Naročnina
Dnevno izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska Izdala celole no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D

S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov t stolp, petll-vrsla mali oglasi po 130 ln2D,več|l oglasi nad 43 mm vl&lne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Dih, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pn veciem □ naročilu popusi Izide ob 4 zjutraj razen pondellko ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopllanevl ulici St. 6 III Kokoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprefemafo - Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328
Političen list sa slovenski narodi
Uprava le vKoplIarlevi ul.Si.ti - Čekovni račun: Clublfuna Slev. 10.050 In 10.349 za Insetale. SaralevoSl.7563. Zagreb St. 39.011, Vraga In Vunal St. 24.797
Po ostavki s Poincarč'a
Ljubljana, 7. novembra.
Vlade »narodne sloge« v Franciji ni več. Po razočaranjih, ki jih je ta nam prijateljska država doživela s številnimi vladami levičarskega kartela, je vsled težkega gospodarskega in zunanje-polkičnega položaja prišlo do so. stave kabineta g. Poincareja. V kabinetu so bile zastopane vse stranke in skupine z izjemo levičarskih neodvisnih socialistov in ekstremnih desničarjev. Najmočnejšo oporo pa so tvorili radikalni socialisti. Kljub svojim intimnim zvezani z levičarskimi elementi, s katerimi so 1. 1924. prevzeli in vsled neuspeha samo kratek čas obdržali oblast v svojih rokah, so vstopili v vlado g. Poincareja. Kajti ta vlada je prišla kot nujna pogreba težkega finančnega in gospodarskega stanja. Pa tudi zunanje politični momenti so bili odločilnega značaja po padcu Macdonaldove vlade v Angliji. Zato so se morali levičarski elementi v Franciji kljub delni zmagi pri volitvah leta 1924. po že omenjenih neuspelih poskusih umakniti in prepustiti vodstvo države železni roki g. Poincareja. Skoraj dve leti je g. Poincare vladal s skoraj diktatorsko močjo, kajti francoski narod je v njem gledal »rešitelja domovine«. Imel je uspeh. Zaustavil je padanje franka, s pametmi davčnimi reformami je poboljšal gospodarski položaj in dvignil mednarodni prestiž Francije do zavidljive višine. Njegov program gospodarske konsolidacije je bil dalekosežen in ravno nedavno je izjavil, da se bodo temelji mogli učvrstiti šele prihodnje leto, podrobna izvršitev pa da bo trajala celo zakonodajno periodo štirih let. V Franciji namreč obstoja ustavna odredba, da mora vsak parlament konsumirati celo svojo dobo. R^; 70 ta odredba ustave je često velika zaprtju normalnemu razvoju in mnogokrat se zdijo'1''."pni, med francoskimi strankami stvorjeni kompromisi, nemogoči, celo absurdni.
Tako je bil sprejet tudi sporazum za sestavo vlade »narodne sloge«. Programatična raznolikost strank, ki so vstopile v vlado g. Poincareja, je bila kaj sumljiv znak za njeno čvrstost in moč. Posebno radikalni socialisti so bili stalna zapreka energičnemu izvajanju programa. Oni nfeo mogli povsem pozabiti svojih starih z vež z neodvisnimi socialisti, ki so ostali v opoziciji.
Poincare je tekom dveh let dovršil samo prvi del svojega gospodarskega programa. Vsled popuščanja levičarjem ni uspel spraviti frank na višino zlate podlage, pač pa je učvrstil njegovo veljavo ter v zvezi s tem že načel vprašanje sanacije zunanjih dolgov, predvsem v Ameriki ter spremembe plačila reparacij.
Pri izvajanju tega programa je imel največjega nasprotnika v Caillauxu, katerega finančni program je propadel. Medtem ko je Poincare z uspehom izvrševal svoj gospodarski sanacijski program, je Caillaux istotako uspešno organiziral mlajše elemente v radikalno socialistični stranki. Njegova ura je prišla, lto sta bila predložena finančni zakon in proračun.
V	finančnem zakonu se nahajata dva člena — 70. in 71., ki govorita o vrnitvi raznih pravic katoliškim redovom, v proračunu pa povišanje izdatkov za vojsko. Prvotno je šla glavna ofenziva »mladih« proti omenjenima členoma. Geslo »le clericalisme, c'est en-nemi! (naš sovražnik je klerikalizem) pa tudi v Franciji več ne vleče. Zato je pričela borba proti militaristični in zunanji politiki vlade.
V	finančnem odboru so ljudje g. Cail-laux-a nastopili z zahtevami. Toda Poincare in večina odbora so jih odločno zavrnili.
Da bi se to razmerje v radikalno-sociali-stični stranki razčistilo, je bil sklican kongres stranke v Angers, kjer je v ponedeljek padla odločitev: Zastopniki stranke v vladi se obvezujejo: 1. da zahtevajo črtanje čl. 70. in 71.,
2.	da zahtevajo uvedbo enoletne vojaške službe in črtanje povišlcov vojaških kreditov;
3.	davčno reformo v smislu socialističnih zahtev in 4. da se uradnikom dovoli pravica za svobodno sindikalno organizacijo, ki jo smatra g. Poincare za rušenje državne avtoritete.
Ker so se na te sklepe strankinega kongresa obvezali vsi štirje ministri: Herriot, Queille, Sarraut in Perrier, je bilo takoj pri-čaikovati, da poda Poincare ostavko. Prehiteli so ga radikalni ministri sami, ki so tak sklep stranice smatrali za nezaupnico, in njihovemu odstopu je sledila ostavka celokupne vlade.
Ugibanja, kaj bo sedaj, so seveda prva na dnevnem redu. Levičarska vlada jo izključena, ker nima večine; zelo malo pa je verjetnosti, da bi se strankam levice hotela pridružiti katera od strank centruma. Stara
Hoooer izoolfen
v Newyork, 7. nov. (Tel. Slov.) Končni rezulatat predsedniških volitev v Ameriki izkazuje za Hooverja 444, za Smitha pa 87 volilnih inoi.. Smith je dosegel večino samo v 8 državah: Massachussets, Rodeiland, Alabama, Arkansas, Oeorgia, Louisiana, Missisippi in Južna Karo-lina. Vse ostale države so se odločno izjavile za Hooverja. V mestu Newyorku je Smith dobil ogromno večino, v ostalih delili države Newyork pa je dobil Smith 823.000, Hoover pa 1 milijon 247.000 glasov. Njujorški guverner Smith je poslal svojemu tekmecu po njegovi zmagi brzojavno častitko.
Razen volitve predsednika so bile včeraj tudi volitve v kongres. Na novo je bila voljena tretjina senata (32 senatorjev) in vsa poslanska zbornica, v kateri bo 236 republikancev, 159 demokratov, 1 socijalist in 1 farmski delavec, (dočim še ni znan izid iz 36 okrožij). Večina republikancev bo znašala verjetno 50 glasov v poslanski zbornici, v senatu pa 45 glasov, dočim je v starem senatu znašala republikanska večina samo I glas.
Novo izvoljeni predsednik Združenih držav H e r b e r t H o o v e r (glej sliko na 6. strani) je rojen 1. 1874. v Jour kot sin strogo verske protesfantovske družine. Njegov oče je bil vaški kovač, od katerega je sin podedoval veliko ljubezen do strojev, od matere pa velik govorniški dar. Ze v zgodnji mladosti sta mu roditelja umrla. S pomočjo sorodnikov je dokončal šole in prišel na vseučilišče v Palo Al-to v Kaliforniji, kjer je dobil diplomo rudar-
skega inženirja. Kot tak je deloval v raznih rudnikih in si kmalu priboril velik ugled in lep položaj v svoji stroki. Med svetovno vojno je bil najpreje od ameriške vlade imenovan za vodjo prehranjevalne akcije v Belgiji, po polomu pa za vodjo ameriške podporne akcije za srednjo in vzhodno Evropo. Kot tak je imel priliko vpogleda v mednarodno trgovino, kateri se je pozneje posvetil.
Jaona deia za nuino pcmoc
a Belgrad, 7. nov. (Tel. Slov.) Načrt zakona o hitrem izvajanju javnih del in o pomoči pasivnim krajem, ki ga je danes minister za socialno politiko predložil narodni skupščini in za katerega se bo sprejela nujnost, ima naslednjo vsebino: Radi dolgotrajne suše in elementarnih nezgod v tem letu, in da bi se prebivalstvu dalo čim več materialne podpore, se bo temu zakonu priznala nujnost. Pri ministrstvu za socialno politiko se je sestavil poseben odbor, ki ga tvorijo minister za soc. politiko, trgovinski, go-zdarsko-rudarski, kmetijski in zdravstveni minister, poleg tega predsednik glavne kontrole, predsednik Rdečega križa in predsednik Zadružne zveze. Delo po tem zakonu ni podrejeno odredbam zakona o računovodstvu, o glavni kontroli in o uradnikih. Vsa javna dela se bodo vršila v prvi vrsti na državnih objektih, kot so železnice, državna pota, pogozdovanje, uravnava rek, potokov, hudournikov itd. Po potrebi in da
bi se ti cilji čimpreje dosegli, morejo biti na podlagi tega zakona deležni dobrot tudi objekti občinskih in oblastnih samouprav. Te posle izvršuje resorni minister ali pa dotične samouprave. V slučaju, da bi dotična samouprava ne izvrševala svojih dolžnosti, ji minister posle odvzame lahko v vsakem trenutku. Krivci se bodo kaznovali. Finančni minister daje ministru za socialno politiko na razpolago za izvrševanje tega zakona 100,000.000 po Drž. hipotekami banki. Dalje se socialni minister pooblašča, da izčrpa še neizčrpan kredit 15.000.000 Din, tako da ta vsota znaša 115.000.000 Din. Ministrski svet se pooblašča: 1. da po predlogu tega odbora za javna dela odobri denarno pomoč Rdečemu križu in dotičnim prebivalcem, ki nimajo hranilca v svoji družini, 2. da da v ta namen brezplačen prevoz živil, hrane in drugega materijala po državnih železnicah in ladjah. Stroški spadajo pod okrilje izvršitve tega zakona.
lodafna pogodba z Hosirijo
a Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Skupščinski odbor za trgovinsko pogodbo z Avstrijo je soglasno sprejel predloženo pogodbo o naknadnem in izpopolnjenem trgovinskem sporazumu z Avstrijo. Tudi zemljoradnik J o -v a n o v i č in Nemec S c h u h m a c h e r sta glasovala za.
Trgovinski minister dr. S p a h o je obširno razlagal sporazum, posebno tarifni del. Naš izvoz v Avstrijo je na drugem, avstrijski k nam je na prvem mestu. Skupno znaša izvoz v Avstrijo 20%. Ravnotoliko približno avstrijski v Jugoslavijo. Vrednost našega izvoza znaša letno 1.600,000.000 Din. Pri pogajanjih so bile največje težave radi tega, ker Avstrija nikakor ni hotela popustiti v carini na živino in meso iz Jugoslavije. Spaho je izjavil, da to povišanje ni tako znatno, da bi bil naš izvoz živine v Avstrijo onemogočen. Na drugi strani je Avstrija zelo znižala carino na suho sadje in sadne izdelke, na sočivje itd. Avstrijska carina na našo slivovko se je znižala od 150 na 75 zlatih kron. Popolnoma se je opustila carina na bučno olje. Ta sporazum, kakor je predložen skupščini, se mora sprejeti v celoti ali pa popolnoma odkloniti.
V imenu Jugoslovanskega kluba sta govorila poslanca Franjo Žebot in Kari Škulj. Poslanec Žebot je izrazil željo, da bi se naj na meji od Radgone do Jesenic iz-poslovalo dovoljenje, da bi se mogla naša živina prodajati po carinskem poslovanju. Dosedaj je bilo v veterinarski konvenciji določeno, da se sme pošiljati živina samo po železnici. Poslanec predlaga razne olajšave, da bi se smelo prebivalstvo na črti Maribor—Št. Ilj—Špilje posluževati tudi avstrijskih vlakov.
<31ede trgovine s konji predlaga poslanec, da naj se olajša pot in kupčija konjskih trgovcev iz Rusije.
Minister Spaho je obljubil, da bo skušal te predloge naknadno izpolniti.
Poslanec Škulj je opozoril ministra, da bo živinoreja v Sloveniji radi povišanja carine trpela škodo. Ker se pa v tej zadevi vsled znanega stališča avstrijske vlade ne da nič spremeniti, predlaga, naj vlada na drug način gre živinorejcem na roko. Stavlja konkretne predloge, o katerih je minister izjavil, da jih bo v ministrskem svetu podpiral. Poslanec Škulj se zahvali, da se je sprejela v pogodbo določba, da smejo krošnjarji iz Slovenije izvrševati svoj poklic tudi v Avstriji.
Za poročevalca odbora je bil določen poslanec Žebot. Predlog pride v pelek ali v soboto pred narodno skupščino.
Obenem s tem sporazumom z Avstrijo je odbor soglasno sprejel enajst konvencij z Madjarsko, ki se tičejo: 1. konvencije o de-poju, 2. o pupilarnih blagajnah, 3. o zasebnih poklicih, 4. o razdelitvi posestev upravnih edinic, ki so presekane po državni meji, 5. o dolgovih in zahtevah v prejšnjih avstrijskih kronah, 6. prenos sedežev delniških družb, 7. o pravni pomoči v državnih zadevah, 8. o pravni pomoči v kazenskih zadevah, 9. o sanitetnih vprašanjih, 10. o izogibanju dvojnega obdavčevanja, 11. o vzajemnem bolniškem negovanju.
« Poslanec Jerič je stavil razne predloge, ki se tičejo prebivalstva Slovenske krajine. Tudi ta predlog pride prihodnje dni v skupščino na razpravo.
vlada narodne sloge se zdi vsaj pod Poin-carejem precej neverjetna, ker je on sam ponovno odločno izjavil, da ne more pod takimi razmerami v radikalno socialistični stranki z njo sodelovati. Desničarska v 1 a da bi imela majhno večino, zato se o njej mnogo govori. .Predsednik republike Doumer-gue je sicer proti talci rešitvi in bi raje videl
na vladi svoje prijatelje iz levice, vendar ima ta kombinacija toliko več verjetnosti na uspeli, ker se zdi, da bi se ji v tem slučaju pridružilo precejšnje število poslancev iz radikalno-socialistične stranke.
Množijo pa se tudi glasovi, ki pravijo, da i ima tudi ta križa svoj izvor v zunanje-politič- j nih dogodkih.
Nasprotje v KDK raste
Desničarji v SDS nezadovoljni s politiko HSS.
Belgrad, 7. novembra. (Tel. Slov.) V tukajšnjih političnih krogih, zlasti v vladnih, je bila ■i velikim zanimanjem sprejeta vest o ljubljanskem sestanku desničarjev v SDS, ki so nezadovoljni s skrajno politiko HSS. Zanimanje je bilo tem večje, ker je bilo Belgradu znano, da je bil dr. Grisogono že pred 14 dnevi v Ljubljani in je bil torej ljubljanski sestanek tudi dobro pripravljen. To se vidi tudi iz tega, ker se je ljubljanskega sestanka udeležil tudi poslanec dr. Svetislav Popovič, ki jc znan že po svojem prvem nastopu proti politiki HSS. Vslecl udeležbe obeh teh neslovenskih poslancev je jasno, da se na sestanku, ki se ga je tudi udeležila ekse-kutiva slovenske SDS, ni govorilo o slovenskih razmerah, temveč le o političnem položaju v državi. To so potrdile tudi zadnje vesti in zaradi njih se je zlasti živahno komentiral desničarski sestanek SDS. Ker se jc na sestanku razpravljajo tudi o akciji g. Savčiča in ker je bilo sklenjeno po debati o razmerju strank KD koalicije, | da absolutno ni potrebno, da bi SDS v vseh vprašanjih popustila HSS, smatrajo belgrajski krogi, da smo pred pomembnimi dogodki v naši notranji politiki. Nekateri belgrajski politični krogi tudi trde, da izvira radikalizem v govorih g. Predavca in g. Kmjeviča odtotl| ker je vodstvo HSS spoznalo, da se jc sitiiklija za KDK poslabšala in skušajo zato s skrajnim radikali-zmom izboljšati svoj položaj.
Opazilo se je tudi. da je v zadnjem času SDS odnehala v borbi in da sc polagoma pripravlja nova orientacija SDS.
Posolio morsop. uarave
a Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančnega odbora je finančni minister podal ekspoze o posojilu STAB-a. Obveznice bodo nosile datum 1. decembra 1928. Izplačilne bodo 15. decembra 1958. Vendar si vlada pridržuje pravico, da sme izvrševati izplačilo preje, toda šele 1. decembra 1938. Vlada jamči za posojilo s previški čistega dobička samostojne monopolske uprave. Pogodba postane veljavna, ko se zakon objavi v »Službenih novinah«. Monopolska, uprava bo čisti iznos posojila porabila za izplačilo vsot, ki si jih je izposodila od finančnega ministra za obratno glavnico. Finančni minister bo porabil vrnjeno vsoto za izplačilo kratkoročnih obveznosti po čl. 18 finančnega zakona 1928-29. Ostanek pa bo hranil kot obratno glavnico glavne državne blagajne. Monopolska uprava dolguje finančnemu ministru od prvih dolgov 1.436,000.000 Din še približno 1.100,000.000 di-narjev.
V debato so posegli razni govorniki. Demokrati so se izjavili za posojilo. V imenu JMO kluba je dr. Behmen izjavil, da je posojilo ugodno in da bo zanj glasoval. Proti posojilu so nastopili zemljoradniki. Zakonski predlog je bil sprejet s 24 proti 2 glasovoma: Opozicionalni poslanci niso mogli proti posojilu navesti nič stvarnega. Predlog bo stavljen takoj na dnevni red plenuma narodne skupščine.
Proračun zagr. oblasta
č Zagreb, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila četrta seja oblastne skupščine, na kateri se je razpravljalo o proračun, predlogu za prihodnje leto. Po tem predlogu bi znašali izdatki 65,606.098 Din, ravno toliko tudi dohodki. Redne dohodke tvorijo samostojni oblastni davki 900.000 Din, oblastne doklade nn državne davke 8,350.000 Din, oblastne takse 7,495.000 Din, obl. trošarine 7,700.000 Din, odkup javnih delavnic 1,300.000 Din, dohodki iz oblastnega imetja 970.000 Din, državna doLi-cija 19,388.000 Din, dotacija kmetijskega ministrstva za zgradbo kmetijske šole v 1\ riževa h 1,588.000 Din, obl. kolekovine 7.260.000 Din, izredni dohodki: v glavnem terjatve iz I. 1927 in 1928 10,242.410 Din, razni dohodki 10 milijonov 654.410 Din. Oblastni odbor se pooblašča, da v slučaju, da bi se izdatki za 1. 1929 povečali po neodložljivih izdatkih ter bi bili proračunski krediti nezadostni, najame amortizacijsko posojilo 10,000.000 Din. Med taksami je novo, da se je uvedel davek na prazna stanovanja v mestih in trgih, ki so se dala v najem, pa so ostala prazna. Ako ostane dva meseca prazno stanovanje, se plača 10% od poslednjo brutto najemnine. Na nove zgradbe, ki uživajo ugodnosti po čl. 37 zakona o neposrednih davkih, je naložen 2% davek na brutto dohodke. Izvzeti so lastniki, katerih dohodek iz stanovanj znaša manj kakor 15.000 Din na leto.
Ofenziva kapitala
V Porenju, v najbolj industrijski pokrajini
Nemčije, se bije že od 1. novembra med veleindustrijci in delavci težka borba, ki je po svojem obsegu ena največjih, kar jih je Nemčija doživela v zadnjih letih. Pa ne S3mo po svojem obsegu, še bolj radi ciljev, ki jih pr: tem zasledujejo velckapitalisti, je ta boj zanimiv.
