Ameriška Domovina NO. 55 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 19, 1951 LETO Lil — VOL. LIL Sodobni dogodki (Krasna vprizoritev in komentarji ^;sjiona ! Dolgo zazeljena in po mnogih KOMUNAJZARSKA SVOJAT, Grudih vprizorjana predstava ki z brezobzirno krutostjo gnja- “PASIJONA” je sijajno izpadla. vi nesrečna podjarmljena ljud- Galerija je bila do kraja pol-stva, bi storila prav, če se v svo- naj dočim je bilo spodaj še prejem divjanju za hip ustavi in cej praznega. Upoštevati mora- premotri svoj inventar. Ogromne krvave čistke v rdečem imperiju, kjer se trkljajo glave po pesku — množične eksekucije tisočerih Kitajcev, — “čiščenje’1 v Češki in Slovaški, kjer so kolovodje zarot ministri in generali, — obešanje sovjetskih častnikov v vzhodni Nemčiji in izgon njihovih družin v Sibirijo; revolta komunističnih vodij v Italiji, — vrhu vsega tega pa velikopotezno uničevanje komunističnih armad v Koreji — vse to so stvari, ki utegnejo pobeliti lase rdečemu batjuški v Kremlju. Kako daleč so podivjani kanibali, ki žro svoje lastne zločinske brate, pritirah stvar, nam nudi tipičen primer trpinčena Češkoslovaška, ki je tako polna sovražnikov ondotnega rabeljskega režima, da so se znašli komunistični harambaše v isti kategoriji s katoliškimi Škofi in ostalimi prelati, ker grozi zdaj o-bojim enaka usoda. Slovenski pregovor pravi, da hodi vrč po vodo, dokler se ne ubije. Teror poraja še večji teror, groza še večjo grozo, kar so pričeli končno spoznavati tudi komunistični trinogi sami. Iz vseh statistik zadnjega leta je razvidno, da so povsod, kjer so res še svobodne ^volitve, ljudje temeljito pomed-k s komunistično nesnago, kjer Pa tega še ne morejo, pa škrtajo z zobmi in stiskajo pesti ter čakajo svoje ure, — ki bo udarila prej ali slej, — udarila gotovo! DVA KOMUNIZMA. — Zdaj sta baje dva komunizma: eden je stalinovski, drugi titovski. — Nam, ki nismo komunisti, ne gre avtoritativna sodba p enem ali drugem. To sodbo prepuščamo največjima strokovnjakoma, ki govorita izza katedra z merodajno avtoriteto, — Titu in Stalinu, katerih sodbo tudi mi brez pridržkov sprejmemo: Titov komunizem je tak, kakršen pravi Stalin, da je; Stalinov komunizem pa je tak, kakršen pravi Tito, da je. . . TONE GARDEN, ki se je včasih silno navduševal za “socialism na vasi”, je baje postal — kulak! Slišimo, da se je pokme-til: kupil da si je farmo ali kme-tijo, na kateri pa bo sam gospodaril, sam odločal, kaj, kje in koliko bo sadil in sejal, sam prodajal po lastnih cenah in sam spravljal dobiček, če ga bo kaj. Postal je torej pravi tip kulaka, špekulanta in kmečkega kapita-Psta! . . PRETEKLI TEDEN je potek-*o 75 let, kar je iznašel Ameri-kanec Graham Bell v Bostonu telefon, po katerem je kot prvega poklical svojega pomočni- | ka: “Hallo, Watson!” — Tako Pravijo Amerikanci, ki pa se kakor z vsemi iznajdbami, ki Jih pripisujejo sebi, tudi to pot Šopirijo s tujim perjem. Res je namreč (kar bomo kmalu brali v Pravdi ali Literarni gazeti), da je telefon iznašel že pred 175 leti Rus Nikolka Nikišin Petrovič, ki je zaklical v telefon svojemu pomočniku Pavloviču: —• "Alo, alo, Aljoša, beži, opričniki Prihajajo!” SUPREMNI SOVJET. — V supremnem sovjetu bere Molotov proračun ali budžet: “Sklenjeno in soglasno potrjeno, dd mo to, da je sedaj ljudstvo preobloženo z pripravljanjem za velikonočne praznike. Mnogi še niso pričakovali tolike udeležbe. Nekateri so pa izrazili nezadovoljnost, da je toliko ljudi zamudilo videti to krasno dramo, ki je nosila s seboj toliko resnice za življenje pravega katoličana, katere vrednosti se ne da meriti z nobenim žrtvovanjem. Vsa dejanja, po številu osem, so bila v živo predstavljena. Osebe so bile tako zatopljene v svoje vloge, da so iste izvrševale, kakor da se godijo prizori odrešenja sedaj ponovno v Jeruzalemu. Slišal sem moža, ki je izjavil takole: “Oh, zakaj se ljudje tako malo zmenijo za stvari, ki se tičejo njih samih!” Prostori v dvorani bi morali biti natlačeno polni! Vse priznanje, Pasijonskemu klubu, ki ni gledal na žrtve, ni nadlegoval ljudi, marveč je šel do skrajnosti in doprinesel dramo v živih svetopisenskih slikah, kar je Pasijon v resnici, kar je nam vsem katoličanom v veliko zadoščenje. Opazili smo tri zunanje goste: Rev. Jože Cvelbar od Sister of St. Joseph, Badden, Pa., in Mrs. Jennie Peternel in njena hčerka iz Meadow Lands, Pc, Naj ostane ta Pasijon sedaj v dolgotrajen spomin vsem, ki so se ga udeležili, pa tudi vsem, ki so ga uprizorili. Prihajajo časi, v katerih ne bo požrtvovanja, ne dobre volje. — Anton Grdina, st. Kaj povzroča svetovno napetost PARIZ. — Francoski zastopnik na seji namestnikov zunanjih ministrov je izjavil, da sta poglavitna vzroka svetovne napetosti korejska vojna in sovjetski strah in nezaupanje. 29 narodov pomaga južnim Korejcem PUSAN, Koreja. — 21 narodov, včlanjenih v organizaciji Združenih narodov, je ponudilo Južni Koreji za $21,000,000 pomoči za njene civiliste. M Vremenski prerok pravi: Bolj mrzlo, oblačno in deževno danes, oblačno ponoči. j Tri na dan Brali smo pismo od neke preproste kmetice iz stare domovine. V pismu pravi: Ladje že vozijo pomoč iz Amerike. Ampak kam gre ta pomoč, ki je po vaseh nikjer ne vidimo? • * * Kmetica sama odgovarja na to vprašanje: Saj vemo kam, lenuhom, ki ne sejejo nič, ne žanjejo nič, samo komunistično partijo hvalijo. Preprostim Slovencem se zdi UGODEN RAZVOJ V KOREJI Grki koljejo z bajoneti komuniste. — Zavezniki 15 milj od vzporednika. TOKIO. — Grške čete so v soboto z golimi bajoneti odbile napade kitajskih komunistov v centralni Koreji. Na vzhodu in zapadu so druge zavezniške čete potisnile komuniste nazaj proti 38. vzporedniku, od katerega so zavezniki oddaljeni še 15 milj. Grške čete so zavzele neki holm pri Chunchonu, kjer so pobile 222 komunistov, 600 pa ranile ali zajele. V 50 minutah so Grki odbili tri komunistične protinapade. Severno in južno od Chunchona imajo komunisti okoli 250,000 mož. Na fronto je prispel zopet general MacArthur iz Tokija, ki je po svojem povratku v Tokio izjavil časnikarjem, da se boji zelo ugodno razvijajo. -----o------ Delavstvo se je pričelo ohlajati napram Trumanu Pa ne samo delavstvo, tudi ostali sloji prebivalstva so gorki predsedniku in njegovim taktikam, ki ne delajo časti njegovemu položaju. WASHINGTON. — Med organiziranim delavstvom in predsednikom Trumanom se snuje odprt prelom. Rečeno je, da se uradniki Bratovščine železničarjev, ki imajo svoj glavni stan v Clevelandu, ne bodo udeležili “Jefferson-Jackson Day” banketa to leto. Omenjeni banket bo priredila demokratska stranka 14. aprila v Washingtonu. Uradniki Bratovščine so baje poslali nazaj vstopnice,k banketu, ki so po $100 vsaka. Izrazili so obžalovanje, da se ne bodo1 udeležiti pojedine. Proti predsedniku pa ni samo delavstvo, temveč so se napram njemu pričeli ohlajati vsi sloji prebivalstva. Vzrok temu so večni škandali in škandalčki njegove administracije, ki favorizira posamezne skupine in a-gencije, kakor tudi predsednikovo splošno obnašanje v javnosti. (Njegova pisma.raznim kritikom — njegove omalovaževalne izjave o marinih, itd‘, kar vse ne dela časti uradu in položaju predsednika). Govor Michaela Feighena iz države Ohio v kongresu dne 26. februarja 1951 Dne 11. februarja je bila v Philadelphiji silno važna proslava. Njen pomen ne sme ostati neomenjen v Kongresu. Pred Dvorano neodvisnosti se je zbralo 225 izgnancev iz desetih dežel za železno zaveso. Ti možje, politični, kulturni in cerkveni voditelji, ki jih je komunizem pognal iz njihove domovine, so podpisali deklaracijo, ki poudarja ednost narodov Srednje in Vzhodne Evrope in njihovo solidarnost s svobodnim svetom. Proslava je bila pod vodstvom Narodnega odbora za svobodno Evropo. Slišimo dvome — po mojem mnenju nesmiselne dvome — če lahko računamo z našimi zavezniki v Zapadhi Evropi in če so pripravljeni slediti našemu vodstvu. Ena točka dokumenta, ki ga je v Philadelphiji podpisalo 225 izgnancev, izraža podporo, ki jo dajejo naši stvari zasužnjeni narodi za železno zaveso, in njihovo pričakovanje, da bodo končno prevladali naši cilji. Bilo je pomembno da je bila demonstracija v Dvorani neodvisnosti v Philadelphiji. Prepričan sem, da je Ameriška deklaracija neodvisnosti, ki je bila podpisana na istem mestu, navdahnila tudi Deklaracijo osvoboditve, ki je bila brana in podpisana 11. februarja. Kakor so naši očetje, ustanovitelji Amerike, tako so tudi narodni voditelji iz dežel za železno zaveso izpovedali svojo vero v neodtujljivo pravico človeka do svobode. Obe deklaraciji kažeta na izvor naravnih pravic, na dejstvo, da so bili ljudje ustvarjeni kot enaki od Boga. Zdi se mi, da zasluži še ena izjava v deklaraciji, ki so jo podpisali izgnanci, pozornost kongresa, namreč ona, ki poudarja edinstvo Evrope. Gospodarsko in kulturno je Evropa ena celota. Nikdar ne bi smeli omejiti našega pogleda, kadar mislimo na Evropo. Ne smemo pozabiti na 120 milijonov ljudi iz Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih imenu so govorili izgnani voditelji. Posebni cilji, postavljeni v deklaraciji, so tako interesantni, da sem zahteval, da se tiskajo v “Rekordih”, da jih bodo mogli člani kongresa prebrati. (Deklaracijo, ki jo tu omenja kongresnik M. Feighen, je v slovenskem prevodu objavila “Slovenija” dne 5. marca tega leta. — Uredništvo). Razne drobne novice iz in te okolice Clevelanda Danes je sv. Jožef— Pobiranje asesmenta— Danes praznujemo sv. Jožefa, Tajnica društva sv. Marije patrona Kranjske dežele. Vsem Magdalene št. 162 KSKJ bo po-Jožetom in vsem Pepcam želi- birala asesment danes zvečer od mo vse najboljše k njih godu. 6 do 7 v šoli sv. Vida. Ravno tako številnim društvom ______0______ pri KSKJ, ki so si izbrala to le-' j po ime. Iz bolnice— Pauline Haffner Pular 694 E. 156. St., se je vrnila domov iz bolnice. želi se zahvaliti vsem za obiske, cvetlice in darila. Prijateljice jo tudi zdaj lahko obiščejo na domu. Lepo in trpežno obuvalo— Ako se hočete vi in vaš^ družina postaviti za veliko noč, se boste najbolj v novih čevljih. $300,090 stave, da Sovjetija ne bo letos napadla Zed. držav Neki kontraktor iz Connecticuta je pripravljen na stavo, da v dveh letih ne ho Sovjetija napadla Zed. držav. „ f ■ . , . . . . „ WESTPORT, Conn. - Neki Bogato izbiro imajo pri Mandlu, , . , , „ . ... kontraktor v Connecticutu je iz-6125 St. Clair AVe. Mr. Man- ..... . J javil, da je pripravljen sprejeti Samo otroci in starci pozdravljajo vojaštvo v mestu Seoulu SEOUL, Koreja. — Včeraj so vkorakale v osrčje tega mesta ameriške čete. Njihov prihod so pozdravili z glasnimi vzkliki samo otroci in starci, bolni in gladni ljudje, kar je še ostalo v tem porušenem in nekdaj cvetočem mestu, ki je štelo poldrugi milijon prebivalcev. Stari ljudje so pozdravljali vojaštvo, toda po licih so jim tekle solze. To je zdaj že druga osvobodi-čudna" ameriška diplomacija, ki tev Seoula. Ob prvi osvobodit- .....__ na eni strani preganja komuni- }j°mo letos žrtvovali za obrambo zem, na drugi strani pa ga pod Snvjetske zveze 200 milijonov pira. Ako naš Acheson misli, ^ Uhljev in 200 milijonov Kitaj- da vleče koga za nos, naj se kar.sesuto in požgano, vsepovsod je A. š, 1 prime za svojega! vi je bilo veselje ljudstva nepopisno, zdaj pa je stvar drugačna. Mesto je skoraj popolnoma cev” bolezen in glad. V vsaki hiši naj bi bil koledar Svob. Slovenije “Niti kapljice nedolžne krvi ni pozabljene, ni zgubljene — kakor v fizičnem svetu nobena energija ne zgine — spremeni se — tako tudi ne kri. V božjih računih je vse zabeleženo; vsak račun bo ob svojem času pre-zentiran, iz vsake kaplje krvi bo zrasel cvet in sad”. (“Krivda in zasluženje krvi”, govor ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana na spominski proslavi v Clevelandu 4. junija 1950, objavljen v Koledarju Svobodne Slovenije za 1. 