PRIMORSKI DNEVNIK Cena 60 lir VSE PO PRIČAKOVANJU Leto XXTV. St. 159 (7052) TRST, petek, 12. julija 196« Poslanska zbornica je izglasovala Leonejevi «prehodni» vladi zaupnico Za zaupnico je glasovalo 263 poslancev, proti pa 252, vzdržalo pa se jih je 88 (PSU in PRI ter dva Južnotirolca) - Stalne komisije v poslanski zbornici so si izvolile predsednike, podpredsednike in tajnike la RIM, 11. — Poslanska zbornica je pozno zvečer izglasova-zaupnico Leonejevi vladi. Navzočih poslancev je bilo 608, Tripodd (MSI) je napovedal, da bo prihodnja vlada že imela podporo komunistov ali pa bodo spet volitve. Poslanec Taormima je govoril v imenu mešane skupine levičarjev in napovedal negativen glas svoje skupine. Glasovanje za zaupnico vladi Je bilo poimensko. Ko so poslancd izglasovali vladi zaupnico je bila seja zaključena. Poslanska zbornica se bo zopet sestala 18. julija, ko bodo razpravljali o interpelacijah v zvezi s problemom Vietnama. Komunistični poslanci Boldrini, D’Alessio in še nekateri drugi so sestavili zakonski predlog za po višanje plače navadnim vojakom in nižjim podčastnikom; po tem zakonskem predlogu naj bi bila tudi prepovedana služba častniških slug. oblo jih je 515; potrebna večina ie znašala 258; vzdržalo se 88 poslancev. Za zaupnico je glasovalo 263 in proti 252 poslancev, za zaupnico so gla-spvali demokristjanski poslan-i. Vzdržali so se poslanci PSU iP RRI er dva od treh Južno-wolcev, medtem ko je Dieti • jasovq| proti. Proti zaupnici so psovale skupine KPI. PSTUP, . ter predstavniki mešane j^bmne, izvoljeni na listah £pI kot avtonomni socialisti n levi neodvisneži. Predsednik vlade je danes v pri-««« pol ure trajajočem govoru Ogovoril poslancem, ki so v teh "heh posegli v debato, o vladni Programski izjavi, nakar so pred-»vniki posameznih strank podali Kiasovalne izjave. B,y svojem odgovoru je predsed Leone takoj v začetku skušal 0&tek vseh tistih, ki so jah, da si je vlada naložila tak drvsgram’ ^ bi zadostoval za celo d» -° *egislature. Leone je dejal, kr J6. ta kritika krivična, še en-a“ je poudaril, da si je vlada Postavila dve nalogi: nekatere «a-boče takoj rešiti, v drugo iogo pa Spacjajo nekatera vpra-nia, ki jih je že pripravila prejš-ia vlada in ki jih je treba tudi 'balu rešiti In čeprav se vlada ™veda, da ji je doba kratko od-®r.)ana, se s tem nikakor noče urečl tudi tistim nalogam, ki jih ® ne bo mogla zaključiti, jih pa *j"*a vendair začeti ali pa že na-^‘Jevaiti. Leone je v svojem go-vru dejal, da hoče biti njegova ada nadaljevanje prejšnjih vlad ®8a centra. ^®Iede zunanje politike je Leone potrdil smernice, ki jih je nave-y v svojem prvem govoru. A-palkt je po mnenju vlade tedstvo miru in svetovnega rav-težja. Za pogodbo proti širje-jU jedrskega orožja bo vlada v sor!aTnentu postavila predlog, da ijl.te pogodba podpiše. Ob tej pri-® se bo razpravljalo še o dru-vprašanjih, zunanje politike ki te jih poslanci dotaknili med uebato. isto velja tudi za diskusijo vprašanjih, ki so v zvezi s skup-naa evropskim tržiščem. Ulede vprašanja SIFAR je Leo-. sporočil, da je bilo poročilo no?1, 'e’ kd ji je predsedoval ge-ročei bombardi, 21. junija 1968 iz-,a ministru Tremelloniju, ld v, te Potem izročil predsedniku lou • ^oru' To poročilo bo v ce-slat, 'zro4eno tudi predsedstvu po-"bske zbornice in senata. t ^ nekaterih vprašanjih se je vaS® zadržal z daljšimi pojasnje ta utemeljitvami ter tu in bajal odgovore nekaterim po-^ncem direktno. Na koncu je čaiVS Puudaril konstruktivni zna-visLf Ingram8 ter izjavil, da hoče za katero prosi zaupnico, čisto določeno politično na-kg0: razvijati svojo dejavnost v čiir,llSt demokratskega razvoja in mprejšnje politične razjasnitve, ki če ^fbteva parlament in ki jo ho- država. RKP^g za zaupnico vladi so pod vd,U: predsednik demokristjanske hiiir skupine Sullo, namestita Ojnika stranke Piccoli in For- ter vsi člani vodstvenega od-' skupine KD. CoVel].^e Predstavnik monarhistov izjavi Podajal svojo glasovalno log J® kritiziral tudi sam pred Peft^dpnice. Predsednik zbornice Cov^T ^ njegove očitke zavrnil. boa Je seveda napovedal, da viadj monarhisti glasovali proti v°dJa 'tavalio Danes dopoldne so stalne komisije poslanske zbornice izvolile predsednike, podpredsednike in taj. nlke. Izvoljeni so bili v posameznih komisijah: Ustavne zadeve: predsednik Buc-ciarelli Ducd (KD — izvoljen z 20 glasovi); podpredsednika: Di Primio (PSU) in Gulio (KPI); tajnika: Bressani (KD) in Mazzola (KPI). Notranje zadeve:: predsednik Co-rona (PSU — 20 glasov); podpredsednika: Mattarelli (KD) in Lajolo (KPI); tajnika: Reggiani (PSU) :n Pagliarani (KPI). Zunanje zadeve: predsednik Ca-riglda (PSU — 14 glasov); podpredsednika: Vedovato (KD) in Galluz-zi (KPI); tajnika: Storchi (KD) in Pezzino (KD). Pravosodje: predsednik Reale (PRI — 19 glasov); podpredsednika: Alessi (KD) in Cacciatore (PSIUP); tajnika: Di Vagno (PSU) in Giuseppiina Re (KPI). Proračun in državne udeležbe. Cer^Ja Poslanske skupine PSIUP iMiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PRED REFERENDUMOM 29- SEPTEMBRA Z novo ustavo okrnjena oblast grškega kralja V Grčiji se nadaljujejo skoraj množične aretaeije ATENE, II. — Grški ministrski predsednik George Papadopulos je danes predstavil državi osnutek nove ustave, ki bo zamenjala prejšnjo lz leta 1952, ki so jo ukinili ob državnem udaru aprila lani. Ena od glavnih značilnosti nove ustave, ki šteje 138 členov, je znatno zmanjšanje kraljevih funkcij. Grčija sicer ostane parlamentarna demokracija z monarhističnim režimom, odslej pa se bo moral kralj pred važnimi odločitvami posvetovati z dvema na novo ustanovljenima organoma, z narodnim svetom in ustavnim s-odiščem. Kralj ostane še vedno vrhovni poveljnik vojske, dejansko pa bo imela oblast nad vojsko vlada. Poslanska zbornica bo po novi ustavi štela 150 članov, medtem ko jo je do sedaj sestavljalo 300 poslancev. V novo zbornico ne bodo mogle biti izvoljene osebe, ki so kakorkoli sodelovale pri protivladnih strankah, sindikatih ali drugih organizacijah. Novo ustavo bodo morali Grki odobriti z referendumom, ki bo 29. septembra. Ni še znano, kdaj bo ustava stopila v veljavo ne kdaj bodo parlamentarne volitve. Na tiskovni konferenci je Papadopulos dejal, da bo kralj prevzel svoje funkcije šele po volitvah, če ne bo vlada smatrala za potrebno, da ga še prej povabi, naj se vrne v Grčijo. Ministrski predsednik je tudi povedal, da so bese- dilo ustave poslali tudi kralju Konstantinu, ki živi sedaj v Rimu, ni pa hotel pojasniti, kaj je kralj odgovoril. Po vsej Grčiji se medtem nadaljujejo aretacije. V Kalmati v južnem Peloponezu je policija v preteklih dneh priprla 40 oseb, ki so baje snovale novo odporniško gibanje. Do aretacij je prišlo tudi v Atenah in drugih grških mestih. Opazovalci računajo, da je bilo v zadnjih dneh aretiranih preko sto oseb. Marcusu grozijo s smrtjo SAN DIEGO (Kalifornija), 11. -Herbert Marcuse, znani ameriški sociolog in filozof nemškega porekla, je moral v preteklih dneh skupaj z ženo zapustiti svoje stanovanje v San Diegu v Kaliforniji, ker mu grozijo s smrtjo. 4. julija je Marcuse dobil pismo, podpisano od Ku Klux Klana, v katerem piše dobesedno: «Marcuse, ti si ogaben komunistični pes Imaš 72 ur časa na razpolago, da zapustiš ZDA, drugače te bomo ubili.« V začetku je filozof mislil, da gre le za šalo; ko so mu pa prekinili telefonsko zvezo, se je raje odločil, da zapusti stanovanje. «FBI» in poštne oblasti sedaj proučujejo pismo, ki je pisano na roko, da bi ugotovili krivce. predsednik Orlandi (PSU — 17 glasov); podpredsednika: Fatori (KD) in Barca (KPI); tajnika: Cortt (PSU) in Giancarto Perri (KPI). Finance in zaklad: predsednik Vicentini (KD — 22 glasov); podpredsednik: Bussa Ivaldi (PSU) in Raffaelli (KPI); tajnika: Patrin1) (KD) in Lattanzi (PSIUP) Obramba: predsednik Mattarella (KD — 17 glasov); podpredsednika: Napoli (PSU) in DTppolito (KPI); tajnika: Buffone (KD) in Fasoli (KPI). Prosveta: predsednik Mlsasi (KD — 24 glasov); podpredsednika: Bia-sini (PRI) in Samna (PSIUP); tajnika: Buzzi (KD) in Giorgina Levi Arian (KPI). Javna dela: predsednik Baroni (KD — 19 glasov); podpredsednika-Brandi (PSU) in Busetto (KPI); tajnika: Calvetti (KD) in Zucchim (PSIUP). Promet: predsednik Bensi (PSU — 16 glasov); podpredsednika: Si nesio (KD) in Gatto (PSIUP); ta.i nika: Giuseppe Amadei (PSU) in Pirastu (KPI). Kmetijstvo: predsednik Truzz.' (KD — 18 glasov); podpredsednika Principe (PSU) in Miceii (KPI) tajnika Prearo (KD) in Nives Gessi (KPI). Industrija: predsednik Giolitt: (PSU — 20 glasov); podpredsednika; Longoni (KD) in Libertim (PSIUP); tajnika: Baldani Guerra (PSU) in Milani (KPI). Delo: predsednik Biaggi Lullo (KD — 18 glasov); podpredsednika; Mosca (PSU) in Sulotto (KPI); tanika: Fortumato Biamchi (KD) in Rossinovich (KPI). Higiena in zdravstvo: predsednik De Maria (KD — 19 glasov); podpredsednika: Usvardi (PSU) in L i Mauro (KPI); tajnika Bartole (KD,. in Cecaiti (PSIUP). Principe, ki je bil izvoljen za podpredsednika v komisiji za kmetijstvo, je izjavil, da ne more spre jeti funkcije, nakar si je predsednik Truzzi pridržal odločitev, da izvede na eni prihodnjih sej glasovanje za novega podpredsednika. Kolikor se je zvedelo, je tudi Di Vagnlio poslal predsedniku pravosodne komisije Realeju pismo z ostavko na mesto tajnika v tej komisiji. V komisiji za zunanje zadeve j« prejel 12 glasov kot kandidat za predsednika Longo (KPI). Reale je bil v svoji komisiji izvoljen prt drugem glasovanju z 19 glasovi (od 35); 16 glasovnic je bilo belih Tudi v komisiji za promet je bi! izvoljen Bensi šele pri drugem glasovanju; 13 glasov je dobil Gatto Kosigin v Stockholmu STOCKHOLM, 11. — Predsednik sovjetske vlade Kcsigin je prišel danes na tridnevni uraden obisk na Švedsko. Na letališču so ga sprejeli predstavniki vlade Tage Er-lander in nekateri drugi člani vlade. Navzoč je bil tudi posredovalec OZN za Srednji vzhod Jarring, ki je prišel iz Londona. Kosigin je imel danes prvi pogovor z Erlanderjem. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Podpisala sta tudi ratifikacij)' konzularnega sporazuma med obema državama. Kosigin je nocoj na večerji izjavil, da v Vietnamu ne more biti miru, če ZDA ne ustavijo napada in prekinejo bombardiranja Severnega Vietnama. Prav tako ne more biti miru na Srednjem vzhodu, dokler se Izrael ne umakne z zasedenega arabskega ozemlja. V zvezi z Evropo je Kosigin izjavil, da je glavni vir napetosti zahteva zahodnonemških revanši-stov, da bi menja1- meje, ki so nastale po drugi svetovni vojni. Izjavil je tudi, da je še prezgodaj za sklicanje evropske konference o varnosti LONDON, 11. — Obe glavni angleški stranki, laburistična in konservativna, ;mata svoje upornike. Pri laburistih je 23 poslancev glasovalo proti zakonskemu načrtu za politiko cen in dohodkov, medtem ko je kar 44 konservativnih poslancev glasovalo proti vladi pri zakonskem načrtu, k: prepoveduje rasno diskriminacijo Danes sta stranki vsako svoji afero rešili brez disciplinskih posledic za neposlušne poslance. PO ŠTEVILNIH PROTESTIH ČEŠKOSLOVAŠKEGA TISKA Jutri se končno začne umik sovjetskih čet iz Češkoslovaške V v Sovjetski tisk nadaljuje napade na proces demokratizacije CSSR - KP GSSR se še ni odločila, ali pojde na sestanek, ki ga predlagajo komunistične partije - Pisma partij se razlikujejo po tonu in pismo iz Berlina je naj. ostrejše ter obtožuje češkoslovaško vodstvo revizionizma PRAGA, 11. — Predstavnik vlade ie danes sporočil, da se bo končni 'umik sovjetskih čet iz CSSR po zaključku manevrov varšavskega pakta začel 13. julija. Uradno sporočilo o tem ie še prej objavilo vrhovno poveljstvo si' varšavske-ea pakta p0 '-ec dneh nezadovoljstva v CSSR zaradi dejstva, ke. so sovjetske čete, ki so se bile udeležile omenjenih manevrov, bile se vedno na češkoslovaškem ozemlju er.ajst dni po zaključku manevrov. Sporočilo vrhovnega poveljstva pravi; «Druge čete bodo pripravljene, da zapustijo češkoslovaško ozemlje v prihodnjih dneh. Njihov postopni umik se bo začel 13. julija. Pristojne češkoslovaške oblasti so v stalnem stiku s poveljstvom varšavskega pakta in bodo Izvedle potrebne pogoje za ta umik. Davi je tiskovni ataše ministrstva za obrambo František Kudrna Izjavil bratislavskemu listu «Ludu»: ((Ministrstvo za narodno obrambo upa, da bodo sovjetske čete zapustile kmalu češkoslovaško ozemlje. Sovjetski maršal Jakubovski ni do sedaj dal ukazov o njihovem umiku.)) Kudrna pa je dejal, da gre število sovjetskih čet v «nekaj sto» In ne v «tisoče», kakor se je trdilo. Izjavil je tudi, da je do sedaj že 35 odstotkov vojakov, ki so sodelovali pri manevrih varšavskega pakta, zapustilo CSSR Pripomnil je; «Kakor je bilo sporočeno, so še osta- li vojaki pod poveljstvom maršala Jakubovskega, še v CSSR. da nadzorujejo svoje orožje. Sovjetske čete so hotele oditi, toda razvoj notranjega stanja t.j posledice, ki so nastale zaradi protisovjetskih letakov, je zakasnil njihov odhod.* Kudrna je dejal, da so protisovjetski letaki razlog, zaradi katerih je maršal Jakubovski odložil odhod svojih čet. Nato je Kudrna izjavil, da število sovjetskih čet ne bi zadostovalo, da bi vplivalo na potek dogodkov v CSSR, in je pripomnil, da so sovjetske čete v zahodni češki, kt meji z Zahodno Nemčijo, In v zahodni Moravski v osrčju države. Agencija CTK je javila, da praški listi «Prace», ((Svobodne slovo* in «Lidova demokracije* izražajo presenečenje zaradi zakasnitve, s katero je bila objavljena ((zadovoljiva novica* o umiku vseh čet varšavskega pakta. ((Svobodne slovo* ob- Ncmirni študentje v ZRN BONN, 11. — Študentje so včeraj za nekaj ur ponovno zasedli sedež berlinske Svobodne univerze v znamenju protesta proti akademskemu senatu inštituta za orientalne vede, ki je odklonil študentovski osnutek novega pravilnika. Policija Je takoj obkolila poslopje, čez nekaj časa pa so se študentje sami umaknili. Osemdeset študentov je policija odvedla na zasliševanje. PREDSEDNIK ZAH NA OBISKU NA BRIONIH Tito in Naser se posvetujeta o stanju na Srednjem vzhodu Jarringovo odposlanstvo ima malo možnosti uspeha, če Izrael jasno ne sprejme resolucije varnostnega sveta o umiku čet Tito je poudaril nujnost konference voditeljev nevezanih držav BEOGRAD, 11. — Včeraj popoldne je prišel iz Moskve v Jugoslavijo predsednik Združene arabske republike Abdel Naser na dvodnevni prijateljski obisk. Na puljskem letališču ga je čakal in pozdravil predsednik Tito s skupino jugoslovanskih voditeljev. Predsednika sta nato odpotovala z jahto «Podgorka» na Brione. Danes sta predsednika na Brionih skupno s svojimi sodelavci razpravljala o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Z jugoslovanske strani so se udeležili razgovorov, poleg predsednika republike, Edvard Kardelj, Milentije Popovič, Mika Spiljak, Vladimir Bakarič in druge osebnosti, Dopoldanski razgo- vjetski zvezi še posebno pomenljiv, zato ker je prišlo do njega v važnem trenutku, ko Egipt obnavlja svoje moči, da bi po zastoju prevzel pobudo. Do srečanja je prišlo po različnih srečanjih v Moskvi in v trenutku, ko Egipt raste kot država, ki dobiva podporo na vseh frontah — vojaški, gospodarski in politični.