Med zastopniki delavstva in zastopniki železne industrije so se žc oktobra pričela pogajanja za obnovitev kolektivne pogodbe, katere rok je potekel 31. oktobra. Delavci so zahtevali povišanje, in sicer od 78 na 90 pfenigov na uro. Ker pogajanja niso uspela, je po odredbah zakona prevzela posredovanje državna oblast. Zastopnik ministi:. za delo ima v takih spornih slučajih pravico razsodbe, ki je obvezna za obe stranki. Ta je razsodil kompromisno, in sicer je priznal povišanje za 8 pfenigov na uro. Vkljub obveznosti take razsodbe pa so podjetniki vstrajali na pravočasno napovedani odpovedi in tako je bilo 31. oktobra vrženih na ulico 215.000 delavcev. Obenem pa so podjetniki vložili pritožbo proti razsodbi, češ, da je iz raznih formalnih vzrokov neveljavna. Posledica tega nastopa podjetnikov ni samo ta, da je ostalo 215.000 delavskih rodbin brez kruha, temu številu se pridruži tudi delavstvo v rudnikih, ki so zalagali železno veleLndustrijo in se ceni, da bo ostalo brez posla nad 300 tisoč delavcev.
Celokupna javnost je na strani delavstva, ki ie nastopalo povsem pravilno in časopisje priznava, da odpor podjetnikov proti temu malenkostnemu zvišanju ni utemeljen. Pravi povod je ta, da hočejo veleindustrijci preizkusiti svojo moč v borbi proti socialni zakonodaji. Že doslej so ponovno poskušali doseči spremembo raznih odredb, predvsem pa odredbe o obveznosti razsodišča. Pri današnjem razmerju moči v Reichstagu pa so taki poskusi obsojeni na neuspeh. Od strank, ki so ▼ vladni koaliciji, veleindustrijci lahko računajo samo na podporo nemške ljudske stranke, ki je itak zastopnica težke industrije. Glavni nositeljici vladne koalicije: socialisti in katoliški centrum pa sta odločno na strani delavstva. ;
Posebno stališče centruma bo od presod-ne važnosti. Voditelji so že povedali svoje izjave, iz katerih se da sklepati, da je katoliški centrum odločno na strani delavstva. Njegovo stališče je, da morajo industrijci glede povišanja mezd toliko popustiti, v kolikor največ to dovoljuje konkurenčna moč industrije. Ni pa nikaka tajnost, da je ravno železna industrija v zadnjih letih imela najboljše uspehe in da je imela ogromne zaslužke.
Zanimivo je, da vlada, v kateri imajo ▼el'ko večino socialisti, doslej ni podvzela nobenih posebnih korakov. Nasprotno so delavske strokovne organizacije katoliškega centruma podvzele obširno akcijo za pomaganje brezposelnim in prevzele vodstvo borbe ter obenem pričele s posredovanji. Vodja centruma dr. Stegervvald je že pričel s pogajanji ter se izjavil optimistično o končnem uspehu delavstva. Na shodu v Nuernbergu je med drugim naglasil: Če bi avtoriteta državnega ministra za delo ne bila dovoljna, da se zagotovi razsodbi polna veljava, potem mora nastopiti avtoriteta državnega konclerja, da se zagotovi spoštovanje in izvrševanje zakonov.
Povodom tega gibanja so pričele krožiti vesti o predstoječi krizi nemške vlade. Če bi kapitalistična ljudska stranka res poskusila braniti interese industrijcev, potem bi kriza vlade bila verjetna. Na zahtevo poslancev iz raznih strank je parlament predčasno sklican. Razpravljal bo o interpelacijah, ki so o tem vprašanju vložene. Usoda teh interpelacij bo obenem usoda vlade,
.Doeniske novice1 v novi
»SLOVENEC«, dne 8. novembra 1928.
Za občine o Bosni
a Belgrad, 7. nov. (Tel. Slov.) Na današnji seji narodne skupščine, ki se je pričela ob pol 6, je prisostvoval predsednik vlade. Predsednik je razložil konstituiranje skupščinskih odborov in naznanil nekatere zakonske osnutke, ki so prišli pred narodno skupščino. Na dnevnem redu je bil nujen zakonski predlog poslanca Kckano-viča, ki se glasi:
»Narodna skupščina poziva notranjega ministra, da takoj stavi na razpolago nanovo se snujočim kmetskim občinam Bosne in Hercegovine potrebna materialna sredstva, da se delo občine organizira in začne.« Predlog smatra za nujen in prosi skupščino, da se o tem predlogu takoj izjavi, ne da bi ga dala preje odboru v razpravo.
Poslanec Kokanovič (zemlj.) je v dolgem demagoŠkem govoru kritiziral delo vlade in trdil, da notranje ministrstvo ni razglasilo natančnih številk o volitvah v Besni in Hercegovini. Dr. Korošcu oporeka, da vlada nima resnega namena, da bi te občine oživotvorila
Kokanoviču je odgovoril prevodnik vlade g. dr. Korošec, ki se je zavaroval proti temu, da bi politično uredništvo v Bosni in Hercegovini ne postopalo v ogromni večini po zakonu in da bi ne bil dal slučajev, ki so protizakoniti, takoj preiskati. V imenu vlade izjavlja, da ne sprejme nujnosti tega predloga, ker dela vlada na tem in ker je 'ala preko 700.000 Din na razpolago. Vlada bo to vprašanje sama proučila. Kakor hitro bodo proračuni sestavljeni, bo storila konkretne korake.
Dr. Behmen se v imenu muslimanov strinja s tem, da se da bosansko-hercegovinskim --nam hitrejša finančna ; ~moč in zagotavlja, da bo JMO vse storila, da se občine oživotvoriio.
Skupv:ina je nujnost in predlog odklonila. Nato je predsednik objavil, da je skupščini predložen zakon o pasivnih ' rajih in javnih delili in da se je odbor za ta zakon že konstituiral. Od Jugoslovanskega kluba sta v tem odboru poslanca Kulovec in Klckl.
Prihodnja skupščinska seja bo v petek ob pol 10.
PmmcMm udaril nenadoma
hoče menda postati »Delavska Politika«. Samo tako si moremo razlagati, da beremo v njej te-le izredne brihtnosti:
»Vreme« je glasilo dr. Marinkoviča, piše »Del. Pol.«, ves svet pa ve, da je »Vreme« radikalni list, ki ga finansira dr. Ninčič, dr. Marinkovič pa je eden šefov demokratske stranke in vodja one politike, ki jo baš »Vreme« napada.
V isti notici pa čitamo še lepši dokaz učenosti rdečih novinarjev, da govorimo v slogu »Del. Pol.« Piše namreč dosledno to-le: »Značilno je tudi, da je te dni šel dr. Marinkovič namesto zunanjega ministra v Pariz.« Gospodje od »Del. Pol.« niti tega ne vedo, da je dr. Marinkovič zunanji minister.
Samo v slogu »Del. Pol.« je, če čitamo v njei tudi to novost, da se japonski narod še ni mogel kulturno dvigniti. Bo v resnici treba poslati Japoncem »Del. Pol.«, da spoznajo, kaj je to kultura.
Kakor da bi čitali nekdanje »Dolenjske Novice«, tako se nam je zdelo, ko smo čitali te brihtnosti »Del. Pol.«. Morda bo doživelo v »Del. Pol.« še ono staro poročilo »Dolenjskih Novic« o položaju na Balkanu, in sicer v tem jedrnatem stilu:
Turek zopet škili čez mejo. Packa, da ga ni sram I
Vsaj dinar
za Slovensko Stražo
v Pariš, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Radikali niso ostali veseli uspeha svojega sklepa. Nikjer drugje se sklepi v Angersu ne grajajo bolj kakor v vrstah radikalno-socijalne stranke same, kjer se je včeraj zvečer resno govorilo o razkolu v stranki. Precejšnje število poslancev je zahtevalo, da se skliče seja frakcije, da se razveljavijo sklepi stranke, ki so bili sprejeti v nenavadnih okoliščinah. Poincare, ki je sit neprestanih napadov ustvaril jasno situacijo in ki odgovornost za krizo, ki je morala priti prej ali slej, sedaj lahko prevali na radikalne socijaliste, si je zagotovil triumfalen odhod in celo v vrstah radikalnih socijalistov je soglasna želja, da bi Poincare sam zopet prevzel sestavo nove vlade. Računa se pa s tem, da bo Doumergue najprej pooblastil enega ali več kandidatov za sestavo vlade, končno se pa le zopet vrnil k Poin-careju. Seveda pa razen desničarskih listov noben list ne ohienja, da bi potem narodna unija ostala neizpremenjena, temveč se prej misli na republikansko koncentracijo pod vodstvom Poincareja z izločitvijo skrajne desnice pod vodstvom Marina in levega krila radikalnih soeijalistov okoli Caillauxa in Mon-tignyja. Nikakor pa se ne veruje, da bi bila kriza vlade rešena pred začetkom prihodnjega tedna. Ne samo javno mnenje želi, da se
Hud izbruh Etne
v Milan, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Hitreje, kakor se je pričakovalo, je lava z Etne dosegla vasi Mascali in Annunziala, prekinila železnico, ki vodi okoli ognjenika, ter ogroža sedaj tudi glavno sicilsko progo Messina—Catania in ceste ob obali med tema dvema mestoma. Uredili so zasilen promet s prestopanjem. Minister za javna dela Turati osebno vodi vsa ta dela. Sedanji izbruh je napravil več opustošenja kakor izbruh pred petimi leti pri lingua Glozza.
vrn* Poincare, temveč se v političnih krogih smatr' ta izhod kot edino mogoč. Celo radi-kalno-socijalni parlamentarci, ki so tvorili glavni del politikov, katere je Doumergue danes povabil v Elysee, so se samo z eno ali dvema izjemama brez pridržka izjavili za novo Poincarejevo ministrstvo. Poincare nikdar prej ni bil tako nesporno gospodar političnega položaja. S svojim odstopom je dosegel to, po. čemer je s svojo politiko stremel dve leti: razkol radikalne stranke, katere voditelji so ga danes v teku pnr let drugič klicali kot rešitelja v sili. Štirje ministri radikalno-socijalne stranke so se že včeraj s svojim demisijskim pismom zelo ostro odmaknili od sklepov stranke in od 125 članov frakcije jih je komaj par tucatov, pri katerih bi imel novi Poincarejev kabinet, de bi se sestavil brez skrajne desnice, računati s prav resno opozicijo. Vprašanje je. če bo Poincare to hotel. Od treh možnosti, ki so teoretično dane: obnovitev ministrstva narodnega edinstva, sestava Poincarejevega kabineta na ožji podlagi, t. j. z izključitvijo skupine Marin, in ministrstvo republ. koncentracije z Briandom in Tardieujem ali s kakim parlamentarcem srednjih skupin kot šefom se zdi, da tudi tretja možnost ni nikakor brez vsega upanja.
Drobne vesti
v Dunaj, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Ministrski svet je danes začel razpravljati o državnem proračunu za 1. 1929. V novem proračunu bodo izdatki zelo omejeni, da se omeji primanjkljaj, ki še vedno obstoji v znesku 6 milijonov dinarjev.
v Konigsberg, 7 .nov. (Tel. »Slov.«) Druga poljsko-litovska konferenca za sporazum je bila prekinjena kot brezuspešna. Dosegel se je edino dogovor o malem obmejnem prometu. O dogovoru za izmenjavo blaga se bodo med obema trgovinskimi ministrstvi pogajanja nadaljevala. — Politična vprašanja med Poljsko in Litvo pa bodo najbrže zopet prišla pred svet Društva narodov meseca decembra.
v Praga, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Slovaška ljudska stranka je stavila predlog, da naj se v srednjih šolah namesto madjarskega jezika uvede kot obvezen predmet nemščina.
v Dunaj, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Profesor Behounek je dospel na Dunaj, kjer bo imel predavanje o svoji polarni ekspediciji z generalom Nobilom.
v Budimpešta, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Vseučilišče bo 8. novembra zopet otvorjeno. Grof Apponyi je na včerajšnji seji zunanjega odbora izjavil, da so bili dogodki pri zadnjih študentovsldh demonstracijah skrajno škodljivi za oceno Madjarske v inozemstvu.
v Pariz, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnji seji poslanske zbornice je bil predložen v ratifikacijo zakonski predlog, takozvani dogovor Melon-Beranger o ureditvi francoskih dolgov v Ameriki, katerega ratifikacijo je Poiucare doslej vedno odklanjal.
v Valona, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Radi popolnoma slabe žetve je albanska vlada ukinila carino na žito.
v Moskva, 7. novembra. (Tel. Slov.) V Moskvi se oficijelno praznuje dne 7. jn. 8. novembra oblctnica boljševiške revolucije z demonstracijami, paradami in sprevodi.	i
Botfševfki prodajajo
v Berlin, 7. novembra. (Tel. Slov.) V Berlinu se že več dni vrši dražba umetnin in dragocenost na račun sovjetske vlade, proti kateri so ruski emigranti, posebno pa visoka aristokracija, odločno nastopili potom — -da so lastniki enega dela teh umetnin. Včeraj je sodišče ugodilo zahtevi kneza Kcfromaniča, da se umetnine, o katerih trdi, da so njegova last, zavarujejo, na kar je danes sodišče izdalo več začasnih odredb, katere utemeljuje s tem, da ni gotovo, ali je sovjetska vlada pridobila te predmete z zakonitim '-n-jinc+it-r— Vrednost teh predmetov znaša več stotisoČ mark, očim znaša vrednost vseh predmetov, ki so na dražbi, 2 milijona mark.
Razne vesti iz Beisrada
a Belgrad, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Danes je obiskala ministra za socialno politiko Stje-pana Bariča organizacija invalidov, bivših častnikov in podčastnikov, in mu predložila spomenico, da se zboljša stanje invalidov.
Danes je umrl na tifusu Alfonz T o m i n -š e k, sin mariborskega gimnazijskega ravnatelja, artilerijski kapetan II. razreda.
Današnji številki »Politike« in »Vremena« sta bili zaplenjeni. »Politika« radi Pribi-čevičeve izjave, »Vreme« radi članka vseuoi-liškega profesorja dr. Milana Kostiča o hrvatskem vprašanju.
Odsek za ljudskošolski zakon se je konstituiral tako, da je predsednik dr. Milan Kostič (radikal), podpredsednik Škero-vič (DS), tajnik Panla Jovanovič.
Ob 6 se je vršila seja vlade. Na dnevnem redu so bile resorne stvari in zakoni, ki se bodo predložili skupščini.
Danes se je pri notranjem ministru g. dr. Korošcu mudil trgovinski minister g dr. S p a h o. »Pravda« hoče vedeti, da je prišel k njemu radi sarajevskega velikega župana, čegar glavo zahteva.
Za člana naše delegacije za sklenitev trgovinske pogodbe s Francijo je imenovan bivši ljubljanski pokrajinski namestnik Ivan H r i b a r, ki se te dni mudi v Belgradu.
Demokratski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o zakonih, ki so prišli pred narodno skupščino, zlasti o kmetijskih kreditih in trgovinski pogodbi z Avstrijo.
č Dubrovnik, 7. nov. (Tel. »Slov.«) Včeraj je zadela kap pomočnika dubrovniškega škofa dona Vlaha Barbiča. Kap je težke narave.
16 milijonov za promet in obrt
»Jutro« je iztuhtalo čisto nov način kritike oblastnega proračuna. Pravi: saj je vse lepo in prav; oblastni proračun je dober, tudi postavke so lepe, veliko bo mogoče dobrega narediti s tem denarjem.
Toda, 6e bi ne bil oblastni odbor v rokah klerikalcev, če bi SDS imela vsaj kakega zastopnika v odboru, če bi proračun vsaj prav točno vnaprej določil, koliko bo dal za namene SDS, za predloge in zahteve SDS. Če bi torej ne bilo tega nesrečnega če, bi bilo vse prav.
Po tem lepem priznanju, da je oblastni proračun dober, pa liberalci nadaljujejo hajko proti njemu. Včeraj sta bili na vrsti obrl in industrija. Mi smo že povedali, koliko je oblastni odbor svoj davčni fiskus izpopolnil in da je obremenil samo večja podjetja, ki bodo vsled izpadka dohodnine itak, v bodoče plačevala veliko manj davka kot doslej.
Kam pa gre denar, ki ga bo žrtvovala obrtna produkcija in trgovina za oblast. 30% oblastna doklada k državnemu davku na dobiček podjetij zavezanih javnemu polaganju računov je proračunana na 2,000.000 Din in ista doklada k državnim davkom na dohodek od drugih podjetij in obratov ua 2,200.000 Din. Skupno torej znaša vsa davščina, ki jo plačati ti dve panogi sami 4,200.000 Din.
Koliko oblastnih izdatkov pa gre v prid naše industrije, trgovine in obrti. Najvažnejši predpogoj za prospeh teh gospodarskih panog so dobra prometna sredstva. In samo za ceste in mostove daje oblastni proračun 14,067.904 Din, torej več kot trikrat toliko, kolikor bo plačala vsa obrt, trgovina in industrija. Poleg tega pa imamo naravnost pod rubriko obrt in trgovina šc 2,050.000 Din spccijalnih dajatev za trgovski, obrtni in industrijski stan. Skupno preko 16 milijonov. Prispevek, ki ga dado omenjeni stanovi v oblastni proračun, se jim v štirikratni izmeri vrača. Kje je tu mogoč očitek, da kdo preveč plača, da se koga preveč obremenjuje.	. ■. >
Iz časobisov
I<do bo Heinzlov naslednik? Zagrebški dopisnik »Pravde« piše o tem vprašanju obširno in pravi, da je bil najprej kandidat lederalist dr. Rittig, župnik cerkve sv. Marka. Ker pa je še vedno Heinzlov pristaš, je njegova kandidatura padla. Enako tudi kandidatura dr. Miškulina m dr. Prebega, ker je ta irankovec in republikanec. Sedaj je najresnejši kandidat feder~':st dr. Sr-kulj. Proti njemu je vsa KDK, ve(?Vr <a je pripravljena na kompromis in bo f31ic ala^Mnj šele pri drugem glasovanju. Tua/^J-J1 tej delni zaupnici bi sprejel dr. Srkulj županstvo mesta.
Nova taktika radičevcev. »Pravda« poroča, da je v zadnjem času opaziti v Zagrebu majhno izpremembo. Listi ne pišejo več tako ostro kot preje. To izpremembo razlagajo nekateri tako, da delajo radičevci z vsemi silami na to, da raz-bijejo zvezo med muslimani in radikali. V tej zvezi vidijo Ahilovo peto četvorne koalicije in da bi na to mesto tem učmfcbviteie udarili, so navidezno odnehali od bojne' akcije.
Lika proti Pribičeviču. Opozicijonalna »Zastava« poroča, da je bil v Ogulinu shod radikalne stranke, katerega se je udeležilo nad 200 delegatov iz vse Like. Na shodu so delegati ostro obsodili Pribičevičevo politiko in izjavili, da je danes vsa Lika preti tej politiki. Pasivna in revna Lika noče pod Zagreb. Tako so izjavljali. Sedaj se vse obrača na radikala dr. Grbo, proti kateremu so pri prejšnjih volitvah glasovali. Ko jih je Grba vprašal, zakaj prihajajo k njemu in ne k svojim poslancem, so mu odgovorili: »Sedaj, ko smo v stiski, ras pošiljajo ti poslanci k Tebi. Pa naj si zapomnijo, da ne dobe niti ene kroglice več iz naših krajev.«
Sporazum med Vukičevičem in Ninčičem. »Jutarnji list« poroča, da se je vršila v torek na Topčiderju politična večerja, ki so se je udeležili pristaši Vukičeviča, Spaho in Barič. Mnogo je bila opažana prisotnost Ninčiča in trdi se, da je bil na večerji postavljen sporazum med Vukičevičem in Ninčičem. Sploh se misli, da je prišlo do zbližanja med pristaši glavnega odbora in Vukičevičem.