1951). (Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.) Sovjeli v Madžarski se pripravljajo za spopad - s komi... Novi gl. stan sovjetske komande v Madžarski je v Miskolcu, kjer so v teku vojaške priprave. FRANKFURT, Nemčija. -Madžarski begunci pripovedujejo, da je sovjetska armada ustanovila nov glavni stan v Miskolcu, kjer je spojišče železnic za Sovjetsko zvezo, Madžarsko in Sovjetski voditelji žive v izobilju in razkoiju > Razkošje nove sovjetske aristokracije — to je “proletarskih borcev” — ne zaostaja v ničemer za razkošjem carske aristokracije. del posluje med Slovenci že dolgo let in je znan, da ima fino in trpežno obuvalo po jako zmernih cenah. Postava ukinjena— Postavo, ki jo je pred časom napravil državni odbor za žganje, ki ukazuje, da mora biti stanovanje popolnoma ločeno od gostilniških prostorov, so za 60 dni ukinili. Morda jo bodo za stalno odpravili. Dognalo se je namreč, da so bili slučaji, ko te postave sploh niso mogli izvesti brez velikih nevšečnosti in stroškov. Po tej postavi je moral namreč lastnik svoje stanovanje s steno ločiti od gostilniških probtoiuv. To it ■pi ivi, - da jo moral iz svojega stanovanja na prosto in šele od tam v svoje gostilniške prostore, dočim je poprej kar stopil iz stanovanja v gostilno. “Modri” odbor je uvidel, kakšnega kozla je s to postavo ustrelil in skuša to popraviti. Nov naseljenec— V soboto se je oglasil v našem uredništvu Rev. Rudolf Urbič, ki je nedavno prišel iz Trsta sem v Ameriko. Rev. Urbič se je ustavil v Clevelandu samo mimogrede, da je obiskal svoje prijatelje. Odšel je v La Crosse, Wis. kjer bo vršil dušnopastirsko službo. Pri njegovem delu mu želimo veliko božjega blagoslova. Dobrodošel v tej deželi! NEW YORK. — Tukaj je iz-šlao knjiga “The New Soviet Empire” (Novi sovjetski imperij), ki jo je napisal zgodovinar David J. Dallin. Med drugimi zanimivostmi je v tej knjigi tudi opis neverjetnega izobilja in razkošja, v katerem živi sedanja sovjetska aristokracija, to so — “borci za svetovni proletariat”. Med mnogimi verodostojnimi *gran Pasijon— osebami, ki so prispevali tej knjigi svoje podatke, je tudi bivši ravnatelj posebnega vlaka, ki je prevažal sovjetske veličine v razna kopališča in gorska letovišča. Iz vseh teh izjav je razvidno, da ti novodobni velikaši v ničemer ne zaostajajo za naj-višjo aristokracijo bivšega cari-stičnega režima. Velika Britanija izdeluje zdaj svojo prvo atomsko bombo stave do $300,000, da v dveh letih ne bo vojne s Sovjetsko zvezo. Ako bo ta kontraktor stavo dobil, bo podaril denar narodnemu odboru demokratske stranke. Andrew T. Jergins na zapadni obali, lastnik oljnih vrelcev, je tudi izjavil, da stavi $100,000, da leta 1951 Sovjetija ne bo napadla Zed držav, in $200,000, da jih ne bo napadla leta 1952. Zdaj delujejo na tem, da bi ta ponudba krila s Sovjetijo vred tudi satelitske države in tudi druge dežele Atlantskega pakta, ne samo Zed. držav. ..... —-'o-- — - Poizvedovalni kotižek Poizvedujem za Bernarda Zavodnika, nekdaj stanujočega na 369 Enfield Rd. Thir Ave., East-view, Ontario, Canada. Po poklicu je krojač. Kdor kaj ve o njem, naj sporoči na naslov: —• Thomas Sfiligoj, 10106 Gibson Ave., Cleveland 5, Ohio. Telefon MI 1-3136. * * * Kje se nahaja Zafaršnik Rajko in njegovi znanci? Naj se; zglasijo na naslov: Anton Gregorič, Višnje št. 15, p. Zagradec, Dolenjsko, Slovenija Na križiščih hodi naravnost preko ceste pa samo kadar je zelena luč. Pasijon, ki ga je včeraj podal Pasijonski klub v SND na St. Clair Ave. je kar dobro izpadel. Igralci so vsi dobro podali svoje vloge, scenerija in kostumi — vse je bilo lepo kot druga leta. Udeležba je bila priiično dobra, dvorana skoro polna. Med dejanji je Anton Grdina kazal slike iz Sv. Dežele, kar je zelo ugajalo. Ušesom, vsaj nekaterim, pa ni ugajalo igranje gosli med dramo. Mesto gosli bi morale biti orgle, ki res poveličajo prizore. Zopet v bolnico— V soboto je bila odpeljana po- NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Kitajski in severnokorejski komunisti se naglo umikajo proti 38. vzporedniku, od katerega so zavezniške čete oddaljene manj kakor 10 milj. WASHINGTON. — Španska vlada je obvestila ameriškega poslanika, da bi Španija lahko dala na razpolago svoje čete za obrambo Evropo, ako bi jih Amerika opremila s po*-trebnim orožjem. novno v St. Alexis bolnico Miss MINNESOTA. — Mesti Minnea polis in St. Paul sta bili odre ligenčni krog”' so potrdili' hTin-' ----- iz 478 E' 152' ^ formacije. Anglija bo preizkusila svoje|Morala.se bo ponovno podvreči Rusi so premestili dvoje mad- žarskih divizij — eno oklepno in eno motorizirano — bliže jugoslovanske meje. V Miskolcu gradijo Rusi nova letališča za jet letala, radarsko omrežje in druge naprave. Prav tako gra- bombe v Nevadi in Avstra- !operaC1^ liji. j Iz bolnice— LONDON. — Informirani kro-' v Petek je bila prepeljana iz gi poročajo, da je Velika Brila-|Womens bolnice Mrs. Antoinette nija pričela zdaj z izdelovanjem Kaušek. Zdaj se nahaja na svo-,svoje prve atomske bombe, ki 3em domu. bo že v nekaj mesecih preizku-iV bolnico— de zaklonišča proti bombam in šena v ameriški državi Nevadi.) Včeraj popoldne je bila odpe- 'Angleška bomba, ki je baje v.ljana v Charity bolnico Pepca gotovih ozirih celo boljša kot so (Štepec iz 793 E. 154. St. želimo, ameriške, bo preizkušena tudi v da bi se ji ljubo zdravje kmalu te dni je bila dograjena nova vojaška bolnica s 450 posteljami. ----------------o-------- Kanadsko orožje za Belgijo MONTREAL. — Dhe 12. mar- Avstraliji, kjer Velika Britanija preizkuša svoje rakete. Anglija gradi tudi štiri jet-bombnike za prenašanje atom-ca je Kanada poslala Belgiji o-jskih bomb. Načrti za transpor-'za pokojnega Simona Bizjaka, preme in orožja za eno celo di- taci j o bomb preko Atlantika so ob priliki sedme obletnice nje-vizB°- j strogo tajni. |gove smrti. povrnilo. Sedma obletnica— Jutri, v torek, ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša zadušnica zani v nedeljo od ostalih kra jev od ogromnih zametov, ki jih je nakopičil snežni vihar, Za danes so zaprli v Minne šoti nad sto šol. CLEVELAND, O. — Komentator John B. Kennedy je izjavil, da Sovjetska zveza “Mufa,” ako pa fes napade Jugoslavijo, bi ji morale pa Zed. države takoj napovedati vojno. TAIPEI, Formoza. — Kitajska nacionalistična časopisna agencija naznanja, da so kitajski komunisti pobili samo v dveh kitajskih provincah, Kwan-tung in Kvvangsi, nad tri milijone ljudi. Ameriška Bohovima 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec _______________ v primeru vojne učikovalo na voljo civilistov do odpora, da-si to nezadovoljstvo še ni prodrlo v armado. Mesta so natrpana z odvisnimi poljskimi delavci, katerih je bilo mnogo ob delo, ko so se morale zapreti tovarne zaradi pomanjkanja surovin. Prav tako veliko je tudi pomanjkanje stanovanj. Ta zanimiv članek bomo še jutri nadaljevali. NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.____ BESEDA IZ NARODA SUBSCRIPTION RATES j United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for | 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. _ Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879._ .. No. 55 Mon., March 19, 1951 j Očividec o položaju v Jugoslaviji Ali bo Jugoslavija prihodnja na vrsti sovjetske agresije ? Ali se more Jugoslavija braniti? Ali ji bo Zapad učinkovito pomagal? V iskanju odgovorov na ta vprašanja, je Harry Kern, urednik za mednarodne zadeve pri reviji ‘ News-eek” odpotoval v Jugoslavijo, da se na licu mesta prepriča o stanju stvari in najde ocfgovor na ^jazna vpra- - ^ Posebno šanja. Ker je torej velika ameriška zanimajo mnenja kolonarjev in rečno v ta namen svojega glavnega ! raznih poročevalcev slavijo, se bo tudi nam, Slovencem, splačam brati nje-- Joliet, 111. — V teh dolgih pu stih postnih dneh se človek še najbolj pozabava pri kakem razgovoru. Zame so najboljši razgovori, ki jih imava z mojim starim prijateljem Juretom. Iz Jureta govorita izkušenost in kar zani- slučajih pošljejo po ene dve brezplačni vstopnici, zanj in za ženo, če jo ima. Njega so kar na telefon poklicali. Ko je prišel v dvorano so mu najprvo prodali vstopnico. Društvenice so ga obkrožile in so mu vsilile kakega pol ducata srečk za vse razne reči. Potem so ga obkolili dru-štveniki in so ga zapeljali k bari, da bo kaj potretal. Rekel je, tam smo uničili najmanj en pe-tak. Potem so še kolektali, kaj vem, kaj za vse. To vem, da sem od desetih dolarjev prinesel domov komaj kak kvoder. Ko sem odhajal, so mi naročili, naj fajn vse pohvalim. Naredil sem tako. j Ko sem drugo nedeljo šel oc maše, je dejal tisti urednik, so da s tem je zmaga dosedanjemu županu Yankeju zagotovljena, ker oni volilci, ki so glasovali za ostale kandidate, se bodo obrnili zdaj k Yanketu. Well, opazujmo, bomo videli, kako bo ta politična igra izpadla. Le eno dejstvo naj še omenim in to je, da volilci so zdaj vsi pri dobrih zaposlitvah in zato se ne zanimajo več toliko za razne politične obljube, kakor nekdaj. Neodvisni so in kandidati to čutijo. Okrajni davčni urad poroča, da bodo davki zopet nekoliko višji. V Jolietu bomo plačali po stvarnost, zato ga je JC ^ - mivo poslušati. Jure rad c,-°si.i,me članice tistega društva bere. V nedeljo navadno kupi j napadle; zakaj nisem njih imen po tri velike dnevnike in ti pre- vkyučil v p0ročilo, da ena je spekla dve najboljši potici, ob katerih so se vsi oblizavali, dru- SiaVlJU, SC uu inui .inm, ------r- , . . govo poročilo, da vidimo, kaj ima kot nepristranski in objektivni opazovalec povedati. Evo, tole: J. VOJAŠKA MOČ Pretekli teden niso ne Jugoslovani niti ne inozemski opazovalci položaja mislili, da je Jugoslavija v neposredni nevarnosti pred agresijo. Svoja opazovanja so utemeljevali takole; 1 __ Stalin noče zdaj vojne. Jugoslovani, vse od lita doli. mislijo, da je Stalin prepameten in preveč previden, da bi z napadom na Jugoslavijo riskiral svetovni konflikt. Oni menijo, da bo resnična nevarnost nastala takrat, ko bo Stalin umrl in bo nadomeščen z mlajšimi ljudmi, katerim manjka Stalinovo razumevanje, kaj bi naredila vojna Sovjetski zvezi. Jugoslovani so tudi mnenja, da bi napad nanje pomenil svetovno vojno. Če je to res, tedaj pomeni to ogromen napredek v njihovi miselnosti. Po mnenju Zapada ta sodba dokazuje Titovo ekstremno samozaupanje — ali pa ba-haštvo — ki se utegne izkazati za prav tako pogrešno kakor njegovo prejšnje proslavljanje Rusov. 2. Izgradnja satelitskih armad se nadaljuje. — hoda pritok sovjetske opreme, zlasti T-34 tankov, se je pričel šele pred šestimi meseci stekati v satelitske dežele. Iz tega sledi, da lutke še niso imele dovolj časa za izvežbati se v novi opremi in orožju. Sicer pa ni nobenih dejanskih znakov, da (lutke) pripravljajo napad. 3. (Točka 3. obravnava jugoslovansko armado ter armade satelitov, o čemer smo že dokaj brali, zato jo bomo preskočili. Uredništvo). 4. (Prav tako točka 4; ki pravi, da bi se jugoslovanske čete umaknile v šume in planine in vodile od tam gerilsko borbo. Uredništvo). STROJI IN MORALA Značaj jugoslovanske armade naravnost narekuje tako strategijo (gerilsko vojno). Tistih trideset jugoslovanskih divizij, o katerih je često govora, je različnih po svoji številčnosti in odgovarjajo morda desetim zapadnim divizijam. Velikost in organizacija teh divizij je odvisna od njihovega orožja, ki bi ga smatrale zapadne armade za zbirko “junka” ali starega železa. Tanki so zastareli. V novi tovarni za izdelovanje tankov je njihova proizvodnja izredno nizka. Velike težave so z vzdrževanjem mašinerije v uporabnem stanju. Jugoslovanska zračna sila obstoja prav tako iz mešanice zastarelih letal. Disciplina in morala armade je izborna. Vojaki okoli Beograda izgledajo žilavi (“tough”) v svojih uniformah. Toda nekateri nevtralni strokovnjaki dvomijo o sposobnosti jugoslovanske armade, da bi mogla kljubovati močnemu napadu. Ti strokovnjaki pravijo: “Jugoslovani so tudi v letih 1914 in 1941 junačili (“talked a good war” — se širo-koustili), toda nacisti so opravili ž njimi v nekaj dneh. — Gerilski odpor je bil slikovit in herojski, toda poročila nemškega generalnega štaba dokazujejo, da niso nacisti nikoli smatrali gerilcev (partizanov) za kaj več kot za manjšo sitno nadlego.” V slučaju vojne bi mi naleteli na težave, če bi hoteli Jugoslovanom pomagati. Oni ne vedo na primer ničesar o zapad ni vojaški opremi. Vzelo bi dolge mesece, preden bi se jih izvežbalo v rabi modernega orožja. Glavna pomoč bi morala priti po zraku. Jugoslavija ima kakih 170 letališč, katerih mnogo so zgradili Nemci: Ta letališča bi bilo lab ko preurediti za odletišča in pristajališča lovskih letal, do-čim bi morali težki zapadni bombniki operirati iz Foggije v Italiji. 