* vori so bili v največjem delu po- Zvezna konferenca Socialistične svečeni izmenjavi misli o položaju zveze delovnega ljudstva Jugosla-na Srednjem vzhodu. vije je po dvodnevni razpravi o Predsednik Naser je na kratko aktualnih političnih vprašanjih in prikazal trenutni položaj in pono- o razvoju na upravah in komunah vil stališče svoje vlade, ki se za- 0 sprejetih sklepih ugotovila, da vzema za politično rešitev krize, bodo smernice iz predsedstva iz-toda če bo Izrael vztrajal pri svoji vrtnega komiteja CK ZKJ spod-nepopustljivosti, bo ZAR prisilje- buda za široko politiko akcije na s silo osvoboditi zavzeta ozem- zveze. Konferenca se je zavzela za lja. V zvezi s tem je Naser iz,;a- povečanje vpliva delovnih ljudi in vil, da so oborožene sile ZAR ob- Socialistične zveze v delu skupšči-novljene in sposobne za obrambo ne. S posebnim sklepom se zvez-dežele. Položaj na Bližnjem vzho- na konferenca obvezuje, da na je- du je bila glavna tema razgovorov Naserja s sovjetskimi voditelji v Moskvi. Razgovori v Moskvi so se sen določi osnovne naloge in obliko delovanja Socialistične zveze, o volitvah v zastopniška telesa, ki predvsem nanašali na pota in ob- bodo prihodnje leto. Konferenca like sovjetsko-egiptskega sodelova- je podprla apel stockholmske kon-nja v naporih za rešitev krize in. ference o Vietnamu, s katerim se odstranjevanje posledic lanskega zahteva od vlade ZDA, da takoj P« ODSTOPU P0MP1D0UJA ~™,m. - ----- poudaril ne- dli . u nvo opozicijo Leonejevi vla-Je’ J? Je najslabša vlada, kar jih yah mogoče sestaviti po volit Hg maja* tal kanec La Malfa je podčr-kj6r “teti de] Leanejevih trditev, nadaii°Von da ho. neizvedljiva in nereal-ga' i. : te pokazal sam govor, ki tavr111161 Ligrao med debato. Vatao S° 1)8 te Pt>dal tudi glaso-'teJu n av° za KPI ofital Je Le0‘ VQru v svoJem današnjem go-* m niti omenil nobenega vpra- De Murville se posvetuje za sestavo nove vlade Chaban-Delmas ponovno izvoljen za predsednika poslanske zbornice - Sporazum francoske banke z nekaterimi centralnimi bankami za obrambo franka PARIZ, 11. — Georges pompidou je sinoči sporočil generalu de Gauliu odstop svoje vlade. Nato je predsednik republike zauoal sestavo nove vlade de Murvillu. Zatem Je bil Pompidou izvo- Sa,‘V so ga postavili komunisti. ljen za častnega predsednika golistične noslanske skupine. De Gaulle pa mu je v pismu sporočil, da pričakuje od njega, da bo izpolnil vsako nalogo in sprejel vsako dolžnost, ki bi mu jo nekega dne lahko zaupala Francija. Maurice Couve de Murville je začel posvetovanja že včeraj in jih Govornik je nato govoril o majskih dogodkih in je dejal, da so hude napake vlade povzročile izbruh upora študentov, kakor «neizkuš-nost vojaka povzroči eksplozije bombe*. Naštel je napake vlade in poudaril potrebno reformo univerze in je nato dolgo govoril o demonstracijah. ki so sledile študentovskim demonstracijam. Ostro je kritiziral načrte de Gaulla o «so- GauUu seznam novih ministrov. Danes je bila prve seja nove po-sianske zbornice. Začetni govor je imel 80-letni poslane Ducos, ki je postal dekan poslanske zbornice pred 16 meseci, ko je umrl znameniti kanonik Kir Govornik je ugotovil, da je na klopeh levice nastala zelo velika praznina. Dodal je, da je to toliko bolj obsojanja vredno ker to ni rezultat politične igre, temveč posledica kampanje, ki j- slikala raznovrstna strašila pred očmi volivcev, da jim prepreči videti resnico. mokratični, tezo, ki teži po ukinitvi zamisli absolutne oblasti na vseh področjih in hoie reformo struktur podjetja, da lahko nastane popolna enakost pri delovanju organizmov in izvajanju poveljstva med kapitalom in delom*. Sledilo je glasovanje za izvolitev predsednika poslanske zbornice, ki bo ostal na tem mestu ves čas .rajanja zakonodajna dobe. Ponovno je bil izvoljen dosedanji predsednik Chaban Delmas. Francoski tisk se sprašuje, ali je bil Pompiaou enostavno odstav- ljen, ali pa je bil razrešen v pričakovanju drugih visokih nalog. Mnenja so deljena. Nekateri listi so mnenja, da so med majsko krizo nastala med njim in de Gaul-lom nesoglasja. «Humanite» pa piše, da je odločil monarh. «Pompi-dou je bil nekoliko izčrpan po šestih letih službe in treba je bilo dati vtis obnove*. Drugi komentator): pa poudarjajo de Gaullovo pismo Pompidouju, v katerem mu svetuje, naj bo pripravljen za prihodnif. visoke naloge. Francoska banka je javila, da je sklenita važen kratkoročen sporazum z raznimi centralnimi bankami za znesek milijardo in 300 milijonov dolarjev. Ta operacija i-ma namen obrambe franka na tujih trgih s sodelovanjem centralnih evropskih bank iz Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske in banke za medarodnt poravnave v Baslu, kako. tudi ameriške zvezne rezervne banke. Namen sporazuma je pomagati francosk' banki za primer, da bi morala uporabiti svoje rezerve. Sporazum je podoben sporazumu, ki so ga bili sklenili svoj čas za obrambo funta šterlinga. izraelskega napada. Naser se je v današnjem razgovoru dotaknil tudi najnovejših naporov posebnega odposlanca U Tanta, švedskega diplomata Jar-ringa. Iz njegovih besed je razvidno, da Kairo s simpatijami spremlja najnovejše Jarringovo akcijo, istočasno pa kairski politični krogi kažejo dvom v uspeh Jarringove misije, če Izrael na nedvomljiv način ne sprejme resolucijo varnostnega sveta o umiku čet z zavzetega ozemlja in če vlada v Tel Avivu ne objasni, kaj misli pod «gotoviini ihejami*. Naser je govoril tudi o akcijah odporniških sil v Palestini, ki bodo po njegovem mnenju sčasoma prerastle v redno silo. TUto je podobno kot sinoči v svoji zdravici na večerji dal vso podporo naporom ZAR za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in dejal, da nihče ne more ZAR zanikati pravico, da s silo osvobodi ozemlje, ki ga je zavzel Izrael. Popoldanski razgovori so bili posvečeni bodoči konferenci voditeljev držav nevezanih in drugih miroljubnih držav. Tito je sinoči v zdravici na večerji v čast Naserju poudaril, da mednarodne odnose poleg položaja na Bližnjem vzhodu in vojne v Vietnamu resno obremenjujejo oboroževalna tekma, kopičenje sredstev množičnega u-ničevanja, razlike med razvitimi in nerazvitimi področji in politika diskriminacije, ki jo ustvarjajo ne katere gospodarske organizacije razvitih držav. Po mnenju jugoslovanskega predsednika mednarodni položaj vedno bolj vsiljuje potrebo sklicanja konference voditeljev nevezanih držav, ki bo pomembna manifestacija politike napovedovanja in manifestacija javnega mnenja v borbi za mir. Iz dosedanjih posvetovanj po besedah Tita izhaja, da bi se konferenca, da bi dosegla zaželeni uspeh, morala zavzeti za popolno spoštovanje svobode in neodvisnosti, suverenosti in celovitosti vseh držav, obsoditi politiko sile in napadalnost ter vmešavanje v notranje zadeve drugih in zavzeti se za uspešen gospodarski razvoj, za demokratične mednarodne odnose in enakopravno sodelovanje. Kairski «A1 Ahram* poudarja po men Naserjevega obiska v Jugoslaviji in piše: «Ta obisk Je po Naserjevem uradnem obisku v So preneha bombardiranje Severnega Vietnama, da bi se na ta način gajanja med ZDA in Demokratično republiko Vietnam in pričela pogajanja za rešitev vietnamskega vprašanja na osnovi načel ženevskih sporazumov iz 1954 .leta. Kakor poročajo iz Londona, se je novi ameriški predstavnik v OZN George Bali začel včeraj posvetovati v Londonu z britanskimi predstavniki o Srednjem vzhodu. Jordanski zunanji minister Rifai se je danes sestal z britanskim zunanjim ministrom Stewartom, potem ko se je pogovarjal z Jarrin-gom. V Londonu se bojijo, da bi Jordanija zahtevala v OZN sankcije proti Izraelu, ker ta ne izvaja resolucije varnostnega sveta. To bi onemogočilo vsa nadaljnja pogajanja za nirno rešitev Egiptovski poslanik v OZN je poslal pismo varnostnemu svetu v zvezi z bonmardlrar.jom Sueza in poudarja da je bil namen tega podlega dejanja onemogočiti napore za mir na Srednjem vzhodu. Pismo dodaja, da je izraelski napad povzročil velike izgube med civilnim prebivalstvom in veiiko škodo. Ameriški podpredsednik Humph-rey je danes izjavil da je naklonin nadaljevanju ameriške vojaške pomoči Tzraelu, dokler ne bo dosežen trajen mir na Srednjem vzhodu. Doda na je da je pravi odgovor na krizo na Srednjem vzho-. du »sporazumne razorožitev*, i-1 B. B ustvarili ugodnejši pogoji za po iiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiittiiitiiiiiiiiuniiiitMiiuiiiiiiii PREDLOG IA PRIZNANJE VZHODNONEMŠKE REPUBLIKE Skupina zahodnoberlinskih meščanov predlaga tudi priznanje meje na Odri in Nisi ter priznanje neveljavnosti muenchenskih sporazumov BERLIN, 11. — Skupina zahodno- ki gospodarskih podjetij, zaintere-berlinskih meščanov, ki se imenuje «Odbor meščanov* in ki ji predseduje bivši zahodnoberlinski župan Albertz, je na tiskovni konferenci predlagala priznanje Vzhodne Nemčije kot prvi koral; k izboljšanju stanja v zahodnem Berlinu. Skupina izjavlja, da, če se hoče imeti kakršna koli možnost rešitve vprašanja povezave z Berlinom, je potrebno sprejeti nekatere vzhodnonemške zahteve, med katerimi je priznanje meje na Odri in Nisi, priznanje Vzhodne Nemčije kot druge nemške države in priznanje neveljavnosti muenchenskih sporazumov. Skupina zahteva tudi, naj se obe nemški drža/i odpovesta izdelovanju in uporab1 atomskega o-rožja. Jugoslovanska delegacija v Srednji in Južni Ameriki BEOGRAD, 11. — Pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Marijana Cetiniča je odpotovala danes lz Beograda državno-gospodar-ska delegacija Jugoslavije na obisk v Mehiko, Kolumbijo, Čile, Argentino in Brazilijo. V delegaciji so zastopniki zveznega tajništva za zunanjo trgovino, državnega tajništva za zunanje zadeve, Narodne banke Jugoslavije, banke za zunanjo trgovino Jugoslavije, zastopni- siranih za trgovinsko Izmenjavo z omenjenimi državami. Delegacija se bo v omenjenih državah pogovarjala z zastopniki vlade in gospodarstveniki o napredku gospodarskega sodelovanja in o drugih vprašanjih potrebnih za odnose Jugoslavije z državami, ki jih bo delegacija obiskala. Delegacija vietnamskih žena v Milanu MILAN, 11 — Tre delegatke zveze vietnamskih žena so danes v milanskem Teatro liri«) prisostvovale svečanosti ki jo je njim v čast pripravila Zveza italijanskih žena Po srečanju z nekaterimi' delavskimi delegacijami iz Lombardije je poslanka Gisella Floreanini izročila Vietnamkam »zlato mimozo*, ki jo Zveza italijanskih žena pokloni osebam, ki so se na poseben način odlikovale v borbi za svobodo in za žensko emancipacijo. Članice vietnamske delegacije so prispele v Milan včeraj. Kmalu po prihodu jih je spre.ie' župan Ania-si. Pozneje so odšle v Šesto San Giovanni in v Novate Milanese, kjer so se sestale /. delegacijami delavcev ta študentov. Javlja uvodnik pod naslovom «Vol-ska in suverenost* In pravi, da ]• sedanje stanje povzročilo govorice, da je ostalo v CSSR še na tisoče tujih čet in da mislijo pripeljati v državo še več tisoč drugih. Večerni list ((Večerni Praha* piše v zvezi s sporočilom o umiku čet med drugim: «Zelo cenimo dejstvo, da so naši zavezniki razumeli naše notranje stanje. Pozdravljamo te novice, ker nam potrjujejo, da j« sedaj vzajemno razumevanje med zavezniškimi državami, da je prevladal čut realnosti in še posebno, da je sodelovanje med socialističnimi državami zmagalo.* List poudarja, da so »češkoslovaški zavezniki razumeli pravico naše dežele do suverenosti*. Naša dežela ne misli na izolacionistično politiko, temveč na sodelovanje med vsemi socialističnimi državami. Smo sestavni del varšavskega pakta in nameravamo spoštovati naše obveznosti do te pogodbe. Toda hočemo tudi sodelovati z drugimi socialističnimi državami na enakopravni podlagi*. Se preden je bilo objavljeno sporočilo o začetku umika sovjetskih čet, so komunisti češkoslovaškega združenja pisateljev poslali sovjetskemu poslaništvu v Pragi pismo, v katerem je med drugim rečeno: «Naši državi, kakor veste, veze iskreno prijateljstvo. Toda danes se naši državljani čudijo, ker se sovjetske enote po zaključku manevrov ne vrnejo domov, kakor je bil napovedal tisk. Prepričani smo, da podaljšanje bivanja zavezniških čet na našem ozemlju lahko povzroči zgražanje in celo nezaupanje do Sovjetske zveze in škoduje prijateljstvu, ki se tako pogostoma poudarja med našima dvema državama.* Včeraj se Je sestala češka narodna skupščina, da izvoli 150 članov češkega narodnega sveta. Dokler ne bo stopila v veljavo nova zvezna ustava, bo ta svet odločal skupno s slovaškim narodnim svetom o ustanovitvi zvezne države Cehov in Slovakov. Tajnik centralnega komiteja KP CSSR Cestmir Cisar je bil Izvoljen za predsednika sveta. Med 150 Izvoljenimi je 20 delavcev. 14 kmetov, 46 CasnUarjev ln političnih osebnosti, 11 tehnikov in 59 znanstvenikov. Trideset članov sveta so poslanci skupščine in 85 jih je članov češkoslovaške komunistične stranke. Moskovska «Pravda» pa nadaljuje kampanjo proti sedanjemu razvoju v CSSR. Danes objavlja dolg članek, v katerem pravi, da v cSSK skušajo protirevolucionarne in protikomunistične sile ob podpori reakcionarnega imperializma spodkopati temelje socialističnega ustroja Izkoriščajoč nestabilen položaj dežele, da bi se povrnili h kapitalizmu. Članek »Pravde* je zelo dolg m značilno Je, da ga Je v celoti objavila tud; vzhodnonemška tiskovna agencija ADN. Predsedstvo CK KP CSSR je tud: včeraj razpravljalo o pismih petin komunističnih strank. N: še znano, kakšno bo dokončno stališče, ki ga bo predsedstvo zavzelo o konkretnem predlogu glede sestanka, ki ga predlagajo partije. Politični krogi v Pragi menijo, da je predsedstvo CK KP CSSR še vedno na razpotju: itj na sestanek ali ne Poudarjajo namreč, da vsebujejo nekatera pisma aprioristične obsodb« posameznih vidikov češkoslovaškega razvojnega procesa, ne pa samo ugotovitve ali ocene Vseh pet pisem vsebuje vabilo na sestanek. Pisma pa se razliku-Jejo po tonu in po ocenah dogodkov v CSSR. Pravijo, da je pismo iz Berlina najostrejše, da obtožuje češkoslovaško vodstvo revizion zrna da izraza bojazen, da bo CSSR zapustila varšavski sporazum in podobno. Najblažje pa je pismo iz Budimpešte, ki izraza zaskrbljenost spričo nekaterih pojavov v CSSR, kot sta na primer proglas: (Dva-tisoč besed* ali pa članek o Imr« Nagyju. Znano Je, da je predsedstvo CK KP CSSR ze prej Kritiziralo omenjeni članek in tudi omenjeni proglas. Kakor poroča moskovska »Prav-da», pozivajo v pismih češkoslovaško partijo na skupen sestanek, na katerem naj bi v celoti proučili proces, ki je nastal v CSSR V Moskvi niso doslej objavili niti vsebine omenjenih pisem niti praškega (idgovora. Sovjetski tisk nadaljuje napade na tiste sektorje češkoslovašsega diužbenega življenja in na tiste po-jih PJ *>vtetsk(h lahl{0 tožijo protisocla-lstlčnlh stremljenj Osnovna nit ifiznJ5 ?f1kov j,e-' cla 80 protisociali-zlfČ1 ,s e \ taKJ ofenzivi, aa te moč češkoslovaški socializem rešiti le z veS£L^l0nltvy° na t vrednost 107 milijonov lir in se z vso hitrostjo odpeljali proti mestu Brž ko je o-ropani trgovski potnik javil zadevo, so policijski organi pripravili cestne bloke in pregledali tudi o-Kolico in stranske ceste v upanju, da bodo našli ukraden avto, kjer kvaliteta celote. V tem prvem filmu sta razvita pred vsem dva dogodka, katerih skup na tema je kratkotrajnost člove škega življenja v primerjavi z raz daljami, ki delijo človeka od osta lih svetov. Znanstveniki so nam mreč dognali obstoj plemena, ki je v mnogem soroden človeštvu, toda prizori iz njegovega življenja, katerim so priča zemljani preko svojih satelitov, so se zaradi izredne razdalje dogajali kar tristo let prej. Usoda tega plemena je torej človeštvu neznana in stiki z njim nemogoči. Prav zaradi tega se skupina znanstvenikov odloči za tvegan poizkus, da bi strnila čas in omogočila daljše polete. Vzpo redno s tem dogajanjem smo priča poletu vesoljske ladje Tatre, ka tero pritegne neznan planet. Go riva za povratek primanjkuje, signali do zemlje pa bi prišli le po 50 letih. Kljub temu posadka ne izgu bi navdušenja za raziskavo in najde na planetu še drugo vesoljno ladjo neznanega izvora, ki je doživela isto usodo. S pomočjo najdenega goriva se vrne na zemljo z velikim številom novih podatkov in razširi vest o neznanem bitju, ki je uničilo prejšnjo posadko, katere povratek so čakali zaman. Stvar je zelo čudna, ker je žena le poljubila nekega neznanca čudne zunanjosti, o katerem ni ne du ha ne sluha. Mlada Yvonne, zdrav niča, ki se zelo rada predaja domišljiji, odda preko teleprinterja vest, da so se na otoku izkrcali marsovci, toda preden novinarja vest zanikata, pride na zemljo skupina vesoljske policije, ki prevzame vso zadevo. Tako pride tudi na dan resnica: neznanec je bil prav eden izmed njih in na njihovem planetu je poljub dovolj za koncepcijo. Novinarja vsa vesela pošljeta to vest v svet, toda ko pride m mesto njihov predstojnik, so marsovci že odšli in zbrisali za sabo vse sledove. Novinarja tako izgubita mesto in zaupanje vase in se niti ne zmenita, ko se sredi morja prikaže o-gromen dinozaver. Prav sproščenost tematike, ki nima nobenih psiholoških teženj, je pritegnila gledalce, ki so jrreživeli s tem filmom brezskrben in vesel večer. vedujejo prihod mrzlega območja, zaradi česar bo prišlo do hudih neviht. Pravijo, da se bo med 16. in 22. julijem temperatura mižala, kasneje pa se bo ponovno precej t stinik Sterna in Die Zeit. Na Bu- Nekronani kralj nemškega tiska hamburški založnik Axel Cesar Springer je zmedel nasprotnike in tekmece. Prehitel je vse, ki so zahtevali, naj obrzdajo njegovo vladavino nad javnim mnenjem, in se tako izognil usodi Cecila Kinga v Britaniji. Vendar je izgubil pomembna rundo. Vse desetletje je Springer večal svoj koncem in moč. Z 19 časniki in časopisi v skupni nakladi 17,5 milijona izvodov je nadziral tržišče. V Hamburgu in zahodnem Berlinu ima v rokah 90 odstotkov časnikov, po vsej deželi 39,5 odstotka, med časopisi pa 18 odstotkov. Ni kupoval samo tiskam in časnikarjev, ni zgradil samo največje evropske centrale za barvni tisk in svoje prodajne mreže. Springer se Je prepustil tudi političnim težnjam. Najbrž je ni ugledne osebnosti, ki bi ne bila njegov gost! Kogar njegovi časniki hvalijo, ne more propasti. Domači politiki to upoštevajo. Seveda upošteva to tudi Springer. Kurz njegovega tiska se iz leta v leto bolj obrača na desno. Majhni tekmeci vpijejo in protestirajo. Spočetka so se jezili nad Springerjevim bulvarskim tiskom, ki je imel druge časnike, ki so podprli gibanje zahodnoberlinskih študentov, za tolpo in teroriste. Po tragični smrti študenta Ohmersorga — pred letom dni — so Bild in drugi Springerjevl časniki odprto napadali študente. Ti so odgovorili z zahtevo: ((Razlastimo Springerja!