»Čast Vlaški ulici! « kliče »Hrvat«. Uvodnik »Hrvata« odgovarja na Grisogonov apel proti škodljivemu vplivu Vlaške ulice in pravi, da je bil ta apel ne samo odveč, temveč tudi smešen. Horthy in Mussolini sta o razmerah v naši državi tako dobro informirana, da ne potrebujeta nobenih spomenic od nezrele mladine. Če hoče biti g. Grisogono apostol jugo-.slovanstva, potem naj gre v Belgrad. Sicer pa je to Grisogonovo ekstra-turo itak žc popravil Pribičevič. Vlaška ulica pa je vedno bila sedež hrvaške zavesti in to je tudi danes. Zato čast Vlaški ulici. — Gospoda je torej srečna, da je pod diktaturo Vlaške ulice.
Zakaj je šla J. M. O. z radičevci. Dopisniku »Novosti« je izjavil posl. dr. Behmen, da so hoteli muslimani najprej skleniti zvezo z radikali, ki pa so pod vodstvom dr. Srskiča iskali zvezo s KDK. Zato je prišlo do sporazuma med J. M. O. in radičevci. — Dr. Srskič pa je dejal, da prevladujejo pri radičevcih in muslimanih frankovske strujc in zato ni moglo priti do sporazuma med J. M. O. in radikali.
Dunajska vremenska napoved. Severne
Aipe: Jutranja megla, podnevi bolj jasno in topleje, pa ne dolgo. Južne Alpe; Oblačno in zopet dež.

/ /
aj/e novega
Koledar
Četrtek, 8. novembra. Klavdij, Bogomir, Deodat. — Jutri: Teodor (Božidar).
Osebne vesti
kr Poroka. V Karlovcu se je poročil inž. poročnik g. Zoran I. Piši, mag. pharm. z gdč. Štefo Herlinger.
•jlr V naše državljanstvo so sprejeti Bruno Gombar, inženjer iz Ljubljane; Jurnej Vad-njal, čev. mojster iz Zg. Šiške-, Bojan Hrova-tin, dijak iz Ljubljane; Peter Mavri v/ Škofje vasi in Ivan Vidmar iz Prekorja.
Ostale vesti
-k šund poplavlja Slovenijo«. O tem smo prejeli še naslednje vrstice. »Čakal sem že, da se bo kdo oglasil, da bo opozoril odgovorna oblastva, ki so dolžna skrbeti, da se zakon izvršuje, da nastopijo proti ljudem, ki z največjo nesramnostjo, z umazanijami brez primere kvarijo in izpodkopavajo temelje morale slovenskega ljudstva in še posebno slovenske mladine. Naravnost podlost je, v koliki meri greše ti ljudje nad mladino. Tu ni nobene kontrole, kdo sme in kdo ne sme teh umazanij kupovati. Pameten človek, ki ima troho razuma, bo takoj vedel, kakšne kvalitete so ti, na najnižje instinkte človeka namerjeni "i brez vsake umetniške vrednosti. Ne pa tako mladina! Prvič kupi mogoče iz radovednosti, kaj se skriva pod to vsiljivo reklamo. Ko pa začne brati in se ji odpira nov svet, tedaj naravnost hlasta za temi umazanijami. In tako se zgodi, da je ravno šolska mladina med 12—16 letom najboljši odjemalec teh stvari. Stariši in vzgojitelji se trudijo, da ohranijo nepokvarjeno — moralno, da ji vcepijo s težavo višje ideale, da ji pomagajo v teh naj-kritičnejših letih človeškega življenja, da spozna sama sebe, da se zave svoje vrednosti, pa pride nesramna tuja družba, pa z enim samim ••:-kom ugonobi in pogubi mlado življenje, uniči delo starišev in vzgojiteljev. Tu naj poseže oblast, zakaj ta zločin je hujši kot največja tatvina, največji zločin, ker je umor duše neštetih in neštetih dečkov in deklic. Na ta način se vzgaja nemorala, se vzgajajo zločinci — oblast pa molči. Po čemu vsi paragrafi, — če se ne izvršujejo.
•k Koledarček Kmetske zveze je rl diska n. Vi prih>fi Vjih dneh ga bomo običajna razposlali sv,"j" ji somišljenikom. Vsebina je bogata. Cena isiu<-kot prešnja leta 10 Din.
ir Zborovanje češkega učiteljstva bo prihodnje leto v Pragi. Učiteljstvo iz C3le Češkoslovaške republike se bo v Pragi zbralo vprav v tistih dneh, ko bodo tam tudi svelovaclavski orlovski dnevi. K tem orlovskim slavnostim bo tudi iz Jugoslavije odšlo številno zastopstvo Orlov in drugih orlovskih prijateljev. Saj se lahko pridruži vsakdo. Učitelj.-b'0, ki se zanima za omenjena zborovanja svojih čeških
tovarišev, naj prijavi svoje naslove Jugo--. -————
Ne muiite svojih otrok,z ribjim oljem,
ampak dajajte jim
ki ima vsled tesza, ker vsebuje slad, veliko hranilno vrednost, je lahko prebavljiv in vzbuja tek. Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah v malih n velikih zavojih.
slovanski orlovski zvezi, LJubljana, Ljudski dom, ki izlet v Prago organizira in pripravlja. S prijavo naslova (do konca novembra) je poslati tudi tretjino vsole, ki je za izlet določena in sicer znaša celotni trošek za III. razred 750 Din, za II. 1050 dinarjev. V tem je všteta tudi hran« in stano vanje. Kdor želi hrano in stan privatno, plača 1150 Din, v hotelu 1350 Din in več. V obeh teh slučajih velja vožnja II. razreda.
•k Maistrovim dobrovoljcem! Podpisani pripravljalni odbor poziva vse Maistrove sobojevnike Maribora in naše severne meje na proslavo desetletnice teh dogodkov ki se bo vršila dne 1. decembra t. 1. v Mariboru Vsi, ki se nameravajo udeležiti proslave, se naprošajo, da do 20. novembra t. 1. svojo udeležbo prijavijo z dopisnico podpolkovniku v p. Franu Cvirn-u v Mariboru, poštni predal 44. Vsak udeleženec ima na območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva pravico cb čeirtinske vožnje cd svojega bivališča do Maribora in nazaj. Naše zbirališče bo dne 1 decembra 1028 od 8 do pol 10 na dvorišču višje realke, v hod iz Krekove ulice št. 1. Za pripravljalni odbor: podpolkovnik v p. Franjo Cvirn.
k Gradbeni in kmetijski oddelek oblast-nega odbora v Ljubljani zaradi adaptacije uradnih prostorov, do nadaljnega ne sprejemata strank.
kc Okrožni agrarni urad v Ljubljani se je preselil na Turjaški trg šlev. 1.
•k Kazpis službenega mesta. Pri okrožnem sodišču v Maribora je razpisano mesto višjega pisarniškega olicijala oziroma pisarniškega uradnika. Ob enem se oddaja 'udi vsa mesta pisarniških uradnikov, ki bi se izpraznila kjerkoli radi zasedbe razpisanega mesta. V poštev prihajajo le prosilci, ki so že pisarniški uradniki ali pripravniki. Prošnje se npj vložijo do 25. novembra t. 1. pri predstojničtv n okrožnega sodišča v Mariboru.
■k Avtopromet na progi Lukovica—Domžale—Ljubljana. Avtobus R. Hojaka vozi na progi Lukovica—Domžale—Ljubljana tudi ob nedeljah in praznikih po sledečem voznem redu: Odhod iz Lukovice ob 7.10 in 18; odhod iz Ljubljane (od Figovca) ob 13 in 23.30.

Žalostna smrt žene
V noki vasi pri Vidmu sta živela zakonca Janez in Marija že nad 25 let v ne ravno srečnem zakonu. V zadnjih desetih letih pa sc postajali prepiri med zakoncema vedno pogostejši, tako da so se sosedje bali, kakšen bo konec. Otrok iz tega zakona ni bilo, pač pa je Janez kot udovec pripeljal v zakon sedem lastnih otrok. Pretekli petek 2. novembra sta zjutraj oba zakonca opravljala svoje delo. Mož je obrezoval repo pod kozolcem, žena pa je prebirala jabolka v kleti. Obrezano repo je izpod kozolca nosila v klet neka 14 letna deklica. Ta se je pri tem nekaj zamudila, tako da je Janez zaklel, kje tako dolgo hodi. Zena Marija je od kleti karala svojega moža, naj ne preklinja. To je bil začetek zadnjega usodnega prepira med zakoncema. Že 70 letni Janez se je vjezil ter rekel svoji ne dosti mlajši ženi, naj bo tiho in je v podkrepitev svojih besed sunil svojo ženo s pestjo v rebra. Žena je omalinila in padla.
Ofepša
Vas fe
IDEAL-MILO
Čisto, blago in izredno parfumirano.
Takoj je začela tožiti o bolečinah, pa ji mož ni verjel, češ da si samo izmišljuje. Popoldne pa je le domači sin odpeljal svojo mačeho v krško bolnico, kjer je pa niso sprejeli, češ naj doma umre. Zapeljal je mačeho domov in je v nedeljo, dne 4. novembra, res umrla. Orožniki so moža zaprli. Zdravniki so ugotovili, da je imela pokojna zlomljena rebra na levi strani, tako da je bila težko poškodovana vranica in je vsled izkrvavljenja vranice tudi umrla.
Zagonetni smrtni slučaj v Laškem razjasnjen
Nesrečni smrlni slučaj Ivana Lipovška, ki je zbudil v Lašikem in v njega ožji okolici veliko zagonetnih govoric in sumničenj, je sedaj popolnoma razčiščen. V sredo se je vršil zdravniški ogled mrliča. Komisijo j e vodil -odnik g. Antipin, truplo pa je pregledal okrajni zdravnik dr. Cede. Na podlagi tega ogleda je bilo ugotovljeno, da je bil Ivan Li-
povšek i>o vlaku povožen in je pri tem dob! smrtne rane. Rajni Ivan Lipovšek je bil pt izjavi svojih sorodnikov precej strahopetnega značaja. Posebno ponoči ni nikdar vozil s j kolesom ali pa hodil peš po okrajni cesti, ker j se je vedno domišljeval, da ga kdo napade, i Imel je tudi to slabost, da je po prv' ali drugi četrtinki vina postal vinjen in v tem stanju zgubil svojo popolno zavesi. Tako je bilo tudi v nedeljo zvečer, ko sc je nahajal v krčmi pri Igričniku in je lani že po mali količini vina, ki ga je zavžil, postal vinjen. Iz gostilne je odšel po okrajni cesti do Smrtni-kove vile in zavil tam po pobočju na železniško progo iu sicer točno 3 do 4 minute pred
i prihodom vlaka iz Celja v Laško. Kretnik Logar, ki je opravljal na lej progi zatvorniee, je v svoji čuvajnici točno slišal, da je ob istem času nekdo zadel z nekim trdnim predmetom ob žice, ki vodijo iz čuvajnice do zatvornic. Na podlagi ponovne preizkušnje včeraj dopol dne se je ugotovilo, da se vsak udarec m
I. D. Warnken:
Mati
Skozi gnječo avtomobilov in motorjev se je pomikal tovorni avto. Šofer je srepo gledal predse. Nenadoma grozen krik!
V tem, ko je potegnil šofer z močnim sunkom zavoro, je zagledal zmečkan časopisni voziček; in v njegovih možganih je obstala tudi slika napoldoraslega dečka, sklonjenega tik pred avtom. Šoferjeve oči so iskale pomoči v množici, ki se je v grozi odmikala. Njegov pogled se je srečal z mojim. »Pomagal vam bom«, sem rekel odločno.
Prav previdno je'premaknil voz nekoliko nazaj. Spreletel me je mraz; in nato trda moč. Močno in previdno sem potegnil dečka, ki je grozno kričal, izpod voza. Napol mrtvega sem držal v svojih rokah. Šofer je odgovarjal na stražnikova vprašanja. Nekateri so povdarjali njegovo nedolžnost. Nekdo je ustavil nek avto: >V bolnico!«
Zdravnik je pokazal na neko dolgo mizo. »Obe nogi moramo odrezati«, je rekel mirno a vendar poln sočutja.
»Ali poznate dečka?« je vprašal zdravnik. »Poklicati moramo starše.«
Zanikal sem in vprašal previdno: »Kako še pišeš, fantek.«
»Franc Le ... nart«, je zastokal.
»Kje pa stanuješ?«
»Ulica 375. A ne pojdite tja!« Proseče je dvignil roke.
»Moramo,« Je rekel zdravnik in ga pobožal. »Kaj pa je tvoj oče?« Deček je zardel In zajokal. »Mrtev?«
»Ne ... toda ne živi pri nas.«
»In tvoja mati?«
»Pere. Toda prosim, prosim, ue pojdite k njej!«
»Tvoja mati te bo tolažila; večkrat te bo obiskala. Le pusti, bomo že poskrbeli«, je rekel zdravnik.
»Ne, ne, še bolj me bo tepla. O, umrl bi rad! Ako ne bom imel nog, ne bom mogel I zbežati!«
Po nemem vprašanju zdravnika, sem se 1 napotil po dečkovo mater.
Čez nekaj časa sem stal pred žensko kakih štiridesetih let, ki je komaj dvignila glavo od svojega dela. Toda videl sem, da je njen obraz trd in temen. Prala je dalje. To so bile roke, ki so vedno delale. »Ali ste vi gospa Lenart?«
»Da«, je rekla Brez radovednosti, brez boječega pričakovanja. Njen pogled je žaljivo topo ležal na meni. V zadregi sem stal pred njo in nisem vedel, kako naj s to žensko govorim.
»Kaj hočete pravzaprav?«
»Vi imate vendar sina?«
»Da«, je prišlo trdo preko njenih ustnic. Postala je bolj pozorna, a vendar je prala dalje. Po tem »da« sem razumel dečkov strah pred njegovo materjo.
»Nek tovorni avto je povozil nekega dečka ...« sem izpregovoril.
»Kaj meni to mar ...?«
»To je vaš sin!«
»Moj?« »Moj sin? koliko je star?« Prenehala je s pranjem.
»Kakih trinajst let.«
»Franc je star petnajst let Zopet je začela prati.
Tedaj je vse v meni vzkipelo. Vaš sin je! Obe nogi mu je odrezalo!- Prala je dalje, me uporno pogledala in vprašala s praznim glasom: .»Ali ni mrtev?«
Njen pogled se je tako zapičil v mojega, da nisem prenesel skrivnostne sile njenih oči.
! x
Čutil sem, da me sovraži, ker nisem odgovoril: »Da!« Smrtna tišina je ležala med nama. Končno sem rekel mirno: »Brez obeh nog ni živ!« — Nenadoma divji smeh. Vrgla je pest perila v drug škaf. »Večno delati... večno delati! Za tvojega otroka, ti lopov!«
Toda roke so prale vedno počasneje. Nenadoma je omahnila njena glava na rob čebra.
Razumel sem v hipu to ženo do dna. Tedaj je zakričala: »Toda, saj bo umrl?«
»Ne, živel bo! Pojdite hitro v bolnico!«
»Živel bo ...? Brez nog ...?«
»Da. Vas želi videti! Pojdite k njemu!«
Žena je brezumno zrla predse. Zaničljiv smeh je zamrl na njenem obrazu. Njene oči so se zasvetile, kot bi popustil neki dolg, nenaraven krč in jo zgrabil nepojmljiv občutek sreče. »Jaz... naj... grem k njemu?«
Odvezala si je mokri predpasnik in vrgla lesene coklje v kot. Bosa je tekla preko dvorišča. »Kam naj grem?«
Ko je sedela poleg mene v avtu, srepo zroč predse, je rekla: »Sedaj bom morala še bolj delati. Kako bo kaj zaslužil brez nog?«
»Saj ste zdravi. Dandanes mora vsak delati.«
»Toda ne za otroka takega lopova!« je za-sikala skozi zobe. »Vsak dan leži pijan na ulici! Otroci pljujejo nanj!« Nenadoma je vprašala: »Kaj je rekel Franc, ko vas je poslal k meni?« Avto je obstal. Prva je skočila ven. »Kje je Franc?«
Povedali so ji, da je v bolniški sobi. Za-ilitela je. Z očmi uprtimi v obveze, je stopila negotovo k postelji svojega sina. Deček je nn-videzno spal. Ko se je sklonila preko njega, je odprl oči in glasno zakričal.
»Tvoja mati je, ki le bo tolažila , sem i nui prigovarjal v boječi napetosti.
Njegove roke so krčevito zgrabile odejo.
Zena je bila čisto brez moči. Osramočena je zrla v tla. Vzel sem njeno roko in jo položil v dečkovo, ki je to dopustil. Ne da bi ga pogledala, je zašepetala: »Ostala bom pri tebi. Franc.«
Ustrašil se je. Toda položil je, tipaje svoje roke okoli njenega vratu. »Moje noge...«
Usmiljenka je oprostila mater dečkovih rok. Rekla mu je, da bo smela mati jutri zopet priti.
»Da, da. Vso noč boni prala; potem bom imela čas.«
Pred njenim stanovanjem mi jo vsa solzna stisnila roko.
Dva dni pozneje sem dobil karto: »Operacija je srečno potekla. V četrtek me lahko obiščete. Vaš hvaležni Franc.«
Prinesel sem mu potico in čokolado. Bil je ves presenečen. Še nikdar ni dobil kakega darila. Mati je sedela pred njegovo posteljo in me nezaupno gledala.
Vsak dan sem dobil mater ob njegovi postelji. Vedno bolj sla se zbližala.
Nekoč sem prišel bolj pozno k njemu. Mati je že odšla. Blaženo se smehljajoč je ležal Iu, na odeji je imel polico in čokolado. Ves žareč je povedal, da mu je prinesla to njegova mati Bilo jo prvič, da mu je ona nekaj podarila.
Govoril je zaupljivo o svojem skorajšnjem ozdravljenju, brez groze pred bodočnostjo. »0. bo že kako. Mati bo vedno skrbela zame.< Prijel sem ga za roko.
»Ali se še spomniš, kako si se bal matere, ko sem šel ponjo? Mislil si, da te bo tepla in si hotel umreti. No, ali vidiš, Franc, kako radn te ima.«
Da, ker nimam več nog! je rekel deček /. oomi, solznimi od veselja.
NAJBOLJ UGODNO
nudi jesenska in zimska oblačila
1. IV! A ČE K
specialna konfekcija za gospode in deco Aleksandrova cesta 12
žice dobro sliši tndi v čuvajnici. Predmetni udarec iu njegov zvok je moral tedaj prihajati samo od Lipovška, ki je v precej vinjenam stanju zadel s kolesom ob te žice. Ko je pripeljal vlak do mesta nesreče, je vozil Lipov-šek z desno roko na stezi ob tračnici kolo, z levo pa je moral neikoliko mahati ali se p;; ustrašiti v momentu prihoda vlaka tako, da mu je ta roka zašla i>od kolesa. Naravno jo, da je pri tem zajel Lipovška močan sunek, ki ga je vrgel v smeri vlaka tako, da je dobil najsibo ob stopnišču vagona ali ob kakem ostrem robu pri stroju močan udarec na levi airani lobanje nad tilnikom, ki je popolnoma prelomljena. Sodna komisija je ugotovila, da se je le na tak način pripetila ta grozna nesreča. Sedaj je tudi umljivo, zakaj je ležal Lipovšek skoro paralelno ob tiru. To prihaja od tega. da ga je vlak odnosno kolesje vozov ali pa stroja prijelo z velikansko silo in ga vrglo ob tiru na tla. Predmetni nesrečni slučaj je vzbudil med prebivalstvom veliko sočutja, ker je bil umrli pošten, marljiv in vesten človek, ki izJiaja iz poštene krščanske družine.