2. EKONOMSKA PRAZNINA V Jugoslaviji je bilo pretekli teden mnogo več strahu pred notranjo ekonomsko stagnacijo kakor pred vojaško agresijo. Jugoslovansko ekonomijo se more popraviti samo z zunanjo pomočjo, ali pa se bo polagoma “razparala po šivih.” LTidstvo nima niti tako osnovnih in preprostih potrebščin kot so milo, glavniki, šivanke, sukanec, gumbi in briv-ne britvice. Pomanjkanje teh stvari ustvarja globoko’ne-zadovoljstvo med ljudskimi masami in to nezadovoljstvo bi in od drugod. Zadnjo nedeljo iz Evrope s da je pomagaia peči čikne, sva se pogovarjala o raznih poročevalcih. Jaz sem mu omenjal nekega poročevalca, ki je obi-kal Beograd pred nedolgim in poročal kar nekam ugodno za Tita in njegovo partijo. Zopet so bili drugi, ki so oisali drugače. Kako naj člpvek verjame in komu naj verjame? Jure mi je dal svoje zaklju- $2.601/2 na vsakih $100.00 davčne |j tretja, da je čense prodajala in četrta, da je na mizo nosila. Komaj sem si jih znebil, je nadaljeval urednik, pa takrat sem tudi obljubo naredil, da nfe bom nikdar več hodil na prireditve kot poročevalec. Vidiš, diktatorji so pa drugačni maj stri, ti mažejo, zato se tudi o njih vrste lepa ugodna poročila. Vse potem opisujejo lepo rožnato, dasi cenitve posestev. V Lockportu pa $2.58% na vsakih $100.00 davčne cenitve posestev. Naši ameriški junaki prihajajo iz Koreje na dopust. Mnogo se jih vrne pa tudi ranjenih in pohabljenih, katere zdravijo po raznih bolnišnicah. Posebno so trpeli mnogi radi hude zime v Koreji. Nekateri, kakor poročajo časopisi, so tako ozebli v noge, da so jim morali odrezati noge. Ubogi reveži. Tako zahteva vojska svoje žrtve. Par dni v začetku marca smo imeli toplih. Kar zveselili smo se jih in moj sosed je rekel, da je 2. marca zagledal prvega ro-bina na vrtu. Well, to so znamenja, da se bližamo pomladi. Ampak, sušeč je rad eden najbolj nagijivih mesecev. Pride kakor jagenček, a se navadno poslavlja kot rjoveči lev. Vsem čitateljem želim prav veselo in zadovoljno Velikonoč! Tone s hriba. čke o poročevalcih. Prišel je do je vse, kar opisujejo, gnilo in za njih po temeljitem razmišljanju nič. Tako je večinoma. Delal bi pa krivico, če bi rekel, in ti so: “Tone, naši stari Belokranjci so imeli rek, da vsak pes mahajoč z repom pozdravlja tistega, da so vsi poročevalci taki. Ne. Se dobijo tudi dobri in vestni poročevalci. Ampak takim dol Stiska mora biti res huda! ki mu kako kost vrže. To je mor- j go ne odpirajo vraia tujezemske da precej nečedna prinjera, am- dežele, ne njihovi vladarji, pak po bistvu samem pa dobra, j Na vsako.poročilo je treba gle-Pravih res neodvisnih poroče-; dati stvarno, potem še le delati valcev, ki bi poročali tako, ka-j zaključke.” kor bi zahtevala pravična vest | Tako mi je pojasnil Jure svo-in resnica, je pod božjim soncem je stališče do poročevalcev, dandanes prav malo. Najde se',t Primarne volitve za županske kateri tuintam, a dosti jih niJkandidafe v našem mestu so Prvič interesi časopisov že za-' marsikoga razočarale, najbolj pa htevajo gotove smernice poroče-1 voditelje političnih strank. Vča-vanja v tistem duhu, kakoršne- sih se je dalo kaj točnega napo-ga list zastopa. To je že en ja-|vedati v naprej, danes pa ni več rem za poročevalca. Drugič, ma- ’ tako. Danes so volilci postali lo je na svetu takih poročeval-' neodvisni, ali pa se zavedajo, da cev, ki bi bili gospodarsko tako so od njih glasov odvisni kandi-situirani, da bi ne gledali nato, datk ne pa volilci od kandidatov, kake vrste poročevanje bolj ne- Tudi v tem oziru gre svet naprej se. To je drugi jarem. In: jn ne nazai. O teh volitvah tretjič, mnogo poročevalcev je takih, ki so najeti po raznih tajnih zastopstvih raznih tujezem-skih vlad, da naj pridejo in si ogledajo deželo in razmere. Ko' pridejo jih lepo sprejmejo in nudijo razkošnost, zraven tudi podmažejo z bakšišem in kajpada, kadar take kosti padajo, sledijo potem rožnata poročila o takih deželah. To je pa tretji in največji jarem. In še drugi razlogi so. Potem pa imaš pred seboj kup šare in plev, pa izbiraj iz njih zrna resnice. Ni dolgo tega, ko sem bral, da je neki poročevalec obiskal Tita v njegovem razkošnem bivališču v Beogradu. Pogostil ga je z bo- nazaj. U fen vontvan je znani * Hearstov list “Chicago Herald American” zapisal nekaj prav značilnega. Namreč to, da je drugi izvoljeni kandidat za župana v naših primarnih volitvah prodrl v ospredje na prav tipičen ameriški način. Tipičen je prav zato, ker nihče od tega skoro nepoznanega kandidata in brez vsake politične zaslombe kaj takega ni pričakoval, namreč, da bi dobil toliko glasov. Pa jih je. "Najvišje število glasov je dobil sedanji župan Arthur Janke, ki je dobil 6285 glasov in L. Seron pa 5578. Da je dobil Seron toliko glasov je značilno zlasti zato, ker je armenskega rodu, eden izmed štirih bratov iz menda edi- gato večerjo in z najboljšimi pi-1 ne armenske družine v Jolietu, jačami. Poročilo je bilo ugodno. kakor piše Herald American. Po za Tita in njegovo kliko. Med J poklicu arhitekt in inženir. To-navadne ljudi večina poročeval- rej ni imel kakega širokega so- ' rodniškega kroga, ne kakega širokega kroga njegove lastne narodnosti, pa bi bil kmalu vse posekal. Je to pač značilen pojav, ki se da tolmačiti na več načinov. Morda je vplivala njegova izjava, da je neodvisen in da se ne bo ne naslonil, niti zvezal z ■cevšploh dosti ne gre. Kaj ga briga n. pr. kako se godi kakemu ubogemu belokranjsKemu kmetu? Pa morda, če bi tudi hotel iti, ga oni, ki ga vodijo okrog, v1 take kraje ne puste, oz. mu ne dajo prilike zato, ga že z drugimi rečmi in posli preoblože, da za druge zadeve ni časa. Sto in sto reči je vmes. Tisti, ki se žele reklame, ne štedijo z denarjem. Niso taki, kakor je bilo včasih med nami Slovenci. Ne- Prijatelj našega lista je prejel sledeče pismo od doma. “že v zadnjem pismu sem omenil, da se tukaj ljudje zelo prijavljajo za izselitev v Italijo. Če bi res do tega prišlo, da ljudem dajo dovoljenje, bi iz naših vasi (Pismo je prišlo iz onega dela Slovenije, ki je bil od leta 1918 pa do 1945 pod Italijo. — Ured.) odšlo prav gotovo 90%. prebivalstva. Prav nič ni nikomur žal pustiti novo hišo, ki jo; je s tolikim trudom in naporom postavil. Ljudje so pripravljeni pustiti vse, da jim le dovolijo oditi. Gotovo se še dobro spominjaš, kako je bil naš narod vsa dolga leta italijanske oblasti ponosen na svoj jezik in narodnost. Bili so res bele vrane oni, ki so se klanjali tujcu. Poglej danes po' trpeči primorski zemlji! Brat je dosegel v kratkem času ono, kar tujec ni mogel doseči v desetletjih. Ta nekdaj tako ponosen in trden slovenski rod je danes pripravljen zatajiti svoj jezik in svojo narodnost, samo da se reši od tod. Vsi hočejo biti Italijani, vsi zahtevajo, naj se jim izdajd potrdila, da je njih občevalni jezik italijanščina. Ali si moreš predstavljati, kaj je to? Ali moreš razumeti, kaj to pomeni? Nobena beseda ne zaleže več, zastonj jih tolažiš in bodriš, nihče ne verjame, nihče ne posluša! Samo stran in stran in to čim prej. Kaj se bo iz tega rodilo, ne vem. Naši oblastniki, namesto da bi narod pomirili in popravili prizadejane krivice, ga še bolj razburjajo in ga spravljajo naravnost v obup z vsakovrstnimi strahovalnimi ukrepi. Vsakega, ki dvigne papirje za opcijo, vržejo iz tovarne in mu vzamejo tudi živilske nakaznice itd. Saj izgleda, da ne bo nihče dobil dovoljenja za izselitev, le narod bo po vsem tem podvržen novim preizkušnjam.” Pismo, ki je bilo pisano sredi pr. m. govori in priča samo dovolj NASA MICKA IMA TUD BESEDO No, pa vi povejte, dekliči,^ če ^ j tisto na moji glavi kakšno spapkedrano sračje gnezdo, kakor ga je ocenil naš. Še celo ta mali, ki bo za očetom imel, pa ki on vedno pristavlja: če bo kaj ostalo, in jaz ne verjamem da bi, kakor on gospodari. Še celo mali je uganil, da sem si napačnega izbrala, (mislil je klobuk) ki je z rožički. Da ne ve presoditi, je rekel, ali so rožički od kakšne kravce, kozice, ali so od bognasvaruj, kakor ga je videl nekje namalaneg'a. Meni je bil klobuček strašansko povšeč in preč sem rekla: tale ali pa nobeden drugi. Tudi ko sem našega izbirala, .sem tako rekla. In ko sta mi ga naša dva doma stadlala, sem takoj letela pred ogledalo, ki ga imamo obešenega pri sprednjih vratih. Ga imam nalašč tam da se lahko še enkrat pošpe-gam, če kam gremo. Saj veste, da bi bilo takoj konec sveta, če bi moški količkaj-napačnega videli na nas. Pa pravijo, zakaj se tako vrtimo pred ogledalom preden gremo ven. Saj mi je še naš pripovedoval, kakšno je bilo po Ljubljani, ko se je neke nedelje prikazala pred flečkaj-narji neka visoka gospa, vsa v franžah in špičkah na glavi in v gornjem štuku, ampak v spodnjem nadstropju pa v samem interfatu. Sama sebi sem se zdela na vso moč fletna, ko sem se pogledala v ogledalo v novem klo bučku. Ustavila sem se in se občudovala. Roke sem sklenila pod svojo majhno bradico, da sem bila videti bolj krotka in ponižna, ker ne maram, da bi se prevzela. Nasa dva sta vpila tam izpred vrat, da naj pazim, kako se bom vsedla v avto, da ju ne pobodem. Uh, da morata biti taka! Zadnjo nedeljo sem omenila, koi smo se peljali v cerkev, da je res že čas, da si kaj pravdanske-ga kupim za na glavo vsaj za Veliko noč. On me pa pogleda 11C ,JW “nasno o razmerah na Krasu in nobeno politično stranko. M°r'i v poso£ju da je pa ljudstvo sito političnih j _______^_______ cerJlSeronu šTni zagotovljena! ZaMa darOValceiU končna zmaga v aprilu. Čudež! ----- Bernard Ambrožič, OEM iz New Yorka, pismo se glasi: Dragi Mr. Grdina: Pošiljam Vam ček za $50.00. To je prispevek naše LIGE za Dijaški dom v Trstu, za katerega ste Vi sprejeli nalogo nabiranja. Mislim, da je stvar zelo potrebna, zato naj tudi Liga priloži svoj dar. Bo že Bog dal, da dobimo — z obresti — povrnjeno. Bodite prav lepo pozdravljeni in želim Vam dosti uspeha pri delu za to dobro stvar. Rev. Emil Hodnik, iz Guster, Wis., je poslal $5.00, prav tako vsoto tudi Mrs. Tončka Jevnikar iz Clevelanda. Tako znaša ta sklad, že $245.00. Vsem Bog plačaj! Za novo cerkev v Torontu, Kanada: Od zadnjega poročila smo prejeli: Lucile Grabelšek, Rt. 3, Box 158, Geneva, O. $5.00; Neimenovana • v Clevelandu $10.00. Društva KSKJ: Sv. Cecilija No. 186, Bradley, 111. $5.00; Sv. Frančiška Sal. No. 29, Joliet, 111. $10.00; Sv. Jožefa, No. 2, Joliet, Ul. $10.00; Sv. Genovefe No. 108, Joliet, 111. $5.00; Angleško poslujoče dr. No. 237, v Milwaukee, Wis. $5; Dr. sv. Štefana, No. 224 v Cleve- Cleveland, O. koč mi je pravil zdaj že pokojni bi bil, če bi dobil končrtb zmago, j urednik v naši naselbini, da so; dasi izključena tudi ni. Vse je času sem spet prijel nekaj da-ga povabili na neko društveno’mogoče. Povzročil pa je, da je rov za Dijaški dom v Trstu:—• slavnost. Pri Amerikancih je'več. prav vplivnih kandidatov s prijaznim pismom in še lep-navada, da poročevalcem v takih ostalo y ozadju. Mnogi pravijo, gim darom nas je iznenadil Rev. landu $25.00. S tem znaša sku —- V zadnjem ■ pna vsota $329.75. A. Grdina, St. — Nemčija je prva začela pridobivati magnezij leta 1913. in pravi: “I, saj imaš še čisto nov klobuk! Še nikoli te nisem vi-' del v njem in takoTepo ti paše!” Joj, kaj vse bi mu bila prerekla, če bi ne bili ravno na takem potu. “Tok tako!” sem po dolgem času prišla do sape in zapičila svoje mile in drobne očesci vanj. “Tok tako!” sem spet zajavkala, bolj na tiho, saj vendar se ne morem dreti na ves glas po cesti, da bi vse zijalo v nas in se zgledvalo, enčeš da se že na vsezgodaj špetiramo, pa še gredoč k maši. Kar do prave besede nisem mogla, da bi ga dodobra zmila, kakor zasluži. Le pomislite, dekliči, kaj mi zine. Še lansko leto sem si skomandirala ta ubogi klobuček, več kot pol leta bo od tedaj. Davno pred mojim rojstnim dnevom sem si ga kupila za nekaj malega centov. Saj veste, za. moj rojstni dan, ko sem jih ravno nabrala nekaj čez pet in dvajset. In ta pokora mi pravi, da imam čisto nov klobuk, da me ni še nikoli videl v njem. Kar sam se je izdal, da me nikoli ne pogleda. Gnida! Jaz sem pa s takim ponosom drobila poleg njega, kadar sva šla v nedeljo k Mariji Vnebov-zeti. No ja, saj ni napačen za pogled, če se ga naglo pogledi. Kar čutila sem, kako se on ves prevzet ozira po meni, da bi s tem ljudem pokazal, kako se po-šterka z menoj. Na, zdaj se pa izda, da me v tem klobuku še videl ni. ‘Kod si pa metal oči, bi rada /edela, če me še nisi videl v tem klobuku?” sem. nazadnje spravila iz sebe z veliko mujo. “Kajpak, saj vem, vse druge si prešacal, katera da-j e gorša in si pazil, če ti bo katera pomežiknila. Samo naj ti bi in da bi jo jaz zašpegala, ti rečem.1 Pa katera te bo še opazila, beži, beži. Nikar si ne domišljaj. Preč jutri bom letela po nov klobuk, da boš vedel.” Naš mali, ki je zvesto poslu-šil, pa ga profesor Lipovec, hvala Bogu, še ni toliko zmuštral, da bi vse razumel, o čemer sva ž njim debatirala, je potem, ko sva šla po sapo za nov razgovor, lepo nedolžno vprašal: “No, in kateri od vaju je v debati zmagal?” Oba z našim sva se naglas zasmejala, ker nisva hotela, da bi mali kaj napek opazil v soseščini. No in zdaj sem si skomandirala nov klobuček za Veliko noč. Je’ pa že tako fletkan, da se ga ne morem nagledati in najraje bi ga imela na glavi tudi takrat, ko kuham. Na vso moč se čudim, da sta mi ga naša dva tako naglo1 stadlala. Naj ga le, nosila ga pa le bom, pa če se svet na glavo postavi. Takih, vem, niso nosile na tisti njegovi Menišiji, katero tako strašno obrajta. Pa si le v Cleveland prišel ponjo, fantiček, ha-ha in se enkrat: ha-ha. Kadar ni naših kje blizu, si denem klobuček na glavo in stopim pred ogledalo, da se bom naučila hodit v njem. Veste, se je treba v vsakem drugem klobuku drugače držati. Kakor je ta-le moj ta novi zdelan, moram glavico' držati nekoliko na levo stran, kar je že itak znamenje ponižnosti in krotkosti. Naš je sicer enkrat omenil, da so ga prav take od samega hudima-na. Kaj pa on ve! Ako ima pa klobuk feder spredaj, je treba držati pa glavo na vse pretege nazaj, tako, da je treba močno paziti, da se ne spodtakne na pragu. Naš se tudi meni zadnje dni, da bo šel k takemu dohtarju, ki mu bo dovolil jesti prešut o Veliki noči. Prejšnji mu ga je prepovedal. Samo za čez praznike bi rad premenjal zdravnika. Bojim se, kaj bo, kadar bom dala prešut kuhat in bo začel duh potrkavati po hiši. Našega bo zlomilo in ga bo>. Prelepo Veliko noč in naj lepše pirhe vam vsem čitateljem te prijazne kolone vošči — naša Micka. AMERIŠKA DOMOVINA MARCH 19, 1951 S rf”“" ...... ............. • 1 1 .......... .n———— ■■ n i-- ■ i ... _ ..........