« Ko je Baohmann streljal na študentovskega voditelja Dutschkeja, so jezni študenti hoteli sežgati Sprlngerjev tiskovni center, vendar ga je policija s silo obranila. Ko je Springer demonstrativno zapustil posebno vladno komisijo 17 članov, ki naj bi preiskali koncentracijo moči v tisku, pa je nastal temeljit preobrat. Springer je kljub odsvetovanju komisije pričel izdajati nov ilustrirani časopis, ki je dosegel v pol leta poldrugi milijon izvodov. Na čelo nezadovoljnežev v komisiji se je postavil drugi hamburški založnik Buzerlus, sola- jela novo razdelitev časnikarskega tržišča. Kdor ima 20 odst. časopisna naklade, ogroža svobodo tiska. Kdor ima več kot 40 odst. tiska v rokah, že prizadeva škodo, zato mora del koncema prodati. Predloga študentov in levega razumništva, naj hi Sprlngerjev koncem podredili družbenemu nadzorstvu, seveda niso sprejeli. Springer je čutil, da je poražen, pa je pohitel. Ponudil je pet časopisov naprodaj svojemu tekmecu dr. Buzeriusu! Sedaj je padel Buze-rlus v nemilost. Očitali so mu, d* si Skuša sam prigrabiti monopol To je Springer tudi želel. Zato j« prekinil pogajanja in naslednjega dne prodal časopise svojemu dolgoletnemu poslovnemu prijatelju Weipertu iz Stuttgarta!! Novi lastnik je privolil v to, da ne bo spremenil narave časopisov. Za kakih sto milijonov mark j« Springer prodal tudi stroje in uredništva časnikov, skupaj s pisalnimi mizami in časnikarji! Sindikat grafičnih delavoev je to prodajo pozdravil kot korak * zmanjšanju moči monopolov, vendar je opozoril, da nevarnost pred koncentracijo tiska s tem še ni minila. Springer bo z dobljenim denarjem še bolj moderniziral dnevnike in tednike, ki jih ima in V še naprej močno vplival na javfld mnenje. Naročnino za TV jo treba plačati zvišala. Izeriusovo zahtevo je komisija spre- RIM, 11. — Kasacijsko sodišče *e je prvič bavilo v kazenskem odseku z vprašanjem plačevanja naročnice za televizijo Najvišje sodišče je namreč razveljavilo razsodbo v Caltanisetti, s katero s« lani oprostili nekega obtoženca, & ni plačeval naročnine. KasacijsM sodišče je razsodilo, da izraz «ra' diodifussione velja tudi za televizijske oddaje in da je plačevanj* uzakonjeno ne samo z zakonsW normo iz 1938. leta. temveč tu® z normo iz 1948. leta. ki je določila višino naročnine. 1 1XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX: x: PONUDBA JAVNOSTI 150 MILIJARD LIR OBVEZNIC 6 odmevu sem zaslišal zasmehljivc pesem obalnih Istranov «Maramau, perchč sei mortov. Dogodek je značilen za značaj Sardincev, ki v srdu pobesne: ko je Garati obračunal z mano, mu še ni odleglo. Zaletel se je v lopo, kjer so hranili strešne korce, in si svojo ihto potolažil tako, da je prelomil strešnik z obema rokama na lastni •iglavi. Ko pa sem očital tovarišem, zakaj niso zadržali Garaua, ko se je zaletel vame, so mi objasnili, da se v takih dvobojih ne sme nihče vtikati med borca. Ko po letih razmišljam o takih svojih dogodivščinah, moram ugotoviti, da so bile le predvaje za bodoče tveganosti v življenju. 0-menjeni zlonamerne vsiljeni dvoboj mi je bil v pouk in mi kasneje koristil. Kajn, ko sem bil na otoku Tremiti kot interniranec, sem tudi jaz le mirno opazoval krut dvoboj med nekim Sardincem in Korzičanom, dokler nista oba nezavestna obležala in je zadnji imel nekaj zob Sardinca v razbitem čelu. Drugič sem se prav tara s sunkom glave pod brado pobesnelega ustaša, ki je na otoku delal pokoro za neke poneverbe, rešil njegovega objema, ki bi me skoro strl. Ob koncu avgusta sem prejel iz Trsta cenzurirano ženino pismo. Pisala mi je. da je fašistična tajna policija preobrnila naše stanovanje in se druga v istem nadstropju. Bilo je polno prog cenzurnega črnila, ki so me navdale z zlo slutnjo, da so verjetno aretirali moje prijatelje in znance. Zadnje dni moje službe v trinajstem sanitetnem oddelku so me izpostavljali rafiniranemu ogledu vseh najvišjih častnikov. Delal sem še vedno v lekarni med vojaškimi zdravniki, farmacevti in medicinci, ki so ostali vsi zelo prijazni. A kadar si je želel ogledati se me kdo izmed višjih, med temi sam general, me je najprijaznejši izmed njih pospremil k njim m mirno javil: tbignor generale, questo e Kravos.* Zaskrbljen sem pričakoval najhujše, ker sva z Dušanom slutila, da vse to vodijo iz Trsta. Končno se je 7. septembra javil pri polkovniku marescialo karabinjerjev v spremstvu dveh podrejenih in zahteval mojo izročitev. Na moje vprašanje, za kaj gre, je dejal, da le za petminutne zasliševanje. Toda polkovnik mi je potisnil v roke moj leseni vojaški kovček, češ vzemi za vsak primer. Brez besed so me odvedli v vojašnico, da pred mano pregledajo se moje ležišče. Tedaj pa pridrvi ves besen zunanji stotnik sanitetnega oddelka, ki sem ga le površno poznal. Pred vsemi me prične grobo zmerjati z «vigliacco, tra-ditore*. Odločno sen zanikal, da bi bil podlež in izdajalec. A to ga je še bolj razkačilo, da je divje zamahnil s pestjo proti moji glavi, da sem se komaj umaknil. Tedaj se je navidezno odločno postavil zame maresciallo trdeč, da je od sedaj naprej on odgovoren zame, ker mt mora nepoškodovanega pripeljati v Trst. Mož se je umaknil, vendar nerad in za slovo je še zmerjal in nekajkrat pijunil. Nato so me odvedli v zanemarjeno jetnišnico in me zaprli v umazano samico. 0-poldne pa mi je paznik prinesel kosilo v moji aluminijasti posodi, ki jo je označeval moj priimek. To mi je bilo v tolažbo, saj mi jc pričalo, da vsaj nekdo od zunaj misli name. Vendar zaradi razburjenosti msem megei použiti testenin s fižolom, mojega zadnjega vojaškega kosila. Naslednje jutro sta se na visoko obzidanem dvorišču te srednjeveške jetnišnice čakala dva surova moža. Povrhu vojaške obleke sta mi nadela delavsko tuto. Pri tem sta me začela suvati in zmerjati, jaz pa serr. začel klicati na pomoč, kolikor sem pač mogel. Spet se je prikazal maresciallo in ukazal, naj mirujeta. Nato mi je dal na glavo šofersko kapo in me izroči! karabinjerjema, ki sta pravkar prišla. Prvi, starejši, grob apuntato iz Quarttija mi je nataknil železne lisice, drugi, ki je bil videti bolj človeški, je bil mlad NapoJitanec in je starejšemu pomagal, da sta me na po- vodcu odvedla na staro kočijo z dvema kolesoma, v katero je bil vprežen mršav konj. Sesti sem moral na klop, ki je bila za ko-čijaževim hrbtom, med karabinjerjema. Starejši pa je vedno trdno držal v rokah povodec. Koči jaž je zavpil in udaril z bičem, nakar je konj potegnil, že na vogalu prašne ulice pa se je pojavila gruča pobalinov, ki me je obmetavala s kamenjem in konjskimi figami ter kričala: «U tra-ditorel* Karabinjerja se za to nista zmenila, le kočijaž je hitreje pognal. (Konec) lll■lllllllllfnlll1llllllltll|lll|||||||||||||||||||||||||||||||,mUl|||||||||||||||||l|||||||||||l,|||||l||,|||,||||||||||||||||||| IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Mladi sovjeiski grafiki razsiavljali v Sesljanu Razstava grafik petnajstih mladih Moskovčanov v Sesljanu je bila pomembna po tem, ker je to bil pri nas prvi neposredni stik s sovjetskimi slikarji ki se razen tega razlikujejo od onih z uradnega prikazovanja na beneških bienalih. Prireja jo devinsko-nabre-žinska ustanova za pospeševanje tujskega, prometa s posredovanjem tržaške revije *L’Asterisco», ki je svetovala ponovitev te že v Rimu prikazane razstave, kot jo je uresničila, po lanskem obisku Moskve, v svoji galeriji Angelica Savinio De Chiricc. Presenečenj seveda nismo pričakovali, ker revolucionarnost u-metnosti Tatlinga iv Maleviča je že del zgodovine in po odhodu Chagalla in Kandinskega iz Moskve, se je nje udarnost prenesla na Zahod. Vendar pa daje razstava slutiti, da pod vsesplošno socialistično stvarnostjo ruske likovnosti še vedno klije seme omenjenih novatorjev, «da pod njim,* kot piše Carlo Milic v krasno ilustriranem katalogu, tni nehalo utripati poživljajoče tkivo*. Posamezno ocenjevanje slikarjev presega naš okvir. Ugotavlja- mo pa njih skupno, čeprav zaostajajoče stremljenje prilagojevanja napredni umetnosti ostale Evrope. Tako vidno pronica v listih Kalininija Chagallova bujnost domišljije, pri Kropirmcki pa fanta-stičnost ob propadanju ruske bit-nosti, staroruski dokumentarnem listin v materični abstraktnosti Plavinskega, ki pa je zahodno čista pri Masterkovijc-vi. Metafizično so dojete pokrajine v listih Vectomovn v črtni abstraktnosti Kleeja po one Nemuk-hina Zidovsko obarvana mednarodnost velemest izstopa v portretu izpolnjenem z množicami ma-nifestantov in nebotičnikov. Prekrivanje ploskev sicer nepredmetnega videza s stvarnimi oblikami, ki so večkrat folkloristično dojete, tvorijo v nekaterih delih opazno izstopajočo značilnost, tako na primer vnaša Sobote v v abstraktno luknjičavo izglodanost cerkveno simboliko ikon Nasprotno pa Žut-kovski v svojem plešočem paru, ki je tak le v obrisih figur, le te polni s podstaiom geometričnega abstraktizma. MILKO BAMBIČ tentat*, ki ga režira Sadil Hadžič. Hadžič še vedno snema na terenu je torej še razmeroma daleč od zaključnih del, ki so potrebna za predvajanje na tako pomembni prireditvi. V filmskih krogih menijo, da bo Hadžič prikazal v Pulju le nek.aj detajlov, da bi tako predstavnikom domačih in morda tujih distributerjev pokazal, kaj je pripravil, odnosno kaj njegov film o tem zgodovinskem dogodku dejansko predstavlja. O tem filmu in o pripravah je bilo ob času veliko govora, saj so se napovedovala velika imena, ki naj bi v tem filmu sodelovala. Podobno kot s Hadžičevim «Atentatom* je tudi s filmom *Ko golobi lete*, ki ga je prijavilo podjetje «Avala film*. Rekli smo, da je prijavljenih izbirni žiriji 33 filmar. Žirija bo od tega izbrala tisto, kar bo smatrala za vredno za festival. Mi pa bomo navedli naslove in to v izvirniku, to se pravi z naslovi, pod katerimi bodo filmi predstavljeni v Pulju. Slovenska filmska industrija je za Pulj pripravila le dva filma. Podjetje *Viba film* iz Ljubljane je namreč prijavilo cNevidni bataljon* ter «Sončni krik*. Največ filmov je prijavilo beograjsko podjetje «Avala film*, ki obljublja za Pulj kar 8 filmov, ki pa, kot smo že videli, niso še vsi nared. *Ava-la film* je prijavila naslednje naslove: «Sirota Marija*, tima Iju-bavi nema ljubavi*, «Kad golu-bovi polete*, tVišnja na Tašmaj-danu*, tNevmost bez zaštite*, «Ro-bija*, tUzrok smrti ne pominjati* ter tPohod*. Hrvaško i Umsko podjetje «Ja-dran film* ie prijavilo 4 filme, ki nosijo naslednje naslove: zimam dvije mame i dva tale*, zGoli čo-vik*, zGravitacija ili fantastična mladost B. Horvati:* ter zTri sata za ljubav*. Beograjski FRZ je prijavil 5 filmov: zBrat dr Homera*, ziU raskoraku*, zKad hudem mrtav i beo*, zOperacija Beograd* ter že omenjeni še ne dokončani Hadžičev film zSarajevski atentat*. Sarajevsko filmsko podjetje zBosna film* je prijavilo 3 filme: zZlatna pračka*, zStanica Otalin* in zMali vojnici*. Makedonsko podjetje tVardar film* je prijavilo prav tako 3 filme: «Makedonska krvna svadba*, «Memento>. in zRepubli-ka u plamenu*. Zadnje čase zelo podjetni beograjski Kino klub je prijavil dva filma in sicer: zDe-lije* ter zPre istine*. Omeniti moramo spet Sarajevo, točneje sarajevsko podjetje zStu-dio film*, ki je najavilo 2 filma: zUdji ako hočeš* ter zOpatica i komesar*. V sklopn jug. filmskih podjetij je treba omeniti še 4 podjetja, ki so se pa pripravila le s po enim filmom. Beograjski zDu-nav film* je za tekmovanje na letošnjem puljskem festivalu prijavil film zPodne*, zKosmet film* iz Prištine je prijavil film zVuk s Prokletije*, novosadsko podjetje zNeo-Panta film* je prijavilo zSve-ti Pesak*, črnogorski zStudio film* pa film po Mihailc. Lalica delu zLelejska gora*. Kakor vidimo, je naslovov veliko in filmskt poznavalci pravijo, da je izbira različna in da se upa na nekaj dobrit del. Hkrati velja že omenjena pripomba, da ni vse nared. Siva- žirije je, da iz vseh filmov izbere najboljše in kdo ve, ali no bo tudi v letošnji jugoslovanski filmski proizvodnji nekaj del, k: bi bila vredna tudi tujih festivalov, saj se jugoslovanska filmska umetnost zadnje čase kar krepko uveljavlja na mednarodnih prireditvah. Mimogrede bomo vendarle rekli, da v seznamu prijavljenih filmov ni Bulajičeve zBitke na Neretvi*, kar je tudi razumljivo ker je Bu-lajič že pred časom rekel, da bo njegov film dokončan šele jeseni. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila - 7.00 Koledar - 11.35 Slov. pesmi - 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije 17.00 Tamburaški ansambel - 17.20 Poljudna enciklopedija - 18.00 Ljudske pesmi -18.15 Književnost in prireditve - 18.30 Peričič, godalni kvartet -19.20 Priljubljene melodije - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo - 20.50 Operna glasba. 12.05 Poje N. Apollonio - 12.25 Tretja stran 14 00 Duo Russo-Safred - 14.10 Verdijev «Rigo-letto*. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Operne uverture - 10.00 Poj, senčnikom - PETEK, 12. JULIJA 1968 punkt - 13.20 Koncert - 14.45 in 15.15 Popevke - 16.00 Spored za mladino - 17.40 Tribuna mladih - 18.15 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba 20.15 Zbori -20.45 Koncert - 22.00 Skladbe za godala. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman -11.40 Plošča za poletje - 14.00 Ju-ke box - 15.00 Plošče - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Ansambel «1 delfini* - 20.43 Dva orkestra - 21.15 Festival neapeljske pesmi. III. program 10.00 Clementi in Schubert - 10.40 Štirje Monteverdijev! madrigali -12.20 Schubert in Brahms - 13.05 Simf. koncert - 14.40 Hayden: «Štirje letni časi* 17.15 Čajkovski, trio opus 50 18.15 Gospo- 11.00 Pisan spored 12.00 in 12.50 darstvo - 18.45 Ruski simbolizem Saa„Jpc,_zelj?h..; 14'°° Za tiste. 