Krvava družimka žalošgra
Pred dnevi se je v Trnjanskih Kotih pri Brodu spri knnet Mato Radovanovič s svojo ženo. V pijanosti jo je hotel pretepsti, žena pa je s sinom pobegnila k svojemu očetu. Mato je stekel za njima. Žena je na moževo trkanje odprla vrata, v tem hipu jo je pa Mato •zabodel z bajonetom, ki ga je imel v roki. Žena se je smrino ranjena zgrudila svoji materi v naročje iter kmalu nato umrla. Ko je siu Gjuro videl, kaj se je zgouilo, je iztrgal očetu bajonet ter ga v razburjenosti sedemkrat zabodel, tako da je bil Malo takoj mrtev. Gjuro se je sani prijavil sodišču v Brodu.
Odpuščeni uradnik streljal na ravnatelja
V torek ob pol šestih zvečer je ustrelil uradnik bombažne industrije Albert Weinberger v Zagrebu dvakrat proti glavnemu ravnatelju Henriku Weinbergerju ter ga ranil v glavo, zatem pa ustrelil s tretjo krcglo sebe v sence. Glavni ravnatelj Henrik Weinberger prebiva stalno na Dunaju, v Zagreb pa pride samo tedaj, kadar je treba kontrolirati delo v tovarni. Tako je prišel tudi te dni v Zagreb in je ob tej priliki premestil uradnika Weinbergerja iz enega oddelka v drugi. Radi tega je prišel Albert Weinberger ob pol šestih v sobo glavnega ravnatelja in zahteval od njega pojasnilo, zakaj ga je premestil ter je proti temu protestiral in je pričel celo groziti: »Ako mene ne bo v Zagrebu, ne bo tudi vas!« Nato mu je ravnatelj odgovoril: »Kaj boste vi meni grozili, ne potrebujem vas več in vas odpuščam!« Po teh besedah je glavni ravnatelj stopil proti oknu, v tem trenotku pa je Albert Weinberger ustrelil dvakrat proti njegovi glavi, vendar ga je pa le lažje ranil. S tretjim strelom je ustrelil sebe v desno sence. Oba, glavni ravnatelj in uradnik sta bila prepeljana v bolnišnico. Stanje Alberta Weinbergerja je zelo nevarno. V slu-
hiju, da bi okreval, bo ostal slep na obe očesi. *
*	Velika nevihta v Hercegovini. V Hercegovini je v torek divjala strahotna nevihta. Vtrgal se je oblak in so radi tega silno na-rastli gorski hudourniki ter povzročili kmetom veliko škodo.
*	skrlatinka v Vojvodini. V Vojvodini se škrlatinka zelo širi. Zdravstvene oblasti so v Subotici ukinile šolski pouk.
*	Velik požar pri Splitu. Te dni je izbruhnil v vasi Dijemu pri Splitu velik požar, ki je uničil šest kmetskih hiš.
k Odprt grob hrvatskega bana. Te dni m v Trogirju odprli arheologi in zastopniki oblasti grob Mladena N. Šubiča, hrvatskega bana in gospodarja Bosne in Trogirja. Strokovnjaki, ki jih je vodil msgr. Bulič, so se nadejali, da bodo našli kako ploščo ali napis, ki bi razjasnil hrvalsko zgodovino v 13. stoletju, ko je živel ban Mladen Šubič. Našli pa so v grobu same kosti, kajti tja so pozneje pokopavali tudi trogirsko plemstvo. V grobu je bilo še nekaj stare obleke in srebrn venec.
•k Zopet železniška nesreča na Hrvatskem. V ponedeljek zvečer je na glavni železniški progi nedaleč od postaje Velike Gorice na Hrvatskem trčil tovorni vlak, ki je prihajal iz Siska, v drugi tovorni vlak, ki je prihajal iz Zagreba. Poškodovani sta obe lokomotivi in več vagonov, proga pa je bila devet ur neuporabna.
k Kozak s konjem med občinstvo. Pred dnevi so v Sremski Mitrovici izvajali kozaki svoje produkcije. Pri tem se je pripetla večja nesreča. Eden od kozakov je s konjem zašel med občinstvo. Dve osebi sta bili hujše, tri pa lažje ranjene. Nesrečo so povzročila spolzka tla.
k V Zagrehn kradejo avtomobile. Te dni
se je pripetil že drugi slučaj, da so v Zagrebu ukradli avtomobil. O prvem smo že poročali, da je bil ukraden na Iliri in da so ga pozneje naši i v Banjaluki. Predvčerajšnjim pa je bil v Petrinjsikji ulici ukraden ze ieroii avtomobil.
Šofer Milan Ostojič je za trenotek zapustil avto in »lepil r bližnjo kavarno, tedaj pa je sedel neznan lopov v avto ln ga odpeljal. Avlo je last Mihajla Slivarja ln vreden 60.000 dinarjev. Številko ima 11-15.
*	Zahrbten umor pri Karlovcu. V torek popoldne se je zgodil v Slunju pri Karlovcu še ne nepojasnjen zločin, katerega žrtev je bil trgovec z železnino Iso Markovič. Markovič so je s soli cifatorjem Mileusničem napotil z avtom v Slunj, da zarubita lastnino nekega
j kmeta. Ustavila sta se v neki gostilni. Ko sta 1 kosila, je skozi okno priletela krogla in zia-! dela Markoviča, ki je bil takoj mrtev. Orožniki | so aretirali štiri osebe, ki bi prišle v poštev, i da so izvršile zločin. Zločin je bil izvršen najbrže iz osebnega maščevanja in je morda ravno v zvezi z dražbo, ki bi se morala tedaj vršiti.
Zoper jalovost krav in telic
ter pri sramničnem vnetju učinkujejo zanesljivo povsod priznane Busolin svečice. Ne prodajajte v zgubo krav, ki se ne oteletijo! Škatlja z 12 sve-čicami in natančnim živinozdravniškim navodilom 30 Din. Če se pošlje denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer povzetje. Izdeluje in razpošilja edino: Lekerna pri »Angelju varhu« na Vrhniki.
★	LJUDSKA KNJIŽNICA 28. ZVEZEK: KLEOPATRA. Spisal H. Haggard. Roman je silno zanimive vsebine. Opisu je zgodbo o kraljevskem Egipčanu Harmakisu, njegovem padcu in maščevanju, kakor jo jc bil sam napisni Naroča se r Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. in slane vezan izvod 10 Div, brošivaii 28 Din.
k KNJIŽICA »PRVI SOCIALNI DAN V LJUBLJANI«. Uprava »časa« je priredila posebno socialno številko, kjer se nahajajo resolucije in referati Socialnega dneva, da sr tako knjižica letošnjega nekakega katoliškega shoda lahko posebej kupi. V njej so povrh šc same socialne stvari, kakor socialni problemi, ki so sc letos obravnavali na drugih zborova-
Cjuhlfuna
Šotna slušba leltarn
Drevi imata nočno službo: Bohinc na Rimski cesti in Levstek na Resljevi cesti.
O Argentina je postala up in nada naših izseljencev. Kako se jim godi, kakšne so živ-ljenske razmere med našimi izseljenci, vse to nam bo povedal g. župnik A. Mrkim v petek zvečer na prosvetnem večeru v beli dvorani Uniona. G. predavatelj se je letos dalje časa mudil v teb krajih in proučaval ondotne razmere, zato bo njegovo predavanje brezdvomno zanimivo in bogato ilustrirano s skioptičnimi slikami. Začetek ob 8 uri.
0 Umrl je g. Aleksander Kulakov, inženjer ravnateljstva državnih železnic. Pogreb bo danes ob pol petih popoldne. — V torek je umrla gospa Neža Mrzel, posest-nica in gostilničarka na Stari poti 7. Pokopali io bodo danes ob štirih popoldne.
O Otvoritev zadružne šole se je v ponedeljek 5. t. m. popoldne izvršila v prostorih trgovske šole na Kongresnem trgu. V šolo se je vpisalo 44 kmetskih fantov, priglasilo se jih je seveda mnogo več. Radi pomanjkanja prostora so se morali nadštevilni prosilci zavrniti. Izmed udeležencev jih je iz ljubljanske oblasti 27, iz mariborske 13, ostali 8 so iz zasedenega ozemlja (3 iz Koroške, 1 iz Primorja). Letošnji zadružni tečaj je že petnajsti te vrsie v Ljubljani.
O Mestna kolonija ob Vodovodni cesti prav lepo napreduje. Dela izvršuje sedein stavbenih tvrdk ter so večinoma vse hiše že dodelane v sirovem stanju, nekateri tudi že ometane. Zdaj se ometavajo tudi ostale hiše zunaj in znotraj ter izvršujejo obenem vsa druga dela, ki so kakorkoli v zvezi z zidarskimi deli. Kakor smo zvedeli, bodo vse hiše ob Vodovodni cesti do 1. decembra letos gotove in pripravljene za vselitev strank. — Vseh stavb je v koloniji 16, od teh jih je 8 na prostora, ki spadia še h katastralni ter tudi k politični občini Ježica. Nedavno se je vršil na licu mesta ogled za preložitev katastralne meje. Mejna črta se bo preložila tako, da bodo sploh vse hiše, ki so letos zgrajene v koloniji, pa tudi one, ki stoje tam za železnico že več let, pripadle mestni občini ljubljanski.
n jih po svetu. Ljubljanski socialni dan se lahko meri z drugimi enakimi prireditvami. Zato si naj to številko naroče vse naše organizacije, ki ttaj prirede predavanja iz teh resolucij in referatov. Ta knjižica stane samo 8 dinarjev, in se naroča pri upravi »Času« v Ljubljani, v Jugoslovanski tiskarni, kolpor-lažnem oddeUcu ali pa po vseh knjigarnah, ki dobe 25% popusta.
k OSEBE, KI SO KRVNO, KOŽNO ALI ŽIVČNO BOLNE, dosežejo z naravno »Franz-Josef« grenčico redno prebavo. Specialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom »F r a n z - J o -s e f« - v o d e. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k SANITOL za desinfekcijo za časa nalezljivih bolezni dobile v vseh lekarnah in drogerijah.
= s s
- |W C3 M
* S
«3
Danes
KINO IDEAL
Danes
Popolnoma novo Monumentalno filmsko delo o našem Odrešenlkn.
]EZUS KRISTUS
Posneto na originalnih mes'ih, kjer je pred 20011 leti ž vel, hodil. učil. Irpel iti umrl Sin Boži. — Oraud iozia režija. — Nad 50. noti sodelujočih.
Jezus: A. Novelli — Marija : Leda Gys 1. Jezusovo roisho 2. Njegovi nauki. 3. Čudeži. 4. Izdajstvo iu trpljenje, 5 Obsodim in smrt. 6. V«tnjenje in vnebohod.
Da omogočimo vsakomur osrlerl toga grandijoznoKa, 'eppga, v/.viScnpgii in nepozabnega umotvora smo vstopnino gob ko zn žali.
Pre Islave ob 4, '/a6, Vati- in 9. uri. — Gloooko zuižaue ljudske cenel


Chlc Partžanke rabijo
Cendre de rose aii Rose Corail
Bourjols — 1' arls
I
pil h kostanjarju po kostanje. Ta čas so konji potegnili iu voz se je zadel v leseni reklamni steber tvrdke »Aloma«, ki se je na mah sesul. Voznik je nato odvozil, kot da bi se prav nič ne zgodilo, tvrdka »Aloma« pa ima okrog 1000 Din škode.
O Tatvine. Steklarskemu mojstru Francu Zrncu, stanuijočemu pred Škofijo 10, je neki uzmo-vič odnesel z nove stavbe blizu igrišča »Primorja« enajst šip in deset kilogramov kita, v skupni vrednosti 460 Din. — Iva Kovačičeva na Celovški cesti 49 je prijavila, da ji je nekdo iz stanovanja ukradel srebrno dozo, vredno 300 Din. — Krovcu Josipu Schuberniku je neka ženska ukradla nekaj obleke, v vrednosti 300 Din. — Celo cerkve si izbirajo tatovi za svoj posel. Bančni uradnici Alojziji Nadra-hovi je neki tat izmaknil med mašo v frančiškanski cerkvi torbico z 200 Din vsebine.
© Izgubljen denar. V drugi polovici oktobra meseca jo bilo v Ljubljani izgubljenega le 1020 Din denarja, kar je v primeri s prejšnjimi meseci zelo malo. Najdenega je bilo le okrog 230 Din denarja. Tudi drugih reči so Ljubljančani bolj malo izgubili, zlasti malo pa dragocenosti.
O Gladovni štrajk. V torek je pričel voditelj bivše Orjune Marko Kranjc v preiskovalnem zaporu z gladovnim štrajkom, ki ga je pa že včeraj opustil. Kranjc je holel s štrajkom pospešiti preiskavo.
0 Na nedeljskem mladinskem koncertu pevskega. društva Ljubljanski Zvon, dopoldne ob jiol enajstih bo društveni mešani zbor izvajal le mladini primerne skladbe. Gotovo bosta zanimala dva zbora iz novejše cerkveno glasbene literature A. Jobstova »Marijin sem otrok« in Al. Zeleznikova »Naši Materi«. ot>a s spremljevanjem klavirja in harmonija. G. operni pevec ,1. Beletto bo pel 2 božični pesmi St. Premrla in Pavčičevo Uro« (Nova Muzika). Pa je na vzporedu tudi več šegavih, veselih otroških pesmic, tako, da bo mladini koncert nudil lep užitek. — Za ta koncert se prodajajo vz-poredi po šolah in v Matični knjigarni po 3 Din. V ponedeljek zvečer se isti koncert j>onovi za vse občinstvo z razširjenim vzjioredom. Vstopnice v Matični knjigarni.
O Opozarjamo na violinski koncert, katerega priredi v petek, dne . t. m. ob pol 9. uri zvečer srb- j ski violinist, absolvent konservatorijev g. Vlastimir Ječič v Filharmonični dvorani. Na koncertnem sporedu se nahajajo violinske sladbe svetovnih mojstrov, ki so pisali svoja dela za violino s spremljevanjem klavirja. Zastopani &o: Bach, Sarasate, Ku-belik itd. Umetnika spremlja na klavirju operni ka-pelnik Balatka. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
O Članom Prometne zveze skupine Ljubljana
sporočamo, da smo se preselili v prostore »Delavske 'zbornice-:, Miklošičeva c. I. nadstropje. Uradne ure so v četrtek in petek od 6. do 7. zvečer, v soboto od o. do 6. zvečer. Vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 10. do 11. dopoldne je pa članski sestanek. — Predsednik.
© Dr. Franc Košnierlove dijaške ustanove za slušatelje tehniške srednje šole v Ljubljani. Mestni magistrat razpisuje dr. Fr. Košmerlovo dijaško ustanovo za slušatelje višjega oddelka tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 (tritisoč) Din na leto. Tozadevni pogoji so razvidni iz razpisa na občinski deski in v veži srednje tehniške šole.
O Československd obec v Lublani. — Ndš dlouliolety obetavy pracovnfk a dobry pritel, n&š vzorny Baran opustil n5s na vždy. — Na Jeho p> slednf cest vyprovodime ho dnes, 7. t. m. o druhe hodme odpolednt z domu smutku v Stiski ulici 1, jeho svetla pamatka zustane však vždy mezi nami uchovana.
O Vojni invalidi, t. j. državni in vojaški vpo-kojenci vseh zvanj, ki prejemajo invalidnino od delegacije min. financ, odsek za voj. mirovine v Ljubljani, naj se nemudoma javijo osebno ali pismeno pri krajevnem odboru Udr. vojnih invalidov v Ljubljani, sv. Petra vojašnica, kjer dobe važne informacije. K pismeni prijavi 3 Din v znamkah za odgovor in troške.
© Nepreviden voznik. Neki voznik, katerega imena policija še ni ugotovila, je na križišču Blei vveisove in Gosposvetske ceste, ustavil konje in sto-
□	Prosvetni večeri. Mariborska Prosvet-na zveza bo prirejala tudi letos prosvetne večere, ki se bodo vršili vsak četrtek ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Spored predavanj v prvem tromesečju smo že objavili. Otvoritveni prosvetni večer v letošnji sezoni bo drevj ob 20. uri. Predava mešč. šol. učitelj Joško Kok o Radiu. Pobira se mala vstopnina v svrho kritja režijskih stroškov. Mariborčani se k posetu prosvetnih večerov kar najvljudneje vabijo.
Iz mariborske oblastne skupščine. Vče. raj sla zborovala v prostorih oblastnega odbora finančni ter uredbodajni odsek. Seje se danes nadaljujejo. Finančni odsoik pretresa predloženi osnutek proračuna za prihodnje leto, ki pride na jutrišnji plenarni seji v pretres. Uredbodajni odsek pa se bavi z nekaterimi uredbami (o izseljeniškem uradu, cestar-jih, veterinarski službi itd.), ki pridejo te dni pred oblastuo skupščino.
□	Akademska maša. Prihodnjo nedeljo pridiga g. profesor Pavel Živortnik.
□	Predavanje ima jutri ob 20. uri v stolnem župmšču msgr. Ivan Vreze. Predavanje se vrši v okvirju Stolne konference sv. Vincencija P. Člani, častita duhovščina in gg. akademiki vljudno vabljeni.
□	Literarni večer g.-e Vike Podgorske, priredi jutri, dne 9. t. ni. ob 20. tukajšnja Ljudska univerza. Večer je posvečen odličnim pesnitvam Slovencev, Srbov in Hrvatov. Slovence predstavljata Cankar in Zupančič, Srbe Jakžič in Jankovi«, Hrvate pa Krleža, Begovič in Domjanič. ^rogrrim je izredno zanimiv in pester.	Z
□	Samomorilna manija se čuti v Mariboru zadnje čase tako očito, da postaja zanimanje za mnogoštevilne samomore ter samomorilne poizkuse v našem mestu vsesplošno in da krije ta pojav v sebi že znake problema. Že včeraj smo poročali o tragičnem koncu sprevodnika Rojka. Istega dne popoldne je hotel v smrt tudi 56 letni Henrik H., po poklicu čevljar. V Pristaniški ulici je nekoliko vinjen stopil v Dravo v samomorilnem namenu; v zadnjem trenutku, ko mu je voda segla ze preko pasu, si je mož premislil ter se vrnil na suho. Rešilni avto ga je v svrho ugotovitve identitete prepeljal v policijske zapore. K. pravi, da ie ta njegov poizkus v zvezi z zadevami srca. — V Jezdarski ulici 8 pa je 18 letna šivilja Klara Kri-zanova izpila večjo količino lizola. Vzroki so nejasni, posebno ker je Križanova bila vedno veselega značaja. Odpremili so jo v bolnico. — Včeraj ob dveh popoldne se je v nekem tukajšnjem hotelu ustrelil 22 letni dijak Emil Sanda, doma iz Pančeva. Bil je takoj mrtev. Vzrok je neznan.