■ “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Številka 6 Leto II. GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI DOPISI ZA “SLOVENIJO1’ NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: “SLOVENIJA” 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Ob desetletnici Spet smo v Velikem tednu, desetič^ odkar so Hitlerjeve in Musoikiijeve vojske preplavile našo domovino, odkar se je začela za naš narod strašna Golgota. Vsakokrat se ob tej priliki naše misli vračajo v one nesrečne dni, ko se je začelo za naš narod sedanje gorje. Vsakokrat se vprašujemo, kako dolgo še? Kdaj bo za nas prišla Velika noč, dan Vstajenja? Prišla bo! Prišla morda kmalu, morda kasneje! Prišla bo, ker je naša borba pravična. Pravica in resnica pa na koncu vedno zmagata, trenutni neuspehi nas ne smejo motiti! Ali smo pa na dan Vstajenja tudi pripravljeni? Sta nas trpljenje in preiskušnje zadnjih desetih let zmodrile? Prosimo Njega, čigar praznik Vstajenja bomo skoro praznovali, naj nam skrajša ure preiskušnje in nam da modrosti v vsem našem delu, prav posebej pa v delu za osvoboditev domovine! S temi mislimi želimo vsem rojakom in rojakinjam, doma in v zamejstvu veselo Veliko noč! ---------—o---------- Po Philadelphiji Bilo bi še prezgodaj, če bi že sedaj pisali o zgodovinskem pomenu deklaracije v Philadelphiji. Bodočnost bo pokazala, v koliko je bila deklaracija zgodovinski mejnik za narode za železno zaveso ter iskren izraz smotrov emigrantskih politikov. Prav tako bo pokazala, če in v kateri meri je bila deklaracija sposobna vplivati na politiko zapadnih sil in svobodnega sveta. Od teh zavisi vsaj za enkrat v pretežni meri njena bodoča zgodovinska veljava. Wilsonovih 12 točk je bilo po prvi svetovni vojni osnova politične ureditve Evrope. Atlantska listina, ki nam je pod nemško in italijansko okupacijo vlila novih moči in vrnila vero v pravičen mir, pa je postala in je še danes list papirja. Jalta, Teheran, Potsdam so šli preko nje. Tudi danes, ko urejujejo velesile Evropo kos za kosom, je nihče ne omenja. Veseli so, ako vsaj nekaj zakrpajo. Toda po vsakem krpanju so se pokazale na nekem drugem mestu razpoke, ki so bile večje od onih, ki so jih prav kar zakrpali. Nihče ne veruje več, da je možno Evropo in svet urediti za zeleno mizo. Vsa Evropa je prepričana, da so vse že določene meje in one, ki se bodo morale1 še določiti, samo nekaj začasnega. Vere v stalnost, trajnost ni. Kakor si tako stalnost morda želijo svobodni narodi na zapadu, tako ali še bolj vidijo v današnji nestalnosti zasuženjeni narodi Evrope svojo rešitev, Ako hočemo, da bo imela deklaracija iz Philadelphije kdajkoli kak večji zgodovinski pomen, kakor ga ima sedaj, ko je bila samo svečano proglašena in podpisana, moramo predvsem spoznati njena načela in smoter ter po teh načelih uravnati svoja politična dejanja. To ne velja končno v toliki meri za vsakogar od nas beguncev, kakor velja za one politike, begunce iz dežel za železno zaveso, ki so deklaracijo podpisali. Ti politiki, ki se v večji ali manjši meri sklicujejo, da govorijo v imenu teh narodov, niso te izjave podpisali kot neki ugledni zasebniki ali znanstveniki, ampak v prvi vrsti ravno radi legitimacije, na katero se sklicujejo. Odkrito povedano — verjeli bomo v resnost in iskrenost podpisov nekih jugoslovanskih politikov, ako bomo opazili med njimi poskuse resnega zbližanja. Kako naj verujemo v iskrenost nekih podpisov, ako nismo v duhu deklaracije najprej razčistili med nami tega, kar nas loči in razdvaja! Kako naj računajo z našim resnim sodelovanjem predstavniki drugih narodov če v lastnih odnosih nismo pokazali niti trohice iskrenosti, predanosti načelom, za katera smo se na tako svečan način vpričo celega sveta izjavili, in resne želje za smotri, ki smo si jih postavili! Čas je, da začnemo z delom na svoji njivi. Pri tem naj vas, politiki, ne motijo glasovi zaslepljencev, katerih glas in vpliv je tem večji, čim večja je vaša neodločnost. Revolucionarni časi zahtevajo odločnih ljudi! Poklicani ste bili, da vodite, ne pa, da se daste voditi — voditi od slepih strasti, od trenutnih koristi, ki niso nič v primeri s smotrom, ki ste se zanj izjavili. Kot posledico deklaracije v Philadelphiji si predstavljamo iskren sporazum med predstavniki jugoslovanskih narodov, sporazum, ki bo dal vsakemu, kar mu gre in kar ta upravičeno želi. Niti ni treba, da tak sporazum že sedaj odloči o obstoju, obliki, ureditvi bodoče Jugoslavije. Dovolj je že, če v načelu rešimo razmejitveno vprašanje in se prenehamo medsebojno napadati, blatiti in preganjati. Nadalj-ni korak bi naj bilo jugoslovansko predstavništvo v begunstvu in končno predstavništvo vseh narodov za železno zaveso, ki so deklaracijo podpisali. Če pa vam deklaracija res ni bila kaj več kot samo svečan proglas in javen podpis, da so se vaša imena zopet pojavila v-javnosti, potem bo imel nazadnje Dedijer prav, ko jo je imenoval “farsa iz Philadelphije.” Toda zavedajte se, da je samo še malo časa, da se znajdete. Prišel bo cas> ko se bo +a del Evrope urejeval brez vas, ker ste zamuaili zadnji vlak. Farsa iz Philadelphije pa se bo kljub Dedijeru spre-menila v mogočen plamen, ki bo požgal za seboj vse, kar je kdo suho in gnilo. ^ ^ Odnosi med državami se obravnavajo na dva načina: l.j pristojni zastopniki dveh držav se pogovarjajo med seboj, pri zaprtih vratih, v tajnosti. Javnosti povedo kvečjemu zaključke, ki so do njih prišli, vse o-stalo ostane tajno, dokler ne pridejo dotični zastopniki na dan z svojimi spomini, navadno šele po preteku nekaj let, in svet šele takrat zve, kaj se je dejansko godilo za diplomatskimi zavesami. O najvažnejših sklepih tekom zadnje svetovne vojske, motivih za te sklepe, o izvrševanju teh sklepov je svet zvedel rasnico šele sedaj, ko so vsi takrat merodajni državniki in njihovi prijatelji ter sotrud-niki izdali svoje spomine. (Izjemo dela samo USSR.) 2.) Parlamenti obravnavajo zunanjepolitične zadeve v javnih sejah in povedo to, kar mislijo, da javnost sme in mora vedeti. Ta pravila veljajo tudi za odnose med komunističnimi in svobodnimi državami. Tega pravila se je držal tudi Kongres v Wash-ingtonu, ko je začetkom decembra obravnaval odnose med ZDA in Jugoslavijo. Skušal je, da kolikor mogoče jasno pove, kaj misli o sedanjem režimu v Jugoslaviji in da te svoje misli I. A. Beograd odgovarja Washingtonu tudi utemelji. Odgovor iz Beograda je prišel precej hitro, tekom .proračunske debate v jugoslovanski skupščini koncem istega meseca seveda z majhno razliko v formalnem oziru: v Washingtonu je debatiral kongres, vlada je samo povzročila debato s svojim zakonskim predlogom o podpori Jugoslaviji drugače pa je molčala. V Beograjskem parlamentu so pa poslanci molčali, govorila pa je samo vlada. Na videz je to sama mala formalna razlika, v resnici pa bi človek težko našel kakšen drastične] ši primer, ki bi očitnejše osvetlil razliko med svobodno in “ljudsko” demokracijo. Odgovarjali so Washingtonu trije člani vlade: Kidrič, ki je govoril o jugoslovanskem gospodarstvu, Kardelj, ki je govoril o jugoslovanski zunanji politiki in Tito, ki je govoril o jugoslovanski vojski. Njihova izvajanja so zanimiva, pa tudi poučna. Ne bo odveč, če se malo pomudimo pri njih. Kidrič računa Kidrič je v Jugoslaviji mogočen gospod. Veliki načrtnik in gospodar vseh neštevilnih načrt-nikov velikega in malega kalibra, ki ob potu svojega obraza “planirajo” jugoslovansko gospodarstvo, ki imajo pa vsi skupaj z Kidričem vred to smolo, da se njihovi načrti praviloma niti deloma ne uresničijo. Ker pa Kidrič kot pravoveren komunist ne pozna in ne prizna osebne podjetnosti človekove, niti njene analize, se mora zateči le k tvarnim elementom človeškega udejstvovanja, ki se najlažje izražajo v številkah. Zato išče v številkah in odstotkih razlago za uspehe in neuspehe v jugoslovanskem gospodarstvu. V govoru, ki ga je imel v parlamentu pred svojimi učenci -menda jih tam imenujejo ljudske poslance — kar mrgolijo številke, odstotki in človek bi skoraj dvomil, ali jih je večji odstotek njegovih učencev sploh razumel ali ne. Te številke pa izgubijo svojo zanimivost ne samo radi tega, ker so meglene, ampak predvsem radi tega, ker so izražene v dinarskih zneskih. Kakšna je kupna moč dinarja, tega Kidrič ne razloži nikjer. Moramo namreč pri dinarju razločevati kar tri vrste kupne moči. Kupna moč dinarja v “zagotovljeni preskrbi.” Ta je menda stalna, ker trdi Kidrič, da “so cene v zagotovljeni preskrbi ostale popolnoma neizpre-menjene.” Zagotovljene preskrbe seveda niso- deležni vsi ampak samo privilegiranci sedanjega režima. Koliko jih je, je pa tajno. Druga vrsta kupne moči dinarja je v državni “prosti trgovini z industrijskim blagom,” Ta kupna moč dinarja pa ni stalna, kajti po Kidričevih računih je padla tekom 1950 leta za .povprečno 131/2%. Tretja vrsta kupne moči pa je v privatni svobodni trgovini. Ta pa je po Kidričevih besedah padla zelo veliko v primeri z drugo vrsto kupne moči (v državni prosti trgovini) Če torej pregledamo Kidričeve številke z vso opreznostjo, dobimo sledečo sliko o jugoslovanskem gospodarstvu. Trije udarci Trije udarci so zadeli jugoslo- vansko gospodarstvo v pretek lem letu: suša, blokada Jugoslavije po pravovernih komunističnih državah in napet mednarodni položaj. Radi suše je jugoslovansko kmetijstvo proizvelo blaga samo za približno 70 milijard dinarjev, moralo bi ga pa po “planu” za približno 100 milijard.' Deficit znaša torej 30 milijard dinarjev. Do tega deficita je prišlo, ker jugoslovanski komunistični režim pri sest.avljan.ju petletke ni postopal s potrebne skrbnostjo in previdnostjo. Pameten gospodar vzame za temelj raj še nižje številke — komunisti so vzeli pa višje. Pameten gospodar gleda, da ima zmeraj nekaj rezerve — komunisti so živeli iz rok v usta. Pameten gospodar stalno povečuje svoje kreditno sposobnost: ako ga za-dena nesreča, premosti težke ure z vporabo kredita, — komunisti so se zanašali na bratsko pomoč od vzhoda, pljuvali pa na zapad, kjer je kapital doma. Ako bi bili komunisti le malo vpoštevali ta pravila pametnega gospodarstva, bi ne bila suša v preteklem letu še daleč povzročila tako katastrofo., kot jo je: prehrana, prebivalstva je obupna, izvoza deželnih pridelkov to in prihodnje leto ne bo, življen-ska raven se je zopet znižala. Blokada Jugoslavije po ostalih komunističnih državah je po Kidričevi trditvi naredila 400 milijonov dolarjev škode jugoslovanskemu gospodarstvu. Kako bodo pokrili to škodo? Kidrič jo pokrije takole: ‘Posojila, ki smo jih sklenili z zahodnimi državami, znašajo dosedaj dobro četrtino tega zneska, za drugo četrtino pa še zmeraj tečejo pogajanja, če vzamemo, da nam je uspelo dobro četrtino izdelati z lastnimi silami v sami državi, znašajo nerešene težave še zmeraj približno četrtino.” Tito računa na novo podporo z Zahoda Jugoslavija upa torej, da ji Zapad posodi ali podari najmanj 200 milijonov dolarjev, potem pa še nekaj za četrto ‘^nerešeno” četrtino. So to velike vsote za Jugoslavijo, če pomislimo, da. se je država zadolžila že preje za velike vsote, ko je morala konsolidirati obveze za konfis-cirano in nacionalizirano tuje premoženje. Cela predvojna Jugoslavija se tekom dveh desetletij ni zadolžila v tujini za toliko, za kolikor se je sedanji režim samo v par letih: Vsi ti dolgovi vzeti skupaj, presegajo daleč kreditno sposobnost sedanje Jugoslavije. Skušnje, nabrane pri drugih sličnih slučajih, nas uče, da bodo morali vsi upniki Jugoslavije enkrat v bodočnosti odpisati velik del svojih terjatev, da rešijo vsaj nekaj. Vsi ti krediti so pač “kreditirani, ri-zik”: od kredita bo ostalo malo, od rizika pa veliko. 