20.30 Poljudna znanost. ki gredo na počitnice 15.00 Orkester in zbor 14.00 in 15.10 0- perna panorama - 16.30 Od Soče do Drave 17.30 Popoldanski koncert - 18.40 Ritmi 19.00 in 20.30 Prenos RL i 20.00 Orkester - 23.10 Pisana glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 0.30 Popevke - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontra- FHodifuzija 8.00 Scarlatti in Pergolesi - 10.10 Tartinijeve skladoe - 10.20 Liszt in Smetana - 11.40 Prokofjev: «Vojna in mir* - (Lahka glasba): 8.30 Glasba ■/ vsega sveta. Slovenija 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila - 8.25 Inform oddaja - 9.08 Glasbena matineja 10.00 Pionir- ski tednik - 10.30 Trikrat deset 11.15 Pri vas doma - 13.10 R Smendzianka in M. Pollini igrat Chopina - 13.30 Kmetijski nasvel - 13.40 Čez polje in potoke - 14.3 Priporočajo vam. . 15.05 Vedi zvoki - 16.20 Turistični napotki 16.40 Veliki orkestri - 17.00 Vsa dan za vas - 18.05 človek in zdrav je - 18.15 Koncert no željah - 19.0 Aktualnosti - 19.15 Zvočni razglec - 19.45 Kulturni globus - 20.0 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poj Bojan Kodrič - 21.00 Zbor michi ganske univerze - 21.30 Glasber cocktail - 22.15 Oddaja o morju 23.10 Festival jazza v Stockholm - 24.05 D. Tadijanovič: Pesmi. Ital. televizija 15.30 Tour de France - 18.1 Spored za mladino - 19.45 špor in kronike 20.30 Dnevnik - 21.0 TV tednik - 22.00 Film: «čiste rc ke» - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 Festiva neapeljske pesmi 22.45 Glasbe no-govorni spored Jug. televizija 21.00 in 23.05 Paročila - 19.3 Rožni pogovori - 19.45 Bach i predklasiki 20 05 Velika pastt rala — film 20.30 Niso sam rože rdeče — glasbo - 20.50 Vija vaja - 20.56 Pesem poletja - 21.3 Rondo — jug. film - 23.40 Sin fonični koncert. IVAN REGENT: SPOMINI 6». Ker pa zajema obča zgodovina babilonsko, egiptovsko, kitaj sko, japonsko, grško in rimsko dobo, srednji vek in najnovejšo zgodovino, sem vedel, da se ne bom mogel posvetiti še slovenskemu jeziku tako, kakor bi bilo potrebno, zato sem predlagal, naj bi ta predmet poučeval ing. Ferjančič, kar je Ferjančič tudi rad sprejel. V šoli smo imeli deset do dvanajst slušateljev. Sola je delovala do leta 1936, nakar so jo razformirali, študentje pa so prešli na Leninovo šolo. Večji del študentov iz slovenske šole je 1937. leta odšel v Španijo, kjer so se pridružili španskim revolucionarjem. Ker sem bil pravzaprav brez stanovanja (stanovali smo še vedno v zelo dragem hotelu), bil pa sem kot predavatelj potreben, mi je ravnateljstvo šole dalo v osebno uporabo stanovanje — sobo v šestsobnem stanovanju v prečni ulici Mjasnio kaja, v kateri smo potem Malka, Mara in jaz stanovali trinajst let. Soba, ki je merila triindvajset kvadratnih metrov, je bila prazna in dokler si nismo kupili najpotrebnejšega pohištva, za kar smo potrebovali približno mesec dni, smo spali kar na tleh. V vsaki od šestih sob v stanovanju je živela tri ali štiričlanska družina, vse družine pa so skupno uporabljale eno samo kuhinjo. V njej so postavile vsaka svojo mizico s petrolejskim kuhalnikom, na katerem so starejše članice družine pripravljale jedi. V kuhinji smo prišli v neposredni stik z ruskimi ljudmi, tu smo se z njimi spoznali in odkrivali njihove težave, ki so bile v prvih petletkah tudi naše težave. Stanovalci so bili dobri, prijazni in vedno pripravljeni pomagati drug drugemu. Zdravnik Stjopm, ki si je iz večje sobe naredil dve manjši, je bil bolnim v hiši vedno na razpolago, če je le bil doma. Ce mu je kdo za njegove usluge kakor koli poskušal plačati, je bil užaljen. Vseh trinajst let nisem niti enkrat slišal, da bi se stanovalci med sabo sprli. Nasprotno, radi so pomagali drug drugemu, posebno so rade druga drugi pomagale starejše ženice v «kuhinji». Trinajst let je šest družin v šestsobnem stanovanju živelo v najboljših prijateljskih odnosih kot ena sama zgled na družina Pogosto so v to stanovanje prihajali na obisk tudi stanovalci iz sosednega hišnega krila, predvsem je rada prihajala uboga tovarišica Anja, ki ji je Stalinova čistka ugrabila moža čez noč. Naša soba, ki sta jo Malka in Mara še kar lepo uredili, Je z leti postala zbirališče dragih prijateljev in tovarišev. Sem so večkrat, in mislim, da tudi radi, prihajali na obisk Edvard Kardelj, Boris Kidrič in njegova žena Zdenka, Dragutin Gustinčič in njegova žena Anica, ki sva ju tudi midva z Malko redno obiskovala, pa Aleš Bebler, Marija Bernetičeva (ki je zdaj poslanka v italijanskem parlamentu in voditeljica KP v Trstu), Vit-torio Vidali in njegova zdaj že pokojna žena Tina Modotti, ter slušatelji komunistične univerze narodnih manjšin Zahoda ul drugi. V naši sobi smo s tovarišem Kardeljem in drugimi tovariši včasih kramljali pozno v noč. Razpravljali smo o tem, da je potrebno tesnejše sodelovanje med partijami Italije, Jugoslavije in Avstrije že zato, da bi dosegli enotnejše stališče do slovenskega narodnega vprašanja. V tej sobi se je sprožila tudi misel, da bi list Deio, ki je v emigraciji že postal glasilo KP Italije in KP Jugoslavije, postal tudi glasilo KP Avstrije, do česar pa — če se dobro spominjam — ni prišlo. Iz našega «stanovanja» smo vsaj dvakrat v letu — na dan prvega maja in 7. oktobra — šli Malka, Mara in Jaz vsak zase na manifestacijo čez Rdeči trg, po katerem so se mimo Leninovega mavzoleja ter partijskih in državnih voditeljev pomikale od jutra do večera milijonske množice Moskvičanov, ki so tako proslavljale mednarodni praznik dela in — 7. oktober — začetek sovjetske revolucije. v sobi v ulici Mjasnickaja smo živeli tudi med drugo svetovno vojno. Tu smo doživeli prve napade nacističnih letal, ki so spuščala na Moskvo tudi zažigalne bombe. Med vojno so morali paziti starejši, med njimi tudi jaz, da so bila okna zatemnjena, hkrati pa ugotavljati, kam so padle zažigalne bombe, ki jih je bilo treba, če niso eksplodirale, demontirati. Naša Mara je morala vsako noč takoj, ko so začele sirene opozarjati na nevarnost letalskega napada, zlesti na streho in paziti na to, ali je kak neeksplodiran izstrelek padel na streho. Ko smo bili že v Kujbiševu, je verjetno prav tak izstrelek priletel na hišo, v kateri smo stanovali, predrl streho in strop naše sobe ter padel na Malkino in mojo posteijo. Iz te sobe smo pozneje Malka, Mara in jaz, vsak zase zapustili Moskvo, ki nam je bila ne glede na težave, ki smo jih v njej doživljali, nadvse draga. Kmalu potem, ko je Hitlerjeva Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, sem dobil pismeno obvestilo, da so me imenovali za zastopnika Slovencev v Vseslovanskem odboru. Tega sporočila nisem bil posebno vesel. Vsa moja preteklost od 1902 naprej je bila namreč posvečena boju proti nacionalizmu, boju za mednarodno sodelovanje med delavci in narodi, zato se mi to, da bi posta! član Vseslovanskega odbora sprva ni zdelo v redu' Vendar sem se udeležil prve seje Vseslovanskega odbora, na kateri sem povedal, da morda nisem najbolj poklican, da bi bil v njem zastopnik Slovencev, ker je bilo moje delo v preteklosti preveč mternacionalistično usmerjeno. Povedal pa sem tudi, da se zavedam važnosti takega odbora in zato rad sprejmem članstvo v tem odboru Lahko trdim, da sem bil potem v Vseslovanskem odboru ves čas, dokler nisem zapustil Sovjetske zveze, eden najaktivnejših članov. Za predsednika Vseslovanskega odbora Je bil Izvoljen Al» ksej Tolstoj, za podpredsednika pa tovariš Maslarič in češki profesor Zdenek Nejedli. Zamisel o ustanovitvi Vseslovanskega ali Obceslovanskega odbora, kot smo mu pravili, je bila odlična in povsem utemeljena. Ko je namreč nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, so nacisti in fašisti že imeli okupirane vse ostale slovanske dežele. Poljsko, Češkoslovaško, Bolgarijo in Jugoslavijo. Sovjetsko zvezo so Nemci napadli z namenom, da bi si podjarmili še zadnjo slovansko deželo in v njej živeče narode. Prav zato je bilo pametno in daljnovidno nasloniti boj proti nacizmu in fašizmu tudi na idejo svobode in neodvisnosti vseh slovanskih narodov. V tem boju je šlo za življenje ali smrt vseh slovanskih narodov in s tem tudi za življenje ali smrt vseh evropskih narodov, malih in velikih, saj so imeli fašisti tedaj podjarmljene malone že vse evropske dežele in njihove narode. Edina svobodna dežela v Evropi je bila tedaj poleg Anglije in Švice le še Sovjetska zveza, prav zato je bila njena dolžnost — tej se ni odpovedala — klicati vse slovanske in vse svobodomiselne narode na boj proti fašizmu, mobilizirati vse narode za boj za neodvisnost, jih spodbujati, da se v tem boju ne bi utrudili, marveč v njem vzdržali do konca — do zmage. Ustanovitev (Nadaljevanje sledi) ........................................................ HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne pretiravajte v svojin zahtevah, da si ne ustvarite nasprotnikov. Današnji dan bo prijeten. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neki razgovor vam bo odprl oči. Previdni bodite tudi z osebo, ki jo imate radi. DVpjčKA (od 21.5. do 22.6.) Perspektive so dobre, toda zavihajte tudi rokave. Ljubljena oseba bo upravičeno ljubosumna. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaš položaj se bo nekoliko omajal. Vendar le za trenutek Več rezerviranosti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša sta ra želja se bo končno uresničila. Privoščite si nekoliko oddiha. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Ne razpoloženje naj ne vpliva na delo. Zvezde so vam naklonjene. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Sprejmite pametne predloge in jih uveljavite Zelo prijetna vest ali pismo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Odločati bosi e morali o zelo delikatni zadevi. Skušajte biti dostopni za tuje želje. SRELEC (od 23.11 do 20.12.) Ra»-mere niso slabe, toda volje do dela ni preveč. Prijetno razpoloženje v novi družbi. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Novosti v služb: ali pri delu. Ne bo vse najboljše. Več boste morali žrtvovati. VODNAR tod 21.1 do 19.2.) Vaše sposobnosti bodo vendarle prišle do veljave Nekd- se vam preveč vsiljuje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dvomljiva vloga npkega delovnega tovariša. Pazite nanj. Strar. z ljubosumnostjo. Vreme včeraj: najvišja temperatura 32, najnižja 25. ob 19. uri 31,8 stopinje, zračn-i tlak 1005,2 pada vlaga 5C odst,, brez vetra, nebo 8 desetim pooblačeno, morje skoraj mirno, tem peratura morja 27,6 stopinje. Tržašk dnevni Danes, PETEK, 12. julija Mohor Sonce vzide ob 5.27 in zatone 9 20j53. Dolžina dneva 15.26. Luna v« de ob 22.52 in zatone ob 7.48. Jutri, SOBOTA, 13. julija Dragan . S SEJ DEŽELNEGA SVETA Piftoni (PSU), Coloni (KO) in Baracetti (KPI) so obravnavali vprašanje priznanja pravic Slovencev Pittoni je poudaril, da je treba zagotoviti uživanje narodnih pravit tudi Slovencem v videmski pokrajini, Coloni je napovedal, da bo K D predložila zakonske predloge za priznanje pravit Slovencev v parlamentu, Baracetti pa je obsodil, da slovenskima svetovalcema niso dovolili govoriti v slovenščini Na predvčerajšnji seji deželnega sveta se je nadaljevala razprava o Berzantijevi programski izjavi. Spre govorili so štirje svetovalci: Coloni (KD), Baracetti no s prvo konsumacijo 2500 lir. e zervacija miz v Galeriji Protti, v: 36-372. Festival znanstveno . fantastiču* filma. Kino Excelsior od 17,30 d» za retrospektivo »Zenske - maijj Jacqiiesa Tournerja (ZDA). Grad > Justa od 21.30 dalje: »Nekatera I>' rokovanja« (Madžarska), »Viola« 1 Britanija) In dolgometražni film «■*' Pravica« Zbyneka Brynycha (Ce9 slovaška). V okviru mednarodne cvetlične razstave v Miramaru se bo danes začel sedmi razstavni ciklus. Svečana otvoritev bc ob 18.45 z odprtjem zanimive razstave «Naturalistični svet Lojzeta Spacala*. Razstava bo odprta do 23 avgusta. V paviljonu bo tudi razstava sobnih rastlin, ki jo je uredil Antonio Sciatti iz Pištole po načrtu arh. Valdemara Mazzoncinija. Zanimivost tega novega cikla bo, tudi čudežni papagaj Loreto s celo kopico malih blebetavih avstralskih papagajčkov. Nadaljnja zanimivost bodo planike, ki so jih vzgojili v klimatskem vrtu v Bocnu, ter rezane cvetlice iz Afrike, ki so jih poslali v Trst z reakcijskim letalom iz Capetouma. Manjkale ne bodo niti otroške slike in pa znamki na temo tTipični običaji na evropskih kmetijskih področjih». PAHK MIHAMAHSKEGA UHA1> predstave »Luči m zvoki« Ob 3' »Der Kalsertraum von Miramare* nemščini; ob 22,45 «Massunilia"0 Carlotta« v italijanščini. Avtobus '* U Barkovclj. postajališče Iran"11 «6» proti parku ob 21 In ob 22 15’ od parka proti Barkovllam po P'1 stavah. Poziv Acegata porabnikom v$>de Mestno podjetje Acegat sporoča, da zaradi trajanja poletne vročine še vedno narašča poraba vode ldjub omejitvam ter da se praznijo tudi pomožni vodohrani. Zato poziva podjetje vse meščane, ruj skrčijo porabo vode na najmanjšo mero, tako da ne ho prisiljeno uvesti še hujrih omejitev. Obisk vietnamskih žena in zbiranje krvi stopali predsednik trgovinske zbornice dr. Caddassd, glavni tajnik dr. Steinbach, zastopniki deželnega od-bomištva za javna dela ing Sardi, odbomištva za industrijo in trgovino dr. Falzari, odbomištva za turizem dr. Tringale. načelnik zunanje trgovinskega oddelka generalnega vladnega komisariata dr. Borgna, predsednik Pokrajinske turistične ustanove dr. Terpin, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, gospod Pa-njek, podpredsednik tržaške delegacije italijansko • jugoslovanske trgovinske zbornice Dušan Košuta, glavni ravnatelj družbe Autovie Venete ing. Visintin, predstavnik Centra za dokumentacijo o mednarodni lesni trgovini dr. Rivoli, zastop nik združenja potovalnih agencij Albori, glavni tajnik Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine geom. Gappi in številni zbornična funfc cionarji. Prva točka na dnevnem redu zasedanja se je nanašala na avtocesto Avstrija - Maribor - Ljubija na - Postojna ter na potrebo po naša povezavi nanjo. Sledila je razprava o sodelovanju med našo de želo in Slovenijo na turističnem področju. Na popoldanskem nadaljevanju zasedanja pa so prišla na vrsto vprašanja povezana s pošlo vanjem v okviru letnih sporazumov Alpe Adria in sodelovanje med tu kajšnjlmi in slovenskimi organiza cijami na lesnem področju oziroma na področju telefonije in telegrafije. Zadnji dve vprašanji so o-bravnavali ločeno razgovorov o sodelovanju na področju PT storitev pa se je udeležil tudi glavni ravnatelj tukajšnjega odseka družbe SIP ing. Maserati. Na zasedanju so se izkristalizirala številna skupna gledišča, predvsem pa je na njem prišla do izraza krepka volja obeh partnerjev za vzpostavitev globljega sodedova nja na vseh načetih področjih. V ta namen se bodo strokovnjaki kmalu sestali na ponovnem posvetovanju v Ljubljani, še v prihodnjih dneh pa si bosta zbornici izmenjali imena strokovnjakov, Ki bodo sestavljali skupen operativen odbor za stalen stik med obema organizacijama in za sprotno proučevanje skupnih problemov s tehničnega, gospodarskega in juridič-nega vidika. Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Vietnama se je sestal v sredo 10. julija na izredni seji ter vzel z zadovoljstvom na znanje, da bo 15. julija delegacija žena junaškega Vietnama v gosten pri Zvezi italijanskih žena (UD.1) v Trstu. Odbor pozdravlja pobudo UDI ter poziva vse prijatelje in organizacije, ki so v njem zastopane, naj podprejo UDI v pripravah sestankov z oblastmi ter ziastl srečanja, ki bo v ponedeljek ob 20.30 v kinu «Ritz» v Ul. sv. Frančiška. Odbor uporablja to priliko tudi za ponovno zbiranje krvi za vietnamsko ljudstvo, ki toliko trpi zaradi ameriškega bombardiranja. Kri zbirajo v Ul. Pletš, 2/3 vsak dan od 8.30 do 11. ure in od 17. do 19. ure. Da bo ta kri namenjena Vietnamu, se je treba Javiti na krvni banki s posebnim kartončkom, ki ga krvodajalec dobe na sedežu Ul. Tor-reblanca št. 13 vsak dan od 17.30 do 20. ure. Dne 11. t. m. je m tržaški univerzi diplomiral za doktorja kemije Dušan Kerže. K lepemu uspehu mu iskreno čestitajo prijatelji. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Razna obvestila KASTA priredi 20. 7. nočno kopanje v nabrežinskem portiču. Odhod z osebnimi avtomobili ob 20.30 izpred Telve. Včeraj-danes VI. praznik terana in pršuta v V. Repnu V dneh 13. in 14. t.m. bo v Velikem Repnu »VI. praznik terana in pršuta«, na katerem bodo sodelovali najboljši proizvajalci vin na področju občine Prireditev se bo začela v soboto ob 18.30 v navzočnosti predstavnikov oblasti. Od 19. do 23. ure bo igral orkester lahke glasbe. V nedeljo 14. t.m. bo od 16. do 20. ure igrala godba na pihala s Proseka, od 20 do 24. ure pa bo ponovno skrbel za zabavo orkester modernih ritmov. Ob 21. uri bodo proglasili zmagovalce tekmovanja za najboljši teran. V nedeljo od 14.20 do 22. ure bodo vozili posebni avtobusi s Trga Ober-dan z zvezo na Proseku z Velikim Repnom. Redne avtobusne zveze so zagotovljene tudi iz drugih krajev pokrajine. ROJSTVA, SMHTI IN POROKE Dne 10. in 11. julija 1968 se je v Trstu rodilo 19 otrok, umrlo je 32 oseb. UMRLI SO: 6»-le4na Vittoria Zan-cola por. Rizzo, 75-1 etni Vinrenzo Pel-legrino, 81-letni: Giovanni Balbl 58-letna Esterlna Battisti por. Bettamin, 67-le-tni Giovanni Selibera, 41-letni Spartaco Frausin, 67.1etna Maria Latin por. Rossi, 64-letna Anna Cris-ma-n vd. Grassi, 72-letna Anita Člani por. Manc tn«, 62-letna Caterina Madrisant por. Miscia, 60-letnj Fla. vio Bergera, 65-letna Amalia Fonta-nel. vd. Arbari, 79-letna Maria Bol-cic por. Koren, 79-letna Giovanna Hlača por Balbi, 58-letni Celestino Candusio, 78-letna Virginia Cantoni, 84-letna Marta Bonetti vd. Posar, 84-letna Antonia Stegu vd. Žiberna, 80-letna Anna Listuzzi por, Eberhard, 79-letna Mana Kersovan vd. Crisai, 81-letna Anna Bossi vd. Subelti, 65. letna Pierlna Bascar por. Clacotlch, 84-letna Glulia Fattori, 66-letni Car. lo Germint, 69-letnl Costantino Co-motari, 48-letna Rita Tafuro por. An-tonini, 87.1etna Anna Maria Toniuttl vd Brun, 82-letna Gisella Delnet, 79-letni Teodolo Mattiassevlch, 64-letni Giovanni Predonzan, 88-letna Maria Piennl vd. Pellizar, 87-letna Marianna Martinolich vd. Niccoli. Nazlonale 16.00 »Folli notti a * Vegas«. Techmcolor. Excelsior zaprto. Fenice 16.00 «Attacco alla costa ferro«. Barvni vojni film. Eden 16.30 »Giochi d'amore». V ff; coščini s podnaslovi v itaiEjanšoj Grattacieio 16.00 «11 inio amico dlavolo«. Raquel Welch. Preb"1 dano mladini pod 18. letom. Ted color. Hitz (Ulica San Fraricesco štev. 16.00 Assalto al treno postale«. 1 žiser S. Baker. Technicolor. ; Alabarda 16.30 »Pariš secret«. S' technicolor. Prepovedano mla11 pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Ognuno se«. Van Heflin, Claus Kinski. \ lorscope. i Moderno zaprto. V petek «Questo fieil-e amore«. Eastmacolor. , Aurora 16.30 «Grazie zia«. Lisa 'J stoni, Lon Castell. Prepoved1 mladimi pod 18. letom. Delujejo matske naprave. Cristallo 17j00 »La porta sbarra* Gia Joun-g, C. Fuiley. Prepove no mladini pod 18. letom. TeC,“ b'‘cotor. „ , Capitol zaprto. Impero »Caroline Cherie«. ce Anglade. Prepovedano mil* pod 18. letom. Technicolor. Vittorio Veneto zaprto. V petek trighi al Grand Hotel«. C. SP* Rod Taylor. Garibaldi 16.30 «Johny Reno«. V Andres, J. Russel. TechnicolofU Astra 17.00 «Tom and Jerry, dl**-voilanta. Jutri «11 lungo, il it gatto«. Ideale 16.30 «Q11 Inesorabili«-, Lancaster, A. Hepburn. Technicv Abbazia 16.30 «1 peceatori di Peyt" Lana Turner, Hoye Lange. Pf* vedano mladini pod 16. letom. SPDT priredi v nedeljo 28. t. izlet z avtobusom na Jezersko tod peš na Češko kočo (1 uro h®" Možnost vzponov na Kočno in u tavec. Vpisovanje v Ul. Geppa 20. t. m. Za izlet na Nevejsko se* ki bo v nedeljo 14. t. m. je še kaj prostih mest. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) AU Angelo d’Oro, Trg Goldoni 6, Cipolia, ul. Belpoggio 4, Marchlo. Ul. Ginnastica 44 Mtaril, Drevored Miramare 117 (Barkovlje) NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 30 do 1.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Mari zoni Largo Sonnlno 4, INAM. Al Cedro, Trg Oberdan 2. D’Ambrosi Ul Zorutti 19/c Dr. zdravnik GRUDEN iz NABREŽIJ sporoča, da bo odsoten o*) 15.7 do 31.7.68. Nadomešča ga dr. DELAMl * Nabrežini v svoji ambulab, vsak dan od 11. do 12. ur«' za občino Zgonik v poned« ljek in četrtek ob 9. uri ' občinski ambulanti; za občino Repentabor v P J nedeljek in četrtek ob 10. v občinski ambulanti. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok., Agneletta daruje družina 5.00® za Slovensko dobrodelno društv«', Ob 9 obletnici smrti nepoza&n« stre Pepce daruje Marija Sancin lir za Dijaško matico V Londončanka padla z mopedom pri Križu V sredo popoldne se je na obalni cesti v bližini Križa z mopedom prevrnila 24-letna Suzana Scott-Barley iz Londona. Dekle se je j okrog 17. ure peljala proti Tržiču, ko je zagledala na cesti pred sabo velik kamen: da bi se mu izognila je zavila na desno, pri tem pa je s prednjim kolesom trčila v rob pločnika ter se prevrnila na asfalt. Mimoidoči avtomobilist jo je pospremil v splošno bolnišnico, kjer bo morala na II. kirurškem oddelku zdraviti dva tedna zaradi globoke rane na levi nogi in udarcev po obrazu in udih. Kipar Mascherini razstavlja risbe Pred točno letom dni je avtonomni letoviščarski in turistični ustanovi v Sesljanu uspeh prirediti razstavo malih bronasti1 kipov, ki je bila najprej v Rimu, nato v Corti-ni d'Ampezzn in je bila nato iz Sesljava prenešem v Milan in končno v ZDA. Na tej lanskoletni raz stavi, ki je bila organizirana v Vsem, ki poti našo nepozabno zahvala so z nami sočustvovali in pospremili na zadnji | f i IVANKO HLAČA, vd. JAZBAR por. BABIČ I najlepša hvala. Posebna zahvala darovalcem cvetja in škedenjskemu pe" J skemu zboru za lepe žalostinke. Mož Franc, sinova Stanko in Cešk«’ snahi Alba in Ines, vnuki in pravnukinj* Trst, 12. julija 1968 H Potrti naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož, oče in nono GUŠTIN GRUDEN : Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t. m. ob 18.30 hiše žalosti na domače pokopališče. Žalujoča žena Marjeta, sin Stano, hčerk* Zora in Danila, snaha, zeta in vnuk* Mavhinje, 12. lulija 1968 IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Delno znižana kazen povzročitelju hude prometne nesreče v Nabrežini Sergiu Kobalu so kazen znižali od dobrih treh let zapora in trajne prepovedi vožnje Motornih vozil, na leto in pol zapora in na odvzem vozniškega dovoljenja za 3 leta Pred tržaškimi prizivnimi sodni-' skladati s tem, kar se med letom 151 (predsednik Franz, generalni Pravdnik De Franco, zapisnikar "fosca Riatel obramba Poilucci) je tula včeraj ponovna obravnava v ?vezi s tragično prometno nesre-ki se je pripetila okoli 2. ure Ponoči med 22. in 23. julijem predlani v Nabrežini. Na zatožni klo-f? Je sedel 29-letn1 Sergio Kobal z Nabrežine — Kamnolomi 23, ki J® bil obtožen, da je nenamerno Povzročil smrt nekega svojega sopotnika ter hujše telesne poškodbe nekemu _ drugemu. Poleg tega so p® obtožili tudi šofiranja avtomo-nua v vinjenem stanju. Nesreča se je pripetila, ko se “e .druščina prijateljev vračala po-noci domov. Zaradi prevelike hi-tosti na nekem ovinku, ki zavija n® desno, je Kobal izgubil oblast rjd vozilom ter treščil z vso silo 6 z*d, ki je pred poslopjem št. 132 Nabrežini Posledice karambola -o bile usodne za tedaj 20-letnega ergia Truschingerja iz Nabrežine ' Kamnolomi 56-A, katerega so z oliko težavo izvlekli iz razbitin vta ter ga hudo ranjenega prepe-J®li v splošno bolnišnico. Toda že nil Prevozom je mladenič izdih-^r' nesreči so se poškodovali •fdl, drugi potniki: 27-letni Federico tobec jz Nabrežine Kamnolomi, ."'lotni Antonio Cimador iz Nabre-,!ne - Kamnolomi 58 ter 20-letni niseppe Legiša tudi iz Nabrežine. , ajtežje poškodbe je dobil Tro-?C| katerega so sprejeli v bolniš-Jjjr° ,s pridržano prognozo. Mlade-,c J® sicer po nekaj mesecih o-la tVe!" l°da nesrečo mu je pusti-a trajne hude posledice. [3ak° se je pripetila nesreča? Ko-i® se je izgovarjal, češ da mu tn Prjvozil naproti neki drug av-’ ki ga je oslepil s svojimi ža-inrne,'i• Preiskovalni organi najprej * s°dniki pozneje pa niso sprejeli mn i e' P° njihovem mnenju bi za?ra . K°bal voziti previdneje že !"?■ ker je bilo cestišče nekoliko vid °' bolj bi moral biti pre-steo0 zaradi izrabljenosti gumija-I plašča na zadnjem levem ko-u- Glavno krivd) pa je bilo .... ajihovem mnenju treba pripi-ihed VOzn'kovi vinjenosti (eden iz-trii? sopotnikov je pred nesrečo ker1 a'i štirikrat ugasil motor, rin - se Je zelo prestrašil zaradi ®SS v°žnje). Vn , odmeri kazni so sodniki pr-te st?Pnega sodišča upoštevali vse ; «nitelje (obravnava je bila v u "barju letos) ter so obsodili Ko-DH‘a na tri leta zapora, tri mesece ni Ppa *-er 30 000 lir denarne kazi odvzel?lela so,. mu za traJno SOrerskn r/k»7.mro........ sna?a* se Je pritoži’ proti tej raz-(jaa .l na prizivno sodišče, trdeč, Je bila kazen prehuda in da bi Jo.tnorali vsaj nekoliko znižati, sodni, ie gotovo, da bi jo prizivni DH .i znižali na 1 leto zapora sti iCerner bi bil deležen pogojno-v .kazni, katere ne bi niti vpisali genski list. dili -vni sodniki so deloma ugo-ka, njegovi zahtevi ter so znižali odv?n na 1 in P°* napora, a orrw,m vozniškega dovoljenja so Kob’,na dobo 3 Iet- »odbiV6 je pritožil proti raz-kasacijsko sodišče. včeraj 80-letni Giusto i. - *- Milj - Ul. Minelli 37, Je bil obtožen, da je 24. avgu- dogaja. Zatem je spregovoril odbornik za finance Tripani ki je dejal, da se s tem zakonskim ukrepom prvič prilagaja deželna bilanca v letošnjem letu ter rekel, da se največja sprememba nanaša na določitev sto milijonov lir za kritje Izdatkov, ki izvirajo iz zakonskih osnutkov, katere so predložili. Zviša se namreč globalni sklad z namenom, da se ponovno financira zakon štev. 12 iz leta 1967, ki predvideva posege za sestavo področnih načrtov za gradnjo ljudskih hiš. Odbornik Tripani je poudaril potrebo tega ponovnega finansiranja ter orisal še druge spremembe. V splošni razprav! so spregovorili svetovalci Bacicchi (KPI), Ber-gomas (KPI). Bettoii (PSIUP), Di Caporiacco (MF), Dal Mas (PSU), Del Gobbo (KD), Morpurgo (PLI), Moschioni (KPI), de Rinaldini (KD) in Štoka (LSS). Komisija se sestane danes zjutraj po seji deželnega sveta. socialne in skrbstvene plati. Temu vprašanju posveča veliko skrb tudi deželna uprava. Zadnje čase se zelo širi ustanavljanje domov za stare ljudi in dežela namerava poseči na to področje. Deželno odborni-štvo za javna dela je začelo proučevati vprašanje, da bi sprejelo primeren ukrep. Vsem županom v Furlaniji - Julijski krajini so poslali posebne obrazce, da bi ugotovili koliko mest bi bilo potrebnih za sprejetje starih ljudi. Obrazce je treba poslati odborništvu do konca meseca. Razdeljeni so na dva dela. V prvem je treba označiti, ali so sploh v občini domovi za starčke, število postelj, ustanove, ki upravljajo domove- ter kraj, kjer so. V drugem delu se nakazujejo predvidevanja za bodočnost in možnosti razširitve. Navesti je treba tudi ustanovo, ki bi sprejela u-pravljanje domov. Zborovanja KPI Zanimanje dežele za domove za starčke Vprašanje starih ljudi ne vsebuje le zdravstvenih, marveč tudi iiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiai,i„l„iliiilimiliiinilii,iMIMnuni,iguiini,,,,,, NA SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH S Danes ob 20. uri bo v Zindisu pri Miljah javno zborovanje KPI o gospodarskem položaju v Trstu in o pokojninah. Govoril bo deželni tajnik stranke Silvano Bacicchi. Ob isti uri bo o istih vprašanjih zborovanje tudi na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju. kjer bo govoril senator Šema. Ustni maturitetni izpiti se polagoma bližajo koncu Sestava izpitnih komisij na posameznih šolah Nadaljujejo se zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah. Vsak dan izprašajo 5 kandidatov. Nekateri kandidati so jih že opravili in so se oddahnili, drugi pa «krvavi pot potijo«. Najprej bodo končali na učiteljišču, verjetno danes, nato pa na trgovski akademiji in klasičnem ter znanstvenem liceju. Predsednik izpitne komisije na znanstvenem in klasičnem liceju je prof. Sante Graclotti iz Milana, člani pa so: prof. Boris Massera (zgodovina in filozofija), profesor Branko Ferlat (matematika in fizika), prof. Anton Penko (prirodo-slovje), prof. Mihael Rosi (italijanščina), prof. Alojz Rebula (grščina In latinščina). Za predmete, za katere ministrstvo za šolstvo ni imenovalo izpraševalce, je predsednik' izbral dodatne člane komisije iz posebnega seznama, ki ga je sestavilo šolsko skrbništvo. Dodatni člani na klasičnem in znanstvenem hceju so: prof. Krasu!ja Simoniti Suhadolc (ženska telovadba), prof. Humbert Mamolo (moška telovadba), prof. Primavera Vesel čok (angleščina), prof. Franka Velikonja Fornazarič (risanje), prof. Bogomil Rener (zgodovina umetnosti). Predsednik izpitne komisije na trgovski akademiji je prof. Martin Jevnikar, člani so: prof. Neda For-tis (ital.), prof. Josip Seražin (slovenščina in zgodovina), prof. Rafko Premrl (Nemščina), prof. Drago Soban (pravne in ekonomske vede), Benjamin Cunja, kot zastopnik stroke. Dodatni člani so: prof. Josip Tavčar (angleščina), prof. Goj-mir Budal (splošni in gospodarski zemljepis), prof. Branko Pegan (blagoznanstvo), prof. Sonja Tominec (matematika), prof. Ana Volpi Busechian (knjigovodstvo in vaje s knjigovodskih strok), prof. Kra-sulja Simoniti Suhadolc (ženska telovadba) in prof. Bojan Pavletič (moška telovadba). Predsednik izpitne komisije na učiteljišču je prof. Attilio Budro-vich, člani pa: prof. Rado Bednarik (slovenščina in zgodovina), prof. Kazimir Faganelli (ital.), prof. Lavra Abrami (latinščina), prof. Oton Berce (ped., filoz. in psih.), prof. Zdenka Tommasi Vodopivec (matematika in fizika), prof. Lucija Komac (prlrodoslovje in zemljepis). Dodatni člani so: prof. Franka Velikonja Fornazarič (risanje in zgodovina umetnosti), prof. Humbert Mamolo (moška telovadba), prof. Krasulja Simoniti Suhadolc (ženska telovadba) ln prof. Marija Zupančič (zborno petje). Sednfi? t bazenskimi sodniki (pred-Disi-.ii LiSabue, tožilec Franzot, za-govar®r*• Štriopoli) se je moral za- gacchitliz staJenbil 1 —...........- - -o- ne povzročil hude teles- Krann aodbe 43-letnemu Frmannu Milj Cescbiniju, ki jo tudi doma iz sPrl?Cc?' 'n Franceschini sta se Fv, ’ ker je prvi baje klevetal j* trriJSChini'evo zeno Vsaj tako nied ..Franceschini. Do obračuna •totranii!11118 Je Priš!o v zgodnjih novarr Urab na Ciacchijevem sta-pirai J*}- Moška Sta se dolgo pre-Ciaca, .ln nato odšlo na vrt. Tu je lico te udard Franctschinija s pa-da Daer ?a hudo poškodoval. Men-iztrgi] n' res, da je Franceschini Udarit; n°g? neke mize ter skušal Soh ' SVoiega nasprotnika, je ^'kl so upoštevali dejstvo, da da jp Ciacchi žrt*> izzivanja in brani, adaril nasprotnika v silo-vai ' Jayni tožilec je celo zahte-d°ka hr°stitev zaradi pomanjkanja Oinen!iV' h>da sodnik; so bili vseeno sk0 ha je bil obtoženec kazen-(hu Zgovoren za dejanje ter so leg r ls°dili 3 mesece zapora. Pohodni,?3 bodo razpravljali o od-Sojgn-p1 na pristojnem sodišču. Ob-thiljiJ1 Pa bo m.rai plačati pol jun® hr predujma deželnih komisij tla kom^ ?c ie sestala prva dežel-tovaip sVa P°d predsedstvom sve-Co s j. Cociannija, in sicer takoj je Sd1 deželnega sveta. Končala k°nskp* n° razPravo o deželnem za-biemhp osnutku, Ki vsebuje spre to Proračuna za finančno le- V ci*iUiiatePcu se Predsednik Co ki iZvt ot poročevalec orisal ukrep, spremo,. 'z potrebe po nekaterih Upravit bab- ki nastajajo za časa hja 'lanJa sredstev Predvideva-. 