□	Ljudsko gibanje. V mesecu oktobru ie bilo v Mariboru 76 rojstev - 39 v stolni, 18 v frančiškanski in 19 v magdalenski župniji; 52 smrtnih slučajev - 9 v stolni, 10 v frančiškanski in 33 v magda enski župniji; 31 porok - 9 v stolni, 9 v frančiškanski in 13 v magdalenski župnijL
□	Zastrupil se je na desni nogi 24 letni delavec Ivan Cokan iz Gozdne ulice. Prepeljali so ga v bolnico.
□	Čakalnico za avtobusni promet so pričeh graditi na Glavnem trgu. V čakalnici bo tudi telefon m se bo odtod reguliral avtobusni promet na vseh progah.
□	Skrivnostna košara. Pred tednom dni se je oglasil neznanec pri neki stranki v Grajski ulici ter shranil zelo težko pleteno košaro. Neznanca m bilo od nikoder več nazaj. Naposled se je izkazalo da je bilo v košari 28 omotov čokolade najrazličnejše vrste in znamke »Saea«. Ugotovilo se je, da je neznani storilec »sunil« omote s čokolado oib priliki, ko je februarja meseca izbruhnil v omenjeni čokoladni tvornici požar. Očividno je bila čokolada v — varnih rokah, čudni sunilci tol
□	Epilog k svojefasnemu vlomu v klavnici, Kakor smo svojčas poročali, se je bil izvršil v tukajšnji mestni klavnici vlom. Vlomilec je pustil na razbitih šipnili delih sledove svojih prstnih odtisov ki so postali zanj usodepolni. Naša mariborska policija je Sla takoj vztrajno na delo ter aretirala nekega Rudolfa S., iz S, ki je bil osumljen vloma in ki je tudi sicer dober znanec naše policije. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava proti omenjenemu Rudolfu S., ki je bil obso-
poHcije	/0Pe' USpeh naše mariborske
n Nepoboljšljiva Nežika. Nežika M., 68 let stara zemljanka iz Pribislavcev pri Čakovcu, je dobra znanka organov .javnega reda. Zaslovela je radi svoje spretnosti v izmikanju ročnih torbic in listnic. Neštetokrat je bila predkaznovana; vsnkih 14 dni se pojavi ob sobotah na mariborskem trgu in motri. Ročne torbice so ji posebno všeč. Topot je zavzela ugodno pozicijo pred Veliko k-rma kjer je posebno ob sobotah velika gnječa in kjer se gosjiodinje prerivajo, katera se bo preborila prej v avtobus. Nežika je končno dočakala ugodno priliko; njen prodirajoč pogled se je zapičil v ročno torbico, ki je bila skrita jx>d debelo plastjo zemeljskih tržnih dobrot. Ilopl — ln že je bila torbica v njenih rokah. Naključje pa je hotelo, da se ji je torbica v naslednjem trenutku izvila iz rok — in bilo je po ubogi Nežiki, ki je v pasti celo jela povpraševali, čigava je za božjo voljo izmakniena torbica. Pa bo gotovo prišla Nežika čez 14 dni ao-
II. II. Dr. France Virant
se je preselil v Tavčarjevo ulico št. 7. Vhod Cigaletova ulica št. 1.
Orel. 12.—3. za notranje. kožne in spolne bolezni Humoralna terapij i celotnega ora -n-zma (s proteini in osinoterapi o)
pet iz Čakovea v Maribor in poizkusila srečo. Kje se bo neki tedaj »utaborila«, da bo pozicija ugodnejša? — Nežlkina strokovna družica Kafa V. je tudi imela slab dan. Zadnjič enkrat je bila odprem-ljena v hotel >Graf« radi šest žepu i it tatvin. Danes pa se je izkazalo, da si je grešniea ime izmislila in da se pravzaprav piše Joka L. Doma je seveda — onstran Sotle, kjer so napovedali socialni bojkot. He-hel Za Nežiko in Joko pa to ne velja.
Cei/e
et Mestni proračun za leto 1929 izkazuje skupno 6,750.133.72 Din potrebščin. Posamezna poglavja izkazujejo 4,092.375.56 Din rednega kritja. Primanjkljaj po Din 2,657.758.16 se bo kril z dokladami, nakladami in davščinami tako, da bo proračun končno izkazoval še Din 91.84 prebitka. Ker pa velja od 1. jan. 1929 nov zakon o neposrednih davkih in ker še ni tozadevnega pravilnika ter tudi ni znana podlaga, ki se bode radi novega zakona gotovo spremenila, radi tega občinski svet občinskih doklad ni mogel določiti v odstotkih, temveč je ugotovil le končne številke, na podlagi kateilh bo svoj čas, ko bo podlaga znana, mogoče ugotoviti doklade v odstotkih. Po predlogu finančnc-gospodarskega odseka morajo nesti občinska doklada na drž. uajmarino 224.350 Din, na drž. zemljarino 1.100.— Din, na občo pridobnino Din 160.800,— in na posebno pri-dobnino 220.000. - Din. Občina naj pobira za leto 1929 8 odstotni najemninski vinar od čiste po davčnem oblastvu ugotovljene najemnine Din 360.000, nadalje 2 odstotno kanalsko pristojbino v znesku 100.000 Din. Cestna naklada se naj pobira v isti izmeri kot 1. 192S ter je vpoštevati od občinskega sveta tekom tega leta sklenjene spremembe. Tržne pristojbine ostanejo kot v 1. 1928. Občinske davščine se naj pobirajo po isti tarifi kot 1. 192-3. Davščina na prenočišča se naj pobira kakor 1. 1928 ter odpade od te celotne inkasirane davščine šolskemu skladu osrednje zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani 12 odstotkov in obrtno-nadaljevalni šoli v Celju 10 odstotkov. — Davščina na igranje s kvartarni se bo pobirala kot 1. 1928. — Veselični davek ostane v dosedanji izmeri. Pravtako ostane trošarina na vino in vinski mošt, trošarina od šampanjca iu finih vin
v steklenicah kakor tudi od navadnega vina. Občinska doklada na žganje, opojne pijače se naj pavša-lira z najmanjšim zneskom Din 40.000. Ce ne bi prišlo do pavšaliranja, se naj ta doklada pobira po naredbi iz 1.1925. — Trošarina na pivo bo znašala kot doslej 1 Din. Nespremenjena ostane tudi občinska doklada na meso.
0 Za sreilcc vojne škode jih je goljufal. Pri Celju živi čevljar G., ki se malo peča s čevljarsko obrtjo, bolj pa s prodajo srečk raznih loterij in vojne škode Svoj čas je bil uslužben tudi pri celjski pošti. Očividno pa mu trgovina s srečkami ni nesla dovolj, da bi preživel sebe in dosti številno družino, pa je segel po nedovoljenih sredstvih. Dne 13. oktobra 1.1. je namreč G posetil zasebnico Ano Podgoršek na Zg. Iludinji, kateri je bil svoj čas prodal srečke vojne škode kot zastopnik bančnega zavoda »Merkator-č iz Ljubljane. Imela je tri srečke doma, eno pa shranjeno pri zavodu v Ljubljani ter je za vse skupaj plačala svoj čas v obrokih 2921 Din. G. ji je pri svojem zadnjem obisku rekel, da srečkam še manjkajo neki kuponi in da jo namerava zavod ogoljufati. Najbolje je, da da srečke njemu, da jih on nese v Ljubljano, odkoder jih bo čez nekaj dni prinesel s kuponi vred. Podgorškova mu je verjela in izročila srečke. Ko je tistih nekaj dni pre'eklo, srečk pa le ni bilo nazaj, je stopila h G na stanovanje. On jo je potolažil, da še ni imel časa iti v Ljubljano, da pa bo že vse uredil. Kmalu nato pa je G izginil in se vrnil šele 4. novembra. Podgorškovi je povedal, da je v Ljubljani dvignil še njeno 4. srečko in da je vse skupaj prodal, ker da so ga na poli po Bosni med Prije-dorom in Sunjo okradli za 4000 Din ter bi se drugače ne bil mogel vrniti v Celje. Podgorškova ga je naznanila, policija je G. zaprla. Policiji je prijavila tudi Uršula Črepinšek, da je prišla na isti način kot Podgorškova cb dve srečki, ki sta jo stali 060 Din. G. priznava svoje dejanje in je naj-prvo tudi policiji povedal zgodbo o tatvini med Prijedorom in Sunjo. Tudi je še izpovedal, da je na isti način spravil Franca Kajzerja, hlapca pri gostilničarju Reberšaku na -Zelenem travniku ob 2 srečki, delavca Ivana Novaka na Zg. Iludinji ob 2 srečki, Čevljarja Ivana Špeca ob 1 srečko in Antona Butkoviča iz Gaberja iudi ob eno srečko. Vse srečke je prodal, in sicer 2 pri podružnici Prašte-dione v Ljubljani i.n pri Kmetski hranilnici v Ljubljani. Skupno je prejel za te srečke nekako okoli 4000 Din. Končno je Iudi priznal, da se je s tem denarjem odpeljal na Poljsko iskal dela. Ko pa ni mogel dela dobiti, se je vrnil.
Kupim "fpo^ mSesein^v okrogl les
več vagonov.
Ponudile franco vagon nakladalna postaja ua upravo tega lista pod šl. 10.909.

1
Jesenice
Pcdružnica »Jugoslovanske Maticc« priredi tudi letos svoj rapalski uan v risalniei tukajšnje ljudske šole, ki ga hoče v spomin na 10. obletnico suženjstva naših primorskih bratov proslaviti še lepše kot druga leta. V petek, dne 9. nov. 1928 ob pol 8 zvečer se vrši v risalniei predavanje primorskega rejaka, učitelja g. Šavliia v trpljenju Slovencev pod Italijo. Sodeluje godba katoliškega delavskega oruštva in pevski zbor glasbenega društva »Sloga-!, deldamirajo šolarji in nastopi tudi šolarski pevski zbor z meščanske šole. Vstopnine ni, pobirali se bodo samo prostovoljni prispevki. Prepričani smo, da bodo tudi letos Jeseničani v velikem številu obiskali to prireditev.
Kranj
Poljski tatovi. Kmetovalci so večino svojih poljskih pridelkov že spravili domov. Marsikdo pa ni sam sam pospravil s polja in njiv jesenskih sadežev, ampak so mu pomagali še drugi — seveda skrivaj. Tako so poljski tatovi obiskali tudi njivo na kranjskem polju, ki jo ima v najemu reven vrtnar Loin. Niso se pa zadovoljili z malimi količinami pridelkov, ampak so mu pokradli vse kar je raslo na njivi. Pesa, zeljnate glavo, olirovt, endi-vija, karfijola, vse je izginilo pod rokami tatov. Vrtnar je pridno obdelaval svojo njivo, uspehe njegovega truda pa so poželi tatovi.
Vlom v županovo hišo v Zgor. Besnici. lJgwlen trenutek so izrabili do sedaj še neznani zlikovci, ki so v nedeljo dne 4. t. m. med mašo vlomili pri županu g. Paplerju, ko ni bilo nikogar doma. Skozi okno so prišli v hišo, preiskali so vse prostore, razmetali vso obleko in perilo, da bi našli kaj denarja. Dobili pa so le manjšo vsoto v občinski blagajni ln nekaj gotovine od gospodarja in dekle. Pol?g denarja pa so odnesli še: aktovko, popolnoma novo moško črno obleko, moško žepno uro z zlato verižico, zlat prstan in damsko uro na jermenčku. Vlomilcev še niso izsledili, njihova sled pa vodi proti Podnartu.
Metlika
Novi zvonovi v Bojanji vasi, župnija Rado-vtca, so bili blagoslovljeni 3. t. m., zunanja slovesnost pa se je vršila v nedeljo. Zvonovi so zelo solidno delo ljubljanskih združenih livarn. Domačini in okoličani so prav zadovoljni z njimi, posebno ker zelo sličijo starim zvonovom, katere je bila ugrabila vojska.
Sestanek za generalni projekt velikega belokranjskega vodovoda se je vršil v soboto, 3. t. m. v dvorani HiP. ob številni udeležbi občinskih zastopnikov metliškega sodnega okraja, kakor tudi iz sosednjih občin Sošice in Radatovič, odkoder bi iinel ves okraj dobiti vodo. Vodil je sestanek nas oblastni poslanec in obl. odbornik g. prof. Jarc z g. inž. Kotluškom. Navzoč je bil tudi domači poslanec g. Nemanič, ki se je tudi zelo zavzemal s-a to eminentno zadevo. Tu moramo prav pohvaliti zastopnike občin Sošice in Radatovič, posebno g. župana Badovinca. Vsi so izjavili, da nam bodo šli v vsakem oziru na roko in da ne bodo delali nobenih zaprek. Sestanek je potekel zelo mirno in v lepi harmoniji. Prav vsi so se zanimali za zadevo in se izrazili, da se popolnoma strinjajo z generalnim projektom, katerega nam je deloma razložil g. Jarc, deloma g. inženir. Vse omrežje bo znašalo okrog 64 km, ako w pa priključi še to, za kar so se nekateri wi«iopuiki zavzemali, bi prekoračilo tudi 70 km. To bo inenda drugi največji vodovod na Kranjskem. V«i stroški so preračunjeni na 12 milijonov dinarjev, kar nikakor ni preveč, ako pomolimo. da dn dobiti amortizacija na desetletja. Trehn je torej, dn se vsi še nadalje tako zavzemajo hi vspslrmisko podpirajo vodovodno akcijo, kot so pokazali na sestanku.
Trbovlje
Licitacija poštne vožnje. Vožnjo pošte je na dražbi dobil g. Arzenšek za 9400 Din letno.
Ustanovni občni zbor Zadruge krojačev in krojačic se je vršil v nedeljo, dne 4. t. m. v Židanem mostu in je bil izvoljen za predsednika g. Anton Planine, krojaški mojster v Irbovljah. — Sedež društva je v Trbovljah.
love in hrastove prage Me)
razne dimenzije kupuje JOS. Osnlln. 5 nShO
Vi rabite samo eno kremo za kožo, ker
NIVEA-CRENE
je krema za dnevne in obenem neCno porabo.
Podnevi varuje pred škodijhimi vplivi slabega vremena. Ona pro lira -- v nasprotju z mastnimi gold-kremaini — popolnoma v kožo, pa ne zapušča za seboj nika ega bleska.
Ponoli deluje Euceut kot sredstvo za varstvo kože, pomlajuje, krepi in neguje celice.
Sam« Nivea-crema vsebu e Eucerit in v tem tiči uieno ne l< sežno delovanje.
ORGANIZIRANJE LE^NE TRGOVINE.
Včeraj popoldne se je vršil \ Ljubljani sestanek naših lesnih veleizvoz.iik-.iv Kolikor smo izvedeli, se je razpravljalo predvsem o sedanjem položaju na lesnem trgu. klanjih cenah in izgledih. Ker je dosedanje konkui :i:mj9 in s tem dovoljevanje nižjih cen za inozemsko kupce bilo škodljivo tako z-*1 samo trg >'ir.o, ka\ >r Iudi za vso slovensko lesno gospodarstvo, ker so pri tem trpele tudi nakupne cene in s tem tudi produeonti.
Dogovorjeno je bilo, .'a so sedanje cene. ki veljajo na našem trgu, drž ■ šo nadalje in da ostanejo enotne, dokler se položaj na mednarodnem trgu ne izpremeni.
(Op. ur S tem so napravili naši veletrgovci prvi korak k organizaciji, ker so bili dosedaj kljub vsemu popolnoma razcepljeni, kar -e je poznalo vedno na mednarodnem trgu. Za enkrat po naših informacijah vsi ti dogovori niso bili lako konkretnega značaja, da lahko govorimo o Ink'h kartelnih konvencijah glede prodajnih cen. Opaziti pa je, da gre razvoj kljub vsej razcepljenosti v tej smeri kakor naravno tudi v drugih panogah gospodarstvo.)
z^z Jugoslovanska Matica bo priredila danes ob 8 predavanje o položaju in trpljenju naših rojakov pod Italijo
sjz Bcraška nadloga. Iz raznih krajev prihajajo v Trbovlje razni klateži, ki nadlegujejo občinstvo s prosjačenjem. Ce jim kdo ne ugodi, ga prav surovo zmerjajo, ker nimajo dosli za alkohol. Občinski redarji naj vendar malo bolj pazijo na te vrste ljudi.
Predprcdaja vstopnic za opereto »Gozdna kraljica^ .katera se. bo ponovila v nedeljo dne 11. t. m. — Martinova nedelja — cd danes naprej v obeh konzumih.
Laško
Pomot na vest. Gdč. Albina Potoka rji va se z g Karlom Novakom dno 5. t. m. ni zaročila. Toza- I devna vest v našem listu z dne 7. t. m. sloni na pomoti, če ne celo na mistifikaciji.
Ruše
Obžalovanja vredna vztrajnost. O ruških napadalcih na poštnega sla se še poroča, da so cele tri tedne čakali v večerni temi, tla bi izvršili svoj načrt, pa ni bilo priložnosti. Cesta ni bila nikdar prazna in poštni sluga nikdar sam Prejšnje dni bi bil plen še veliko večji, pa sreča jim ni bil", mila. Morali so pa biti natančno podučeni, kdaj je tovarna oddala večje zneske na pošti. Iz vsega se da dognati, da so bili napadalci rafinirani roparji prve vrste, popolnoma po velikomestnih tipih, in da so imeli na vse strani dobre zveze in sicer tako prikrite zveze, da nikdo ni slutil, kam meri vsa radovednost in vse povpraševanje. Rop na kolodvoru gotovo nihče drugi ni izvršil, kakor vjeti trije ptički. Tam so odnesli blagajno že na prag kolodvorske pisarne; toda ravno v tem trenutku so odhajali nekateri prijatelji g. postajenačelnika. Roparji so na to pustili blagajno na pragu in pobegnili. Gotovo so pripravljali napad tudi na posojilnico. Vodja nevarne tolpe je zahajal že celi mesec prav pogosto v pisarno, brez vsakega posla ali vzroka, samo na obisk, ki pa je trajal včasih celo uro. Gotovo je študiral blagajno, da bi jo o lepi priliki i izpraznil. Pa le ni šlo!	I
Grozdje so šli krast. Trije ati štirje tovarniški delavci v Rušah so šli pozno zvečer v graščinski j vinograd grozdje krast. V vinogradu pa sta stražila ! grozdie viničar in njegov sin, eden na vrhu, drugi v dolini. Ko je viničar opazil tatove, je začel na glas vpiti, da bi jih pregnal. In res, tatovi se spustijo v beg, eden pa je padel v temi čez skolo v globoko jamo in si pri padcu zlomil nogo. Ni mogel naprej, i ampak ga je moral viničar odpeljati k zdravniku. Seveda so morali potem vsi tatovi plačati visoko odškodnino. Drugič je viničar ujel dve deklici, ki sta si narezali cel kup žlahtnega grozdja. Tudi tukaj račun ni bil majhen, okrajno glavarstvo je določilo za vsak gro/d 30 Din odškodnine. Le visoka kazen bo preprečila brezvestno poškodovanje naših trtnih nasadov.
* * *
Breznica. Pred kratkim se je vršil občni zbor tukajšnjega izobraževanega društva, na katerem se je po poročilu odbornikov ugotovilo, da je imelo društvo v preteklem letu 6 odborovih sej, 24 dramatičnih predstav (vštevši ponavljanja), 14 poučnih predavanj oziroma akademij. V blagajni je bilo prometa okrog 70.000 Din: Dohodkov nad 43.000 Din in stroškov nad 26.000 Din. S preostankom sc je od-plačl del dolga, ki ga ima društvo še na novem poslopju. Društvo si je v preteklem letu nabavilo še nekaj novih kulis, kostumov in knjig za knjižnico, Obogatelo je tudi društvo za izboren skioptikon, ki ga je podaril društvu podravnatelj završniške elektrarne g. Pokom, kateremu je občni zbor izrekel še posebno zahvalo. Kulise na odru so se v preteklem letu izpopolnile in so najboljše delo mojstrskega slikarja nar. gledališča g. V. Skružnyja. Prihodnjo nedeljo ob pol 4. popoldne se bo ponovila igra »Mlinar in njegova hči«.
