko zame; saj se bodem že branil: toda Inču-čuiiA in Winnetou! V zadnjih dneh sem mislil toliko na Winnetouva, da mi je nehote prirastel na srce; bil mi je ljub, če tudi ga ni>em videl pred >.-l*>j; pač posebne vrste duševno prijateljstvo. In čudno! Pozneje sem zvedel od njega, da je prav tako on mislil name. Moj notranji nemir ni prenehal niti med delom, dasi sem vedel, da preneha v odločilnem trenutku popolnoma; zato sem si čelel tega trenutka kolikor m<•_'<>če kmalu. Ker se mu itak ni bilo mogoče ogniti. Ta želja se je imela kmalu izpolniti. kajti kmalu ]>opoldne zagledamo Sama, ko se je vračal. Mali možiček je bil vidno utrujen; toda male, zvite oči so zrle izvanredno veselo izmed golih obrvi. "Se je posrečilo?" vprašam, stari Sam." "Tako?" odvrne smejoč. "Kje je pa to zapisano? Na mojem nosu ali v vaši domišljavosti?" "Domišljavosti? Pshaw! Če pogledam vaše oči, sploh ne morem dvomiti. *' "Torej moje oči me izdajajo. Dobro, da vem za drugikrat. Toda prav imate. Posrečilo se mi je. mnogo, mnogo boljše, kot sem si mogel misliti." "Ali ste videli ogleduhe?" "Ogleduhe? Videl? Se več, še več! Ne samo ogleduhe, ampak celo četo. in ne samo videl, ampak tudi slišal — zalezoval sem jih." •zoval ? Povejte 11« > brž, kaj >te izvedeli!" zdaj in ne tukaj. Vzemite vaša orodja in pojdimo k taborišču, a vami; zdaj moram hitro do Kiowov, da jim ]M>vem, kar sem čul m. kako >«• m«»rajo zadržati." j»i -ko jM.ji.ka in zgine med gostim drevjem. Mi poberemo svoje r.f. o .'o taborišča in pričakujemo tam Sama. Mi ga nismo ne videli -a i, ko usta ne naenkrat med nami in pravi s samozavestnim glasom: Tukaj -en!, Mylords! Nimate ne očij ne ušes! Vas bi lahko pohodil i-egar koraki se slišijo že pol ure daleč!" No — vi ni>te nikakor prišli kot slon," odvrnem. Mogoče. Hotel sem vam le pokazati, kako se pride med ljudi, ne da » zapazil. Sedeli >te tiho in mirno; ni besede ni bilo, in vendar me ni - :>al, ko >em prišel. Prav tako sem naredil včeraj z Apachi." "Povejte no, povejte!" "Well, torej poslušajte. Toda prej moram sesti, ker sem zelo truden. Moje i so vajene jahanje in se kar ne morejo privaditi hoji. Saj je pa tudi I*.i j imenitno, služiti pri konjeništvu kot pa pri peštvu. če se ne motim." Sede v mojo bližino, pogle«la vse po vrsti, pok ima zadovoljno z glavo in pravi: "Torej danes zvečer se začne ples!" "Že danes?" vprašam jhiI presenečen in j»ol zadovoljen, ker sem odločitve itak komaj čakal. To je dobro, to je zelo dobro!" "Hm. meni se zdi, da se veselite trenutka, ko vas Apachi vjamejo! Prav imate; dobro je tako in vesel sem, da nam ne bode treba delj čakati. Težko je pričakovati nekaj, kar se vendar lahko drugače konča, kot pričakujemo. ' lO "Kot torej pričakujemo. Ali imate vzrok, da govorite tako?" "Nikakor ne. Raš nasprotno. Zdaj sem šele prepričan, da se vse dobro konča. Toda izkušen možak ve, da utegne postati iz najboljšega otroka največji lump. Tako je tudi z dogodki. Najlepši načrt se lahko ponesreči." "Toda v tem slučaju se ni bati kaj taeega?" "Ne. Sodeč po vsem, kar sem slišal, bode vspeh sijajen." "Kaj ste pa slišali? Povejte nam no, povejte!" " Polahko. j »o lahko, moj mladi Sir! Vse pride na vrsto. Kar sem slišal, ne smem >edaj še povedati, ker ne veste, kaj se je prej zgodilo. Odšel sem v deževnem vremenu; ni mi treba bilo čakati, da preneha, ker dež ne premoči moje suknje, tudi najhujši ne, lii-hi-hi! Tekel sem skoro do mesta, kjer ,->mo taborili, ko sta bila Apacha pri nas; toda skriti sem se morai brž, ker so tam stikali okrog trije Apachi. Mislil sem si takoj, da so ogleduhi, kteri imeli naloge, iti samo do tam. Tako je tudi bilo. Preiskali so okolieo, ne da bi našli moj sled in posedli potem pod drevje, ker je bilo na prostem premokro. Tako so sedeli in čakali vsaj dve uri. Jaz sem zlezel pod neko drevo in tudi čakal dve uri. Saj sem vedel, kaj pride. Kmalu pridrvi četa jezdecev. \ >i bojno pobarvani. Spoznal sem jih takoj. Inču-euna, Winnetou in njih Apachi." "Koliko jih je bilo?" "Kakor -em rekel. Približno petdeset mož. Ogleduhi so se polagoma izplazili iz/a drevja in poročali obema glavarjema. Nato so šli zopet na-prej. četa pa jim je polagoma sledila. Lahko si mislite, gentlemen, da se je Sam Hawkens takoj splazil za njo. Dež je bil izpral navadni sled, toda sled h konj je bil vi.len kot brzojavni drogovi. Rad bi imel v življenju take kažipote. Toda Apachi so morali biti zelo previdni, ker bi lehko zadeli v \-;ikem ovinku in vsakem grmovju na nas. Zato so se gibali zelo počasi. .Jako zvito in oprezno so lazili. V resnici sem jih bil vesel, ker so ti dečki prvaki med vsemi rdečimi plemeni. Inču-euna je krepak, Winnetou i-totako. Najmanjše gibanje je bilo preračunano. Ni besede niso zinili; d-.tr«.\arjali -<> se samo z znamenji. Ko prehodijo dve milji, nastane večer. Ra/jahajo in zginejo v gozdu, kjer so hoteli prenočevati do drugega dne!" "Tedaj ste prisluškovali, kaj ne?" vprašam. "Da. Kot pametni in previdni vojniki niso zažgali nobenega ognja. Sam Hawkens je pa tudi pameten ift je vedel, da ga ne bodo mogli kar tako ugledati. Zato se spravim jmmI drevje in se plazim po svojem lastnem trebuhu — druzega namreč nisem imel na razpolago — tako blizu, da sem vse čul kaj se je govorilo." "Je li ste vse razumeli?" "Neumno vprašanje! Vsak vendar sliši, kar se govori, če ni gluh!" "Jaz mislim, če so se posluževali angleško-indijanske zmešanice?" "Oni se niso prav ničesar posluževali, ampak so govorili med seboj in sicer v mesen rskem narečju, kterega razumem precej dobro, če se ne motim. Plazil sem se polagoma dalje in dalje, dokler nisem prišel v bližino t,beh glavarjev. Ta dva sta včasih izpregovorila kako besedo med seboj; sieer jih ni bilo veliko, toda kar nič praznih. Dosti sem zvedel in vem, pri čem sem." "Izkihajte se vendar no enkrat," mu pravim jaz, ko je zopet prenehal. (Dalje pritodnjiž.) Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne nde z Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitre* ga ozdravljenja. —Rabil sem VaS Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, in. Na vsaki steklenici je maša varnostna znamka "sidro". 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F?. Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. morem KATERE SE BOBE V ZALOGI PRANK SAKSER-JA. ' _ WICH STREET, NEW YORK. 109 GREEN- P ride i in razi (; reči. g ne sliš bi k.I« nikdo BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyd* in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg#ob 10. uri dop. La Savoie____30. avg. ob 10. uri dop. N V Bremen : Kaiser Wilhelm II. *21. avgusta ob 6. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 4. septembra ob 7. uri zjutraj. Kaiser "SVilhelm der Grosse 11. septembra ob 10. uri dopoldne. V Hamburg: Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Deutschland. .20. sept. ob G. uri zjutr. Deutschland. .18. okt. ob 5. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New Tork City, kteri Vam bode točno »d-govoriL -ooo-- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cu^ard- in Austro-Americana - črte, kteri A ajejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Slavonia... .28. avn. (kost $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25. f Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50c. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Boj tek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10 c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20e. Cvetina Boro graj ska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zTato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20 e. Evstahija, 15c. General Laudon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda* 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hei pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c. Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c. Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c. Nedolžnost pre gaj ana in poveličana. 20c. Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40e. Od plaga do krone, 75c. Pavlih*, 20c. Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20«. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20c. Pri Vrbovčevem Grofi, 20c. Prst božji, 15c. Repoštev, 20c. Ribičev sin. lOe. 7 1 Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreda, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zvezki $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojaka, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke. 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povestij, 20c. Štiri povesti, 20c. * Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotju, 20c. Vojska na Tnrškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c. V zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zmaj iz Bosne, ,40c. Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Žalost in veselje, 40c. Zeninova skrivnost, 20c. UČNE KNJIGE. Za angleški jezik: Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovenako- angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, 50c. Žepni hrvatsko-angleški 40c. vezan razgovori, Za nemški jezik: Grundriss der slovenischen Sprache, vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in neMtškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40c. Druge: Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c. RAZNE DRUGE KNJIGE. Domači zdravnik po Kneippn, vezan 75c. Domači zdravnik po Kneippn, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri račun ar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c. Navodilo za spisovanje raznih pisem. 75c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in žesnitovanjskih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c., vezano $1.00. Stoletna pratika, GOc. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilai listi, 20c. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem, 30c. Zbirka domačih zdravil, 50c. ZEMLJEVIDI: Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Rnako-japonske vojske, 25e. Zemlja, 25c. Zjedinjene države, 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorške, s cvetlicami in raane drog«, po 3e., dueat 30c. Rasne svete podobe, komad 5e. Ave Marija. 10e. Cupagnle Generale Transatlanlip. |Francoska parobrodna družba.j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI F>ARLINIK.I SO: "La Provence" na dva vijaka........ "La Savoie" ,, ,, ,, ......... "La Lorraine" „ „ „ ......... "La Touraine" „ „ "L'Apuitaine" „ ,, ,, ........ "La Bretange" ..................... "La Chamqagne" .................... "La Gascogne"..............*........ .. .14,200 ton, 30,000 konjskih moCi. .. . 12,