0 m ulre„, namreč ne morejo v celoti I malo Orietto pa so zaradi udarca po čelu pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravila en teden. Podrla je kolesarja a se tega ni zavedla Jugoslovanska državljanka na obisku v našem mestu, 39-letna Marija Kaučič iz Ljubljane, je v sredo zjutraj na Trgu stare mitnice s svojim avtomobilom podrla mladega kolesarja, ne da bi se tega zavedla. Nekdo, ki je bil priča nesreči, si je zapisal številko evidenčne tablice, na podlagi katere je policija zadržala ženo, ko je hotela prekoračiti mejo pri Škofijah. Ko so ji povedali, zakaj so jo zastavili, je Kaučičeva padla z obla-aržali, je Kaučičeva padla z obla-sar opazila. Ponesrečenec, 14-letni študent Giovanni Besaz iz Ul. Cadorna 14, je sam stopil do splošne bolnišnice, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi ogrebnin po desnem komolcu in levem gležnju. Okreval bo v 4 dneh. Ponovem izbruh požara nad Gabrjaml Zaradi vetra se je nad Gabrja-mi znova razvnel požar. V sredo popoldne se je namreč pričelo v Dolu spet kaditi ter so morali znova posredovati gasilci. Za razširitev požara je bilo dovolj, da je ostala pod pepelom le majhna žerjavica. Vse naokoli je zaradi hude vročine, ki traja že teden dni (včeraj je bilo spet 35 stopinj v senci), vse suho ter se ogenj hitro razširi. GOSTOVANJE V OKVIRU MEDSEBOJNIH KULTURNIH IZMENJAV m Izreden uspeh orkestra Slovenske filharmonije solistov v Vidmu Koncertu so prisostvovali najvišji predstavniki deželnih in videmskih oblasti ter visoki gostje iz Ljubljane in gen. konzul SFRJ inž. Tepina iz Trsta ■ Izmenjava zdravic in medsebojnih želja med predsednikom videmske pokrajine odv. Turellom in članom izvršnega sveta SRS Jožkom Štrukljem V okviru kulturne izmenjave med Furlanijo in Slovenijo, ki se je pričela lansko leto s prvo kulturno manifestacijo slovenskega umet-niško-glasbenega udejstvovanja ter ustvarjanja v furlanski prestolici je Slovenska filharmonija iz Ljubljane v sredo zvečer priredila koncert v salonu furlanskega parlamenta na videmskem gradu, katerega so se poleg visokih predstavnikov slovenskega javnega ter kulturnega življenja udeležili tudi visoki predstavniki dežele Furlanije-Julij-ske krajine, Furlanije in Vidma. Med gosti naj omenimo predsednico organizaciijsko-političnega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije Vero Kolarič, člana izvršnega sveta SRS Jožka štruklja In Ernesta Petriča, predsednika skupščinske komisije za mednarodne odnose SRS Eda Brajnika, nadalje pomočnika republiškega sekretarja za prosveto in kulturo Radka Poliča in generalnega konzula SFRJ v Trstu ing. Marijana Tepino s soprogo. Med krajevnimi zastopniki javnega življenja smo opazili predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Berzantija, predsednika videmske pokrajine Vindcda Turella, župana mesta Videm Cadetta, senatorja Burtola Nadalje so bili na koncertu prisotni prefekt goriške pokrajine Be-vivino, predsednik trgovinske zbornice iz Vidma di Mamiago, vice kvestor Peternel ter Ezio Vittorio, umetniški vodja kulturnih menjav s sosednima državama. Koncert se je pričel kmalu po 21.30 v čudovitem salonu furlanskega parlamenta, ki sodi med najbolj reprezentativne furlanske zgradbe ter Je zato tudi samo okolje dajalo kulturnemu dogodku še večji poudarek in nudilo tudi večji umetniški užitek številnemu občinstvu, ki je do zadnjega prostora napolnilo dvorano. Na stop Slovenske filharmonije je obsegal dva dela. V prvem delu je bil na programu Antona Dvoraka Koncert za čelo in orkester. Solist je bil čelist .Ciril Škerjanc, dirigent pa Bogo Leskovic. Škerjanc je pokazal izredno virtuoznost ter popolno obvladanje zahteve tehnike, dirigent Leskovic pa je suvereno vodil izvajanje orkestra. Ob koncu skladbe je občinstvo s ploskanjem štirikrat privabilo Škerjanca na oder, da bi se mu zahvalilo za globoko doživetje in za njegov zares prodoren uspeh. Po daljšem premoru, med katerim so tako nastopajoči kot tudi občinstvo za krajši čas zapustili dvorano ter se ohladili na grajski travnati ravnici, je bila na vrsti Rossinijeva skladba «Stabat mater«, za soliste, zbor in orkester. Nastopili so solisti Nada Vidmar (sopran), Milka Evtimova (alt), Ar-duino Zamaro (tenor) in Kunikazu Ohashi (bas); dirigiral je Bogo Leskovic. Opus zaobsega deset sestavnih delov, med katerimi nastopajo posamično ali skupaj solisti zbor in orkester. Delo je mogočna stvaritev popularnega italijanskega skladatelja, ki sodi v repertoar zares vrhunskih umetniških ansamblov. Zato je bilo izvajanje tega dela nedvomno edinstveni užitek za videmsko publiko, za nastopajoče pa predvsem dokaz izrednih interpretativnih moči. Solisti so se lepo ujemali z zborom in orkestrom ter vsi zaslužijo toplo pohvalo; Izreden vtis sta napravila altistka Milka Evtimova iz Makedonije, ki je angažirana v Padec zaradi okvare na gumi V Ul. Terza armata je zaradi okvare na zadnji gumi padel z motocikla 19-letni študent Eliodoro Sutteri iz Ul. Cosentino 4. Pri padcu je trčil v obcestni kamen ter si poškodoval obe koleni in pa komolca. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. ljubljanski Operi, kakor tudi basist Kunikazu Ohashi, ki je na turneji po Evropi ter so ga za to priliko vključili v sestavo Slovenske filharmonije. Nada Vidmarjeva je priznana sopranistka ljubljanske Opere, medtem ko je Arduino Zamaro iz Vidma ter nastopa v > peri v Ljubljani. Solistom in dirigentu so hvaležni prireditelji poklonili rože in praktična darila, občinstvo pa je na koncu še dolgo časa ploskalo ljubljanskim gostom iz hvaležnosti za zares prijeten večer. Slovenska filharmonija je včeraj odpotovala v Rimini in Pesaro. To je bil doslej že njen drugi nastop v Vidmu; lani je koncertirala pod vodstvo Sama Hubada. Odbor za kulturne stike med Furlanijo in Slovenijo je predstavnikom javnega ter kulturnega življenja Slovenije ter naše dežele, pokrajine in mesta Videm priredil večerjo v hotelu Boschetti v Tricesamu, na katerem so si izmenjali zdravice ter izrekli zadovoljstvo nad prisrčnimi stiki, ki se razvijajo med tema dvema sosednima področjema. Predsednik pokrajine Turedlo, k: je tudi predsednik odbora za kulturno menjavo, se je v svojem prisrčnem pozdravnem nagovoru zavzel za razširitev sedanjega kulturnega sodelovanja tudi na druga področja medsebojnih interesov ter je navedel za primer Koroško, s katero so videmski krogi navezali vrsto izredko tesnih ter koristnih stikov, dasiravno med Italijo in Avstrijo v tistem času odnosi niso bili najbolj dobri. «S pristopanjem k višjim oblikam sodelovanja ter medsebojnim razumevanjem bo moč rešiti vsa vprašanja, ki se pojavljajo med nami«, je zaključil svojo zdravico predsednik pokrajine. Odgovoril mu je član izvršnega sveta SRS Jožko Štrukelj, ki se je uvodoma pridružil sogovornikovi želji po stvarnem sodelovanju. »Takšnega sodelovanja si tako federacija kot Slovenija živo želita, saj sta v svetu poznani kot aktiv ni zagovornici prijateljskega in mir. nega sožitja.« Potem ko je govoril o zbliževalndh lastnostih glasbenega ustvarjanja, govorečega skupni jezik, lastnega tako Italijanom kot Slovencem, je tudi član izvršnega sveta Jožko štrukelj izrazil upanje, da bodo mejaši v tem delu Evrope napravili korak dalje pri odstranjevanju težav, ki se pojavljajo v medsebojnih odnosih, da bi mogli na tej osnovi stvarno reševati vsa pojavljajoča se vprašanja. Člani Slovenske filharmonije so včeraj obiskali karnijski muzej v Tolmeču, potem pa so odšli na kosilo v grad Coloredo na hribu Albano, kjer sta krajevne oblasti predstavljala predsednik pokrajine Turello in pa poslanec Barbina, predsednik pokrajinske turistične ustanove in zastopnik hranilnice, to se pravi dveh izmed petih ustanov, ki so članice odbora za kulturne menjave. Z naše strani z zadovoljstvom opažamo, kako vedno bogatejši in tudi vedno bolj pogosti so stiki ob severnem delu italijansko - jugoslovanske meje, ter se zato tudi upravičeno sprašujemo, kdaj bo ta veter osvežil tudi odnose na spod- njem delu te meje, na Tržaškem, da bi mogli prek kulture in umetnosti najti skupna izhodišča za stvari, ki jih še ne moremo prištevati med urejene. Praznik zbora straž Javn« varnosti Na proslavi 116-letnice ustanovitve korpusa javne varnosti je prefekt dr. Pietrostefani govoril o nalogah modeme policije, ki je premagala pretekle koncepte avtoritarizma ter se je vključila v moderno družbo, da bi ščitila državljane in ustanove. Zato mora biti nastop policije odločen, kadar je potrebno preganjati kriminaliteto Pri izvrševanju tega svojega pok'i-ca je tudi marsikdo izgubil življenje. Festival Dela v Doberdobu Jutri v soboto, v nedeljo in v ponedeljek bo v Doberdobu festival ((Dela«, ki ga prireja krajevna federacija KPI. V nedeljo okoli 19. ure bo nastopil na zabavnem popoldnevu Briški slavček iz štever-jana z vokalnim kvartetom. Na zborovanju, ki bo prav tako na prireditvenem prostoru, bo govoril poslanec Albin Škrk (okoli 20. urei, za njim pa bo sovjetski pevec Vladimir pel ruske narodne pesmi. V soboto s pričetkom ob 20.30 bo nagradno tekmovanje v briškolt, v ponedeljek ob 21. uri predvajanje nekega filma. Vse večere od 18. ure dalje (v nedeljo že ob 16. uri) bodo na prireditvenem pro štora odprte stojnice, kjer se bo moč osvežiti in okrepčati, v po* nedeljek zvečer nekaj pred zaključkom praznika pa bodo izvolili žvez-dico Dela. Vse tri večere bo ples na «brjarju» ob zvokih orkestra The Salvador. Arh. Picotti zmagovalec natečaja za deželno palačo Izmed šestih predloženih načrtov za deželno palačo z avditorijem v Ul. Roma v Gorici je komisija prejšnji dan izbrala načrt arh. Pi-cottija, doma iz Gorica, Ul. Antoniom. iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiil IZREDNA ZANIMIVOST ZA LJUBITELJE KOŠARKE Goriško ekipo Spliigen Brau bo treniral Djerdja iz Zadra Djerdja ne bo mogel igrali, ker po pravilih v drugi košarkarski ligi ne morejo igrati tujci - Uvedel bo jugoslovansko košarkarsko šolo Na tiskovni konferenci, ki jo je sklical predsednik U.G.G. Bigot, smo izvedeli nekatere bistvene novosti o delovanju košarkarskega kluba Spliigen Brau. ekipe med tekmo in seveda ne bo mogel igrati, to pa iz enostavnega razloga, ker sedanji pravilnik ne dovoljuje, da bi v B ligi igrali igralci tuje narodnosti, kakor tudi ne dopušča, da bi ekipe trenirali trenerji tuje narodnosti. Tako bo Djerdja vodil ekipo med gledalci. Isti primer se je zgodil tudi s trenerjem videmskega Snaidera ing. Kristančičem, ki je skozi celo prvenstvo sedel med' gledalci' m--tvodil 'ekipo. bo torej prišel v Gorica. tot.Uener,&,bnrvo din Tn no nrMvrii. segel prvo ligo. Iz tefea razloga uipa- Gorišiki klub Je zamenjal svojega trenerju. V ponedeljek, 8. t.m. je gospod Bacchetti v imenu dr. Gregorija, predsednika kluba, sklenil dveletno pogodbo z jugoslovanskim košarkarjem Josipom Dierdjp^iiiv-šfirfčlanom Zadra. sliSŠvt «9lnoi) To ne predstavlja nikake novosti za Djerdjo, ker je praktično že vodil Zadar. Sam pa je priznal, da bo skušal uvesti v Gorico tiste sheme, ki jih je prakticiral jugoslovanski prvak. Na žalost pa ne bo mogel voditi iiiiiimmimiiiiMimiiHmiimimmiiiiHiiiiiHiimiiiiMniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiii PREUČEVANJA POLOŽAJA V S0LWAYU Sestanek med voditelji podjetja ter delegacijo zaposlenih delavcev Delavci so ob tej priliki izročili pismo s svojimi zahtevami Zapora kemične tovarne Solway v Tržiču je bila včeraj znova potrjena s strani predstavnikov družbe, ki so se v obratu sestali s petimi občinskimi svetovalci iz Tržiča, člani notranje komisije ter s številno delegacijo delavcev ln uradnikov, ki so zastopnikom družbe izročili pismo s svojimi zahtevami. Voditelji Solwaya so zanikali vest, da bodo obrat zaprli konec 1968 ter so podali jamstva glede zaposlitve svojih delavcev. O položaju v tržiškem kemičnem obratu Je župan Tržiča Romani včeraj popoldne razpravljal v Trstu z deželnim odbornikom za industrijo Dulcijem, medtem ko se je ta odbornik v torek zvečer v Tržiču sestal z izvršnim odborom PSU, s katerim je prav tako obravnaval vprašanje zapore tržiškega kemijskega obrata. Tabor katoliške mladine v Gorici Nona in vnukinja ranjeni pri trčenju avta in avtobusa 62-letna Rosalia Tassi por. Dubrl-cic iz Ui. Marchesetti 45/4 in njena šest mesecev stara vnukinja Orietta Galante sta se v sredo zjutraj ponesrečili pri trčenju med avtobusom proge 25, ki ga je vozil 30-letni Mario Minca iz Ul. Zu-gnano 4, in avtomobilom s finsko registracijo, za volanom katerega je sedel 31-letni finski državljan Harsi Asko Jucari. Do trčenja je prišlo v Ul. Carducci v bližini Trga Oberdan. Dubriciceva je sčdela v avtobusu, v naročju pa Je držala vnukinjo: zaradi nenadnega sunka je padla s sedeža ter povlekla za sabo še otroka, da so ju morali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so stari mami ugotovili zlom leve nadlahtnice ter jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh, Hltlio «1K1S» FKOSEB Predvaja v soboto, 13. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni film: MODESTY BLAISE (LEPOTICA, KI UBIJA) Film je bil posnet po svetovno znanem romanu sraJo: MONICA VITTI, TERENCE STAMP, DIRK BOGARDE y ■■ P^eljo, 14. t. m. ob 16. uri ponovitev filmar MODESTY BLAISE (LEPOTICA, KI UBIJA) VESTI Z ONKRAJ MEJE Nove arheološke najdbe na Vipavskem Strokovnjaki Goriškega m' Bogata letina breskev iuzeja I irstvo I Razstava n Novi Gorici sti še v celoti ohranjen vrč ter ter zavoda za spomeniško varstvo svetilka oljevka. Ob keramičnih izdelkih je bila vrsta bronastih predmetov. Izredno lep eksponat za slovensko znanosl je še ohranjena pipa iz brona in tudi vrsta lepotičnih izdelkov, prstan in vrsta drugih izdelkov. Doslej so spoznavali preteklost Ajdovščine predvsem po obmestnem zidu. Pavijo, da jim bodo sedaj odkriti predmet; velik pripomoček pri nadaljnjem proučevanju preteklosti mesta na prehodu iz starega v srednji vek. Možnosti za nadaljnje raziskave odpirajo tudi lanskoletna najdišča na Gradišču. Dve sondi, ki so ju opravili sta namreč pokazali izredno število drobcev lončevine ter keramike. Te najdbe so dovolj zgovorne za dokaz, da je bilo Gradišče v prazgodovini naseljeno. Odprle pa so vrsto vprašanj, na katere bo moč odgovoriti šele z nadaljnjimi raziskavami Tretje bogato arheološko najdišče pa so Batuje. Strokovnjaka Svoljšak 'n Petru sta lani odkrila tam 56 grobov, 33 obsenčnih obročkov, pet uhanov ter še nekaj drugih predmetov. Ugotovila sta, j- __j! skiop slovanske Socialistične republike Slovenije že več let intenzivno raziskujejo sledove v preteklosti v Vipavski dolini. Kot je znano, je skoznjo vodila že stara rimska cesta in so v njej živela ljudstva, ki so pustila različne sledove svoje kulture. Ob samem središču doline Ajdovščini velja v našem kratkem razpisu o-pozoriti še na dve pomembni najdišči, ki sta v središču pozornosti strokovnjakov. Gre za Gradišče na1 iH- I likr» 7nniir.anip Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD) priredi v Goncd v soboto in nedeljo, 13. in 14. julija tabor zamejske mladine. Na njem bo sodelovala študentovska in akademska mladina iz Goriške, Tržaške in Koroške. V soboto se bo taborni program razvijal bolj v študijsko-umetndškem okviru, medtem ko bo v nedeljo zavzel širši ljudski značaj. Sobotni program se bo vršil v dvorani Katoliškega doma. Popoldne ob 17. bodo na sporedu najprej referati o položaju slovenske mladine ter o njeni povezavi. Zvečer ob 21. bo pa na sporedu ((Praznik slovenske besede«. Program večera bo kar bogat. Goriška mladina bo nastopila s svojo dramsko šolo in prikazala Cankarjev satirični dramski koral ((Domovina kruh in kamen!