1.) ozirom na tako stanje teh kreditov ni bilo vredno načenjati še nekaj drugih vprašanj, ki so v svobodnih parlamentih navadno naj temeljite] še predebatirana, n. pr. kakšni so pogoji za posojila, kakšne namene bi mogli imeti pri tem poslu predvideni upniki, v katere kongretne namene se bo posojilo porabilo, i. t.d. Tudi Kidrič je bil toliko previden, da je o tem molčal, njegov parlament seveda tudi. Ni pa teh 400 milijonov edini “zaslužek,” ki ga je komunistični vzhod naredil v Jugoslaviji. Cela tri leta (1945-1948) je prodajal Jugoslaviji staro, slabo DVA P0STRANCA Ivan Meštrovič in dr. Čiro Žebot o Titovini O deklaraciji v Philadelphiji sta se izjavila v časopisih tudi dva postranca (slovenski izraz za outsider). Hrvat Ivan Meštrovič je poslal New York Timesu izjavo, ki je ta ni priobčil. Priobčil pa jo je Američki hrvatski glasnik od 28. februarja in v izvlečku ter prikrojeno titovsko jugoslovan sko časopisje. Dopisnik New York Timesa se je zmotil, ker je napačno obveščen navedel med podpisniki tudi Ivana Meš troviča, ki ni bil niti v Philadelphiji, niti ni deklaracije podpisal. V svoji izjavi pravi Meštrovič med drugim tudi tole: “če pustim ob strani načela deklaracije, s katerimi se strinjajo vsi svobodni ljudje, moram izjaviti, da me ni nihče prosil, da jo podpišem. Ne vem, kako je prišlo moje ime med podpisnike. V begunstvu predstavlja Hrvate dr. Maček. Njegov podpis je mogel zadostovati prav tako, kakor je za Slovence podpis dr. Kreka. Čeprav se ne strinjam z ideologijo sedanje jugoslovanske vlade, je Jugoslavija kljub temu moja domovina in sem z njimi, ki se trudijo, da ohranijo njeno neodvisnost od Kominforma. Vsaj v tem je obnašanje vlade v skladu z voljo naroda, ki pričakuje pomoč od zapada.” Razumeli bi, ako bi Meštrovič pojasnil, da izjave ni podpisal. Ne moremo pa razumeti, zakaj je smatral za potrebno svojo izjavo komentirati ter napraviti na eni strani poklon dr. Mačku m dr. Kreku na drugi strani pa sedanjemu komunističnemu režimu. Deklaracija v Philadelphiji se ni v ničemer obregnila ob jugoslovansko neodvisnost. Z zapadne strani je jugoslovanska neodvisnot najmanj ogrožena. To je v zadnjem času že večkrat oovedal Tito sam. Zato ni bilo pametnega razloga, da se je v svoji izjavi Meštrovič zavzel za jugoslovansko neodvisnost ter podčrtal, da je obnašanje jugoslovanske vlade vsaj v tem vprašanju v skladu z voljo jugoslovanskih narodov. Meštrovičevi izjavi podobna je izjava dr. Cirila Žebota, ki jo je priobčil New York Times pod “Pisma Timesu” dne 25. februarja t. 1. žebot piše med drugim: “Nihče ne dvomi, da je Titova Jugoslavija vsaj toliko totalitarna komunistična država, kakor so kremeljski sateliti. Mogli bi celo trditi, da so se notranje oblike Titovega režima v gotovih pogledih celo bolj približale sovjetskemu vzorcu kot one satelitov. Kljub temu pa ostane dejstvo, da je Tito kot stvarni vladar v Jugoslaviji edinstvena pozitivna postavka v sedanjem sistemu obrambe sveta proti napadalnim grožnjam iz Kremlja. Tito predstavlja prvi in za enkrat edini komunistični režim ki se je z uspehom uprl temeljni dogmi svetovnega komunizma, lito je tudi pozitivna strateška postavka v sedanji svetovni obrambi proti nadaljni sovjetski ekspanzivnosti. Tito vlada nad lugoslavijo, katere geopolitični položaj je kaj različen od onega predvojne Jugoslavije. Takrat je bila Jugoslavija vojaško nepri pravljena, ekonomsko in deloma tudi politično podložna nacistični Nemčiji, med tem ko je bilo Jadransko morje zaprto “mare nostrum” Osi, ki je Jugoslavijo osamilo od zavezniškega sveta Z druge strani pa je današnja Titova Jugoslavija ekonomsko in oolitično neodvisna od Moskve, vojaško pripravljena in široko odprta na zapad preko Jadrana, ki je in more ostati pod zapadno oomorsko kontrolo. Danes ni ničesar, kar bi moglo v obrambnem sistemu proti nadaljni sovjetski agresivnosti nadomestiti psihološke in strateške važnosti Titove Jugoslavije. Nima smisla sanjati o “reformah,” ki bi jih mogel Tito uvesti. Mor-^ da bo prisiljen nekoliko popustiti, da bo mogel zopet angažirati več ljudskih sil sedaj za delo kasneje za borbo, če bo prišlo do napada z vzhoda Če že ni popustil Stalinu, zakaj naj bi sedaj prepustil svoje mesto dru-gim?” , K izvajanjem dr. žebota je komentar nepotreben. Zaključki, ki bi jih mogli narediti iz njegovih izvajanj, so taki, da si jih skoraj ne upamo zapisati. Morda jih bo opisal na kakem drugem mestu dr. Žebot sam. Samo eno misel si dovolimo pripisati. Poleg vojaške in ekonomske pripravljenosti države je za borbo potreben tudi vojak, ki se je pripravljen boriti. Ta pa se je pripravljen boriti samo, če ve, da se bori za sebe, za svojo svobodo, za blagor svoje drupžine, naroda, države. Sužnji se pa še nikoli v zgodovini niso borili, da bi podaljšali svoje suženjstvo. Na to dejstvo ste, g. žebot, ob naštevanju “pozitivnih postavk Titove Jugoslavije” pozabili, ker ta postavka je pa negativna. Kako. blago po visokih cenah, kupoval pa od nje surovine po nizkih. Za koliko so pri tem oppeharili Jugoslavijo, tega do sedaj še ni povedala nobena pratika. Tretji udarec za petletko pa je prišel od napetega mednarodnega položaja. Radi tega položaja se je blago, ki ga Jugoslavija mora uvoziti za svojo petletko, podražilo za celih 41te napram ceni za jugoslovanske izvozne predmete. Jugoslavija bi morala torej povišati svoj predvideni izvoz za 41i/2, da bi krila predvideni uvoz, izvozi pa dejansko veliko manj od predvidenih količin, ker je suša onemogočila vsak izvoz deželnih pridelkov. To je razlog, zakaj toliko jugoslovanskih tovarn stoji nedodelanih, toliko jih pa ne obratuje, ker jim manjkajo inozemske surovine. Človek se pri tem samo sprašuje, počemu gonijo pri takem stanju v tovarnah sto in stotisoče novih delavcev v tovarne, da tam opravljajo prazno delo. Kidrič je zadovoljen Vkljub temu pa je Kidrič zadovoljen z uspehi komunističnega gospodarjenja. Pravi namreč, da bi se življenska raven morala znižati za skoraj 30%, za kolikor se je namreč znižala radi suše celotna kmetijska proizvodnja; pri svojem precej vijugastem računanju pa izračuna, da ss je življenska raven znižala samo za 7%. Da so mogli zadržati padec živi jenskega standarda, to pripisuje Kidrič trem vzrokom: 1.) Industrijska in rudarska proizvodnja se je v preteklem letu celo zvišala od 129 milijard v letu 1949 na 137 milijard v letu 1950. To je lepo, toda moramo se vprašati, ali so v Jugoslaviji že tako daleč, da morajo jesti že rude in kovine in se oblačiti z njimi? 2.) S krediti, ki so jih dobili v ZDA, Angliji in Norveški, so nakupili živež. Tu pa Kidrič zamolči, po kakšnih cenah in komu so prodajali ta živež. 3.) “Preprečili so vrtinec spekulacije in kopičenje blaga v rokah špekulantov,” z drugimi besedami povedano: odvzeli so kmetu vse, kar je pridelal, za njegovo prehrano pa se ne brigajo. To je gotovo močno zadržalo padec živ-Ijenske ravni po deželi! Pri tem se Kidrič prav po otročje sklicuje na to, da so s tem preprečili tudi inflacijo, saj so znižali obtok denarja za 4 milijarde ali približno 9% celotnega obtoka. Ni nič lažjega kot znižati obtok denarja v socializira--nem gospodarstvu. Nažene se državne trgovine in tovarne, da povišajo cene blagu, izkupičke za prodano blago pa porabijo za začasno odplačilo svojih dolgov pri Narodni banki. Ta trik smo poznali že davno pred vojsko! Kidrič je zadovoljen, ker mu računi povedo, da je bilo mestno industrijsko prebivalstvo deležno “‘zagotovljene preskrbe” z 90% od projektiranih 100%, katere konkretne količine pa so ti ljudje dobili, tega seveda ne pove. Hvali se dalje s tem, da so kmetom znižali obvezne oddaje za 4 milijarde dinarjev ali 28.2%. Iz tega se da hitro izračunati, da je predvideni celotni odkup znašal le kakih 14 milijard in da so torej od kmetov odkupili blaga samo za kakih 10 milijard. V začetku svojih izvajanj pa Kidrič trdi, da je jugoslovansko kmetijstvo pridelalo v letu 1950 za nekaj nad 71 milijard dinarjev deželnih pridelkov. To bi pomenilo, da je država odkupila od kmetov komaj eno sedmino tega, kar sa pridelali! Kdo naj to verjame? Kdo naj verjame Kidričevim računom? Kidrič se baha z uspehi v industriji, vendar predlaga podaljšanje “petletke” Kdriič se potem na dolgo in široko baha z uspehi v industrijski in rudarski produkciji, da je “industrijska proizvodnja dosegla dvig 8.9% v primeri z izpolnitvijo v letu 1949.” Trdi, da so povečali industrijsko kapaciteto z novimi in povečanimi starimi tovarnami, da pa ta kapaciteta radi prej omenjenih či-niteljev ni mogla biti popolnoma izrabljena, posebno tam, kjer so bile potrebne inozemske surovine. Glede investicij pa pravi Kidrič, da so v letu 1950 mogli izvršiti od, predvidenih 87 milijard dinarjev samo 72 milijard. To pa ga za bodočnost ne skrbi, kajti po petletki je treba to leto investirati le še 53 milijard dinarjev, pa bo dosežena svota, ki jo predvideva cela petletka, namreč 287 milijard. To bodo pa storili lahko, saj so dosedaj vsako leto petletke investirali več, kot znaša ostanek za 1. 1951. Čisto brez skrbi pa le ni. Skrbi ga namreč, kako bodo mogli izrabiti kapaciteto teh investicij, saj je uvoz surovin precej negotova stvar in teh potrebuje Jugoslavija zelo veliko. Zato predlaga, kar je edino pametno, da se petletka podaljša za eno leto. V enem letu pa se lahko veliko zgodi. Do tega predloga je moral priti še iz nekega drugega razloga, ki pa nanj samo mimogrede namiguje tu pa tam. Ta razlog se imenuje jugoslovanska vojna industrija. Ko so namreč delali petletko, niso nič računali na lastno vojno industrijo. Mislili so, da bo to oskrbela že bratska pomoč od vzhoda. Še stare predvojne vojne industrije niso pošteno obnovili. Spor z, Moskvo jih je pa naučil, kaj se pravi planirati. Znašli so se čez noč, pred vprašanjem, ali naj kupijo orožje na zapadu ali pa naj ga delajo sami. Odločili so se za domačo vojno industrijo, jo začeli na hitro roko planirati, delati zanjo investicije, nabavljati surovine in za vse to' ni bilo v petletki predvidenega niti počenega groša! Treba je bilo spreminjati in zmanjševati kar za kulisami petletko in odščipniti od nje vse, kar je potrebno za vojno industrijo. Pa ne samo to! Veliko tovarn, ki so ostale še v petletki kot civilna industrija, dela dejansko'samo za vojaštvo. Tako se sicer lahko prikrije mnogo vojaških izdatkov, toda to je tudi eden izmed vzrokov, zakaj jugoslovanska civilna industrija naredi tako malo blaga za vsakdanje potrebe. Načrt za leto 1951 Kaj pa misli Kidrič delati v letu 1951? Napoveduje na koncu svojega govora veliko stvari: hoče varčevati in se vojskovati proti razsipanju; noče več investicij “na široko,” ampak samo v izbranih industrijskih^ panogah (izbiral jih bo najbrže po pomenu, ki bi ga imeje za oboroževanje); hoče pobijati spekulacijo; posledice suše hoče odpraviti z povečanjem števila kolhozov; hoče nagnati državna posestva in kolhoze, da spravijo več blaga na trg; hoče zboljšati trgovsko organizacijo itd. So samo znane stvari, načrti, ki se ponavljajo vsako leto, četudi morda vsako leto z drugimi besedami. Ker ne spadamo med preroke, pa tudi ne med načrt-nike, bi radi samo izrazili željo, da bi nekateri teh načrtov uspeli, v eni ali drugi obliki bodo ljudje v domovini že imeli kako korist od njih. Ne bo pa morda odveč, ako dodamo tem Kidričevim izvaja njem še sledeče pripombe: O čem Kidrič ni govoril? V absolutističnih državah je marsikdaj važnejše to, o čemur ne govorijo. In Kidrič ni govoril o veliko stvareh. Ni več napadal zapadnega sveta. Razumljivo, saj ima tam svoje pribežališče. Napadal pa tudi ni več “stare, gnile” Jugoslavije. Naj brže dobro ve, da bi se s tem doma samo osmešil, zato prepušča ta posel tistim svojim nasprotnikom, ki nočejo več te države. Napadal pa tudi ni več domače reakcije: kolaboracijonistov, izdajalcev, belogardistov, klero-fašistov in kar še po-zna sličnih izrazov komunistični besednjak. Še celo špekulante si je privoščil samo takrat, kadar mu je bilo to potrebno za utemeljitev svoje gospodarske politike. Vse to kaže nato, da ga nekje žuli čevelj. Bomo kmalu videli, kje. Druga pripomba pa bi bila tale: Jugoslovanka vlada je znižala po Kidričevem pripovedovanju kmetom dajatve za 4 milijarde dinarjev. To je slučajno ravno toliko, za kolikor je prosila v ZDA pomoči in jo tudi dobila. O tem je bil Washington gotovo poučen takrat, ko je Beograd prosil za podporoj. Washington je dal to podporo iz usmiljenja do lačnega jugoslovanskega prebivalstva, dasi-ravno ni bil prepričan, da bodo te podpore deležni predvsem res lačni ljudje. Poročila, ki prihajajo iz Jugoslavije, pravijo, da je dvom o pravilni razdelitvi podpore zelo upravičen. Ne deli se živež pod vidikom potrebnosti, ampak pod vidikom narodne obrambe: čim manj je kdo potreben za narodno obrambo, tem manj dobi, pa naj bo še tako lačen in potreben. Od tega načela naredijo tu pa tam izjeme, ki jih rabijo za propagando doma in na tujem. ZDA proti tej taktiki in temu načelu tudi ne morejo ničesar, saj so dale podporo predvsem tudi radi Titovih 30 divizij. Vse skupaj je torej čudna mešanica karitativnih vidikov in vojaškega oportunizma, samo političnega cilja v tej mešanici ni nobenega. In ravno ta bi bil potreben. Ali ne bi bilo bolje reči Beogradu tole: Jugoslovanski kmetje vam radi suše ne bodo mogli oddati deželnih pridelkov za tistih 14 milijard, ki jih zahtevate od njih. Mi hočemo vskočiti zanje in vam predlagamo, da za leto dni ustavite vse obvezne oddaje, mi pa vam damo denarja za toliko blaga, kolikor bi ga vi dobili od kmetov. ZDA bi seveda morale dati Titu precej več podpore, toda nad 13 milijonov jugoslovanskih kmetov bi vedelo, kdo jih je za eno leto osvobodil vseh obveznih oddaj, in to bi bil politični kapital neprecenljive vrednosti. Ali se bo Tito obrnil na desno? ma ga je “Putnik”, vladna potovalna agencija, ki ureja vse po- V februarski številki “The American Legion” je izšel zanimiv članek izpod peresa H. V. Kaltenborna, znanega ameriškega komentatorja. Njegov opis političnih in gospodarskih razmer vitovalne posle za domačine in Jugoslaviji je tako zanimiv in izčrpen, posebno ker jih stalno nri-! *\:ce. Tujih potnikov je relativ-merja z razmerami v Sovjetski zvezi, da ga v prevodu prinašamo našim čitateljem. ORODJE V ROKAH BOŽJE PREVIDNOSTI Ko je bli prerok Daniel v lehnjaku, je božja previdnost oči-o poskrbela zanj. Habakuk je >il tedaj orodje. Ko je nesel :osilo žanjicam na polje iz razvalin Jeruzalema, mu je angel tkazal, da ga nese preroku Da-lielu v Babilon v levinjak. Ko e je pa prerok Habakuk izgovarjal, da ne ve, kje je levja ama, ker ni bil nikoli v Babilo-lu, ga je angel prijel za lase n ga s hitrostjo bliska prenesel v Babilon in postavil na rob lehnjaka, da je Daniel dobil hra-10. Ali ni naša domovina danes evinjak, v katerem strada ti-oče in tisoče poštenih ljudi po ečah, koncentracijskih tabori-čih, na prisilnih delih pa tudi >o mestih, poglavitno zato, ker ie vpijejo s komunistično drha-jo, ker niso voljni laskati Titu, :ot je kralj Kir zahteval laska-ije cd Daniela. In ali nimamo ni tu v svobodi dolžnost in naučilo angela, da kot Habakuk >omagamo? Iz levinj aka ni iz-loda. Mi pa imamo od tu vse nožnosti, da pomagamo lajšati o veliko bedo in pomanjkanje. Zaupanje ljudi v božjo pomoč e veliko, dosti večje kot je bilo :edaj. In v nas se oglaša vest. :ot je angel spodbujal Habaku-:a, naj pomagamo. Pa se še pre-nnogi izgovarjajo. Ali res ne bo Meglo nič drugega, kot da jih m gel pograbi za lase? Čemu to zgovarjanjg, da se malo zaslu-:i, da je treba devati na stran, la je življenje drago itd. Glas /osti kliče, to je naročilo angela in ubogajmo, da bomo za--es voljno orodje v rokah božje previdnosti. Naj trditev o zaupanju doka-ze pismo: “Oboje mi je zelo prav prišlo, zlasti moka še posebej.! Potožila sem hčerki, da mi je umanjkalo moke, da je ne bo liti za ‘paket,’ da bo že moral jubi Bog poskrbeti zanjo. In še | isti dan sem dobila nakazilo za' Vašo pošiljko. Resnično sem bi-! la zelo vesela.” — “Moj mož je se vedno na ‘oddihu.’ Zdrav je in dobro se drži. Kar ponosna sem nanj.” — Kaj pomejni v tem pismu “oddih,” veste: ječa, ker je mož zaprt in pakete je treba pošiljati tem siromakom, ki jih res moremo blagrovati: Blagor njim, ki zaradi pravice trpe preganjanje, ker njihov je nebeški raj. Pa naj prinesem še iz drugega pisma dokaz, kako ljudje zaupajo v božjo' pomoč: “Po drugi strani pa čeprav nimam pla- če in nobenih gotovih dohodkov, mi nikoli nič ne manjka. Prav ko mi zmanjka n.pr. sladkorja, tisti dan pride nepričakovano od drugod drugi. In tudi ne prej in ne prepozno. Moja nedeljska kava isto'. Zdaj imamo dovoljenje, da smemo za bina-cijo in trinacijo tri ure pred mašo kaj jesti, eno uro prej pa piti kavo ali čaj ali kakao. In Bog poseže v drugo državo po dobrotno roko, da jo dobimo in i-mamo. Drugače bi težko zdržali. Proti večeru, ko bi pri zadnji, tretji službi božji moral dati od sebe največ moči, ker pride največ ljudi (čez dan. posebno dopoldne so zaposleni) pa si brez tega dovoljenja že precej oslabel.” — Vidite, tc piše duhovnik, ki ima naporno delo, saj mora imeti trikrat službo božjo, vselej na drugem kraju. Kako naj bi izdržal pri tretjem govoru, če ne bi dobil vsaj malo poživil! Nič ne opešajmo in nič ne o-mahujmo v svojih dobrih delih! Čim večja je stiska, tem bolj moramo pomnožiti svoje delo za pomoč žrtvam v levinj aku. Poslušajmo glas vesti in bodimo voljno orodje božje previdnosti, ki nas je ravno zato pripeljala semkaj v deželo, kjer se res dobro zasluži in kjer se da po ceni živeti, da moremo temveč pomagati domovini, vsem ponižanim in zatiranim pod bičem nečloveškega komunizma. Če drugi mislijo, da bodo pomagali s politiko, mi vztrajajmo pri dobrih delih svojcem, znancem, prijateljem, vsem ubogim in zatiranim žrtvam komunizma. Izpolnimo svoje poslanstvo, ki smo ga prejeli, ko nas je božja previdnost, pripeljala v deželo, odkoder je pomoč najlažja in naj cenejša. Drobne iz domovine Potovanje Milovana Djilasa j v Anglijo je bilo čisto navadno varanje Zahoda. Djilas spada med strogo pravoverne komuniste, ki jim je pot na desno nemogoča, preveč so zatelebani v svoj marksistični evangelij. Maršal Tito in njegovi jugoslovanski komunisti bi radi jedli komunistični kruh, ki bi ga plačali s posojili kapitalistov. Jugoslovanski komunistični voditelji obsojajo kapitalizem, a rabijo nujno kapitalistične dolarje. Ta dilema, pred katero stoji Jugoslavija, odkar je pred dvema letoma Tito prelomil s Stalinom, je omamila zapadni svet. Pot, ki jo je Tito ubral, utegne postati usodna za poraz ali zma-ko komunistične ideologije. Zadnje poletje sem potoval v Jugoslavijo. Razpel sem vse mreže, da bi si zagotovil razgovor z maršalom Titom. Enourni razgovor z maršalom Titom in 14 dnevno bivanje v Jugoslaviji sta postala višek mojega 50 letnega časnikarskega in radijskega poročanja preko celega sveta. Jugoslovanski voditelji so iskreni komunisti Tudi danes so jugoslovanski voditelji najmanj tako iskreni in lojalni komunisti, kakor so o-ni, ki sem jih našel v Rusiji ali kjerkoli drugje. Ne kažejo zanimanja za kapitalistično gospodarstvo Združenih držav, ki je produciralo med drugim tudi najboljše poljdelske stroje na svetu, želeli bi imeti nekaj takih poljedelskih strojev v Jugoslaviji, kjer je poletna suša povzročila kritično pomanjkanje živil. To pomanjkanje je tako kritično, da je Jugoslavija, ki je redno vsako leto izvozila tisoče ton žita, prisiljena uvoziti ogromne količine živil, da prehrani svoje ljudstvo in svoje prašiče. Poslanik Združenih držav Allen poroča, da je stanje prehrane ostalo kritično. Obroki kruha so bili znižani. Titovi notranjepolitični ukrepi kažejo enako resne napore za ureditev komunistične države po strogem vzorcu Marksove i-deologije, kakor sem jim bil priča v prvih dneh Sovjetske zveze. Komunistični doktrinarci vodijo notranjo politiko v. obeh državah. Med tem ko služi ruski komunizem cilju osvojitve sveta pod vrhovnim vodstvom Kominforma, je jugoslovanski komunizem neodvisen in strogo nacionalen. Med Titom in Stalinom vlada globoko sovraštvo, ki ne kaže nobenih znakov, da! bi popustilo. Odpotoval sem globoko prepričan, da je nas-protstvo med Sovjeti in Jugoslavijo tako. temeljito, da je nepopravljivo. Tito med dvema stoloma Maršal Tito poskuša krmariti med obema svetovnima silama Rusijo in Združenimi državami tako, da ne bi izzval enega in si napravil za nasprotnika drugega. Ko sem pred par tedni govoril z njim, mi je rekel, da se kot “pošteni voditelj neodvisne komunistične države” ne bo mogel priključiti nobeni skupini kapitalističnih sil, da bi premagal drugo komunistično silo. Tito obsoja agresijo. Tito trdi, da je Jugoslavija lojalni član Zdr. ! narodov. Tito celo priznava, Ida bo njegov prvi korak, če bo-jdo Jugoslavijo napadli njeni ko-j munistični sosedi, poziv na Zdr. | narode za pomoč. Toda Tito no-1 če priznati, da ni nobene logike, j ko noče podpirati odpora Zdru-! Ženih narodov proti agresiji v Slovenska izseljeniška matica' Koreji in ko hoče apelirati na naj bi bila po poročilu iz Ljub-, Zdr. narode za pomoč v prime-Ijane le organ Titove obvešče- ru, da bi bila Jugoslavija napa-valne službe. V Združenih dr- dena. Svoje obnašanje razlaga žavah se niti te mreže stekajo tako, da ne more storiti ničesar, v rokah nekega Trampuša in ne-1 kar bi moglo izzvati Sovjetsko kega Dolenca, v Argentini pa v 1 zvezo. Tito mi je rekel: “Naš rokah tov. Žagarja, trg. atašeja položaj je delikaten. Ne smemo ( Beogradu. Nisva si mogla sama Titovine. I storiti ničesar, kar bi jim moglo izbrati stanovanja. Nakazal na- služiti za izgovor, da nas napadejo.” Stalin je že določil nagrado za Titovo glavo. Jugoslavija e polna govoric, kako so ruski agenti poskušali ubiti Tita. Te ko pa verjamem, da bi moglo glasovanje Titovega delegata; pr. Združenih narodih na kakšen način uplivati na rusko politiko proti Jugoslaviji. Jugoslovanska dilema je pa taka: Tito je zagrizen komunist in je odločen delati po naukih Marksa in Lenina. S posebnim povdarkom mi je rekel, da je njegova vrsta komunizma “edini čisti komunizem”. On misli, da je Stalin pokvaril komunistični nauk. Z vnemo hoče zdržati svoje stališče, stališče komunističnega voditelja, ki se ni oddaljil od strankarske linije Marksa in Lenina. Tito mi je rekel: “Stalin je zapustil komunizem. V Rusiji ni pravega socializma. Tam imajo svoj posebni državni kapitalizem.” Vprašal sem ga, kaj misli o angleških socialistih. Odgovoril mi je: “Oni niso niti marksisti. Angleška socialistična stranka je na vladi, podržavila je nekaj stvari, toda privatni kapitalizem še naprej cvete. Tega ni mogoče imenovati socializem.” Marks in Lenin sta naučila Tita, da sta komunizem in kapitalizem nespravljiva nasprotnika. Zdi se mi, da Tito sedaj verjame, da bi mogla oba sistema živeti skupaj v svetu, ko že ne moreta v eni državi. Ko sem mu citiral znani Leninov izrek, da bo moral en sistem uničiti drugega, je osporaval točnost mojega citata in povdaril, da ni nobenega razloga, zakaj ne bi mogla oba sistema še naprej živeti skupaj, ko sta že dosedaj eksistirala drug poleg drugega. Nato je dodal, da nima nobene namere, izvažati komunizma. Tito ve, da je državna neodvisnost Jugoslavije odvisna od gospodarske in vojaške pomoči kapitalističnih demokracij. Tito ne misli storiti ničesar, kar bi moglo otežkočiti sprejem te pomoči. Zdi se mi pa, da se bo moral maršal Tito kmalu naučiti, da ne more igrati vloge nepodkupljivega komunističnega voditelja, med tem ko je odvisen od gospodarske in vojaške pomoči kapitalističnega sveta. Tito je oboje: iskren jugoslov. patriot in zagrizen komunist. — Kaj bo storil, ko bo stal pred izborom: služiti praktičnim koristim svoje domovine ali pa ostati zvest komunistični ideologiji? Težko je verjeti, da ne bo stal prav kmalu pred to težko izbiro. — Vsa jugoslovanska glasovanja in vzdržanja od glasovanja v Združenih narodih so najboljši dokaz Titove dileme. Titovina je podobna Sovjeti-ji iz leta 1926 Letošnje poletje sem napravil svojo prvo ekskurzijo po Jugoslaviji. Ni bilo dolgo, ko sem čutil, da sem nekaj takega že videl. Ugotovil sem, da so med Jugoslavijo iz leta 1950 in Sovj. Rusijo iz leta 1926 neštete podobnosti. Obe sta bili novi komunistični državi na približno enaki stopnji razvoja. To mi je bilo očito iz tega, kar sem videl in iz tega, kar je odsevalo iz mojih razgovorov z vodilnimi komunisti. Na zunaj prevladuje ista umazanost, siromaštvo, pomanjkanje in znižanje življenjskega standarda ljudstva na naj-nižji skupni imenovalec. Meni in ženi so nakazali sobo v nekdaj dobrem, sedaj pa propadajočem, hotelu “Moskva” v no malo. Kljub temu so hoteli v vsakem večjem mestu vedno polni. Kakor vsi hoteli v Jugoslaviji, je tudi hotel Moskva v državnih rokah. Zdi se mi, da se malo brigajo za upravo, popravila in udobnosti. Razen zajtrka s kavo in črnim kruhom v hotelu ne moreš dobiti drugih obedov. Na obede so nas poslali v hotel “Majestic”, ki je v bližini. Jugoslovanski hoteli ne konkurirajo drug z drugim in tudi ne obratujejo za dobiček. Vlada skrbi za vse izgube. Oprema, pohištvo in napeljave so navadno prav tako zanemarjene in pokvarjene kakor v Sovjetski Rusiji. Skoraj nobena stvar ne funkcionira v redu. Pohištvo, ostanek nekdanje veličine kapitalističnih časov, kaže znake brezbrižne uporabe. Nakazali so nama sobo s kopalnico. Prha ni funkcionirala, kad pa ni imela zapirača. Postelje so krasno izrezljane — vzmeti so pa pokvarjene. Rjuhe so porumenele od starosti in slabega mila. Na splošno so ljudje v Beogradu na ulici revno oblečeni. Dobra in zlikana obleka je najboljši znak tujca. Najboljše so še oblečeni kmetje, ki pridejo v Beograd prodajat kokoši in jajca. Mnogi od njih nosijo tradicionalno, srbsko nošo iz domače volne in črne, v kolenih in mečih tesne, vrečaste balkanske, hlače, malo belo kapico na glavi in doma narejene, usnjate in v prstih zavihane opanke. Potresnega blaga ni Skoro vse trgovine so prazne. Potrošnega blaga ni. V Jugoslaviji primanjkuje prav za prav vsega. Vladna propaganda je skoro edina stvar, ki jo imajo izložbena okna v izobilju. Zaloge komunistične literature, raznih knjig in brošur so natrpane. Neke trgovine imajo slabo bombažno blago in čevlje za prodajo, nimajo pa kuhinjske posode in hišnega orodja. Prazne konzervne škatlje, ki so jim ostale še od UNRRine pomoči, so ohranili in spremenili v kuhinjsko posodo. Neki mož mi je ponosno kazal ponev, ki jo je strokovnjaško napravil iz dveh praznih mesnih konzervnih škatelj. Par trgovin oskrbuje z živili izključno tujce. Te trgovine razstavljajo krasne, na roko delane čipke in ljubke, tradicionalne, na roko izdelane vezenine, po katerih so Jugoslovani stoletja znani. Ročno izdelano posodo, par usnjenih torbic in torb in pisane bluze tudi ponujajo v nakup. Cene so pretirane tudi za kapitalistične Amerikance. Uradni kurz je 50 dinarjev za en dolar. Kolodvorska menjalnica v Zue-richu pa mi je izplačala 500 dinarjev za en dolar. Seveda je na mejah stroga kontrola nad devizami. Turisti ne morejo prinesti s seboj več kot 1000 dinarjev. Vsakodnevni predmeti, kakor igle za šivanje in britvice za ra-ziranje, za katere se ngm je samo po sebi razumljivo zdelo, da jih bodo imeli, so za Jugoslovane zaklad. Ko je dala moja žena oni ženski, ki nama je pospravljala v hotelu, zavitek igel, je jokala in poljubovala njeno! roko. “To je najbolj čudovitd darilo, ki mi ga je kdo kdaj dal”, je rekla, “sedaj jih bom lahko' dala par moji materi in sestri, živita v mali vasi. V celi vasi imajo samo eno iglo, ki si jo drug drugemu posojajo.” Britvice so tudi več vredne kot denar. Natakarji so neizrečeno bolj hvaležni za eno britvico kakor pa za še bolj odlično napitnino. Spoznal sem beograj-skego sodnika. Povedal mi je, da ima še vedno britvico, ki jo je dobil iz UNRRA-ine pomoči. Vsak dan jo nanovo naostri na' zlomljenem kosu stekla. Bil je blažen, ko sem mu podaril nekaj novih ameriških britvic. Ko je bila meja odprta Ko sem bil v Jugoslavilji, je napravila vlada interesanten poskus. Neko nedeljo v avgustu je vlada odprla obmejne bloke na italijansko jugoslovanski meji pri Tržiču in dovolila ljudem, da so smeli preko na obisk