Izpremembe v trg. registru. — Vpisi: Franc Berger i sin, trgovina z vinom na debelo v Celju; Franc šmajdek in drug, ključavničarsko podjetje na Jesenicah; Belak, Inkret in drug, instalacijsko podjetje v Laškem; Jugoslovanska tvornVt vozla-nih preprog, d. z o. z. v Liubljani (240.000 Din); Josip Dekleva, gl. ravnatelj Jugosl. Mautuer tvornic v Zagrebu, zgradba tovarne v Preboldu; L. Slano-vec, Jugospocial, d. z o. z. v Ljubljani OO.OOO dinarjev, Armido Basilisco); Slovanska književna zaloga, d. z o. z. v Ljubljani (25.000 Din. .loško Lin-dič). — Stavbna družba je prenesla sedež v Ljubljano (iz Belgrada): Triglav, trg. družba z lesenimi proizvodi Simič in Ferlier v Celju je popustila podružnico v Slovenjgradcu. — Izbrisa: Auto — Trbovlje, d. z o. z. (obrat opuščen); Avtomobilna družba z o. z., Žiri (odpravljen konkurz).
Vpisi v zadružni register: Stavbna zadruga »Delavski d orne, z. z o. z. v Kranju: Kmetska zavarovalna zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z.; Hrenil-liiea »Slavija*, r. z. z o. z. v Ljubljani; Vinarska in sadjarska zadruga v Ptuju, r. z. z o. z.
Promet zagrebške horze je znašal pretekli teden v devizah 36.95 (prejšnji leden 77.3), v efektih 1.5 (8.3) milj. Din.
Zopetna otvoritev zagrebških postaj. Oba zagrebška kolodvora sta sedaj /.e pritično izpraznjena in je njih otvoritve pričakovati v kratkem, železnico je ležarino podvojila, \lnog) so krivi zastoja tudi interesenti sami. ki sr. najboij \pili. Tako poročajo ^Novosti*, da je bilo v potisk neiztovorienih 3-1 vagonov, v soboto pa 42 -'agon iv drv, isto se je godilo s premogom.
/orfcn, prvo jugosl. društvo za kem. industrijo, d. d. izkazuje na kapital 5.75 milj. za 1927 izgubo v znesku 0.5 milj. Din napram 2.5 za 1926. Donos se je povečal od 3.4 na 5 milj. Din Z valorizacijo investicij v smislu zakona je bila dobljena vsota 5.1 milj. Din, ki se je porabila za poseben tond.
Kovina, prva jugosl. metalurgična industrija, d. d. v Mariboru, sklicuje za 28. nov. ob 15 svoj redni občni zbor (bilanca 1927, volitve).
Trst. Zagreb 33.51-33.56, London 92.60-92.03, Pariz 74.60-7-1,70, Ne\vyork 19.05—19.06, Curih 367.40—367.60.
Dunaj. Devize: Belgrad, 12.495, dinar 1244.
VREDNOSTNI PAPIR)!
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Praštediona <20 den., kreditni zavod 17o den., Vevče 110 den., Ruše 260 do 280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 433—435,
kasa 433,50—434.E0, termini: 12. -140—143, 2 446 -448, 1% iuv. pos. 85.50—85.75, agrari: 53.375— — Bančni pnp-s Union b. 56.50—58.50, Poljo 17.50-18, Jugo 88.50-89, Ljublj. Kred. 127-130, Prašted 920-925, Srpska 151-152, Zem. 135-142, Etno 160- 180, Obrt 38-39, - Ind. pap: Gutč mann 200 -205, Slavonia 6-6.50, Slaveks 100-105, Danica .'SO, Drava 149, šečerana 475-485, Osj. Ijev. 186— 200, Brog. vag. 72—74, Union 305 -325, i	l{a"usoa 405—497.50, Trbovlje 485-
,V.,®vce 110~112, Nar. šum. 16, Piv. Sar. 250 j -280, Mlin 19.50, Ocean ia 270.
; ,.,„ Belgrad. Amsterdam 221.50—228.75, Berlin ; lifc»,2—1358.2, Budimpešta 991,5- 904,5, Curih 1	Dunaj 799.5-London
275.70—276.<5, Pariz 221,10 223.40, Praga 168'>7 | - 169.17, Bruselj 78,97-79,27.
Dunaj. Podon.-savska-jadnui. 84.15. Zivno
127.50, Alpine 14, Greinitz 2.&r>, Trbovlje 59.25, Kranjska industr. 37.50.
ISer^r o
7. novembra 1928.
DENAR
V današnjem deviznem prometu sta oslabeli devizi London in Trst, dočim so drugi tečaji ostali neizpremenjeni. Promet je bil znaten, zlasti v devizi Praga (nad 400.000 Kč) itd Vse devize razen Newyorka je dala Narodna banka. — Že dalj časa ni bilo v devizi Trst zaključenega privatnega blaga in je morala te devize dati Narodna banka, to pa radi tega, ker to devizo banke s-imo porabijo z arbitražo, oziroma kompenzacijami. Ravnotako tudi za Newyork ni dosti povpraševanja, ker si potrebne devize banke dobe same največ z izpremembo valute, katere dotok je stalen. V Zagrebu pa se dobi znatno več privatnega blaga kakor v Ljubljani.
Devizni sečah na (iubManski borzi
7 novembra ,J2s
	povpraš	oon.	sredin	sr. 6 XI
Amsterdam	■' —	228^.51	jk-	—
Kerlin	1355-25	1358.25	1336.75	— ■
Bruselj	—	993.03	—	—
Budimpešta	—	791.24	—	—
Ourih	1094-10	1007.1	1095.61	1095.61
Dunaj	799.S9	802.59	SO 1.09	801.(9
London	27?.75	276.55	276.15	276.10
Newyork	56.85	57.15	56.95	56,95
Pari*	—	222.43	—	222.50
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	■97.23	299.23	298.23	298,25
Zagrcb. Berlin 1355.25-1358.25, Curih 109-1.10 do 1097.10, Dunaj 799.59—802.59, London 275.75 do 276.56, Newyork 56.82 -57.02, Pariz 221.43-223.43, Praga 168.87-169.17, Trst 297.16-299.16.
Belgrad. Narodna banka 7000—7050, vojna odškodnina 484- 436, 11. 436, 12. 440-442, Loterij, sreč. 92, Tob. srečke 5064, 7% invest. posoj. 85.50 —66.50, agrari 58.
Jutri belgrajska borza ne posluje.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.78, Budimpešta 90.55, Bukarešt 3.125, Dunaj 7307, London 25.195. Nevvvork 519.675, Pariz 20.295. Trst 27.21. Praga 15.8975, Sofija 8.75, Varšava 58.25, Madrid 83.75.
Žito
O« . v?asi v5eri|j Budimpešta zopet notir.ila za f* l°ek višjo ceno /a pšenico ter je vse kazalo, da bo temu sledil tudi naš trg in <la se bodo cene učvrstile, je vendar danes položaj slab in se trguje baška pšenica po 345—247.50 Din, banatska po '>40 do 242.50 nakl. post. — Koruza je danes zopet i>o-pustila in notira bačka umetno sušena 275—278 Novi Sad. Laplatska koruza je neizpremenjena. Isto-1 tako inzulanka. Pšcnična moka je v Bački za s]>oznanje nazadovala, vendar se ponuja šestica i>o ; -i0 in sedmica po 260 za srednje znamke. Pri nas je povpraševanje nekoliko znatnejše in sklenilo se je nekaj kupčij.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vse samo ponudbe; slov p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78 - 80 kg 2% 302.50 805. nov. 307.50-310. dec. 812.50-315, januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—135. rž 73—74 kg 295—297.50. oves bač. 295— 300. koruza času primerno suha 3&5.50—370, ameriška 315.Č0—320, ajda domaČa 300 - 305. ječmen bač. 70-71 kg 315.50—317.
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica bč. in sr. 240—242.50, oves '247.50—252.50, koruza 12.-1. 2oO—252, fižol brez spremembe, ječmen bč. 256—252, bar. pol. 295— 300, moka Og 850—360, 2 380—340, 5 310—320, 6 270-280, 7 255-260, 8 205-215, otrobi brez spremembe. Promet: 48 vag. pšenice, 21 koruze, 1 ječmena, 16 moke, 4 otrobov, 2 sena; skupaj 86 vag.
Kmlimpošta. Tendenca: čvrsta. Pšenica: marec 27.20-27.32, zaklj. 27.28-27.30; maj 2738-28.04, zaklj. 28.06 -28.08; rž marec 25.36—25.44, zaklj., I 25.44—25.46, maj 25.64-25.82. 25.80—25.82; ko-! ruza maj 29.30—29.46, jaklj. 29.44 —29.46, julij I 29.60-29.66, zaklj. 29.68-29.70.
Živina
i
Na ljubljanski sejem 7. t. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): konji (5o) voli 73 (30), krave 87 (42), teleta 20 (18) in prašički za rejo 361 (270). Kupčija na sejmu je bila precej živahna in cene volov so se učvrstile za pot Din pri kg žive teže. Nasprotno pa je popustila cena telet in klobasnricam. Notirali so: voli I. 9, II. 8, lil. 6.50, krave debele 5—6, klobasarice 3 do' 3.50, teleta 10—11, vse v Din za kg žive teže.; konji in prašički za rejo po velikosli vn kakovosti.
Na milanskem trgu so cene neizpremenjene in notirajo: voli I. 4.50—5.20, II. 3.70—4.40, lil. 2.40 do 3.60, krave I. 3.90—4.70. 11. 3.10—3.80, III. 2-3 biki .1 3.70—4.20, II. 3—3.60, vse v lirah za kg žive teže.
Na dunajski goveji sejem dne 5. novembra je znašal dogon 3380 glav, od tega iz Jugoslavije 308. Najboljše blago se je podražilo za pet grošev, biki in klobasarice so se pa pocenili za p<-t grošev. Notirali so: voli najboljši 2—2.15, I. 1.70—1.95, II. 1.15-1.65, III. 1—1.10, biki 1—1.30 (izjemoma 1.40), krave 0.85—1.50 (izjemoma 1.70) in klobasarice 0.65—0.85; vse v šilingih za kg žive teže.
Na dunajski prašičji sejem 7. novembra je bilo prignanih 17.468 prašičev, od tega iz Jugoslavije 3690, iz Poljske 9867 itd. špeharji so se pocenili za deset grošev, mesnati prašiči pa za šest deloma za pet grošev podražili. Notirali so: špeharji I. 2.25—2.35, angl. križani 2.05-2.35 (izjemoma 2.40), kmetski 2—2.30 (izjemoma 2.34), stari 2—2.15, mesnati 1.65—2.25 (izjemoma 2.30) šilinga za kg žive teže.
Na praški sejem 5. t. m. je znašal dogon 846 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavijo 73, ki so notirali: biki 5—7.30, teliee 5—6 Kč; nadalje je bilo celokupnega dogona prašičev 4388, iz Jugoslavije 80 mesnatih, ki so dosegli 10—10.70 Kč, in 498 špeharjev, ki so notirali 10.20—12.20 Kč. vse za kg žive teže.


Al
Pridobivajte novih naročnikovi
»Al« Smith, voditelj demokratske stranke.
toda kako pa si to mislite? Moji sinovi so t mi dali roko, da nihče izmed njih ne sprejme | mojega mesta, tedaj odstopi cela Hohenzol-lernska hiša. — Ko bi bili Vi videli sedaj Drewsov strah! Tega tedaj ni pričakoval. — Tedaj, sem mu rekel, vedite, da padejo z mojo hišo vse dinastije v Nemčiji. Armada bo cstala brez voditelja, fronta bo razpadla; nezvesti podaniki se bodo zbirali, ropali in morili. Zvesti pa pojdejo morda v Berlin in vržejo vlado, ki si ne ve pomagati. Še na misli mi ni, da bi odstopil zaradi par sto judov in dvajset tisoč delavcev! To povejte gospodom v Berlinu. — Ko sta Drevvsa vzela v roko še Hin-denburg in Groener, je Drews odšel kakor polit. — Zadnjič sem imel govor; vse sem dobro premislil in celo stvar pojasnil. Hotel sem, da bi se ta moj nagovor tiskal kot oklic na moj narod, pa mislite, da se je to zgodilo? Še do danes ne! No, saj bomo videli, kaj se skuha iz vsega tega. Moje načelo je bilo vedno: Čakati, mirno najprej vse dovoliti, kakor pravi evangelij: Pustite, naj rasteta skupaj pšenica in ljulika. — Saj današnje razpoloženje čisto dobro razumem; vse je bilo tako lepo razdeljeno; cela Belgija, severna Francija itd. Težka industrija je tudi že zasegla ne vem kaj vse. Sedaj pa pride naenkrat čisto drugače! In sedaj psujejo seveda! Kakor da bi bil jaz kriv!
Kot vrhovni vojni gospod spadam k svoji vojski in se odpeljem danes zopet na fronto. To jih seveda jezi, ker čisto dobro vedo, da brez armade nič ne morejo. Linsingen je v Berlinu z zvestimi čelami, ravnotako so zasedena druga velika mesta. Pošljemo Se več čet. In to Vam povem: Ce se mi pripeti najmanjše, potem jim napišem odgovor s strojnicami na cestni tlak, in če pri tem razstrelim svoj lastni grad — toda red mora biti!«
Nemci se po pravici sramujejo, trideset let vladal tak ijrazen čvekač.
Herbert Hoover, voditelj republikanske stranke, in senator Curtis (levo).
kamor so z vso paro krenili, varilne aparate. Ko so steno prodrli, so našli pod premogom nekega Litvanca, ki je rekel, da ležita pod premogom še dva Rusa. Ker ni bilo čuti nika-kega znamenja, sta Rusa morda pravočasno opustila svojo misel na brezplačno vožnjo v Ameriko ali pa sta se zadušila. Parnik bo imel velil vo zamudo, ker morajo pretovoriti ves premog in popraviti poškodbe.
Koristna iznajdba
Poljski listi poročajo, da je iznašel Poljak 2iga Mrozik ščit proti blatu za avtomobile. Avtomobili, opremljeni s tem ščitom, ne bodo več škropili z blatom mimoidočih. Ščit se da pritrditi na vsak avtomobil.	j
dan in te prepovedi se morajo držati tudi filmska podjetja. Vsi, ki so v Ameriki gledali ta film, so se vpraševali, kaj pravzaprav pijejo ti ljudje, ki tako imenitno igrajo vesele in vinjene fante. Videlo se je, da je bila tekočina temna in v penah in da je bila prav podobna pravemu pivu. Da je bila pitna, dokazuje tudi to, da so jo Ra-mon Novarro in drugi igralci pili vrček za vrčkom. Pred kratkim se je nekemu ameriškemu časnikarju posrečilo zvedeti od samega režiserja Lubitcha. »Prohibicijska komisija mi je izjemoma dovolila nabaviti si večjo količino piva, ki sem ga naročil v kemični tovarni, ki je sVoj-čas proizvajala samo pivo. Toda tovarnarji so skoraj pozabili umetnost poizvajanja piva, krije bilo pivo, kot sem razočaran ugotovil, vse prej kot dobro. <
Trgovinska zgradba iz stekla in betona v Gelsenkirchen-u.
zdravnik, po katerem naj bi bila žena Vojte-chovskega zastrupljena s strihninom. Na podlagi tec^a izvida je bil Vojtechovski obsojen na smrt. Na podlagi ugovora, da sodni zdravnik ni izvedenec v kemiji, se je sedaj proces obnovil.
Napad na procesijo na Dunaju. O priliki misijonske procesije v župniji sv. Antona na Dunaju so neznani zlikovci obsuli duhovščino s kamenjem. Kaplana Pocha je zadel kamen v nosno kost in ga znatno ranil.
Ljudožrski cigani v sodnih zaporih v Ko-šicah, proti katerim je že poldrugo leto v teku kazenska preiskava, so postali nestrpni in zahtevajo pospešenje razprave. Dva brata Ribar sta podprla zahtevo s tem, da pet dni nista ničesar užila.
*
Posredovalec za prodajo hiš je bi] eden izmed redkih, ki govore resnico. Nekemu kupcu je pravil:
»Gotovo je, da ima hiša, za katero se zanimate, tudi slabe strani. Na severni strani stoji plinarna, na južni tovarna za gumi, na vzhodni strani je tovarna za kis, a na zahodni pa velika tovarna, v kateri izdelujejo klej.«
»Kaj pa mislite, da nam ponujate hišo v taki soseščini?« je dejal kupec ogorčen.
Je že res,« je odvrnil agent, »toda so pa tudi gotove prednosti; cena jo zelo nizka in pa vsak hip lahko veste, od katere strani vleče veter.«
*
Dve stari sestri sta razmišljali o volitvah. (Na Angleškem volijo tudi ženske.) »Treba se bo vpisati v volilni imenik,« je dejala prva. »Ali tam vprašajo po starosti?« je vprašalo druga.
»Seveda vprašajo. Toda taka malenkost me ne moti, jaz pojdem volit.«
Stori kakor hočeš, jaz pa ne maram tolikšnega ponižanja radi lake malenkosti.«
Mete
s/ h / /
ve/d uwm9 id vrvenje^
Ženske kandidature na Angleškem
Angleške stranke so postavile za bodoče parlamentarne volitve 49 ženskih kandidatinj; od teh jih 8 že pripada sedanjemu parlamentu. Delavska stranica je postavila 32 žensk na kandidatno listo, liberalna stranka 16, med temi miss Megan Lloyd George, hčerko LIoyda Georgea. konservativna stranka 9. Približno polovica vseh kandidatinj je poročena; neporočene prevladujejo pri delavski stranki.
Prohibicija in »stari Heidelberg«
V filmu »Stari Heidelberg« družbe Metro Godwyn Maycr pijejo, kakor to zahteva igra, zelo mnege piva. V Ameriki je alkohol prepove-
Razvaline novozgrajenega gledališča v Parizu,
ki se je tc dni podrlo.
čilo, da se je vrgel na sodnika in ga v boju ustrelil. Šerifa so zaprli.
Obnova procesa zaradi umora. V Pragi se je začela razprava v obnovljenem procesu proti bivšemu veleposestniku Vojtachovskemu, ki je bil obsojen na smrt, ker je visoko zavaroval svojo ženo, nato jo pa zastrupil. Prvi mrliški izvid je tedaj ugotovil smrt zaradi srčne napake; drugi izvid je potem podal sodni
Zaklad v pisalni mizi
L. 1913. je umrla v Berlinu 781etna bogata vdova Pfeifer. Pred smrtjo ji je stregla 56lefna vdova Mende, kateri je Pfeiferjeva dala za spomin dragoceno brožo. Sorodniki Pfeiferjevi so bili skrajno presenečeni, ko niso našli po njeni smrti nobenega denarja ne dragocenosti. Ko so pri Mendejevi opazili brožo, so jo ovadili kot tatico, toda Mendejevi se ni moglo ničesar dokazati, zalo so preiskavo proti njej ustavili; toda sorodniki in tudi drugi ljudje so Mendejevo še vedno sumničili. — Po pokojni Pfeiferjevi je med drugim ostala pisalna miza, ki so jo na dražbi prodali. — Minoli mesec so v Stettinu na dražbi prodajali zapuščino starega rentnika, med drugim tudi staro pisalno mizo. To mizo je kupil neki starinar za dve marki. Naročil je dvema fantoma, naj mu jo pripeljeta v njegovo prodajalno. Fanta z mizo nista ravno nežno ravnala in med vožnjo se je razklala. Pri tem se je odprl tajen predal in iz njega so se vsuli zlatniki, krasne dragocenosti in sveženj bankovcev. Fanta sta denar in dragocenosti skrila in začela razkošno živeti. Policija je postala pozorna in ju aretirala. Pri zaslišanju sta povedala, odkodi njuno bogastvo. Nadaljnja poizvedovanja so dognala, da jc bila stara pisalna miza preje last berlinske rentnice Pfeiferjeve; prav tista, ki so jo po njeni smrti na dražbi prodali. Sedaj se je cela zapuščinska zadeva Pfeiferjeve pojasnila in 71Iertna Mendejcva je pred smrtjo vendar še dočakala, da se je njena nedolžnost nepobitno izkazala.