«. Tržačani bodo prispevali recitacijo poezij Alojza Gradnika, Korošci pa bodo podali pesmi Andreja Šusterja Dra-bosnjaka. Vmes bodo še sodelovali mladi literati s svojimi deli. Nedeljski kulturni program bo v Steverjanu ob 19. uri. Tu bodo nastopili razni pevski zbori, tako goriški moški zbor «Mirko File j«, zbor «Pantje izpod Grmade« ter zbor Koroške dijaške zveze in mogoče še visokošolski zbor iz Gradca. Tržačani bodo prispevali svoj delež z ansamblom «Pleiades», na stopila pa bo še foklorna skupina ((Olimpija« iz Gorice. V primeru slabega vremena se bo tudi nedeljski spored vršil dvorani Katoliškega doma. Akrobacije na vrvi Sinoči ob 21. uri Je skupina nemških akrobatov na vrvi uprizorila vrsto točk s kolesi in motocikli, ki so osupnile številno občinstvo Naprava sestoji iz visokih stebrov, med katerimi je razpeta jeklena vrv. Akrobacijske točke bodo po novili tudi nocoj. mo, da se bo to zgodilo tudi s Spltl-gen Brauem. V primeru, da doseže Spliigen Brau prvo ligo, bo seveda Djerdja lahko ponovno stopil na Igrišče. Istočasno s sprejemom novega trenerja se je vodstvo Spliigen Braua poslovilo od Mi©keya Marina. Marino je vodil goriško ekipo eno samo leto. V tem kratkem obdobju je dokazal, da je dober tehnik in da bi lahko dosegel marsikaj, če bi razpolagal z boljšimi igralci. Ni mu uspelo, da bi se priboril do prve lige, kljub temu pa je skušal uvesti goriške igralce v ameriško igro. Posebna zasluga pa mu gre, ker je zelo dobro pripravil mladinsko ekipo. Letos je vodstvo goriške ekipe spoznalo, da bi se sedanji igralci bolje prilagodili jugoslovanski igri, ali bolje ((donavski šoli«, zato so tudi poklicali v Gorico takega trenerja, ki bi jih uvedel v to šolo. Po sedanjih rezultatih mislimo, da Je Josip («Plno») Djerdja primeren za to. Obenem smo tudi izvedeli, da se bo goriški igralec Meneghel udeležil evropskega Juniorskega košarkarskega prvenstva v Španiji. -amon- Namesto lisice je ujel divjo mačko 2e nekaj časa se Doberdobcd pritožujejo, da jim lisice odnašajo kokoši in drugo perutnino z dvorišč. Posebno predrzne so postal? zadnje čase, ko imajo mlade in jih morajo nasititi. Seveda hoče vsak lastnik kokoši zaščiti bolj kot more in zna. Nekateri nastavijo tudi vabe, da bi lisice ulovili. Tako je naredil tudi Roman Marušič, ki stanuje za cerkvijo. Nastavil je vabo in več dni čakal. Ko je že obupal ter mislil, da so lisice, ki so mu odnesle nekaj piščancev, pre. več premetene, da bi mu nasedle, je prejšnji večer opazil na vabi žival. Zgrabil je za vile in stekel proti živali, kjer Je skorajda nekoliko razočaran ugotovil, da nima pred seboj lisice, ampak divjo mačko, ki se je srdito zaganjala vanj. Ko jo je pokončal, se je z njo tudi fotografiral; sklenil pa je še, da bo žival nagačil in jo za spomin imel nekje v hiši, saj jeevojevrst na trofeja, ki je ni moč dobiti ravno vsak dan. J. Izlet SPD v Kočevje Slovensko planinsko društvo Je priredilo v nedeljo družinski izlet na Dolenjsko Poln avtobus članov in prijateljev iz Gorice ter okoliških vasi so s; najprej ogledali na Vrhniki Cankarjevo rojstno hišo, u-stavili so se tudi v Rašici pri Turjaku, rojstnem kraju Primoža Trubarja. V Ribnici je bil daljši po stanek s kosilom ter nakupovanje spominkov «suhe robe*. Cilj izleta je bilo Kočevje, kjer so si Goričani v spremstvu upravnika Petra Šobarja ogledali spo menik svobode na trgu ter nato odšli v Šeškov dom. V gledališki dvorani je Pete, Šobar orisal zgodovino Kočevja o.! turških vpadov do konca druge vojne. Izletniki so si ogledali tudi etnološki in pa muzej NOB. Med svojim kočevskim obiskom so mogli Goričani izvedeti, da je med osvobodilno borbo padlo 2.000 občanov odnosno ena tretjina in da je v šeškovem domu zasedal prvi zbor odposlancev slovenckega naroda. Na povratku so se izletniki ustavili še v RaVvem Škocjanu. Goriški prefekt obiskal občino Števerjan Goriški prefekt d' Pietrostefani je prejšnji dan obiskal občino Števerjan, kjer se je sestal s predstavniki krajevne uprave. Prisotni so bili župan Stanislav Klanjšček, podžupan Ciril Trpin občinski tajnik dr. Štefan Bukovec ter še nekateri drugi člani občinskega odbora in občinskega sveta. Prefekt se je delj časa zadržal v prijateljskem pomenku z občinskimi predstavniki ter se živo zanimal za njihovo delovanie kakor tudi za življenje prebivalcev te briške občine. Si Goriški prefekt je včeraj sprejel predsednika deželnega sveta dr. Ribezzija. Granata v Ul. Cordaiolli Pri kopanju zemlje so včeraj našli v Ul. Cordaiolli okoli 200 kg težko granato, ki je ostala v zemlji še izza prve svetovne vojne. Orožje je še popolnoma dobro ter ga bodo specialisti verjetno že danes odstranili. Včeraj popoldne so za 35 dni pridržali na zdravljenju 23-letnega Giuseppa Zannina iz Ul. Faiti 45, ker mu je na delu v lesni tovarni Silles na Tržaški cesti stiskalnica zmečkala levi palec. di per-kinema- Gorica VERDI. 18.00: «Sequestro sona«, Franco Nero v skopu. CORSO. 17.00: «L’affare Gashenko«, Montgomery Clift in K. Kruger. Ameriški barvni film. VITTORIA. 17.30: «La tempesta*, Silvana Mangano in Van Heflin, italijanski kinemaskopski barvni film. CENTRALE. 17.15: aL^ultimo safari«, Kar Garaš in Stewart Gran-ger, ameriški kinemaskopski barvni film. MODERNISSIMO. 16.45: «Le piu belle truffe del mondo«, J. P. Cachel in K. Denuveur, francoski kinemaskopski film, prepovedan mladini pod 18. letom. / rži e AZZURRO. 18.30: «11 verde prato delTamore«. EKCELSIOR. 17.30: «Quelli deli* San Pablo«. PRINCIPE. 18.30: «La morte non conta i dollari«. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna «Alesani», Via Carducci 38 — tel. 22-68. TR2IC Danes Je v Trž;cu odprta lekarna «S. Nicolb« dr. Olivetti, via L Maggio 94, tel. 73328. RONKE Danes je odprta lekarna AlTAn-gelo — Sergio Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019. •:*ihxKvVn x*x*x\\v£&Xx’.i_ v vi vX*:xX^^Ejjj9^^H^j^fcX:'Xv£^^^&4|MH0j^^R^^HxvXxX>£Zi-:2žx^:3 >5%x ^•xvX:X*:*vxv:^»-s VJ c*x*x-X:l iilBpiaiiiiiKiSHir f mm st Ite m lil TOUR DE FRANCE: 13. ETAPA Tudi po drugi pirenejski etapi nobene spremembe na lestvici v Bitossi deli prvo mesto lestvice po točkah - Spanci najboljši v gorski vožnji - Maloštevilni poskusi pobegov Tudi druga pirenejska etapa je pustila vse, kot je bilo prej: zgodilo se ni v bistvu nič posebnega in tako je ostala skupna lestvica enaka kot včeraj. To pa zopet dokazuje, da je letošnja 55. kolesarska krožna dirka krog Francije brez pravega «moža», brez velike kolesarske osebnosti. Na skupni lestvici je 20 vozačev v časovnem razmahu sedmih minut in to naj-lepše dokazuje, kakšno ravnovesje sil vlada med boljšimi vozači. Tako lahko pričakujemo, da bo padla odločitev šele v zaključnih etapah dirke, ko bo prišla na dan utrujenost. Ta bo morda bolj odločala o končni razvrstitvi na lestvici, kot pa vrednost posameznih tekmovalcev. Sicer pa nič ne kaže na to, da bi bili tekmovalci (vsaj boljši) prav preveč utrujeni. Izgle-da namreč, da vozači hudo vročino prav dobro prenašajo, poleg tega pa je poprečna hitrost njihove vožpje dokaj počasna, tako, da prihjajo razmeroma spočiti na cilj. Da je res tako, dokazuje tudi zadnjih dveh gorskih etapah včeraj privozila na cilj istočasno skupina desetih vozačev, danes pa še več. Doslej torej ne utrujenost, ne vročina, ne gorske vzpetine Pirenejev niso uspele razredčiti vrst tekmovalcev na vrhu skupne lestvice. Italijani so se dobro razvrstili na skupni lestvici in svoje položaje zagrizeno branijo. Schiavon je drugi, Passuello tretji, Bitossi pa trinajsti. Vsi trije pa imajo zelo dobre izglede, da dosežejo še boljše uvrstitve, čeprav se je zdaj izkazalo, da je Belgijec Van den Berghe precej bolj nevaren vozač, kot je prvotno izgledalo. Kljub temu pa 1.34”, zaostanek, ki loči Schiavona od Belgijca, ne bi smela biti zapreka, ki bi je Italijan ne mogel preskočiti. Bitossi se po drugi strani bori za prvo mesto na lestvici po točkah in je danes uspel izenačiti stanje s svojim glavnim nasprotnikom Godefroo-tom. Kratka kronika: Ker je ponoči huda nevihta nad Saint Gaudensom temeljito ohladi- dejstvo, da je na HiiiiiiiiminimiiiMMiiiinmmiiiiiiiiiiiininiiiiiimiuimmiimiiiiimHmMiiiiiiiiiMiHmiimHiinniiiiiiiiii V nedeljo zaključek turnirja veteranov Za 1. mesto: Kontovel-Sv. Križ; za 3. mesto: Prosek-Trebče V nedeljo, 14. t.m. se bo zaključil nogometni turnir za «Pokal ve teranov«, ki ga organizira prose-ško Primorje. Medtem ko se bosta pomerili za tretje mesto enajsterici Trebč in Proseka se bosta ekipi Kontovela in Sv. Križa potegovali za «Pokal veteranov«. Finalisti, t. j. Kontovel in Križani so prišli do finala po tej poti: enajsterica Sv. Križa se je srečala s Prosekom. Ker je bil ob regularnem zaključku tekme izid neodločen 2:2 so morali streljati enajstmtrovke. Križani so bili spretnejši: od sedmih strelov so štiri spravili v vrata, medtem ko so prišli Prosečani do mreže le trikrat. Končni izid 6:5 je tako zagotovil vstop v finale Križanom. Kontovelci so imeli težjo pot do finala. Kot smo že poročali, so bili Kontovelci po prvem srečanju z Bani izločeni z žrebom, zaradi tehnične napake sodnika pa so organizatorji srečanje razveljavili. Pravilnik je namreč predpisoval, da se mora srečanje zaključiti s streljanjem enajstmetrovk in ne z žrebom. Tekmo so tako ponovili. Ker pa se je tudi to srečanje končalo pri izidu 2:2 so bile zopet potrebne enajstmetrovke. Kontovelci so streljali šestkrat in zadeli petkrat, nasprotniki pa le trikrat. Končni izid je bil torej 7:5 za Kontovel. V polfinalu se je Kontovel spoprijel z žilavimi Trebenci in tudi v tem srečanju so bile potrebne enajstmetrovke. Po stanju 0:0 so Kontovelci poslali v nasprotno mrežo pet enajstmetrovk, Trebenci tri in z izidom 5:3 so se Kontovelci znašli v finalu. Tako se je zgodilo, kar je dokaj nenavadno, da so v vseh tekmah tega turnirja odločale o zmagovalcu — enajstmetrovke. Kot za ostale tekme, tako vlada tudi za finale tega turnirja veliko I zanimanje po vseh naših vaseh. ('Poznavalci« našega nogometa menijo ponekod, da imajo Kontovelci večje možnosti za končno zmago, drugi pa so nasprotnega mnenja. Mnenja so torej različna, isto pa velja tudi za srečanje Prosek-Trebče. Poleg številnih drugih, bodo prireditelj turnirja nagradili . tudi najboljšega igralca. Za to nagrado je trenutna lestvica naslednja: 2 gola: Švab Marčel (Sv. Križ) 1 gol: Danev Marčel (Kontovel) Danev Danilo (Kontovel) Ukmar Ivan (Prosek) Husu Alojz (Prosek) Z obema finalnima tekmama se bo tako zaključil ta turnir, ki je vzbudil veliko zanimanje našega športnega občinstva. Res je prišlo do nekaterih zapletljajev in se je turnir tudi nekoliko preveč zavlekel. Za to pa je najbolj krivo pomanjkanje igrišč, saj proseški nogometaši še vedno žive le od obljub tržaške občine (kar se igrišča tiče). Glede nato, da je bil turnir organiziran prvič pa je treba le pohvaliti Sd Primorje kot organizatorja in prepričani smo, da bo «11. pokal veteranov« uspel še bolje. B. R. la ozračje, se je 71 vozačev podalo na pot v razmeroma svežem vremenu. Vročina je začela pritiskati šele kasneje, v prvih kilometrih pa je bila še kar znosna. Začetne kilometre so kolesarji prevozili s pravo izletniško vožnjo in šele pri 45 km je prišlo do prvega poskusa pobega, ki pa ni rodil sadu. Pod vzponom na Col de Porte so se pognali v napad Španci. Na vrh je prvi prispel Gondarias, za njim pa Gonzales, Jimenez, Schiavon in drugi. Lahna prednost teh vozačev je med spustom shlapela, pri vzponu na Porte d’Envalire pa so se zopet prvi pognali navzgor Španci. 6 km pod vrhom prelaza se je dolga vrsta vozačev pretrgala in na sedlo je prvi privozil Gonzales s 55” naskoka pred Bitossijem, Poulidorjem, Jimene-zom, Gomez del Moralom, San Mi-guelom in drugimi. Rumena majica je tukaj zaostajala za 2’10”. Na spustu pa so se zopet vsi vozači združili razen Gonzalesa, katerega je glavnina ujela šele tri km pred ciljem. Za etapno zmago se je tako v zadnjih stotinah metrov potegovala velika skupina kolesarjev, v kateri je bil najhitrejši Belgijec Van Springel. Lestvica 12. etape 1. Pintens (Bel. A) 226,500 km dolgo pot od Paua do Saint Gau-densa je prevozil v 7.33’34”. 2. je bil Schiavon (It.) 3. Gendaris (Šp.) 4. Lopez Carril (Šp.) 5. Wolfhohl (Nem.) 6. Poulidor (Fr. A) 7. San Muguel (Šp.) 8 Bračke (Bel. A) vsi v zmago valčevem času, 9. Kude (Nem.) 4” zaostanka 10. Gonzales (šp.) 8” 11. Bitossi (It.) 2’29” zaostanka in nato velika skupina vozačev v Bi-tossijevem času. LESTVICA 13. ETAPE 1. Van Springel (Bel. A). 208,500 km dolgo pot od Saint Gauden-sa do Seo de Urgela je prevozil v 6.59'55" s poprečno hitrostjo 29.792 km na uro 2. Gomez del Montal (Sp.) 3. Wolfsohobl (Nem.) z zaost. 1” 4. San Miguel (šp.) 5. Colombo (It.) 2” 6. Bitossi (It.) 7. Janssen (Niz.) 8. Van Den Berghe (Bel. B) 9. Wright (VB) 10. Houbrechts (Bel. B), 11. Hoban (VB), 12. Huysmans (Bel. A), 13. Bellone (Fr. B), 14. Pintens (Bel. A), 15. Grosskost (Fr. B) vsi v istem času Colomba. OBČNI ZBOR ŠD ZARJA Jutri, v soboto, 13. t. m. bo v Bazovici v kino dvorani red ni občni zbor športnega društva Zarja. Začetek ob 21. uri. Društveno vodstvo vabi svoje člane, da se udeležijo občnega zbora polnoštevilno. 1. VAN DEN BERGHE (Bel. B) 72.33’49” 2. Schiavon (It.) 1’34” 3. Passuello (It.) 3'26” 4. Pintens (Bel. A) 3’43” 5. Poulidor (Fr. A) 4’13” 6. San Miguel (šp.) 4’21” 7. Bračke (Bel. B) 4’38” 8. VVolfshohl (Nem.) 4’46” 9. Lopez-Carril (šp.) 5’09” 10. Gonzales (šp.) 5’20” 11. Van Springel (Bel. A) 5’40” 12. Grosskost (Fr. B) 5’57” 13. Bitossi (It.) 6'13” 14. Janssen (Niz.) 614” 15. Gandarias (Šp.) 6’25” 16. Bellone (Fr. B) 6’31” 17. Gomez Del Moral (Šp.) 6’39” 18. Chiappano (It.) 6’45” 19. Houbreghts (Bel. B) 6'53” 20. Poppe (Bel. A) 7’03’ mmi POKAL EVROPSKIH PRVAKOV V prvem kolu: Levski-Milan in Zeiss Jena-Crvena zvezda Izžrebali so tudi nasprotnike za Pokal pokalnih prvakov SMUČANJE V Ženevi so izžrebali nasprotnike šestnajstinke finala tekmovanja za evropski pokal prvakov 1968-69. žrebanje je dalo naslednji izid: Ferencvaros (Madž.)-Celtic (Škot.) Manchester United (Angl.) - Wa-terford (Im.) Levski (Bol.) - Milan (It.) Carl Zeiss (V. Nem.) - Orvena zvezda (Jug.) Nuernberg (Z. Nem.) - Ajax (Niz.) AEK (Grč.) - Jeuness Esch (Luks.) Rosenborg (Nor.) - Rapid (Astr.) Zuerioh (Šv.) - Dinamo Kijev (SZ) Spartak Trnava (CSSR) - Malmoe (Šved.) Floriana (Malta) - Reipas (Fin.) Steaua (Rom.) - Akademisk (Dan.) St. Etienne (Fr.) - Ruch Chrbzow (Polj.) Manchester City (Angl.) . Fener-bahce (Tur.) Valur (Isl.) - Benfica (Port.) Anderlecht (Bel.) - Glentoran Bel-gas (S. Irs.) Real Madrid (šp.) - Atletic (Ciper) Izžrebali so tudi nasprotnike za šestnajstinko finala tekmovanja za pokal pokalnih prvakov: Girondins (Fr.) - Spartak (Bol.) Partizan (Alb.) - Torino (It.) Vasas Gyor (Madž.) - Lyn (Nor.) Crusaders (S. Irs.) - Norrkoping (Šved.) AItay (Tur.) - Gornik (Polj.) Dunfermline (Škot.)-Hastl (Ciper) Shamrock Rovers (Irs.) - Randers Freja (Dan.) Graz (Avstr.) - ADO (Niz.) Sliema Wanderes (Malta) - Rume-lange (Luks.) Lugano (šv.) - Barcelona (šp.) Bruges (Bel.) - West Bromwich Albion (Angl.) Dynamo (Rom.) - Koeln (Z. Nem.) Dinamo (Moskva) - zmagovalec pokalnega prvenstva Grčije Union Berlin (V. Nem.)