k prijateljem ter znancem. Ko so blok odprli, je vdrla velika množica, ljudi preko meje iz Jugoslavije v Italijo. Nekaj policajev so v, navalu prevrnili. Ti niso mogli nikogar zapisati. V obmejnih krajih Trsta in Italije je bilo ta dan divje nakupovanje blaga in drugih potrošnih stvari vsake vrste. Trgovine so v eni uri vse razprodale. Nekaj mladih Jugoslovanov, kakih 50 po številu, sq ni več vrnilo v svojo domovino. Tisti, ki so se vrnili, so pripove-doali neverjetne stvari o tem, koliko boljše je v kapitalističnem svetu. Od tega časa naprej so jugoslovanske meje zopet tesno zaprte. Noben Jugoslovan na dobi dovoljenja, da bi šel iz države. Celo ameriški državljani jugoslovanskega porekla morajo čakati dolgo dobo na vizum, nekateri ga ne bodo nikoli dobili-Ameriško poslaništvo vodi že dolgo borbo, da bi jim pomagalo, a brez uspeha. Prehrana Živila so bila v Jugoslaviji že v poletju redka, še bolj bodo v bodočih mesecih. Zaradi hude suše je bila žetev žita za eno četrtino in koruze za polovied manjša. Zaradi slabe prehrane je tudi tuberkuloza zelo razvita. V Beogradu kupujejo maloštevilni ameriški državljani hranq v magacinu ameriškega poslaništva. Po nekaj dnevih okrnjene jugoslovanske dijete ob neokrnjenih cenah sta mi ameriška konzervirana tuna in konzervirani grah dišala kot kaka pojedina. živila prodajajo Jugoslovanom po različnih cenah. Cena je odvisna od vrste posla iri od kategorije, kateri kdo pripada. Vojaki in tovarniški delavci lahko kupujejo blago za mnogo nižjo ceno kot uradniki in ljudje nad 65 let stari. Komunistična država nima milosti za starce in betežne judil. Država skrbi za vsakogar teoretično, toda starejša generacija prejšnjega boljšega in srednjega razreda je bila prva izropana in je sedaj žalostno zapostavljena. (Dalje prihodnjič) ------o------ Drobne iz domovine Pomoč, ki jo pošilja CARE v Jugoslavijo, služi v prvi vrsti utrjevanju KP. Politični nasprotniki režima podpore niso deležni. Precejšen del pošiljk hrane gre v vojaška skladišča. V procesu proti bivšim politikom v Beogradu so omenjali tudi pokojnega senatorja F. Smodeja. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da on pri tej stvari ni sodeloval. 22. avg. preteklega leta se je v Vršcu smrtno ponesrečil jugoslovanski državni prvak v jadralnem letalstvu Slovenec Milan Borišek. Sedaj je prišlo na dan, da so njegovo smrt zagrešili njegovi lastni tovariši in sodelavci iz nevoščljivosti. Jerina, tajnik KP v Mariboru je ustanovil lansko leto “Klub popkov,” ki je uganjal razne orgije in nečednosti po pohorskih kočah in domovih. (Plese v “Evinih kostumih” in temu slično.) Ko je prišla cela zadeva v javnost, so Jerino odstavili. Listi o dogodkih seveda niso nič poročali, le Jerina je odšel v Zagreb študirat kemijo. Kraške jame urejujejo kot vojaška skladišča in zavetišča. Na Dolenjskem sta posebno znani ena pri Birčni vasi in druga pri Gotenici na Kočevskem. Po celi Jugoslaviji se vrše velike vojaške vaje in vaje iz pro*-tiletalski zaščite. V Ljubljani se je taka vaja vršila 25. februarja. E SIMONČIČ MAKS Galicija SPOMINI PADLEGA "VOJAKA V tem hipu sem zaslišal, ka-j eno. Bog bi mi gotovo odpu-ko je nekaj počilo in videl to stil . . Ce bi se mi torej pri-mrho pijano, kako je držala v‘merilo kaj podobnega, potem bi roki tisti svoj krepelec, iz kate-| padel na vsak način, — najprej rega se je še kadilo. Zraven j on, potem šele jaz. pa se je drl nad nekom, kot da je ponorel. Pa nisem razen besede — Dieb — ničesar razumel, ker j6 vpil po nemško, samo videl sem, kako je potem skočil proti Štruklju in je ta padel pred njim na kolena ter ga nekaj prosil z povzdignjenima rokama. On ti je pa zopet spa- vega. Skoraj v tem trenutku zaslišim za seboj glasno govorjenje. Stotnik Dobnik stoji pred našim starim in mu nekaj živahno pripoveduje. Z roko kaže v dolino. Tudi jaz pogledam, a ne opazim ničesar vznemiri j i- 1951 MARCH 1951 '\u}W m □L mr M ms Tsmm KOLEDAR Mmžrm DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAREC M. ŠKERBEC: 30. — Johnny Pecon & Lou j GRESOR »krvavi zarji (Nadaljevanje) Bilo je spomladi 1942. V Žig- Trebar, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 31. — Danica št. 11 SDZ, ples-; na veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave. lil tistega svojega vraga in videl sem, kako se je prijel Štrukelj za desno uho in imel v hipu vso roko krvavo. Nič nisem vedel, kaj se godi z menoj. Bil sem kakor neumen. Kar čez Voz sem skočil in vpil Štruklju, naj beži . . Pa ni. Skoro gotovo me ni slišal ali pa je bil že čisto ob pamet. Samo od svojih otročajev je nekaj govoril in od svoje žene in prosil, prosil . . .” Streu.lcu so med pripovedovanje:.! nevzdržno lile debele solze po umazanih, shujšanih licih in usta so se mu tresla, da sem ves v strahu mislil: zdaj — zdaj žačne vekati. A se je vseeno ppremagal. Ko si je z rokama utrl solze in obrisal nos, je dosti mirneje zopet nadaljeval: “Pa revežu vse prošnje niso v . , , Tr., i corn UnU/, rrm se začne naenkrat vse pomikati pomagale. Videl sem, kako mu m o ■ . „„ nas A ne utegnemo premišljevati. Nekaj hitrih povelj in že stojimo vsi na robu gozda, kjer čakamo nadaljnih ukazov. Spodaj pod nami, tam, kjer se začenja na naši strani polje, se plazijo od leve strani sključene postave. Vedno več jih je, vedno več, kot bi lezli iz zemlje. “Saj to so vendar naši!” vzklikne nekdo. Res so naši. Črnovojniki so. Lahko jih je spoznati, ker imajo na puškah nasajena dolga, široka bodala, ki nam jih je baje poslala Nemčija. Po eni strani so ta bodala zobčasta, podobna žagi. — Počasi se plazijo in vlečejo v dolgo, tu in tam pretrgano. črto. Za to prvo črto se plazi druga, za njo zopet tretja in zdajci je nastavil cev. Prav suval ga je ž njo v čelo,' ti pravim, kajti od pijanost se je tako tresel, da je komaj stal na nogah. In šele potem, ko je že sprožil in-se je Štrukelj valjal po tleh, sem videl onega drugega, ki je že ležal mrtev, skoraj prav meni pod nogami, tako, da sem mu že skoraj stal na glavi, toda ga v strahu prej še opazil nisem. O štruklju trdijo nekateri, da ni bil takoj mrtev in da ga je Usmrtil pravzaprav neki feldbe-kel, toda sam tega nisem videl. Vem samo, da sem potem nekaj kričal. Mislim, da sem klel ali kaj, saj v takšnih trenutkih človek popolnoma zdivja. Potem so me drugi porinili v stran, kar je bilo popolnoma pametno, ker drugače bi se morebiti še meni kaj podobnega zgodilo,-kakor se je onima dvema.” “Ali ni bilo nikjer nobenega višjega častnika, ki bi bil vso stvar preprečil,”- ga vprašam. “Seveda so bili. Pa še kohko jih je bilo. Še celo oberst Za-hradniezek in tisti mali, debeli general, ki je naš brigadir, sta bila poleg. A ni nihče niti prsta zganil.” “Veš,” mi pravi potem hitro, bot da je to, kar mi hoče povedati, posebne važnosti, “četudi sem miren in storim nerad ko-hlu kaj žalega, tisto pa vseeno rečem . . Ne! Vame ne bi kar tako streljal. Pa še po nedolžnem, kot na Štruklja in onega drugega. Tisto pa ne. Če bi že prišlo do tega, potem je pač vse- nekam naprej; tiho sicer, za nas popolnoma neslišno, a vendar se nam zdi, kakor da je v hipu vse okoli nas polno nekakšnega pridušenega, mrzličnega življenja. “Naprej! — Vsak skušaj, če le mogoče, neopaženo doseči ravnino!” Lahko je reči: “Neopaženo!” A kako to napraviti, je drugo vprašanje. Vzdolž vsega hriba, ki je precej napet, nobenega grmičevja ali drugega kritja. Vse prazno, kot bi hodil po strehi brez dimnikov. ! maricah se je ta čas nahajala APRIL j skupina ciganov, vseh skupaj je 7.—-Starejši člani dr. sv. Vida bilo 24 oseb, moških, ženskih in št. 25 KSKJ priredijo ples in otrok. Tja pride tudi komunistir-domačo zabavo v dvorani šole! čna tolpa in odvede vso cigansko MAKE one1a|day Multiple viiAMIK capsules YOUR BUY WORD VWttsi you want vitamins that or* Potent— i Guaranteed full potency, as shown •a the (abet Easy and Convenient to taka. Economical— Adt your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Cap-•ulev Take one capsule each morning and you can forget all about Vitamins until next day. Sach capsule contains the fuS bosic daily needs of the five vita-whose requirements in homo« •utrition have been established. MILES LABORATORIES, INC. k Počasi se odtrgamo od gozda. Nekaj časa stopamo popolnoma malomarno navzdol. Tihoto motijo samo naši koraki. Že smo skoro v dolini. Nenadoma pred nami preglu-šujoče zagrmi. Na nas se vsujejo krogle, gosto ko toč,a. Začnemo teči. Še nekaj skokov — in krogle brenče čez nas. “Salamihensko se jim je pa mudilo,” zarezgeče Skočir, ko se oo' trebuhu plazi mimo mene. “Pa kje tičijo mrcine, da jih ni videti?” vprašuje Manfreda. “Ko smo sedeli v gozdu, sem ves čas zijal v dolino, da bi bil kmalu oči izgubil, pa nisem opazil ničesar sumljivega.” “Še prekmalu nam bodo sedeli na grbi,” se prisiljeno nasmehne Bogataj. “Jaz se za take stvari ne brigam preveč. Zakaj neki? Še takrat, ko . . Nadalnje besede mu pregluši grozovito kričanje in skoraj nečloveško rjovenje, s katerim je hipu napolnjeno vse ozračje. Pred nami, na naši desni in levi vzvalovi v hipu vsa ravan, kakor vzbujena iz spanja. “Kvišku!” Vstanemo in se zaženemo naprej. Povelja švigajo sem in tja, a jih v splošnem hrupu ne razumemo. Okoli nas, je vse živo. Žvižga in sika nam okoli ušes, brni in šumi nam mimo glav kakor roji buček “Jezus!” Na moji desni zakrili nekdo z rokami in telebne na tla. Vsi tiščimo glave med ramena, kot da smo tako bolj varni,’ in drvimo naprej. Vedno naprej. ...... . Vse močneje tuli planjava in vse gosteje in gosteje se vsipa svinec na nas od vseh. strani. Obstojim za hip, kajti čutim, da mi pohaja sapa. (Dalje prihodnjič). sv. Vida. 7. — Društvo sv. Cecilija št. 37 SDZ, proslava 25 letnice s plesom v avditoriju SND na St. Clair Ave. 8. — Glasbena Matica, koncert v, avditoriju SND na St. Clair Ave. 13. — St. Paul’s Church Bowlers, ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. 22. — Pomladi koncert pevskega društva “Adria” v AJC, Recher Ave. 27. — Golden Gophers Club, ples v avditoriju SND na St, Clair Ave. 28. — Martha Washington št. 38 SDZ, proslava 25 letnice s plesom v avditoriju SND na St. Clair Ave. MAJ 5. — Društvo sv. Ana št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave. 6. — Koncert Pevskega zbora Triglav v Sachsenheimu, 7001 Denison Ave. Po koncertu zabava v DZS, 6818 Denison Ave. 6. — Koncert pevskega zbora “Triglav” v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 12. — Društvo sv. Katarina št. 29 ZSZ, plesna veselica v avditoriju SND na St. Clair Ave. 19. — Društvo sv. Cirila in Metoda priredi zabavo v dvorani SND na St. Clair Ave. Igra Pecon-Trebar okrester. 27. — Mladinski zbor fare sv. Lovrenca priredi pod vodstvom g. Ivana Zormana v cerkveni dvorani koncert. P osebna rmes naravnih korenin, zelišč In cveija JULIJ 29. — Gospodinjski klub Slovenske delavske dvorane iz TRINERJEVO GRENKO VINO Kakšno želodčno odvajalno zdravilo bi se moglo primerjali Tri-nerju za ločno pomoč proti zaprt-nlcl in nje simptomom? V*led lega, ker Triner Je posebna zmes naravnih korenin, zelišč in cvetja. Razlog temu je, da ie od leta 1887 Triner pomaga« neprijaznim »Implomom zaprtnice« glavobola, nervoznosti, neredu želodca, neprebavnosii, plinu, vzdi-ganju, zgubi spanca in apetita. Nehajte trpeti! Vzemite Triner* Ja! Vživajte njegove dobrote, počutili so boste in izglodali boljše! Nabavile steklenico Triner j a še danes! I Joseph Triner Corp. } 4053 W. Fillmore - Chicago, 111. I V"? | Prosim pošljite mi.............velikih 18 j oz. steklenic Triner j e vega grenkega I vina, za kar prilagam 51.50 za vsako | steklenico, poštnina plačana. j IME___________________________________ J NASLOV ______________________________ I MESTO IN DRŽAVA.....................— skupino k Boncarju. Tam so vse te reveže, do zadnjega, moške, ženske, deco, dojenčke, vse kruto pobili in pokopali! Podobno fse je zgodilo tudi z neko drugo cigansko skupino nekje pod Krimom! Ta pokolj, brez vsake sodbe, umor ljudi, ki niso ničesar zagrešili, je napravil na vso okolico strahoten utis. Pod Boncarjem so mučili in ubili Kozinčevega Franceta iz Zapotoka, ki je bil najbolj ugleden in vpliven fant v vsej so-draški okolici. V Zapotoku so na to umorili vso ugledno in krščansko, družino Kozino vo. Približno isti čas tudi učiteljico Novakovo Ivanko iz Sodražice. Vsi ti poboji so vzbudili strah in preplah po vseh Slemenih! Komunistična vlada Bilo je v maijniku Gospodovega leta 1942. V župni cerkvi pri Sv. Gregorju se je ravno vršila šmarnična pobožnost, ko je prišla v vas vojska O. F. — Osvobodilne fronte in “zasedi a” “zmagoslavno” Sv. Gregor. Zastavonoša je na fižolovi prekli nosil raztrgano in umazano cu- nio ki nai bi bila zastava'i“svobodni” rePublikl! Tocla Za njim je jahal en orožnik na Je bila prava hudičeva svoboda! konju, sledili sta dve razkuštra- Svobodno so njih ^strgane ^ o pe ni in smrdeči partizanki z bajo- kradle, plenile, živino, živež, netom za pasom in 7 moških s °blebo, kratko^vse, mi so po puško na rami. trebovali v goščavah. (Dalje prihodnjič). vedali so vsako pot iz vasi brez posebnega dovoljenja njih komande, za vsak najmanjši prestopek proti O. F. so proglasili smrtno kazen. Moški so se poskrili kje v goščavah v okolici, ali pa so zbežali v Velike Lašče, Ortenek ali v Sodražico, kjer so bile močne italijanske postojanke, zavarovane okrog in okrog kraja z bodečo žico. Komunisti pa so igrali vlado v “osvobojenem ozemlju” in v to Komunistični list “Slovenski Poročevalec” je z debelimi črkami javljal, da je hrabra partizanska vojska zasedla najhujšo trdnjavo in za O. F. gibanje važno postojanko Sv. Gregor. Seveda so naivni Angleži in Amerikan-ci verjeli temu bobnanju, kakor! PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First Aid Supplies Vogal St. Clair 4 p«. In mu na 6818 Denison Ave. - PRESTAVE 10814 Prince Ave. priredi svoj da je partizanska vojska dosegla iz slovenskega, hrvatskega, letni piknik v Slovenskem do- veliko zmago! ! nemškega in italijanskega je- Pri Oblakovih so naročili za zika na angleško ali obratno vso to vojsko zajtrk, ki so ga pa iz angleškega v kateiega teh na to plačali na ta način, da so , jezikov, izvrši zopet vso hišo in trgovjno izro-i *vo Černe pali v “korist naroda,” kot sOi 1058 E. 62nd Street rekli. Na dveh težko obloženih Cleveland o, Ohio AVGUST 19. — Vrtna veselica pevskega zbora “Triglav” v Domu zahodnih Slovencev na 6818 Denison Ave. DECEMBER 1. — Društvo “Napredek” št. 132 ABZ praznuje 30-letnico svojega obstoja. vozeh so vse odpeljali na to v gmajno. Ob tej priliki so komunisti proglasili Sv. Gregor in okolico Dogovorno po ugodni ceni. Pošljite listine na gornji naslov ali pa na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cle- za “osvobojeno ozemlje,” prepo-'veland 3, Ohio. Puščavska dvojica — Nancy, 22 let stara dvogrba kamela v živalskem' vrtu v San Franciscu kaže svojemu komaj nekaj ur staremu mladiču, kako naj se postavi pred fotografskim aparatom. Kot vidite, je mladič precej odprte glave. Pesek na tleh spominja obe živali na njuno puščavsko domovino. Moški dobijo delo CADILLAC Motor Car Division General Motors Corp. Cleveland Tank Plant 6200 Riverside Drive Cleveland 11, Ohio MACHINE REPAIR MACHINISTS TOOL ROOM MACHINISTS 6 dni na teden PLAČA OD URE Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8 A.M. do 9 P.M. Prinesite dokaz o državljanstvu (57) SHEET metal WORKERS For Industrial Sheet Metal Obrambno delo 50 ur na teden Plača od ure Vprašajte za Mr. Kassor THE FOUNDRY EQUIPMENT CO. 1831 Columbus Rd. (Med W. 25 St. Market in staro Erie R.R. postajo) _____________________(57) Ženske dobijo delo Delo dobi prodajalka Sprejme se prodajalko; izkušnje nepotrebne. Delo 8 ur na dan. Jako ugodni delovni pogoji. Vprašajte Koby Photo Supply Co. 3240 Superior Aver (56) MALI 06LTs1~ Papirar! Kdor želi papirati, naj se zglasi na naslovu John Petchauer 6615 Bonna Ave. — (57) Ženitna ponudba Prileten vdovec, pošten, mirnega značaja, čedne postave, ima stalno delo z nekaj prihranki, se želi seznaniti z Slovenko v starosti nad 40 let. Katero veseli, naj pusti svoj naslov pod šifro “No. 1050” v uradu tega lista. Tajnost je strogo zajamčena. * Ženitna ponudba Sem samski, star 55 let. ameriški veteran poljske narodnosti, katoličan, ki lastu-jem svojo popravljalnico čevljev. Par tisočakov sem prihranil z namenom, da si kupimo lasten dom. želim se seznaniti s pošteno Slovenko do 45 let starosti. Katero bi veselilo živeti z menoj v sončni Floridi, naj mi piše. Slike se izmenjajo. Pisma ostanejo strogo tajna. Joseph Zielinski, 706 N. E. 1st Ave., Miami, Florida. Umetna gnojila in vsakovrstna semena ORODJE, BARVE, PLUM3ARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE, ELEKTRIČNE POTREBŠČINE ST. CLAIR HARDWARE 7014 St. Clair Ave. Tel. UT 1-0928 Laddie Pujzdar Joe Vertocniv Aii ste prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilo, tla vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. Hoški dobijo delo TAPC0 Ima dela odprta na sledeče: TOOLROOM MACHINISTS TURRET LATHE OPERATORS MILLING MACHINE OPERATORS SURFACE GRINDERS TOOL GRINDERS FORGING PRESS OPERATORS Dobra plača od ure in idealni delavni pogoji. Morate biti pripravljeni delati vsak šift prinesite izkazilo o državljanstvu Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 5 P.M. V soboto od 8 A.M. do opoldne THOMPSON PRODUCTS, Int. 23555 Euclid Ave. (56) "euviir (Bivša The Cleveland Tractor Co.) - TOOL MAKERS DIE MAKERS TOOL ROOM MACHINE OPERATORS SHEET METAL LAYOUT MEN SHEET METAL HELPERS IZVEŽBANOST POTREBNA DOBRA PLAČA OD URE IN VEČ DRUGIH PODPOR Morajo biti pripravljeni delati vsak šift; prinesite s seboj svoj državljanski papir. Employment urad odprt vsak dan od 8 A.M. do 4:30 P.M.; ob torkih in četrtkih tudi od 6:30 do 9 zvečer; ob sobotah od 9 A.M. do poldne. THE OLIVER CORP. 19300 Euclid Ave. KE 1-0300 (57) TOVARNIŠKI DELAVCI za OPEKARNO Izvežbanost ni potrebna Dobra plače od ure in za nadurno delo The EUCLID SHALE BRICK C0. East 289 Street (Blizu Euclid Ave.) Wickliffe, Ohio (55) Cold Header Man za Waterbury double stroke solid die cold headers Dnevno delo in bonus Stalno delo, dobra plača Delo podnevi ali ponoči THE AMERICAN SCREW PRODUCTS CO. 2470 E. 93 St. (60) ZA POMOČ V LIVARNI Delo dobi moški, da bi pomagal foremanu v livarni. Mora imeti znanje v livarni in pri vzorcih. Vprašajte za Martin Dono v PIONEER ALLOY PRODUCTS CO. 16601 Euclid Ave. (59) cev!) da je bil prvi pokrovitelj, tovariš in prijatelj tega fanta visoko spošto- nek: “Gotovo bo naše bralce vsaj malo zanimalo., če izvedo, v zvezi z romantičnim podvigom mladega rokodelca v železni obrti v naši soseščini (mimogrede: kako imenitna snov za čarobno pero našega še vse premalo & Charles Dickens: ^ I Velika pričakovanja § ^ j_________________________________;_______________ | Natakar še je vidno začudil in ' s p 1 o š n o znanega someščana porabil prvo priliko, da je pred- Toobvja, pesnika naših stolp-me pbrinil zamazan star izvod krajevnega časopisa, tako da sem postal nanj pozoren. Vzel sem ga v roke in bral takle čla- vani gospod, ne povsem brez zveze s trgovino z žitom in semeni, čigar odlično primerno in pripravno' trgovanje sega do sto milj daleč od Gornje ceste. Tudi naša osebna čustva igrajo vlogo, če opozarjamo nanj kot Mentorja našega mladega Tele-maha, saj je prav, če pribijemo, da je prav naše mesto rodilo ustanovitelja sreče temu fantu. . . 29. poglavje Zgodaj zjutraj sem bil že na nogah in zunaj. Ker je bilo še prezgodaj, da bi odšel k Miss Havisham, sem pohajkoval naokoli na tisti strani mesta, kjer je bila hiša Miss Havisham — ki pa ni bila stran Joetova, k njemu lahko grem še jutri — zraven pa mislil na svojo pokroviteljico in si v čudovitih barvah slikal načrte, ki mi jih pripravlja. . Posvojila je Estello, skoraj posvojila mene, torej naju hoče spraviti skupaj, drugače si tega ni mogoče razlagati. Mene je določila za to, da obnovim zapuščeno hišo, spustim sončno svetlobo v temne sobe, spet poženem ure. in razžarim mrzla srca, odstranim pajčevine, uničim vso golazen — skratka, izvršim vsa blesteča dejanja mladega viteza v pravljici ih se poročim s kraljično. Ustavil sem se in spotoma gledal hišo, njene začrnele zidane stene," zaplan-kana okna in krepki zeleni bršljan, ki se je s svojimi vejicami in poganjki odklepal celo dimnika kakor s- starimi krepkimi rokami; res, velika privlačna skrivnost in jaz njeri junak, Estella pa je seveda srce vsega, ki hišo oživlja. Toda čeprav si me je tako zelo osvojila, čeprav sem nanjo vedno mislil in upal, čeprav je F blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA / Louis Radina Jr. ki nas je za vedno' zapustil dne 19. marca 1945 Hladna zemlja šest let te že krije, v tihi gomili pokojno zdaj spiš, , sonce pomladno na grob ti zdaj sije, v duhu pa vedno med nami živiš. Težka in grenka je bila ločitev, ko si od nas poslavljal se ti, pa nas tolaži sveta vera, da nad zvezdami spet vidimo se. Tvoji žalujoči: LOUIS in JOSEPHINE RADINA, starši; HERMAN, brat; VIDA ZAK, sestra. Cleveland, O., 19. marca 1951. bil njen vpliv na moje fantovsko življenje in značaj vsemogočen, ji vendar nisem niti v tem romantičnem jutru pripisoval dobrih latnosti, ki jih ni imela. To stvar tukaj prav namenoma omenjam, kajti postala je ključ, ki mi bo odpiral pot v moje borno blodišče. Kakor me izkušnja uči, pojem ljubimca, kakor si ga ljudje navadno mislijo, ne more biti vedno resničen. Čisto preprosta resnica je, da sem ljubil Estello kot moški, ker pač te ljubezni nisem mogel na noben način zatreti, tako zelo je bila privlačna. Na svojo žalost sem enkrat za vse-j lej vedel, da jo ljubim zoper! svoj razum, zoper obljube, zo-| per svoj srčni mir, na škodo’ upa, na škodo lastne sreče, na-' vzlic svemu obupu. Enkrat za vselej sem jo nič manj ljubil, dasi sem poznal, kakšna je, in bi je ne bil nič bolj vdano ljubil, če bi bil prepričan, da je najpopolnejše dekle. Svoj sprehod sem nakrenil tako, da sem prišel pred vrtna vrata ob svojem navadnem času. Roka se mi je tresla, ko sem pozvonil, potem pa sem vratom obrnil hrbet, da spet pridem do sape in mi srce neha tako divje razbijati. Slišal sem, kako so se odprla stranska vrata, kako TEKOM (ASA ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v do-tiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Delo izgotovljeno brez odlašanja. Njegov naslov je: or. j. v. mmiK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo * na E. 62 St. Urad je odprt od 9:30 zj. do 8 zv. Tel.: EN 1-5013 STAK CH , ia»MES IAKICH WRNmiRE CO itimuiitiisiiuHiimiHiHiitiHsmitiiimiHiiiHmiiiimiuiimiiiimiiiimiiiiiiiiiniiiv. § Berite in naročite se na E 3 š “Mesečnik za štrgljanje ljudskih grešnikov” 1 S Humor in satira, poper in koprive na debelo in drobno = KOPRIVE je nekdo prišel preko dvorišča, pa sem se delal, kakor da ne slišim, še celo potem, ko so vrata že zaškripala tečajih. Končno se mi je nekdo dotaknil rame, zdrznil sem se in obrnil. Še bolj naravno pa sem se zdrznil, ko mi je stal neki moški v trezni sivi obleki nasproti. Moški, ki bi ga bil najmanj pričakoval kot vratarja pri Miss Havisham. i “Orlik!” “Aha, gospodič, spreminjajo se tudi drugi, ne samo ti! Toda vstopi vendar, vstopi. Je zoper moje predpise, da bi držal vrata odprta.” Stopil sem na dvorišče, zaprl je vrata, jih zaklenil in izpulil ključ. “Da, da!” je dejal in se obrnil proti meni, potem ko je že napravil nekaj korakov poklapano proti hiši. “Zdaj sem tukaj.” “Kako pa si prišel semkaj?” “Prišel sem semkaj po dveh nogah. Nekdo pa mi je samokolnici zraven mene peljal kov-čeg.” “Nič mu nisem zaupal, da! “Je tukaj kakšna reč podo-morda ni prišel v to hišo s sla- bna kovačnici?” me je zavrnil bimi nameni. Počasi je pogled ter kakor užaljen pogledal nao-v zarjavelihj od tlaka dvignil na mojo oble-!koli. “Se ti zdi, kakor da sva v ko in mi končno prišel do obra-! kovačnici?” za. . J Vprašal sem ga, od kdaj ni “Potemtakem nisi več v ko-, več pri Joetu. vačnici?” ! (Dalje prihodnjič) -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride if A Sedaj je čas Da zamenjate starinska vrata pri garaži z novimi “Sectional Overhead Doors.” Mi specializiramo tudi v prenovitvah in izvršujemo splošna kar-penterska dela. Urejuje Ivan Jontez Naročnina v U.S. $1.00, izven U.S. $1.50 KOPRIVE D. POŽAR 4231 E. 162 St. LO 1-0450 | 1107 E. 74 St. Cleveland 3, Ohio | anclel £koe ^toke ILaMesi SAaed FOU ALL THE FAMILY Zastonj “Yo-Yos” za otroke z Red Goose čevlji 9 Zastonj barvaste plastične žlice za obuvanje čevljev za moške in ženske Pripravili smo naj večjo IZBIRO obuvala za vso vašo družino v najnovejših vzorcih in modi za Veliko noč. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca JOHN OBLAK 1146 E. 61. St. HE 1-2730 F blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MATERE Pauline Lekše ki je zaspala v Gospodu 18. marca 1941 Bog Vam daj večni mir in večna luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: LOUIS LEKŠE, sin; PAULINE DEBEVC. ANNA POKLAR in MARGARET BOLDIN, hčere. Cleveland, Ohio, 19. marca 1951. Naredite svoje otroke vesele z novim obuvalom za Veliko noč! Naša zaloga vključuje vse narodno znane izdelke po najnižjih mogočih cenah. Pri Mandelnu boste dobili vse mere in širine ter ste sigurni, da boste vselej dobili pravilno umerjene čevlje. Mario Kolenc Ena najbolj modsmih je CRANE kopalnica Dajte, da vam jo mi inštaliramo! Louis Planinc Vse 3 pritikline spadajo k najboljšim izdelkom “The Crane Group.” Lahko daste inštalirati vse tri in si prihranite denar; ali pa naročite posamezne. TOILET BANJO UMIVALNIK Stroški za inštalacijo so posebej. THE CRANE NEUDAY GROUP Ako naročite pri nas, vam naši izkušeni delavci vse točno in perfektno inštalirajo. Delo je garantirano. Vse delo je lahko financirano tako, da vam ni treba nobene gotovine takoj. Plačate lahko v treh letih. _____________________________* Vselej, kadar potrebujete kaj, kar spada v plumbersko stroko, bodisi za popravo starih delov ali za inštaliranje novih, pokličite našo firmo, ki daje postrežbo meščanstvu v Clevelandu že od 1907. Nobeno delo premajhno—nobeno delo preveliko . . . Proračun zastonj—brez vsake obligacije. W. F. HANN a SONS ' <..............c 15505 Euclid Avenue Telefon MU 1-4200 Mandel Shoe Store 6125 St. Clair Ave. (v Lauschetovem poslopju)