V dve$ ur fre£ vrsi a O
Zverinski umor. V Pecsvaradu na Ogrskem jo 52 letni pokopališki čuvaj Wiesmayer na zverinski način umoril 3 letno deklico Marijo Wiath. Morilec je otroku iztrgal jezik in mu z zobmi raztrgal prsi. Wiesmayerja so zaprli.
Umor iz volilno strasti. V Jesupu v Ge-orgiji je na predvečer predsedniških volitev neki državni sodnik v šali rekel občinskemu sodniku, znanemu Hooverjevemu pristašu, da 1k> jutri volil Smitha. To je šerifa tako razka-
Kako si je Viljem mislil
še teden dni pred begom na Holandsko, to je dne 3. novembra 1928, si je Viljem II. v pogovoru z dvornim pridigarjem dr. Voglom predstavljal položaj takole:
»Torej včeraj je bil pri meni Drevss (pruski notranji minister), da bi mi po nalogu via-
Odkritja Obr egonovega morilca
Atentator na generala Obregona je pri zaslišanju na kazenskem sodišču izpovedal, kako strahovito ga je mučila mehikanska policija neposredno po aretaciji, da mu je izsilila priznanje. Že takrat je izjavil, da je za umor sam odgovoren in da ni imel nobenih pomagačev. Nato so ga na policiji obesili z glavo nizdol, ga nihali sem in tja in ga pustili v tem položaju tri četrt ure. Nato so ga obesili za palce in mu nasilno stegnili nogo. Razen tega so ga četrt ure suvali v hrbet. Potem so mu policaji z vžigalicami ožgali obraz in glavo in ga z iglami zbadali po telesu. Ta mučenja so trajala od pol 12. ure ponoči do 9. ure zjutraj, šele ko so mu zagrozili, da bodo aretirali tudi njegovo ženo in jo na enak način mučili, je podal obširno izpoved.
Z avtom v trgovino
Dr. Julij Maniu, voditelj Romunske narodne kmetske stranke, ki se imenuje kot kandidat za ministrsko predsedstvo.
de, te takoimenovane vlade, priporočil nič manj in nič več, kakor da naj odstopim. Najprej sem ga pustil govoriti, nato sem si pa
moža privoščil, takole sem ga pogledal--!
— potem pa rekel:
Kaj? Vi kot pruski uradnik in podložnik, ki ste svojemu kralju prisegli zvestobo, Vi si upate, Vi si drznete priti predme s takim predlogom?! — Videti bi ga morali, kako je mož prepadel! No. dobro, sem mu rekel nato.
Velemestna trgovina hoče iti sedaj še korak dalje, da se prilagodi udobnostnim zahte-vam občinstva. Trgovinski prostori se grade v obliki velikih lop, v katere more brez ovire vsak avtomobil. Kupcu se je treba pri nakupovanju le peljati skozi trgovino in se skloniti nekoliko iz voza, da izbere, kar želi kupiti. Trgovski uslužbenec obesi na okno avtomobila košaro, v katero se polaga kupljeno blago. Ob izhodu to blago zavijejo in kupec plača račun, nato pa se odpelje, ne da bi mu bilo treba izstopiti iz voza.
Pod 300 tonami premoga v Ameriko
Te dni je odplul iz Hamburga proti Phi-ladelphiji Hapagov parnik »Hamburg«. Ko so bili na odprtem morju, so mornarji zaslišali v steni pod premogom obupno trkanje. Dognali so, da se nahaja pod 300 tonami premoga slep potnik«, ki je bil že docela izčrpan in je prosil 1 pomoči. Po radiju so zahtevali v Kmbavenu,

tri srce
Cerkev in kultura
V reviji »Zeitschrift fttr Katholische Theolo-gie«, ki jo izdaja inomoška teološka fakulteta, so nahaja v tretjem zvezku letnika 1928. nadvse tehtna in pozornosti vredna razprava p. F. Mitzke, ki podaja 5 tez o razmerju cerkve in kulture. 1. »H cilju cerlcve ne spada niti vstvarjanje niti pospeševanje kulture«. Kultura je izraz duhovnosti v snovi, ali v živi (nravno življenje, socialno življenje, politika) ali v neživi (umetnost, tehnika). Kultura je po tem torej nekaj naravnega, mogla bi biti kvečjemu v nekaterih oblikah nadnaravnega izvora. Smoter cerkve pa je čisto nadnaravni, cerkev ni direktno poklicana za pospeševanje kulture. Ker je nadnaravni smoter višji, sme cerkev v določenih slučajih zahtevati od svojih 'članov, da se odrečejo kulturnim dobrinami; še več, cerkev sme uničiti kulturne dobrine, če ovirajo dušno odrešenje. 2. »Cerkev ni bistveno zvezana z nobeno določeno kulturno obliko.« Cerkev je sicer nekatere narode z nižjo kulturo dvignila na višjo stopnjo, a ta zveza je Cisto na-turna, sledi iz kulturnega položaja oznanjevaloev vere. Tudi sledovi, ki so jih pustile nekatere kulturne oblike (kot na pr. antika) v arhitekturi cerkve, so, četudi se ne dajo več popolne ma zabrisati, v nebistveni zvezi s cerkvijo, ne spadajo k njenemu notranjemu jedru .3. »Cerkev sme in mora posamezne kulturno dobrine porabiti kot sredstva za nadnaravni cilj.« Svete knjige cerkve so n. pr. nadvse pomembno delo svetovne literature. Litur-gika in zakramenti so kot vidni znaki tudi kulturni pojavi. 4. »Napredek cerkve je absolutno nujno združen z napredkom kulture.« Znaki propadajoče kulture izhajajo, zlasti v moderni kulturi, iz neprimerno velikega razmaha nižjih območij kulture, dočim višja duhovna območja zastanejo. Civilizacija zmaga na račun kulture. Visoka celotna kultura obstoja le tedaj, če se kulturna območja or ga nično združijo in v primernem razporedu razvijajo, pri čemer imajo odločilno mesto ona, ki so za izraz duhovnosti aajpripravnejša. Propad višjih območij kulture mora motiti ravnovesje in vplivati tudi škodljivo na nižja področja življenja. Brez religije pa ni prave filozofije, prave nravnosti, prave umetnosti: Zato ni možna visoka celotna kultura brez religije in cerkve. 5. »Kultura se ne sme nikdar posluževati cerkve kot sredstva.« Umetnina, ki porablja religiozno snov, da s tem upodablja čisto človeške strnili življenja, more imeti le relativno umetniško vrednost, ker se v njej stavi nižje nad višjim. Ista disharmonija nastane, če se religija porablja kot politično sredstvo (spomnimo le na Francoza Berrfesa, ki mu je cerkev le sredstvo za uresničenje nacionalističnih ciljev), in podobno na vseh ostalih področjih.
Nageljni rdeči... Besedilo Ivo Peruzzija, za moški zbor z baritonskim solom, uglasbil Zorko Prelovec. Založilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Cena prvi kupljeni p*rtituri 5 Din, prihodnjim 2
Din. — Pevna, melodiiozna pesem, kakršnih si naši pevci najbolj želijo. Vsem moškim zborom jo priporočamo v nakup in izvajanje.
Posebno pozornost med številnimi članki ob jubileju L. Tolstega zasluži zanimiva -azprnva Arthurja Luthera, nekd. nemškega lektorja na moskovski univerzi in avtorja znane ilustrirane Zgodovine ruske književnosti od početkov do sedanjosti. Natisnjena je v septemberski številki mesečnika jOsteuropa«: in se imenuje »Tolstoj in boljše-viški nauki«. Ncii nad vse zanimiv pregled teh dveh zunanje ponekod sličnih in obenem globoko nasprotnih svetovnih nazorov. Če bi Tolstoj še doživel sovjetsko dobo, bi jo morebiti od kraja pozdravil, a potem bi moral ponoviti svoj »Ne morem molčati I«. VpraSanje je za nas posebno vaino, ker razpravlja o razmerju velikega filozofa do verstva in prostosti osebnega prepričanja.
Veliko delo prof. Wollmana, avtorja znane
knjige o našem gledališču, »Povesti o volkodlakih v srednji Evropic (Praški narodopisni vestnik) vpo-števa ponekod tudi naše narodno blago.
Seznam predaT-anj na Praški univerzi za tekoči zimski semesetc-'' omenja poleg navadnih čelio-slovaških in splošnoslovanskih pravnih ter filozofskih predavanj sledeče tečaje: M. Paulova: Zgodovina Balkanskega polotoka. — A. Kiesevvetter: Ruska zgodovina XV,—XVII. stoletja. - Saturnik: Zgodovina slovanskega prava. — L. Niederle: Uvcd v slovansko zgodovino. — Horak: Pregled slova-a-skih literatur od polovice XIX. stoletja do svetovne vojne in Zgodovina raziskovanja slovanske pesmi v XIX. stoletju. — LjackI: Pregled razvoja ru«ke književnosti in zapadni vplivi od početkov do XIX. stoletja. — Okunjev- Ruska umetnostna zgodovina. — VVeingart: Sv. Ciril in Metod ter početkl stare slovanščine. — Franeev: Uvnd v zgodovino ruskega jezika in Začetna doba ruskega slovano-filstva. — Pata: Zgornjelužiška skladnja in Glavne struje v zgodovini Iužiško-srbske književnosti. — Kolesa: Ukrajinski romantizem v XIX. stoletju ln Zgodovina ukrajinskega jezika po rokopisnem gradivu XII,—XIV. stoletja. — Szyjkovsky: Izvori poljske romantike in J. Slovacki.
F. Pastrnok. Dne 24. p. m. j? oVuijal 75 letnico upokojeni nrofesor praške univerze, olan fe-Ske. ruske in ukrajinske akademije znanosti Fr. Pastrnek. Leta 1853. v Te'či na Moravskem rojeni slavljenec je postal kot Miklošičev in Jngičev dijak nn Dunaju ugledni slavist ter je leta 1023. bi! tudi rektor praške univerze. Njegovo glavno delo ie sta-roslovanska etimologija poleg znane Zgodovine slovanskih apostolov Cirila in Metoda.
Ne zamudite
znatnega popusta na vsa oblačila, pri
Jos, Rojina, Lfiitilfemo.

BILANCA OLIMPIJSKIH IGER.
Izšli so podatki o številu obiskovalcev in o dohodkih pri olimpijskih igrah v Amsterdamu. Številke obiskovalcev so zelo zanimive in poučne. A vzeti jih moramo relativno. Nogometne igre so trajale nad 14 dni — bilo jih je 10, včasih na en dan 2, — lahkoatletske 8 dni, sabljaške 14 itd. Za sabljanje in za lahko atletiko v Holandiji ni nobenega zanimanja, dr čim zberejo velike nogometne tekme do 40.000 glrdslcev. Ker je lahko atletika relativno še bolje zaključila kot nogomet, vidimo, da je prišlo v Amsterdam izredno veliko tujih gostov, ki so se zanjo zanimali. V splošnem so Holandci lahko zadovoljni; več so dobili kot sg pričakovali. — Poglejmo — prve številke značijo število obiskovalcev, druge pa dohedki v hol. goldinarjih — nogomet
Mmm in najlepše euhno
za moške obleke se dobi v specijalni trgovini sukna pri
Franc Bedič
razpošiljalnica sukna, Maribor, Aleksandrova 28.
Najboljše, najprijetnejše, najzanesljivejše
sredslvo za čiščenje ŽELODCA in ČREV za OTROKE in ODRASLE je:
prašek
ker čisti brez BOLEČIN — je prijetnega okusa ter obenem osvežuje in desinficira ŽELODEC in ČREVA in s tem preprečuje težja obolenja.
Ako redno jemljete po vsakem obedu na špici noža v pol čaše vode prašek MAGNA, Vam pospešuje prebavo in preprečuje trdovratno ZAPRTJE.
ODSTRANJUJE
preobilno kislino v želodcu, neprijeten duh iz ust, pehanje, vzdigovanje, gorečico.
ZDRAVI
katar ŽELODCA, katar ČREV. bolezni JETER, krče v želodcu, hemeroide, tvore v želodcu.
Dobite ga v vseh lekarnah: 1 zavoj s točnim navodilom 4 Din.
249.560. 538.860: lahka atletika 130.382, 278-576'A; jahanje 57.501, 152.287; hockey 53.700, 53.146; plavanje 50 827, 117.264'A; otvoritveni dan 28.790, 94.641 'A; kolesarstvo 26.744, 62.049; telovadba 17.9Č3, 25.570!a; boksanje 14.024, 41.569'A; veslanje 12.406, 24.126'/'.. rokoborba 0.354. 15.243!-;; sabljanje 6.399, 10.795!-;; jadranje 4.543, 9.220; dviganje uteži 1.167, 1.162. Skupno: 663.280, 1,434.582^. Vs»h dohodkov je bilo nad 32 milijonov dinarjev. Stadion je prešel sedaj v» last društva >Neederlandi-scher Sportpark«.
NURMI HOČE TEČI 19 KM IN 500 M.
V nekem finskem časopisu piše Nurmi, da v Berlinu ni bil v dobri formi ter da bo svoj berlinski rekord v teku na 1 uro — 19.21083 km — še zbolj-Sal. Vsled potovanja po Srednji Evropi je bil Nurmi preveč izmučen in ni imel svoje navadne svežosti in prožnosti. Tako pravi Nurmi. Pravi tudi, da vsled tega novi rekord ni dober. Če bo v dobri formi, ga bo zvišal na 19.4 do 19.5 km; skrajna meja, ki jo more doseči, je 19.6 km. Na tihem pa gotovo misli in upa na 20 km. Dolgo se Nurmi ni hotel lotiti Bouinovega rekorda, imel je nekakšno pieteto do njega. Sedaj, ko je začel, pa hoče iti naprej.
AEROPLAN TEKMUJE ŽELEZNICI.
Aeroplan kot prometno sredstvo v Zedinjenih 1 državah se zmeraj bolj širi. Cena za prevoz v aero-
planu je približno ista kot najvišja železniška cena, kar seveda bistveno pripomore k uporabi aeroplana. Dober dokaz za to je zračna proga iz Los Angeles v Phoenix in Tucson. Šele pred 11 meseci so vpeljali lo 800 km dolgo progo, pa spada že med najvažnejše v Zedinjenih državah. Že v prvih treh mesecih se je priglasilo toliko popotnikov, da so mogli znižati ceno na izmero železniške cene. Razdalja od Los Angeles v Phoenix znaša 630 km; aeroplan jo prevozi v pičlih štirih urah. železnica v 14 urah, cena za tja in nazaj je pa v obeh slučajih ista, 54 dolarjev. Promet bodo spričo ugodnih dosedanjih uspehov razširili na vse strani. — V republiki £o-lombia (Južna Amerika) je pa aeroplan ponekod sploh edino prometno sredstvo.
Programi Hadio-Cfublfana
Četrtek, 8. nov.: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 19 Laščina, poučuje prof. Gruden; 10.30 Motnje pri prejemu, predava prof. An-dree; 20 Literarne pol ure. čita dr. Alojzij Gladnik; 20.30 Simfonični kencer! kr. opere: Novak: Slovaška suita, Dvofak: Carneval, 4. plesi; 22. Poročila.
Drugi programski
Četrtek, 8. novembra.
Zagreb: 17.30 Poljuden koncert. _ 10.30 Prenos koncerta češke filharmonije iz Prage. — Breslau: 18.20 Predavanje: Naše nebo v novembru. — 20 »Das Ekel«, burki. — Praga: 10 30 Simfoničen koncert. Dvofak: Tri slovanske rapsodije, op. 45.
—	Schubert: Tretja simfonija, b-dur. — Leipzig: 20 Arije iz oper. — 21 Pestra glasba, — Stuttgart: 16.15 Operetna glasba. — 10.30 Vijolinski koncert.
—	20.30 Koncert vojaške godbe. — Katoviee: 18 Poljuden koncert. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča: »Das i Dreimaderlhaus«, opereta (Schubert) — Berlin: i 20 »Plesna noč«, opereta (Strauss). — Nnto plesna i glasba. — Dunaj: 11 in 16 Koncert kvarteta. — j 20.10 »Čardaška prineezinja«, opereta (Kalman). — ! Miinchen: 19.35 Čajkovski j: Uvertura 1812. — 20 »Napoleon«, drama v petih dejanjih (Grabbe). — Milan: 20.50 Prenos opere iz gledališča. — Budapest: 12.20 Klavirski koncert. — 17.40 Koncert ciganske kapele. — 19.30 Prenos iz opere; nato koncert ciganske kapele.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
Dram a: Začetek ob 20
Četrtek, 8. novembra: ROMEO IN JULIJA. Red C. Petek, 9. novembra: Zaprto
Sobota, 10. novembra- Ob 15. uri. ŽUPAN STIL-MONDSKI. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ob 20. uri: DOBRI VOJAK ŠVEJK. Izven. Nedelja, 1. novembra: Ob 15. uri: MODRI OSLIČEK MIŠKO. Izven. Ob 20. uri: KUKUL1. Izven.
Opera: Začetek ob pol 20
Četrtek, 8. novembra: Zaprlo.
Petek, 9. novembra: OEDIPUS RFX. 'Z KOMIČNE
OPERE. Prem. abonma. Sobofa, 10. novembra: BOCCACIO. opereta. Izven. Nedelja, 11. novembra: TRUBADUR. Izven.
Mariborsko gledališče
Četrtek, S. novembra ob 20. uri: .-TUERESE RA-
QUIN«, ab. C. Kuponi. Petek, 9. novembra. Zaprto.
Prireditve in društvene vesti
»Ljubljana«. Danes zvečer ob 8 fj^upna pevska vaja. ločni. Pevovodja.
Katoliško prosvetno društvo v Šiški, priredi v nedeljo, dne U. novembra 1928 cb 7 zvečer v samostanski dvorani svoj družabni večer. Vljudno ste vabljeni. Odbor.
Naše dlfaštvo
J. k. a d. »Danica« ima v petek, 9. t. m., ob 8 zvečer sestanek za novince. Predava tov. Hri-bovšek Anton o uvodu v akademsko življenje. Za nove člane je udeležba strogo obvezna.
Tretja redita glavna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerzi- se vrši dne 16. t. m. ob 15 v dvorani, ki bo pravočasno objavljena. Volitve v predsedstvo se vrše dne 17. novembra od 13 do 18 istotam. — Glede vložitve list in stavljenja samostojnih predlogov je javljeno na deski v auli univerze.
Peter Klemen:
Slovenski kurir in njegova smola
(Popotni spomini izza dni po prevratu.)
(Dalje) VI. POGLAVJE. Odhod proti Trstu, Novo razočaranje, mraz in vroča tla.
Ostalo nas je še osem, in preden gremo dalje, vam moram, kolikor pač jaz znam take stvari, opisati svoje sopotnike. Advokata Čr-vinoviča, politikarja Ivana Lorkoviča in žurna-lista Rudeta G. že poznate; treba pa je, da vas seznanim tudi z drugimi uglednimi člani, ki so od Ljubljane dolje z menoj in drugimi prenašali prijetnosti našega potovanja. Ker ne maram, da bi koga žalil, jih moram v drugič krstiti, dasi to po krščanskih pravicah ni dovoljeno.
Prvi, bančni ravnatelj z Dunaja, je bil doktor Grivič, zelo moder in simpatičen človek, ki govori precej jezikov, a je malo boječ, in ta boječnost se mu je toliko bolj poznala, kolikor bliže smo bili karabinerjem. Gospod Grivič je dobrega srca, rad »razgovara« in ima prav fletno hčer, Drugi bančni ravnatelj iz Sarajeva, je bil gospod Mušič. Ne vem, če je doktor ali ne, a v toliki množici ljudi je težko razločevati ta usodepolni naslov, kajti žalibog se doktorska čast ne pozna na nosu, marsikateremu pa niti na besedi. Upam, da je gospod Mušič tudi doktor pravega kova, kajti če že ni povedal nobene prav pametne, vsaj ni izustil nobene prav neumne. Vendar sem ga rad imel, bil je iskren Bosanec, ki ni svojih misli nikdar nosil za hrbtom.
Malo manj všeč mi je bil doktor Gobovič, pa ne zato, kakor bi bil manj doktor, ampak, ker je bil še bolj doktor kot drugi. Prvo vprašanje, ki mi ga je stavil, je bilo, '"•e sem doktor in če sem klerikalec. In ko sem mu odgovoril, da nisem ne prvo, ne drugo, pač pa imam navado, da hodim ob nedeljah k maši, tedaj je dr. Gobovič tako zavihal svoj nos, da mu je ščipalnik malone padel na tla. Pripomnil sem, da misli pač vsak po svoje, a on tega ni hotel več slišati, ampak je šel k drugim gospodom, da »razgovara« o valuti.
Zadnji naš tovariš je bil mladenič tridesetih let. Oprostite, da rabim besedo »mladenič«, a v ženitnih ponudbah se govori celo o štiridesetletnih mladeničih neomadeževanc preteklosti in brez pleše. Živahen, inteligenten dečko je bil to in pisal se je za doktorja Po-litiča. Ugajal mi je še zlasti zato, ker je imel nekaj prav pristnih slovenskih lastnosti, rad je hodil v gledališče in postajal pred izložbami knjigarn, govoril nekaj francoščine in laščine, tako da sem videl v njem prav dobrega tovariša in spretnega potovalca. O, človek obrača, ljudje pa so v tem slučaju obrnili vse tako, da ni bilo prav.
Samega sebe vam ne bom opisoval, ker sem tako neznatna in skromna oseba, da nisem mogel napraviti niti enemu dekletu sivih las, še manj pa da bi ji bil skopal hladen grob, o katerem mladenke tako rade govore.
Ob pol petih se je naša družba odpeljala proti Trstu. Tako zagonetno mi je bilo pri srcu, še bolj pa v želodcu, ker cel dan nismo ničesar jedli razen nekega prepečenea, ki so nam ga bili dali Angleži. A tudi s tem si nisem hotel zlomiti še onih zob, katerih mi še ni izdrl ljub-
ljanski zobar. Kmalu se je napravila noč, po-dremali smo v kupeju in nikomur se ni več ljubilo »razgovarati«.
Proti jutru sem sc zbudil tam nekje pri Nabrežini, ko je vlak postal zunaj postaje na progi.
Vprašal sem, kje smo, pa ni nihče vedel več kot jaz. Tudi Angleži, ki so ves čas žebrali od Ljubljane dalje, so bili utihnili.
Ob štirih zjutraj smo slednjič zavozili v bolj razsvetljen kolodvor — bili smo v Trstu.
Mister Brown nam je prišel pravit, naj ostanemo do dne kar v vagonih, ker vlak itak ostane pod kolodvorsko streho.
Čez nekaj časa nas je gospod Brown opozoril, da je na peronu pripravljena kava in naj se preveč ne obotavljamo, češ, da bo kmalu pošla.
Šli smo, a kave, ki je bila vrhu tega prav nedolžna in hladna, jc dobil vsak le malo.
Ob osmih smo se začeli Angleži pripravljati za odhod. Tudi mi smo jih posnemali.
In odšli smo proti molu sv. Karla, zanašajoč se na obljubo Brownovo, da se odpeljemo s prvo ladjo proti Benetkam.
Na molu je bilo precej življenja. Angleži so donašali svoje velike kovčku in dobre volje so bili, kakor bi bilo morje napravilo nanje vtis, da so ob Kanalu. Naša komisijska družba pa je hotela, da se vkrcamo kakor hitro mo- i goče. Tla so nam bila vroča, četudi je brila ostra burja, kajti doktor Črvinovič je bil ravno izvedel od nekega prijatelja, da ga kara- | binerji iščejo po Istri. Vprašali smo koman-danta prve ladje, čc odide v Benetke. »Seveda odide,« je rekel, »toda šele v sredo.«
Povedali smo tužno vest Mistru Brownu,
j a on nas je takoj potolažil, rekoč, da nič ne de, če se nc moremo peljati s parnikora, ker j ima na razpolago deset kamijonov angleškega rdečega križa. Pač je omenil, da ženske in ! otroci ne morejo z nami in morajo čakati parnika; že zaradi mraza bi bilo nemogoče, da gredo z avtomobili; kar pa je mož brez žena, se odpeljejo takoj proti Trevisu.
Tla so se nam nekoliko ohladila, v noge nas je vedno bolj zeblo.
In prišlo je desetero avtomobilov, težkih, neokretnih, z angleškimi šoferji.
Mi komisijonarji smo se spravili v najbliž-njega. Vseh osem se nas je zbasalo vanj (Rude je bil nekam izginil), kajti hoteli smo biti skupaj za vsako ceno, vselej in povsod. Toda prišel je šofer in nas opozori!, da jih sme samo šest v en voz. Ker sem bil jaz z doktorjem Gobovičem čisto na koncu, sva morala izstopiti seveda midva, naravno, ker je prijazni doktor Črvinovič pripomni!, da mene lahko pogrešajo, ker doktor Grivič tudi razume francosko, sam pa govori italijansko in drugi tudi. Prav zadovoljen sem bil, da pridem za nekaj časa stran od teh gospodov; povedal sem že, da so bili zame preučeni. Bolj se je mrdal doktor Gobovič, ker je spoznal, da z menoi »ne može da razgovara o valuti«.
A vendar, šla sva v drugi voz, kjer so sedeli že trije Angleži in pušili pipo. Dva velikanska kovčka sta ležala sredi voza, da niti nog nisva imela kara spraviti. A Slovan je voljan potrpeti vse, četudi sc Slovenec pri-dušuje in sc Hrvat bogma, da sc mu godi krivica, kajti koncem konca prenesti mora le vse, rad ali nerad, in če nerad, toliko slabše zanj.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vratfca i-SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas - . 3 Din. Oglaal nai> devet vrstic se računajo vi*... Za odgovor rnamko! No vpraianla bres znamke ne odgovar|nmo!
Mesarskega vajenca
in pomočnika sprejmem. - Josip Ham, mesar in prekajevalec v Ljubljani.
Trgovski vajenec
poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme, kateri ima res veselje in poklic do trgovine, pri Jos. Tiršek, trgov, mešan, blaga, Polzela v Savinjski dolini.
Bono
za vzgojo leto starega deteta brez matere, ev. tudi vodstvo gospodinjstva, iščem. Reflektanti-nja bodi stara 33—40 let, popolnoma zdrava in ljubezniva napram otrokom. Prednost imajo Slovenke iz boljših hiš, ki so žc negovale otroke. Ponudbe pismeno s kratkim opisom dosedanjega življenja, dela in poklica, s pogoji, pod katerimi sprejema službo, z navedbo mesečne plače in s fotografijo, ki jo vrnem obenem s pismom. Tajnost zajamčena. - Samo resne ponudbe na Ilija Veljkovič, Sombor, ulica Knezeviča št. 14.
Krojašk. pomočnika
za velike kose, fina dela, sprejmem takoj. Istotarn ne sprejme tudi vajenec. Stanko Kopač, splošno krojaštvo, Kokrica št. 58 p. Kranj,
Natakarica
se sprejme: Sv. Jakoba trg 5. Istotam se proda biljard.
Umetno mizarstvo
išče dva dobra mizarja za fino furnirano pohištvo, za stalno. Maribor, Mlinska 29.
Hlapec
z dežele, priden, pošten, se sprejme. Naslov pove uprava Slov. štev. 10.908.
Trgovski pomočnik
se išče za trgovino z meš. blagom iste stroke za deželo, marljiv in pošten. -Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. -Naslov v upravi št. 10.916.
Stanovanja
Stanovanje
treh sob, kuhinje, verande, vrta, pralnice, priti-klin, z elektr. razsvetljavo, v vili blizu Tivolija oddani takoj za zmerno ceno proti večletni najemnini ali sorazmernemu 10% posojilu. Pripravno tudi za trgovino in obrt. Ponudbe z navedbo let, ozir. kapitala na Poštni predal št. 199.
Lepo stanovanje
dveh sob, nemeblirano, se odda v centru mesta s posebnim vhodom, z souporabo kopalnice in e-lektrike za mesečno ceno 1500 Din. — Ponudbe poslati pod: »Lepo stanovanje« upravi Slov.
Pouk
Vozniki
za nagromozanjc ceste Sv, Peter—Ložanc se takoj sprejmejo. - Vpraša sc pri tvrdki Ubald Na-ssimbari, mestni stavbenik, Mariborr Vrtna 12
Vajenca za
pekovsko obrt
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ivan Rozman, Dobrepolje, Dolenj.
Opekarski mojster
kateri je delal v velikih opekarnah z velikimi stroji, se išče za opekarno v Zagrebu. V obzir pridejo samo prvovrstni strokovnjaki. Pismene ponudbe z vsemi oseb. podatki ter spričevali na Interreklam d. d., Zagreb, Marovska 28 pod: »Opekarski mojster P—1243«.
Kovinska industrija Jakša & Co., Celovška cesta 71,
sprejme
1 stroj, ključavničarja
(starejša moč), 1 vajenca za kovinskega strugarja, 1 vajenca za kovinskega orodjarja.
Velika čista soba
se odda. Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.931.

Služba organista
v Dobu se odda s 1. decembrom t. I. Plača mesečno 600 Din (šest sto dnarjev) in pogrebna štol-nina. Pism. prošnje naj se pošljejo do 25. t. m. na župnijski urad v Dobu pri Domžalah. - V Dobu, dne 5. novembra 1928.
hI;
Iščem službo
praktikantinje
za delikateso, mlekarno ali slaščičarno, kjer bi lahko pozneje prevzela obrt. - Ponudbe na upr. Slov. pod: Dober promet.
Gospodična
želi vstopiti kot družab-nica v kako manjše podjetje z obrtnim listom za trgovino meš. blaga, ali išče primeren lokal na dobrem prometu. Poizve se pri upravi Slov. pod »Družabnica« št, 10.932.
Izjava!
Podpisani preklicem vse žaljivke, ki sera jih izrekel glede Marije Intihar, posestnice v Gorici, pošta Celje. Franc Hrapot, Gorica pri Celju.
Opozorilo!
Kakor slišim, so se razširile zadnje dneve o meni neresnične, žaljive govorice, katere je raztrosila oseba, odpuščena od mene iz službe. Opozarjam, da bom proti vsakomur, ki bo raznašal te govorice, postopal sod-nijsko, kakor sepi že vložil tožbo proti glavnemu raznašalcu. — Ljubljana, 7 nov. 1928. - Ivan Ja-vornik, mesar, Domobranska cesta 7.
Pozor !
Dnevni in večer, tečaj za prikrojevanje dam. oblek
se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega salona
Roza Medved
Ljubljana, Mestni trg 24,
III. nadstr., nasproti ro-tovža. - Kroji se izdelujejo po meri.
Kdo posodi obrtniku
4COO Din za eno leto proti primernim obrestim? Sprejme se tudi družabnik (ca) s kapitalom. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod .Obrtnik«.
Katera gospodična
ali gosped mi posodi dva tisoč dinarjev? Dam zračno sobico brezplačno do vrnitve. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »2000 Din«.
Bukova drva
vsako množino, z navedbo cene, ponudite družbi ILIRIJA«, Ljubljana, Vilharjeva cesta.
Žamanje
v povezih event. kolobarje mesečno 1 vagon, kupim. - Ponudbe pod »Suho« št. 10.912 upravi.
Štedilnik
velik, dobro ohranjen (za ca. 100 oseb), naprodaj. Ogleda se lahko v zavetišču sv. Jožefa v Št, Vidu nad Ljubljano.
Štedilnik
litoželezen, peč za kurjenje z žaganjem in omarica za led poceni naprodaj. — Naslov v upravi Slov. pod ^Omarica«.
Hrastovo jedilnico
barok, prodam zaradi selitve. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.917.
Foto-aparata
13X18 potni, 4.5X žepni, takoj ugodno prodam. -Ponudbe pod: »Prvovrstna« št. 10.928 na upravo.
Govedina
kg I. vrste 12 Din, II. vrste 10 Din, pošiljam tudi na dom. Dopisnica zadostuje. Mesarija Sagmei-ster, Medvedova ulica 38, Sp. Šiška.
Samo 26 do 28 Din plačate
za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14.
i	Perje
(vsako množino, čiščeno . neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Medjimurje.
Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je dne 7. t. m. po dolgi, mučni bolezni preminul naš nepozabni soprog in oče, gospod
ALEKSANDER HOV
ing. direkcije drž. želez.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v četrtek, dne 8. novembra 1928 ob pol 5 popoldne iz hiše žalosti, Škofja ulica 17, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1928
Globoko žaluj'oča rodbina.
Mestni pogrebni zavod.
Nove orgle
lepo doneče, se prodajo. Pneu. sistem, reg. Principal 8', Salicional 8', Flavta 4', Pcdalna zveza, Ok-tavna zveza, Suboktavna zveza. Cena ugodna. Garancija. Iv. Kacin, tovarna orgel, Gorica. Piazza To mmaseo 29.
Spalnico
češnjevo in jedilnico, hrastovo, politirano, prodam. Ivan Novak, Vižmarje, pri postaji.
Namočena polenovka
vsak petek. - Anton Legat, trgovina - Ljubljana, Miklošičeva cesta 28.
Cene/še kol on
Ca. 10 hI vina
cena 4 Din za liter, se proda. — Vpraša sc na Poštni predal 246, Ljublj.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na perja. Zagreb. Ilica 82
Bukova drva
krasna, zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobav, prompt-no Čebin, Wolfova ul. 1. Telefon 2756.
Krojači in šivilje
Kroje (šnite) po najnovejši modi razpošilja za dame in gospode Knafelj Alojzij, strok, učitelj v Ljubljani, Križevniška 2.
Najboljši švicarski pletilni stroj
se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob
vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Poizvedbe
Bel foksi
ki sliši na ime »Džoy«, se je zgubil. Oddati ga proti nagradi v modnem salonu M. Gotzl, Kongresni trg 8.
Inž. poročnik Zoran I. P/š/
mag. pharm.
Štefa P/š/ roj. Her/inger
poročena.
Karlovac, 7. nov. 192$
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno martu/aklurno blago samo ori
TRPIN, MARIBOR, o,avn, trg itev. 17.
Vinopdno posestvo
se proda v občini Paradiž pri Sv. Barbari v Halozah ob okrajni cesti. Obsega približno 2 orala vinograda, 4 orale njiv, 5 oralov lepega sado-nosnika in travnika in 11 oralov prvovrstnega, po večini smrekovega gozda. — Vpraša se pri
MESTNI HRANILNICI V MARIBORU.
Opozarjamo na .Mali oglasnik
v našem dnevniku. - Poslužujte se ga ob vsaki prilik
flHHHHHHHBUHnHapianisn^
V	globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem
VeSt' da ie naža srčnoljubl ena mama, sestra, teta in svakinja, gospa
Neža lllrze!
hišna posestnica in gostilničarka
fTolažmsv^ere1 mLPn° ^r^' T*"™ Mienju, previdena s toiazm sv. vere, mirno v Gospodu zaspala
Kr, ira knr"bu Pokojnicc se vrši v četrtek, 8 novem-bra 1928 ob 4 popoldne od doma žalosti. Stara not« 7«, pokopališče k Sv. Križu.	pot št' 7' na
V	Ljubljani, dne 7, novembra 1928.
Anica poroč. Debeljak, MJci, Angela in Fanika, hč.rke in vse ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Tehniška srednja šola v Ljubljani
javlja tužno vest, da jc dne 6. novembra preminul
JosSm (teran
strokovni učitelj v pokoju, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje.
Kot strokovni učitelj za pletarstvo, oziroma kot vodja pletarskih tečajev za košarstvo je služboval pri nas od leta 1895. do 1926.
Zavod mu ohrani trajen in rasten spomin.
Ljubljana, dne 7. novembra 1928.
ttarožajte .SSovanca'!

Uprava državnih monopolov želi nabaviti na podlagi rešenja uprave M br 24.148 z dne 13. septembra in E M br. 23.075 od 30. oktobra tega leta potom druge ofertne ponudbe, ki se bo vršila na dan 27. novembra 1928 ob 11 dopoldne v pisarni uprave:
1900 m3 desk raznih dimenzij in mehkega lesa za potrebe tobačnih tovarn.
Pogoji kakor tudi vsa ostala pojasnila sc morejo dobiti vsak uradni dan v pisarni uprave državnih monopolov, ekonomsko oddelenje od 8 do 12.
u ^«£isaiinLUp!'ave Drž;>vnih monopolov E M br. 23.075 od 30. oktobra 1928 v Beogradu.
mojega
Zahvala Povodom bridke izgube ljubega nečaka, gospoda
Ivana Seršena
čevljarskega poslovodj'o
se tem potom vsem njegovim prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali za časa njegove bolezni in spremili v lepem številu na njegovi zadnji poti, prav prisrčno zahvaljujem. — Ljubljana, 7. novembra 1928.
Marija Horvat.
Zahtevajte brezplačni cenik.
Radi oddare dimnikarskih de!
~	Toi<Seh mfslnih }? v mcstni oskrbi stoječih poslopij za leta 1929., 1930. in
Lieaanina	1 ' se vr?,la prl mcstnem magistratu ljubljanskem v prostorih mest-
« "	nega gospodarskega urada
plitka, dobra in ceneno ura
Din 98-
3 letno jamstvo.
14 dni na poskušajo, ako ne odgovarja, se vrne denar.
Anton Kiflmann Maribor SI. 40 b.
Specijalist za samo boIjS« švicarske ure. Cenik brezplačno.
Za Jugoslovansko tiskarne ? Ljubljani; Karci Cct
20. nov. 192S ob 1« dop. javna ofertalna razprava.
Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki so razgrnjeni med običajnimi uradnimi urami pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled.
i i?L0n,ud,bc' V kat.'ire ic vstaviti pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih, je izročiti do označenega termina zapečatene in opreml|cne s 5% vadijem mestnemu gospodarskemu uradu.
Izrcčno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo odgovarjal" razpisanim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno vložene, nc bo oziralo. Mestna občina si tudi pndrzuie pravico oddati razpisana dela po lastnem preudarku drugemu, nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 2. novembra 1928.
iidujaiei) di fi Kuiovec,
Urednik- Franc ferscglavi