-Bor (Jug.) Cardiff City (Wales)-Porto (Port.) Slovan Bratislava (CSSR) - Rey-kjavik (Isl.) Prva srečanja šestnajstinke finala obeh tekmovanj bodo morali odigrati 18. septembra povratne tekme pa 2. oktobra. Finale tekmovanja za pokal pokalnih prvakov bodo opravili prihodnje leto 21. maja, tekmovanja za pokal prvakov pa teden dni kasneje. Sedežev obeh srečanj še niso določili. Bodo na Plateau Rosa zrušili «čarobni zid» 180 km na uro? Na tekmovanju bodo nastopili tudi trije jugoslovanski smučarji čeprav smo sredi poletja in nas prav v teh dneh pesti huda vročina nikakor ne moremo spregledati sicer povsem zimskega športa — smučanja. Smučarski šport ima namreč tri sezone, zimsko, spomladansko in poletno. Zimska traja približno do konca februarja, začetka marca. Tedaj se morajo ljubitelji smučanja pomakniti iz alpskih dolin višje v gore, kjer poteka spomladanska smuka v novih pogojih: sneg je običajno težji, sonce izredno močno in nevarno za nezaščiteno kožo, smučišča pa so po navadi precej manj ((prometna«, kot v zimski sezoni. Poletna smuka pa ima svoj sezonski višek v juliju in avgustu, za časa dopustov in počitnic. Razumljivo je, da se je treba za snegom pomakniti še višje v gore, tja na višine okrog 3000 metrov. Kdor bi pa menil, da je ta sezona najbolj mrtva od vseh bi se zmotil. Tako na primer samo v Italiji deluje po- HiiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA EVROPSKO ZENSKO PRVENSTVO Sovjetske velikanke premagale Jugoslovanke Z zmago nad Jugoslavijo si je Sovjetska zveza praktično že zagotovila kontinentalni naslov MESSENA, 11. — Na Siciliji se nadaljuje letošnje žensko evropsko košarkarsko prvenstvo, ki tudi nocoj ni prineslo senzacionalnega presenečenja: v srečanju dveh najboljših peterk tega prvenstva so namreč izredno visoke sovjetske košarkarice (dve sta visoki nad dva metra), gladko in prepričljivo odpravile Jugoslavijo in sicer z izidom: SZ — Jugoslavija 94:51 (46:21) Srečanje je bilo na zelo visoki tehnični in agonistični ravni. Jugoslovanke pa se niso mogle upirati svojim nasprotnicam, ki so zanesljivo polnile koš, v polju pa zelo koristno gradile igro. Najboljša strelka med Sovjetinjami je bila Semenova s 14 točkami, pri Jugoslovankah pa Kalenič, ki je dala 20 točk. Ostala srečanja: Bolgarija — Belgija 65:43 (38:15) Poljska — V. Nemčija 58:50 (27:28) Tolažilna skupina: ČSSR — Madžarska 43:39 (19:23) • • * V sredo zvečer so odigrali drugo kolo, v katerem je v prvi skupini vladalo največje zanimanje za srečanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, saj je verjetno odločalo o končnem drugem mestu na lestvici. Izidi srečanj finalne skupine v Messini: Jugoslavija - Bolgarija 54:44 (21:20) Jugoslovanke so tudi v tej tekmi dokazale, da so dobro uigrane in tehnično izvrstno podkovane. Bolgarke so se izkazale v obrambi, v napadu pa so bile netočne. Poljska - Belgija 51:30 (31:16) Poljakinje so odpravile svoje nasprotnice s počasno igro in veliko lahkoto. Skoraj ves čas so bile | pod belgijskim košem in je bilo srečanje dokaj nezanimivo. Vzh. Nemčija - Italija 54:43 (21:16) Nemke so zaigrale zelo hitro in so z dinamičnimi kombinacijami kmalu nabrale precejšen naskok. Italijanke pa so se polagoma o-tresle treme, prešle so v protinapad in so v 5’ d. p. celo izenačile na 26:26. Nemke pa so kmalu zopet prevzele pobudo v svoje roke in prepričljivo zmagaie. Izidi srečanj tolažilne skupine v Ragusi: Madžarska - Francija 42:36 (17:15) Češkoslovaška - Zah. Nemčija 79:32 (44:16) Romunija-Nizozemska 52:46 ( 26:23) do Tuemmler odličen čas v teku na 1500 metrov. To razdaljo je pretekel v 3’36”5, kar je najboljši letošnji rezultat na svetu v tej disciplini. Na istem tekmovanju so nastopili tudi nekateri italijanski tekmovalci, ki pa niso dosegli pomembnejših rezultatov. Frinoli je pretekel 400 metrov z ovirami v 50”2 in je bil drugi, Cornacchia pa je bil peti na progi 110 metrov z o-virami s časom 14”4. Med ostalimi tekmovalci je nastopil tudi ameriški krat-koprogaš Roy Smith, ki je pretekel 100 metrov v 10”3. mts V PARIZU Stolle-Pilič 3:2 PARIZ, 11. — V četrtfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Pariza je med moškimi posamezniki Avstralec Fred Stolle premagal Ju goslovana Nikolo Piliča s 3:2 (2:6, 9:11, 6:1, 6:4 in 7:5). V drugem četrtfinalu je Avstralec John Newcombe odpravil svojega rojaka Kena Rosewalla s 3:2 (6:4, 6:1, 5:7, 1:6, 6:4). J AUBTIKA OBVESTILA Tajništvo Sz Bor sporoča, da bo redna seja glavnega odbora društva v petek ob 20.30 na društvenem sedežu. * * * Vodstvo ženskega odbojkarskega odseka Sz Bor obvešča igralke druge in tretje ekipe, da bodo redni treningi ob četrtkih ob 14.30 in ob ponedeljkih ob 10. uri. Nemec Tuemmler 3’36”5 na 1500 m KOELN, 11. — Na mednarodni atletski prireditvi v Koelnu je sinoči postavil vzhodni Nemec Bo- TEČAJ V ROVINJU Vodstvo odbojkarskega tečaja v Rovinju obvešča udeležence, da zaradi nepričakovano visokega števila prijavljencev ni bilo mogoče organizirati tečaja v eni sami izmeni. Vodstvo tečaja je bilo zato prisiljeno razdeliti tečajnike v dve izmeni. V prvi skupini bodo vsi fantje in bodo na tečaju od 24. julija do 2. avgusta, v drugi izmeni pa. bodo vsa dekleta in bodo na tečaju od 2. do 11. avgusta. Ostala navodila bodo udeleženci tečaja prejeli v kratkem. leti kar 17 smučarskih šol, za katere se je treba prijaviti pravočasno, sa,j 60 mesta v teh šolah in visokogorskih hotelih često zasedena po več tednov naprej. če je poletna sezona tako razgibana z rekreativnim in šolskim udejstvovanjem na smučeh, potem je revnejša kar se tiče števila tekmovanj. Poleti jih praktično ni — razen enega: vsako leto namreč prirejajo v Cerviniji pod Matter-hornom tekmovanje v hitrostni smučarski vožnji na en kilometer dolgi progi. Tudi letos ga bodo priredili na posebno pripravljeni progi na Plateau Rosa. To tekmovanje zahteva izredno drznost nastopajočih. Na posebnih (dolgih) smučeh in v nizki drži (da bi zmanjšali zračni upor) drve navzdol s strahovito hitrostjo. Svetovni rekorder Italijan Luigi Di Marco je prevozil 1000 metrov celo s hitrostjo 174,757 ton na uro. To je bilo pred štirimi leti. Avstrijka Staffned pa je leta 1963 postavila ženski hitrostni rekord z brzino 127,659 km na uro. Takih hitrosti pa ni mogoče doseči vsako leto. Poleg odlične tehnike tekmovalca, dobro pripravljene proge, ugodnega vetra in odgovarjajočih smuči mora biti tudi primeren sneg. Tega pa že od leta 1964 ni bilo. Zato v teh letih tudi niso dosegli boljših rezultatov. Letos pa vse kaže, da bodo snežne razmere odlične in organizatorji pričakujejo naskok na «čarobni zid« 180 km na uro. Tekmovanje pa ni le postavljanje rekordnih hitrosti, ampak služi tovarnam tudi za -preskušnjo smuči. Tako je znani francoski smučar in sedanji trener italijanske smučarske reprezentance Jean Vuarnet leta 1959 prav na hitrostnem tek-: mova-nju na Plateau Rosa presku-i sil smuči, s katerimi je nato zmagal v smuku na olimpijskih igrali v Squaw Walleyu. Na tem tekmovanju, ki bo trajalo šest dni od 15. do 21. t.m.i bodo nastopili tudi jugoslovanski tekmovalci in sicer trije inženirji: Klinar, Jamnik in Gorjanc. Ti vozači bodo preskusili posebne smučE Izdelek znane tovarne športnega orodja «Elan». Kot vse kaže, n: teh smučeh, ki so tudi po sod tujih strokovnjakov odličen izdele! ne bodo nastopali samo jugoslovarr ski tekmovalci, ampak tudi Čehi Slovaki in celo nekateri italijansl udeleženci te hitrostne preizkušnji v Cerviniji. NOGOMET Nogometaši Milana na počitnicah v Dalmacijij TRST, 11. — Danes zjutraj j* zapustila tržaško pristanišče jaht* «Mirabelle» in zaplula v jugoslo* vanske vode. Na krovu jahte so odšli na križarjenje vzdolž istrsk* in dalmatinske obale znani noge metaši Milana Rivera, Hamriit Schnellinger in še nekateri drug* igralci. Jahta plove pod povelj' stvom Rivere. Skupno z nogom«' taši potujejo tudi njihove žen«' Nogometaši bodo ostali v Dalm*' ciji 10 dni. Danes govorimo o... že tri leta se dve slovenski zamejski šesterki — Breg in Sokol — potegujeta za vstop v moško odbojkarsko D ligo. Že tretje leto zaporedoma pa jima je napredovanje ušlo. Ali je D liga zanju res nedosegljiva? D-liga: mogoče prihodnjič! V nedeljo se je zaključilo moško promocijsko odbojkarsko prvenstvo. Proti vsakemu pričakovanju pa sta bili obe slovenski ekipi, Breg in Sokol, izločeni. Kako se je to moglo zgoditi, ko pa sta imeli obe šesterki po napovedih izredne možnosti za uvrstitev na najboljši mesti? Breg je naletel na zelo živahno, a ne preveč kakovostno furlansko ekipo Auroro. Zgubil je po nepotrebnem: z lahkoto bi namreč zmagal. Sokol pa se je srečal s tržaškim klubom ACEGAT. Zmaga Nabrežincev bi bila nekoliko težja, a ne nemogoča. Nikakor ne moremo iti mimo dejstva, da dve slovenski ekipi že tretje leto dosegata neuspeh na tem tekmovanju, zato je vsekakor treba poiskati vzroke, ki so vplivali na njun poraz. Predvsem bi morala odbojkarska zveza drugače urediti sistem tekmovanja v promocijski ligi. Ekipe ne bi smele biti porazdeljene v tri skupine, ampak bi morale nastopati v enotni ligi. Po 16 tekmah bi si lahko ustvarili točnejšo sliko odlik in pomanjkljivosti ekipe, poleg tega pa ne bi vsak najmanjši spodrsljaj usodno vplival na lestvico. Druga postavka, ki je povezana s prejšnjo, je pomanjkanje tekem. Štiri prvenstvena srečanja ne morejo nuditi ekipi dovolj pripravljenosti na finalni turnir, zlasti ne taki, ki je letos vključila nove igralce ali celo spremenila sistem igre. Poleg tega se je letošnje prvenstvo začelo ob koncu šolskega leta, ko dijaki in študentje, ki sestavljajo večino naših ekip, obiskujejo treninge v manjši meri in jim čas ne dopušča, da bi odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem, ki bi edine lahko nadomestile pomanjkanje ligaških tekem. Tako lahko rečemo, da so tekmovanja v promocijskem prvenstvu jasno pokazala pri posameznih šesterkah pomanjkanje treninga in skupne igre. Upajmo, da prihodnje leto teh napak ne bo in da bosta ekipi le dosegli svoj cilj: D ligo. B. MARUŠIČ: □ Pred stoletnico šempaskega tabora Pripravljalni odbor bi lahko počakal izida ljutomerskega tabora, sestal bi se lahko v privatni obliki in bi sestavil program tabora brez predhodnega sestanka. List izraža tudi mnenje, da je bil kraj sestanka odpovedan, ker se je bilo bati italijanskih demonstracij, sicer je bil dan pomemben za Gorico, «take fi-siognomije ni naše mesto še nikoli imelo, ko na sv. Jerneja. Na vsakem jeziku je bil 'meeting’, — nekaterim je delal velike skrbi.« Naslednje obdobje skoraj dvainpolmesečnih priprav za šempaski tabor je nastalo po samem septembru. Tudi na sestanek so prejšnji sklicatelji (za to priliko se jim je pridružil še podgorski župan Andrej Kocijančič) vabili s posebnim vabilom. V prostorih goriške čitalnice se je zbralo 51 povabljencev, od deželnih poslancev je bil navzoč le dr. Josip Žigon. Sestanek je vodil dr. Lavrič, ki je navzočim razložil pomen taborov, obravnavali so pa tudi program tabora. Sprejeti sta bili prvi dve točki iz že navedenega vabila, solkanski župan Matija Doljak je predlagal naj bi se o tretji točki programa, «zedinjeni Sloveniji« posebej razpravljalo, ali naj pride na dnevni red ali ne. O tem naj bi razpravljal 25-članski odbor, ki so ga na sestanku izvolili ter so ga sestavljali dr. Josip Tonkli, dr. Josip Abram, Andrej Jeglič in Ernest Klavžar iz Gorice, Josip Živec iz Skopega, Ivan Nabergoj s Proseka, Jožef Gruden iz Nabrežine, Jožef Trampuž iz Kostanjevice, dr. Karel Lavrič iz Ajdovščine, Ivan Ličen iz Rihember-ka, Anton Rustja iz Skrilj, Franc Čerin iz Cerknega, Franc Kovačič iz Sv. Lucije, Jožef Valentinčič iz Plavij, Miha Kacafura iz Tolmina, Andrej Žni- darčič iz Kobarida, V. Stanič iz Bat, Franc Kumar iz Šempasa, Andrej Kocijančič iz Podgore, Matija Doljak iz Solkana, Ivan Nanut iz štandre-ža, France Kerševani iz Dornberka, dr. Josip Žigon, Jožef Mužič iz Šmartnega in Zuc-chiatti iz Medane. Potemtakem so zastopali mesto Gorico 4 člani, Kras 4, ajdovsko področje 3, goriške gore 6, go-riško okolico 5 ter Brda 3 člani odbora. že čez teden dni se je novi odbor sestal ter za svojega predsednika izvolil dr. Lavriča, za tajnika pa Ernesta Klavžarja, telegrafskega uradnika v Gorici. V zvezi s točko o «zedinjeni Sloveniji« Je solkanski župan Doljak predlagal naj se ne postavi v program, po njegovem bi morali vsi ljudje «kakoršnega si bodi naroda v bratovski zvezi med seboj živeti; s tim pa, da se hočemo od drugih narodov ločiti in sami svoji biti dokazujemo, da nam ni za to mar, tim več mora vsakdo soditi, da smo mi vsim drugim nasprotni, ter da jih imamo za neprijatelje. Zadostovati bi nam moralo, da se nam naše narodne pravice ne kratijo, ampak v enaki meri pripuste, kakor vsim drugim narodom, s katerimi živimo v eni državi.« Doljakov predlog je bil PRI SENPASU dne t§» oktobra iHtiS, m -g- » — : • DA IMA TAB0B m m okt«« 111«- m * f «wt mm *i|iiumiti fttar MfcMni l <* ***** ni »nemi v nw knwKto» * .m.'*** m * rrri I “ • 1» mj «r uw »K *•»] mm Um -■ k V rnd m vmk* m- - 0- Nuj “ ***** a* Antmkm rf» %*k rs: =s : ttctarrtrs jji? sat p** « tmmmrn. . t..... ■—Mi IMHi ŽIVI SUKKNUO! JI;;*?šsESfc... a :. ...:n. Plakat, s katerim je pripravljalni odbor vabil na tabor odbit in z enim nasprotnim glasom sprejet v program tabora. O točki, ki je govorila o učnem jeziku po šolah je bil sprejet še dr. Tonklijev dodatek z zahtevo, da naj se v Ljubljani ustanovi visoka prav na šola. Izvoljen je bil ožji odbor, ki so ga sestavljali dr. Lavrič, Doljak, Klavžar, Kerševani in Kumar. Klavžar je bil zadolžen, da uredi zbira-ja potrebnega denarja, odbor pa se je obvezal, da bo »solidarno dobro stal za vse stroške, ki se ne bi založili s prostovoljnimi doneski«. Naslednji sestanek je bil v Šempasu 20. septembra, sestal se je ožji odbor in določil za dan tabora 18. oktober in za kraj senožet južno od Špaca-panove gostilne na Veliki O-tavi pod Ozeljanom pri Šempasu. Ponovni sestanek ožjega odbora je bil v Šempasu 4. oktobra, odobril Je proglas na tabor, ki ga je sestavil Lavrič, šempaski župan Kumar je bil zadolžen, da pripravi o-der, slavoloke in vse ostalo potrebno za «taborišče». Sestanek se je vršil že v času, ko je prenehal delovati deželni zbor v Gorici, kajti po zakonu se nobeno ljudsko zborovanje ni smelo odvijati v času zasedanja deželnega zbora v kraju, ki ni bil več kot 38 kilometrov oddaljen od kraja Dr. Karel la.vrič (1818-1876), organizator, pobudnik in predsednik tabora pri Šempasu zasedanja zbora. Goriški deželni zbor pa je v tistem letu nehal zasedati 2. oktobra zvečer, naslednji dan je bila danaproš nja za tabor na okrajno glavarstvo, 8. oktobra pa je bilo izdano dovoljenje na podlagi zakona o javnih shodih z dne 15. novembra 1867. že naslednji dan je «Domovina» (9. 10. 1868) ponatisnila vsebino taborskega proglasa v celoti, za njo tudi ostali slovenski čaS' niki, po deželi pa se je poja-vil plakat v slovenskih barvah z besedami «Tabore, narodu6 tabore napravite pc celi Sl0-veniji in glasno povejte svetit ki še zdaj noče vervati, da j® vam zares živo mar za narod' nost našo in za narodne pr#' vice. Izrecite pod milim n®' bom, da hočete ostati Slove11' ci, in da hočete narodno n»' predovati v vsem, kar je dO' bro in lepo!« Letak oziroih9 proglas je podpisal celotni Šif' ši odbor, med temi je bil ko* edini duhovskega stanu takrat' ni vikar na Pečinah Andrej Žnidarčič. Novi tabor je vzbudil v s!°' venski politiki posebno poz o? nost. ((Slovenski narod« je 1®’ oktobra zapisal: «Tudi naši riški Slovenci so se jeli gib®' ti in misel zedinjenja, kter6 so jeli rodoljubi med narodo11’ oživljati nahaja veselo spr®' jemljiva tla. Le nekoliko bes®' di je treba govoriti s kmetof® in njegov bister razum preč®) zapopade važnost te ideje, d® si ravno je čisto nova. Paffl®1' no bi bilo, po moji misli, d® so napravljalci našega tabor® prej tla sondirali, dobro Pr pravili sebe in ljudstvo in pv tem še le določno sklenili V°‘ staviti med resolucije prihod' njega tabora na Goriške111, (Nadalievanje sledi) _____________________________^ UREDNIŠTVO: TRST - (JL. MONTECCH1 b, II., TELEFON 93-808 in (4-638 NAROČNINA: mesečno 800 UT Poštni preda! 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggto l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANCiSKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - ....---------------------- uou ^ ( ---- oonptna 4400 lir celoletna 8100 Ui SFRJ posamezna številka v tednu to nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 dm (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiSjj ilp,. aV)tt noq Muhi lana Stari tre 3/1 telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oKlasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 260, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 4« v Trst 11-5374 — z.a ortw. ____________________ _ t, nnkratln Ttallle nrl «Sndet& Pubbllcitš Itallana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst beseda — Oglasi’za tržaško ta goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societ& Pubblicitš Itallana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst