CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, AUGUST 19, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Roosevelt je posegel v politiko, V številnih govorih napada nasprotnike administracije
Washington, 17. avgusta. Predsednik Roosevelt je včeraj ponovno segel globoko v politiko in udrihal po onih demokratih, ki mu nasprotujejo pri njegovi administraciji. Predsednik želi na vsak način, da so izvoljeni njegovi pristaši.
Včeraj je predsednik v zelo ostrih besedah napadel demokratskega senatorja Tydingsa iz države Maryland, ki je kandidat za ponovno izvolitev, nakar je vsekal po kongresmanu 0'Connorju iz države New York, ki je načelnik mogočnega kongresnega odseka za pravila.
O'Connor je bil pred dvema letoma napaden od znanega radio pridigarja Rev. Charles
Coughlina, češ, da je nazadnjaški in da igra vlogo bogatinov v kongresu. Na enak način je sedaj predsednik Roosevelt napadel 0'Connorja.
Oba omenjena sta največkrat nasprotovala predsedniku v njegovem poslovanju in sta povzročila, da mnogo dobrih postav ni bilo sprejetih v kongresu, ki bi sicer silno koristile ameriškemu narodu.
Ameriško časopisje se sicer upira nastopu predsednika Roosevelta, ki graja svoje nasprotnike, toda večina naroda se strinja s predsednikom, ker dobro ve, da ima predsednik Roosevelt čiste namene pri svojem nastopu.
Precinktni načelniki, jutri je vaš dan, da odstranite Gongwerja
-o—
Tujezemski prostovoljci se ne bodo umaknili iz španskih vojnih vrst. General Franco se ne poda
Paris, 18. avgusta. Vrhovni i poveljnik španske armade na-j cionalistov, general Franco, jej odslovil svojega ministra za1 tujezemske zadeve Jose Antonio de Sangroniza. Baje je bil Sangroniza preveč naklo-j njen Angležem.	J
Angleži zahtevajo že zadnjih šest mesecev, da general Franco odslovi vse tujezemske vojake iz svoje armade. Enaka zahteva je bila stavljena na španske lojaliste. Toda niti prvi niti drugi niso pripravi ljeni narediti kaj enakega.,
Odslovitev ministra za tujezemske zadeve pomeni, da general Franco nikakor ne namerava poslušati angleškega in francoskega namigljaja, da odslovi tujezemske bojevnike. Na mesto Sangroniza je ge-
neral Franco imenoval grofa de Jordana, ki je poznan v politiki kot velik nasprotnik Angležev. In to nadalje pomeni, da bo general Franco nadaljeval samostojno politiko in se ne bo oziral na francoske in angleške zahteve.
V	istem času pa, ko se je iz-izvršila sprememba v kabinetu gejierala Franca, se poroča, da se je tudi v lojalističnem španskem kabinetu izvršila sprememba. Iz kabineta sta bila vržena dva ministra.
V	ostalem je na španski fronti mirno zadnje dni. Vršili so se samo spopadi manjše vrste, ki so bili brez pomena. Zdi se, da se ena kot druga stran pripravlja za večjo ofenzivo na fronti.
Kulturni vrt!
Nocoj večer, v petek 19. avgusta, se vrši važna seja glede prihodnje prireditve za Jugoslovanski kulturni vrt, ki se vrši v Puritas Springs parku dne 28. avgusta. Pridite na sejo vsi odborniki kot tudi drugi, ki se zanimate za vrt. Na ta večer se bo naredil program dneva, ki bo jako zanimiv. Zborovanje se začne ob 7:30 zvečer. — Predsednik.
Mrs. Breščak se vrnila
Poznana Mrs. Frances Breščak iz Loraina se je vrnila s parnikom Normandie v Ameriko iz obiska v domovini. Rekla je, da je povsod lepo, najlepše pa doma. Kasneje enkrat napiše dopis, da pove, kako je potovala, a za danes se zahvaljuje g. Avgust Kollandru, ki je zares očetovsko skrbel za slovenske potnike. Ga toplo priporoča vsem!
Pozdrav iz konvencije
Mrs. Terejzija Kavas pošilja prekmurskim Slovencem v Clevelandu najlepše pozdrave. Nahaja se na konvenciji KSKJ v Eveleth, Minn.
Pogreb Žužka
Pogreb pokojnega John Žužek se vrši v soboto ob 10:15 iz Jos. Zele in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče.
* 25 premogarjev je bilo včeraj pogreznjenih 400 čevljev globoko v zemlji v Chemnitz', Nemčija.
Pozdravi
Iz Eveletha, Minn., nam sporočajo, da pogrešajo "Ameriško Domovino." Mislimo, da je Mr. Leopold Kushlan doslej že razdelil doposlane številke. Lepe pozdrave pošilja John Ter-ček. Nadalje pozdravlja vse naročnike delegat, naš zastopnik, Mr. Anton Fortuna. Iz Eveletha smo dobili nadalje še sledeče pozdrave: Frances Novak, Julija Brezovar, L. Pikš, Louise Mlakar, Helena Mally, Frances Mačerol in naša Nefka Supan. Nadalje Ana Fortuna in zopet Frances Novak, in končno tudi Mr. Joseph Gornik. Vsem prav topla zahvala, ker so se na nas spomnili.
Piknik "Kanarčkov"
Vsi starši, ki ste prevzeli dela na pikniku mladinskega pevskega zbora "Kanarčki," ki se vrši v nedeljo 21. avgusta, se lahko peljejo na prostore piknika, ako se zberejo pred Slovensko delavsko dvorano na Prince Ave. ob 10:30 dopoldne. — Tajnica.
Zopet doma
Želetova ambulanca je pripeljala na dom Mrs. Jennie Ka-stelic iz Huron Rd. bolnišnice. Mrs. Kastelic stanuje na 1200 E. 173d St. Obiski so dovoljeni.
Društvo Slovenski dom
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ ima nocoj večer jako važno sejo. Pridite vsi. Seja se vrši v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
V	zadnjih člankih je "Ameriška Domovina" zahtevala od novih precinktnih načelnikov, ki so bili izvoljeni pri primarnih volitvah dne 9. avgusta, da. gredo do skrajnosti in delujejo za poraz W. B. Gongwerja in Mrs. Bernice Pyke, ki sta sedanja voditelja demokratske stranke v Clevelandu.
Naše prepričanje je, da narod v Clevelandu mora na vsak način dobiti spremembo vlade. Zlasti se to tiče blagostanja demokratske stranke. In ta sprememba bo prišla, ako odstranimo od vodstva demokratske stranke Burr Gongwerja in Mrs. Bernice Pyke, ki sta do-sedaj kontrolirala misli in javni nastop vseh demokratskih javnih uradnikov v Clevelandu. Temu mora biti narejen konec.
Mi navadni državljani malo vemo, kako silno daleč gre kontrola političnih oblastnikov, kakor jih predstavljata Mr. Gong-wer in Mrs. Bernice Pyke. Ta dva človeka, oziroma osebe, ki nista bila nikdar izvoljena od naroda, kontrolirata ljudi v javnih uradih.
V	zadnjih časih se je položaj deloma spremenil in izboljšal tozadevno. Javne volitve so pokazale, da.uradniki, ki niso hoteli slediti poveljem političnih uradnikov, so izvoljeni od ljudi, dočim so zavrženi kandidati podpirani od političnih bosov.
Današnji demokratski voditelji v Clevelandu so bili spoznani krivim, da so izkorišče-vali narod, kot smo to že lansko leto v novembru mesecu javno povedali. Nobena politična stranka, ki želi imeti uspeh pri volitvah, ne more kaj enakega prenašati, ker bo sicer izročena pogubljenju.
Dosedanje vodstvo demokratske stranke je izbiralo svoje kandidate ne na podlagi, da slednji v slučaju izvolitve delujejo za splošni narod in blagostanje, pač pa smo imeli diktirane kandidate, ki so služili strankarskim bosom in njih poveljem. To je vzrok, da smo demokrati v Clevelandu zaporedoma propadli pri volitvah.
Politično vodstvo demokratske stranke v Clevelandu tekom zadnjih dvajsetih let je bilo strankarsko, osebno, sebično in brez ciljev in programa. Nobenega voditelja nismo imeli, ki bi nam kazal pot proti pravim principom ameriške demokracije. In to je Ameriška Domovina, ki ima tozadevno precejšnjo besedo, zaporedoma poudarjala v svojih člankih.
Vodstvo demokratske stranke v Clevelandu je bilo doslej popolnoma brezbrižno glede javne blaginje, glede javne blagajne. Nikdar niso sedanji voditelji se pobrigali, da bi nastopili glede trošenja javnega denarja. Nikdar se ni dovolj podpiralo oziroma delovalo, da se podpira brezposelne, dočim so politični bosi imeli in dobivali velike dohodke od javnih blagajn, kamor moramo prispevati vsi, ki smo davkoplačevalci.
Gongwer in Pyke, voditelja demokratske stranke, nista bila nikdar na strani splošnega naroda, nikdar nista delovala v
ljudsko korist, pač pa sta ob vsakem času vlekla moralne in druge koristi za svoj lastni dobrobit. To smo jasno razložili že v novembru mesecu lanskega leta.
Gongwer in Mrs. Pyke sta bila pri volji podpirati gover-nerja Martina L. Daveya, dokler bi jima bil naklonjen s pa-tronažo svojih lastnih prijateljev in dokler so bile osebne koristi Gongwerja v zadevi zavarovalnine v redu. Niti Gongwer niti Mrs. Pyke se nista nikdar brigala za splošne ljudske koristi.
Kadar volimo javne uradnike moramo vselej pomisliti, da izvolimo ljudi, ki imajo v resnici v srcu in v duši razum za splošno blagostanje naroda. Toda niti Gongwer, niti Mrs. Pyke nimata takega razuma.
Ko je bil župan mesta Cleve-landa Mr. Ray T. Miller in je bil Gongwer vodja demokratske stranke in Mrs. Pyke načel-nica urada za javno blagostanje, in to je bilo v najbolj črnih časih depresije, ko so ljudje oblegali mestno hišo proseč za podporo, sta obrnila Gongwer in Mrs. Pyke Clevelandu hrbet in odpotovala v Evropo. Dočim so ljudje stradali v -Olevelandu in je bil Miller pripravljen pomagati, pa ni dobil nobenega sodelovanja od strani voditeljev demokratske stranke, ki so se istočasno zabavali v Evropi.
Niti Gongwer niti Mrs. Pyke nimata idealizma, ki je potreben pri vodstvu demokratske stranke v Clevelandu. Oba sta brez poštenih principov, nimata nobenega družabnega smisla za pomoč revnim in potrebnim, in kot taka absolutno ne moreta več predstavljati demokratske stranke v Clevelandu.
To so vzroki, in imamo še mnogo drugih, da kličemo na plan naše novo izvoljene pre-cinktne načelnike, in poleg njih councilmana Johna Novaka, councilmana Eddie Pucelna, councilmana Emil Crowna, councilmana George Travni-karja in councilmana Antona Vehovca, da gredo na delo in zahtevajo z vso resnostjo, da se odstavi Burr Gongwer kot načelnik demokratske stranke in da volijo za Ray T. Millerja kot bodočega voditelja demokratov v Clevelandu.
Bratje precinktni načelniki v Clevelandu, ki ste bili izvoljeni od naroda v torek 9. avgusta, pomnite, da ste bili izvoljeni z zavestjo naroda, ki je obsodil diktaturo Gongwerja in Mrs. Pyke. Naj ne bo enega med vami, ki bi šel in glasoval za stare voditelje, ki so doprinesli toliko za poraz demokratske stranke v Clevelandu.
Glede vardnega voditelja v 23. vardi naj povemo še to: Mr. Muliolis, ki se nazivlje kot novi vardni vodja v 23. vardi, je podpiral Sawyerja za governerja. Toda Sawyer je bil v zvezi z Gongwerjem in Mrs. Pyke tekom volitev, in mi javno zahtevamo, da se Mr. Muliolis odpove zvezi Gongwerja in Mrs. Pyke. Mr. Muliolis se mora odločno izjaviti glede svojega stališča, predno ga bomo mi pri-
znali za vardnega voditelja, in mi mislimo, da imamo kot uče-niki državljanstva polno pravico pri tem.
Ako ostanejo sedanji voditelji demokratske stranke na krmilu, tedaj bodo obesili Mr. Sawyerju mlinski kamen okoli vratu in mu zavezali roke, da se ne bo mogel svobodno gibati. In zna se zgoditi, da doživimo nov poraz v prihodnjem letu, ako se zadeve glede politike v Clevelandu temeljito ne izčisti-jo jutri, v soboto 20. avgusta.
Kot Slovenci smo razumen narod in enako razumni so naši voditelji. Jutri, ko boste zborovali in volili načelnika stranke, kateri predseduje veliki Roosevelt, dvignite svoj glas in zahtevajte popolno očiščenje demokratske stranke v Clevelandu. Gongwer in Mrs. Pyke morata propasti. Od vas je to odvisno.
Ali bo Roosevelt ponovno kandidiral! Vsa zadeva je odvisna od razsodnosti naroda
New York, 18. avgusta. — Tu se je vršila konferenca članov narodnega demokratskega odbora in po zaključitvi zborovanja, se je izjavil governer države Louisiane sledeče:
"Ni vprašanje, če želi Roosevelt biti v tretjič kandidat za predsednika. Vprašanje je, če ga narod zahteva."
Governer je imel zadnji teden sestanek s predsednikom Rcoseveltom v Floridi, in tekom tega sestanka se je govorilo o tretjem terminu Roosevelta. Baje je Roosevelt povedal, da mu ni dosti za tretji termin, toda če narod tako zahteva, bi kandidiral.
Vsi člani narodnega odbora
demokratske stranke so se strinjali v tem, da Zedinjene države potrebujejo Roosevelta, ker se do danes še ni našel kandidat, ki bi na enako uspešen način zastopal njegovo mesto.
James Farley, načelnik demokratske stranke, ki je predsedoval zborovanju, se je izjavil, da bo stranka potrebovala $350,000 za svoje stroške tekom tega leta. V blagajni se nahaja nekako $100,000.
Obenem je Farley povedal, da dvomi, da bi demokratska stranka letos zmagala v državah Michigan in Iowa, toda v vseh ostalih državah, razven Maine in Vermonta, se pričakuje demokratska zmaga.
Številni ohijski delegati v konvenčnih odborih
Naš zastopnik, Mr. A. Fortuna, ki se nahaja kot delegat na XIX. konvenciji K. S. K. Jed-note na Evelethu, Minn., nam sporoča: številni delegati društev KSKJ iz države Ohio so bili imenovani v važne kon-venčne odbore in sicer: Odbor za pravila: John Pezdirtz, načelnik odbora za pravila; ostali odborniki: Mary Polutnik, Jakob Resnik, Uršula Rovšek, Frank Matoh, Anthony J. Fortuna, Frederick Udovich, Mary Pucell, Mary Hočevar, Anton Klančar, Anton Kordan, Jennie Ozbolt in Louise Pikš. Odbor za vozne stroške in dnevnice: Lawrence Leskovec, načelnik, Louis Arko, Louise Mlakar, Joseph Lekan in Julia Brezovar. Odbor za verske zadeve: Rt. Rev. J. J. Oman, načelnik, Terezija Lekan in Johanna Gornik. Odbor za brzojavke in pozdrave : Rt. Rev. J. J. Oman in Leo Kushlan. Odbor za resolucije: Leo Kushlan, Charles Terček, Rudolph Kenik, Jos. Kovach, Frances Novak, Margaret Kogovšek.
Odbor za pravila in, red: Gertrude Rupert. Odbor za atletiko: Joseph Gornik, Alois Šuštar, Frances Mačerol, Chas. Terček, Ludvik Hoge. Odbor za prizive: Frank Kovačič, Matt Tekavec, Gabriel Klinar in Matilda Ropert. Odbor za pritožbe: George Pančur, Anton Korošec, Frank Matoh, Terezija Zdešar, Louis Gradišer. Poverilni odbor: Mrs. Helena Mally. Odbor za poškodbe in operacije: dr. M. Oman, načelnik, Matt Zupančič, Andrew Bartol, Ana Skolar, Terezija Kavas in Mary Hosta. štirje konvenčni zapisnikarji so bili izvoljeni, dva iz Clevelanda in sicer Mr. Ivan Zupan in Mr. John Terček. Radi rahlega zdravja je glavni predsednik Jednote, Mr. Frank Opeka, prepustil vodstvo konvencije prvemu podpredsedniku John Ger-mu, da vodi konvencijo.
-o-
Pogreb Znidaršiča
Pogreb Jos. Znidaršiča se vrši v soboto ob 8:45 zjutraj iz hiše žalosti na 989 E. 63rd St.
Nestrankarska delavska liga je za diktatorja Gongwerja. Nesirankarji kažejo strankarstvo
Cleveland. O. Nestrankarska delavska liga je razposlala te dni na vse novo izvoljene pre-cinktne načelnike pisma, v katerih se od njih zahteva, da volijo za Burr Gongwerja kot načelnika demokratske stranke v Clevelandu.
Ta zadeva je politični položaj v Clevelandu zopet zapletla. Gongwer, proti kateremu je bilo vse angleško časopisje, delavstvo in politični neodvis-neži, je naenkrat postal junak nestrankarske delavske lige.
Pri tej ligi imajo prvo besedo znani komunistični voditelji, ki trdijo, da ker je Gongwer bil za Sawyerja, morajo tudi delavci, oziroma novo izvoljeni precinktni načelniki podpirati Gongwerja.
Voditelji nestrankarske delavske organizacije v Clevelandu ne vedo, ali nečejo vedeti, da je bil Gongwer še lan> sko leto največji prijatelj governerja Daveya. Ker se pa gov. Davey ni podal ukazom Gongwerja, je slednji šel in podpiral Sawyerja ob primarnih volitvah.
Vprašanje je koliko časa bo Gongwer ostal na strani Mr. Sawyerja, ki je poznan kot jako neodvisen človek v politiki in velik poštenjak. Gongwer ga lahko izda vsak dan kot je izdal governerja Daveya.
Mi s tem ponovno pozivi jemo precinktne načelnike v Clevelandu, ki so bili izvoljeni pri zadiij-ih primarnih volitvah, da naj bodo skrajno previdni, koga bodo nominirali za voditelja stranke.
Nam se kombinacija Sawyer-Gongwer zdi skrajno čudna in nemoralna. Ponovno pozivlje-mo vse slovenske precinktne ' načelnike — in teh imamo danes 60 — da glasujejo za bivšega župana Ray T. Millerja kot načelnika demokratske stranke.
Tozadevno bi naprosili na tem mestu tudi našega sodnika Hon. Frank J. Lausche, da bi dal tozadevni opomin in članek v javnosti in povedal, da se strinja z idejo, da se imenuje Ray T. Miller za vodjo demokratske stranke v Clevelandu.
Novi nasetjenki
Pred par dnevi sta dospeli v Cleveland iz Ljubljane dve mladi slovenski gospodični in sicer Marjeta Rožmanc, ki je dospela k svoji sestri Mrs. Andrew Korenčan, 16112 Park-grove Ave., in Miss Alojzija Anzelc, ki se je nastanila pri sestri Mary Anzelc, 16011 Arcade Ave. Obe sta potovali s posredovanjem potniške tvrdke Mihaljevich Bros., 6031 St. Clair Ave. Dobrodošli!
Vabilo na sejo
Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ vabi vse svoje članstvo na sejo, ki se vrši v nedeljo 21. avgusta ob 9. dopoldne. Na seji se bo prečitalo provizorična pravila. Pridite in izrazite svoje mnenje. Delegati pričakujejo od vas gotovih naročil, kar lahko naredite na seji, ko se bodo čitala pravila. Sedaj je čas, pozneje bo prepozno. Pridite vsi! — George Turek, tajnik.
Revna družina
Revna družina lahko dobi zastonj več rabljenih žimnic. Vprašajte na 7710 St. Clair Ave., zadaj.
Zahvale
Helen Mikulin, 1035 E. 74th St., se lepo zahvaljuje volivcem v precinktu J, 23. varda, ker so ji pripomogli do zmage za pre-cinktno načelnico. Enako se zahvaljuje Stanley Marolt vsem volivcem v precinktu H, 23. varda, kjer je bil izvoljen z veliko večino za precinktnega načelnika.
Seja! in nagrada
V	nedeljo 21. avgusta ima dr. sv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ svojo sejo. Pri zadnji seji je nekdo dobil $14.00 nagrade. Pri tej seji se bo pa oddalo enemu navzočih $4.00.
Zahvala
Mrs. Albina Smrekar se prav lepo zahvaljuje volivcem pre-cinkta K, 32. varda, ker so ji pripomogli do zmage kot pre-cinktna načelnica.
Prva obletnica
Za pokojnim Eddie Skuly se bo brala sv. maša ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida ob priliki prve obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Odprtija gostilne
V	soboto bo odprta Fannie's Tavern, 6802 St. Clair Ave. Postreglo se bo z izvrstno kokošjo pečenko.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Clair Avenue
Published
— SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
dally except Sundays and Holidays	_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta £3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
Romanje v Lemont
No. 194, Fri., Aug. 19, 1938
Vardni vodja v 23. vardi
Triindvajseta varda v mestu Clevelandu je poznana kot največja trdnjava demokracije v državi Ohio. Tu prebiva najmanj 6000 Slovencev, ki so ameriški državljani in ki dosledno volijo demokratski tiket. Vse mesto se je čudilo, ko je bilo pri primarnih volitvah, ki so se vršile 9. avgusta, oddanih nad 6000 demokratskih glasov. To so slovenski glasovi, katere mora vsaka vlada, mestna ali državna, upoštevati.	i ' *: ■ m.
Varda je političen del vsake občine, mesta, vasi ali trga. Vsaka varda je razdeljena v gotove okraje. Na primer, v 23. vardi imamo 18 oddelkov ali takozvanih precinktov. Vsak precinkt ima svojega načelnika. Ti precinktni načelniki so izvoljeni od naroda na vsake dve leti. Vsaka stranka ima svoje precinktne načelnike. Ti precinktni načelniki so podlaga ameriške demokracije. Pri njih se začne vlada, kajti precinktni načelniki izvolijo vardnega voditelja oziroma bi ga morali izvoliti, dočim je Mr. Gongwer zadnja leta sam diktiral izvolitev vardnih načelnikov.
Vardni načelniki se potem organizirajo v centralni odbor, ki vodi zadeve stranke za nadaljni dve leti. Centralni odbor stranke potem naredi program stranke, izbere kandidate in pride pred narod s svojimi zahtevami in prošnjami. To je bistvo ameriške deemokracije.
23. varda je oni kraj v mestu Clevelandu, kjer so se naši ljudje najprvo naseljevali in odkoder smo dobili naše prve slovenske državljane. 23. varda je zibeljka slovenskega naroda, kar se tiče ameriškega državljanstva. Tu; so delovali pionirji, ki so dajali pozneje tudi drugim rojakom zgled, da postanejo ameriški državljani in na ta način smo postali znani po vsej državi Ohio glede demokracije, ki prevladuje v 23. vardi. "Ameriška Domovina" je! zvesto spremljala stremljenje Slovencev za ameriške državljanske pravice skozi zadnjih 40 let in bila pri tem tudi zelo uspešna. Demokratska stranka je kot ustvarjena za nas, bili smo demokrati in demokrati bomo tudi ostali in zaeno z nami tisoče naših rojakov po širnem Clevelandu.
Zadnja leta je bil vardni vodja v 23. vardi spoštovani in ugledni slovenski odvetnik Mr. John L. Mihelich. Vodil je stranko po svojih najboljših zmožnostih, dosleden principom, na podlagi katerih je bil izvoljen od precinktnih načelnikov. Mr. Mihelich je poznan kot poštenjak v politiki, kot dober vaš prijatelj, ki rad naredi, karkoli le more narediti. On ne presedla konja, kadar se komu tako zazdi, pač pa ostane na svojem mestu kot mož poštenjak.
V 23. vardi se vrši gibanje, da se izvoli nov vardni vodja. Ta pravica pripada precinktnim načelnikom. Osemnajst jih imamo. Zadnje primarne volitve so prinesle hudo kri med precinktne načelnike. In to radi spora, ki je prevladoval med demokratskim kandidatom za governerja, med sedanjim governerjem Daveyem in med nasprotnikom Sawyer-jem. Bilo je več prepira, kot smo ga potrebovali. Kajti, kakor hitro se bomo začeli cepiti, bomo poraženi na vsej črti in naš vpliv v mestu, v državi bo zginil.
23. varda mora na vsak način dobiti^slovenskega vardnega vodjo. Slišali smo od gotove strani, da se deluje za izvolitev nekega državljana druge narodnosti, da bi postal vardni vodja v 23. vardi. Mi tega ne bomo pod nobenim pogojem pripustili. 23. varda je 90 procentov slovenska in deloma tudi hrvatska, in da bi gospodaril v politiki kdo drugi kot Slovenec, proti temu mi javno protestiramo. Opozarjamo naše slovenske precinktne načelnike, da se dobro premislijo, predno oddajo svoj glas za vardnega voditelja. Naj bo vardni vodja kdori'koli, mi zahtevamo, da je Slovenec. Saj vendar ni mogoče, da bi zapovedoval v vardi človek, ki repiezentira komaj 400 glasov, dočim štejejo slovenski glasovi najmanj 6000.
Precinktni načelniki v 23. vardi, od vas je odvisno, ali bomo zanaprej poslušal-' druge gospodarje, na katere se ne moremo zanesti, ali boste izvolili svojega! lastnega človeka za vardnega voditelja. Dosedanje vodstvo je bilo pošteno in tako upamo, da bo tudi v bodoče. Nikdar pa ne smete dovoliti, da bi nam drugi narodi zapovedovali v 23. vardi, kjer je tekla zibeljka ameriškega državljanstva Slovencev v Clevelandu. Ko boste te dni enkrat zbrani pri seji, vi, slovenski precinktni načelniki, imejte pred seboj dejstvo, da je Slovenec — Slovenec in da vas bo on bolj razumel kot vsakdo drugi. Ta članek ni napisan v namenu, da bi koga napadali, pač pa se le potegujemo za naše lastne narodne koristi. Mi smo zgradili slovensko demokratsko trdnjavo v 23. vardi in mi jo bomo tudi obdržali.
če bodo precinktni načelniki zopet izvolili Mr. Gongwerja za načelnika demokratske stranke v Clevelandu, potem pač niso bili vredni zaupanje volivcev. Če bodo volili za Gongwerja, potem niso absolutno ničesar zmožni v politiki in ne poznajo razmer, ne sedanjih, ne preteklih ter jim je pač vseeno, kaj se zgodi z stranko v bodoče. Torej zadnji upe! na naše precinktne načelnike: dobro premislite kaj delate in vedite, da bodo volivci sodili vaše delo.
Euclid, O.—Prosim malo prostora v našem priljubljenem listu Ameriški Domovini, ker jo vsi radi prebiramo. Rada bi malo opisala, kako smo se imeli v Lemontu. Lepo se zahvalim Mr. Grdini, ki nas je tako lepo vozil in postregel. V Lemontu je bilo pa tudi tako prijetno in domače kakor bi res bili v starem kraju. Vse je bilo slovensko in kamor se obrneš, vsak ti v domačem jeziku odgovori.
V	nedeljo je bila sv. maša ob sedmih v cerkvi in ob enajstih pa na gričku pri Lurdski Mariji. Kako krasno je bilo, ko so" čikaški in lasallski pevci tako lepo prepevali slovenske Marijine pesmi. Seve, tudi pridiga je bila v slovenskem jeziku. Popoldne so bili pa na gričku govori in pevci so prepevali romarske pesmi. Proti večeru je bila pa procesija okrog jezerca z gorečimi svečami in vsi smo peli litanije. Bilo je nebeško lepo in ginljivo. Zdelo se nam je, da smo v stari domovini na Brezjah.
Potem je pa Mr. A. Grdina odprl svoj aparat in Cleveland-čani so začeli ven leteti in to kar ves slavni St. Clair s svojo parado.
V	pondeljek zjutraj smo šl£ pa na griček k čč. sestram k sv. maši. Tam smo videle toliko lepega in zanimivega, da ne morem popisati, ker bi vzelo preveč prostora in se bojim, da bi g. urednik vzel škarje v roko. Samo to rečem, če je komu dolgčas po starem kraju, ali pa da bi šel rad na Brezje k Mariji Pomagaj, naj gre kar v Lemont. Povsod smo bile lepo in prijazno sprejete in postrežene, za kar smo hvaležne "vsem.
Pa naj še omenim, katere, smo bile v tej družbi, kjer je bilo prav prijetno. Mrs. Antonija Nemec, Mrs. Frances Rupert, Mrs. Ana Pinculič, Mrs. Angela Benčin, Mrs. Margaret Mestek in spodaj podpisana. Prav prijetno je bilo vseskozi in hvala Bogu, pa Materi božji, da smo se tudi srečno vrnile brez vsake nezgode k svojim družinam.
V	Lemontu je bilo veliko romarjev iz bližnjih mest in tudi od daleč, kot iz Pittsburgha, Johnstowna in iz Clevelanda.
Med tem, ko smo me romale po svetu, so pa naše članice pridno na delu in pripravljajo za velik piknik, ki ga kot običajno vsako leto priredi Oltarno društvo sv. Kristine. Rečem, da so naše članice res pridne. Kar zmislijo se, pa mora biti in tudi uspeh imajo vselej. In kako tudi ne. Urška Trtnik pravi: "Jaz bom spet krofe naredila!" Mrs. Vrh reče: "Ja zbom pa potice spekla,!" In še druge pritegnejo zraven in vsaka pomaga po svoji moči. Vsega pa še nisem zvedela, ker me ni bilo doma. O ja, to sem pa tudi slišala, da bodo na pikniku denar šenkvali in da bomo špago vlekli (najbrže tisto po grlu). To so ti punce! Fantje, korajžo pa šnajd, pa pogledat nas pridite in ne boste se kesali.
Prav prijazno vas vabim vse, od blizu in daleč, posebno pa farane sv. Kristine ter vse članice Oltarnega društva naj se pokažejo in naj pripeljejo s seboj svoje družine in prijatelje. Piknik se vrši v nedeljo 21. avgusta na starih špelkotovih prostorih na St. Clair Ave., Euclid, O. Na svidenje v nedeljo in to v kar največjem številu.
Vas pa, drage sestre, opozorim na skupno sv. obhajilo v nedeljo zjutraj pri sv. maši ob sedmih. Zbirale so bomo četrt do sedmih v šolskih prostorih.
Prosim, pridite vse, prav vse.
Prosim vas tudi, da bi vrnile odrezke od tiketov do nedelje, da bo šlo vse v redu in o pravem času. Vrnete jih lahko v žup-nišče ali pa uradnicam. K sklepu pa želim našemu pikniku veliko uspeha, da bo naša bla-gajničarka, prav vesela, ko bo denarce preštevala. Živijo! Vas vse skupaj pozdravlja,
Katie Robert, predsednica. -o-
Na ogled za srnicami
James Debevec
Tako so rekli ono sredo popoldne na strelišču Euclid Rifle kluba, da je na vsak način potrebno, da se gre pogledat v Pennsylvanijo, kako je kaj letina srn in srnic in da se jih štemplja za naš banket, ki se bo vršil 8. januarja, kot šterake in druge mere tramov v stari kontri.
Končaj je bila izgovorjena ta beseda, že so šinile roke kvišku in takoj se jih je priglasilo za dva poda, da jo rinejo v Pennsylvanijo v soboto popoldne, drugi dan pa nazaj. Bolj second hand izlet je to, prav za prav titular ukance, ampak ker ni drugače, bo tudi to dobro, smo rekli.
Pa so se intabulirali za ta iz-prehod: Jože Mlakar, župan iz Hubbard Rd.; Krist Mandel, farmar in trgovec; Jim Šepic, trgovec z železnino; Tone Baraga, birt z vinom na debelo; Čarli Lampe, manager in oskrbnik; Ferdo Jazbec, mesar in prvi tenorist; Frank Clark, sa-luner, in moja nadlega. Clark in jaz sva bila vzeta na posodo, da bova vozila, na državne stroške seveda, to se reče, za gaso-lin bomo vsi enako dali, za olje, vodo in zrak v kolesih pa gospodarja in lastnika motovil vsak sam. Lepo po krščansko, kakopak.
Ves teden smo se klicali in se nagovarjali, če bomo res šli,
ne, ker zagvišno ni rekel. Imel pa sem upanje, da ga ne bo obdržalo doma, ko se bomo pripeljali mimo njegove štacune vsi z maršadjustirengo in pripravljeni, da se za 24 ur zabarika-diramo v lovski koči, visoko gori v hribih, sredi šumečih topolov in brez in polagoma dajemo duška in sončne svetlobe steklenicam pive in drugim takim dobrotam.
Naši Johani sem rekel, naj se nikar ne veseli naprej, da me ne bo videla en dan in eno noč, ker ekspedicija se lahko še izjalovi, posebno še za to, ker sem se ves teden veselil tega izleta, kot otrok sladoleda, ali pa ženska, kadar izve kaj novega čez sosedo.
Ker je bil odhod napovedan točno opoldne, sem šel zdoma že ob pol enajstih, da zbrcam še druge pasažirje na pot. Pogledal sem okrog motovila, če so vsi osniki dobro pritrjeni, če žlajf drži in če je ura navita. Vse v najlepšem stanju, sv. Krištof ga bodi zahvaljen, ki spadamo avtomobilisti pod njegovo oskrbo.
Prva moja postaja je bila pri Jimu Šepicu, našemu oberja-gru, ki je sicer vedno pripravljen iti zdoma opoldne ali pa o polnoči. Takrat pa ni bil. Njegova Urška je nekaj kločla in tarnala čez glavo. Gori in doli je hodila po prodajalni in samo govorila: "O ti Marija meni pomagaj,!" Jim jo je pa spremljal z očmi in ni rekel nič.
Kar obstal sem pri vratih in nisem vedel, če se gre zares, ali samo, da bi se mene malo opla-šilo. Končno sem pa le uvidel, da se gre zares in takrat sem -fra že tudi resasto pogledal in vzdihnil: "Oh, torej res ne bomo šli nikamor ..."
Jim se pa odreže: "Pa bomo šli!"
"Kam bomo šli, če se ti je pa žena zbosila?" mu žalostno rečem. ; *' m v f ' •
"Boš videl, da ji bo nehalo v par tednih," tolaži Jim.
"Ali naj stopim v lekarno po kakšne rcnije?" se naglo ponudim.
"Morda bi ne bilo napačno. Vse clevelandske dohtorje smo
kot vrane, predno se dvignejo ^	^ ^ nobenega do.
na jug. Vsak se je hitel zagvi-ševati, da naj ga takoj tri sto milijonov mravljincev pozoblje, pa vsak drugačne barve, če se bo skujal. Lepo se je to slišalo, da nikoli tega. Pa kljub temu bi se bilo vse pokrotičlo, kot prašičji želodec, če ni dobro prekajen.
V soboto zjutraj se zaletim k Ferdotu Jazbecu, da ga še enkrat zmislim na njegovo obljubo. Imel je tak obraz, kot bi ravnokar zgubil dva petlja pri marjašu zapovrstjo. Vprašam ga, če je slabo spal, ali pa če se mu je kaj narobe sanjalo, da se tako kislo drži, kot bi mu vsi dolžniki pomrli. Pa je spravil iz sebe pretresljivo novico, da ne bo mogel iti v Pennsylvanijo, ker mu je glavni manager in pomočnik prejšnji večer ušel v Kanado na počitnice. Razume se, da je pri teh besedah vpletal tako prisrčne in pohvalne izraze, da fant ni mogel imeti sreče na svojem izletu, če besede in izrazi kaj pomenijo.
Tedaj sem pa moral postati diplomat, kot angleški mini-sterski predsednik, ki Hitlerju nekaj dopoveduje, misli pa drugače, in sem Ferdotu slikal velikansko škodo na duši in na telesu, če ne gre z nami. Bolj ko sem mu hitel pripovedovati, da brez njega naš izlet ne bo imel uspeha, bolj se je jasnilo lice našemu vrlemu Ferdotu, ki je končno rekel, da bo do opoldne že videl, kako bo.
Ta je že naš pa Nackov, sem si rekel in tekel domov, da mi Johana speče popotnico, da bom lažje prestajal dolgo pot ICO milj. Malo me je pa vseeno skrbelo, če bo Ferdo šel ali
ma. Ali pa veš kaj, potegni jo na Five Points v kliniko, tam je vedno kdo na štalvahti."
Pa sem bil prec pripravljen in v kliniki so ji zapisali take in take stvari, ki nikomur ne škodijo, pomagajo pa in v eni uri sva bila že nazaj.
"Kaj sme iti Jim?" sem jaz posredoval pri Urški, "ko si tako bolna?"
"Kar gre naj, saj mi bo morda res odleglo, ko mi bo izpred oči," korajžno pove Urška. In ko še ni vsega izgovorila, se je Jim že umival in okomotaval. Ker glava navadno boli samo od slabe tovaršije, je bilo morda res najbolj pametno, da se Jim odstrani za 24 ur.
Pa sva se naložila in skočila do Jazbeca, ki je naju že čakal. Rekel je, da mu je njegov pridni sinko sveto obljubil, da bo postregel vsem odjemalkam kar najbolj golantno in točno, da ne bo nobena godrnjala in da ata doma ne bodo prav nič pogrešali. Okidoki!
V terrt pridrvijo za nami še drugi naši sopasažirji in kar odrinili smo jo. Jim, Ferdo in'jaz naravnost proti Madisonu po Mlakarja, oni pa po Lampeta na bulevard. V Mlakarjevi kleti za mizo se bomo sešli, smo si obljubili.
Dan je bil krasen, kot bi ga bil vse jutro omival z milnico, vroče ravno prav, da smo bili vsakih pet minut žejni, zato so gostilne ob poti tisto soboto delale dober biznes. Tako smo privozili do Mlakarja popolnoma vesele volje in kontent s tem življenjem.
Pri županu Jožetu se nismo
nič kaj obotavljali, ker bi bili radi še to leto v Pennsylvaniji. Jože je prisedel k meni, da bo za vodnika in zadrveli smo jo po cesti št. 20 čez Genevo, Ash-tabulo, Conneaut in tam kmalu zavili proti jugovzhodu po cesti št. 6, ki pelje naravnost v New York in če bi šli v staro kontro, bi se peljali prav po tej cesti, vsaj do morja, če ne dlje.
Polkna pri avtomobilu sem imel odprta in ker se je pram vrtil vedno okrog 50 na miljo, je bil skozi avto tak krasen prepih, da je mojim pasažirjem kar nosove na stran vleklo. Kljub temu pa so kmalu začeli tarnati, da je nastopila po Ameriki splošna suša in da bi bilo zelo pripravno malo namazati ta male jezičke, ki se radi pri-sušijo, če ni moče. Bog pomagaj, saj vendar nisem tak, da bi mirno gledal, kako moji dragi sopotniki žeje umirajo in se držijo, kot bi klicali notarja za oporoko. Zlasti še, ker smo bili tudi na moji domačiji približno v enakem stanju in položaju.
Tako smo vsi štirje bistro gledali na prvi smrekov vršiček ali oblanje, ki bi se majalo nad kakimi vrati. No, nekaj podobnega smo zagledali v malem mestecu, kamor smo zavili in planili v hladne prostore, da se nas je gostilničar kar ustrašil, čudno je bilo, da so nas posnemali tudi drugi naši božjepotni-ki, ki so se postavili v švarmli-nijo ob bari. Pooblastili smo našega župana Jožeta, da je bil glasnik za vso družbo in je re kel za vse in za vsakega tistih pet sladkih besed, ki tako lepo donijo odjemalcu in gostilničarju na uho: en šnops pa en pir
V gostilni je bilo tako lepo hladno, da se nam je kar milo storilo, ko smo morali zopet ven na pekoče sonce. Pa naša dolžnost nas je klicala naprej in naprej. No ja, klicalo nas je tudi upanje, da to ni zadnja postaja takega poklica na tem žalostnem svetu.
Ni bilo dolgo, ko se je v ozadju zaslišalo ginljivo vprašanje: "Jim, si kaj žejen?"
"Vprašaš!" je bil odgovoril s pripombo, če naj ustavimo. Tedaj sem pa prijel za besedo jaz in posredoval z važno pripombo, da bomo sami sebe srečali jutri, ko bi imeli iti že nazaj, pa bomo šele tje šli, če bomo koledvali v vsakem mestu in vasi in spravljali pennsylvanske gostilničarje z relifa. In nisem ustavil prej, da smo dospeli na lice mesta, v Sheffield, malo pred šesto uro. Ustavili smo pri Vincencu Maroltu, ki je bil postavljen za našega varuha čez soboto in pol nedelje in ki ima menda vrhovno oblast čez vse srnjake in medvede v tisti kontri.
Bog se me usmili, kako je moral delati Vine kakih petnajst minut, da je napojil žejne Clevelandčane. Ne verjamem, da bi bil od zadnjega lova, ko so bili tam Clevelandčani in Barbertončani, tako trdo delal, kot je moral zdaj. No, pa vsako korito je enkrat polno in tudi naša so bila in naše gobe dobro namočene.
Razume se, da je bilo prvo vprašanje, če je kaj živali todle okrog.
"Nič se ne bom zlagal," je poprijel Vine, "če rečem, da je te živali toliko todle (pri tem je vzel na pomoč tudi primerno besedo, da je bolj držalo), da se ne moraš enkrat prestopit, da se ne bi zaletel v srno, srnjaka ali pa celo v medveda!"
Akrabolt, to ti je beseda, ki paše k ušesu lovca kot v oblicah krompir h kislemu mleku. (Dalje prihodnjič)
IZ DOMOVINE
■ —V Leskovcu pri Krškem sta umrla v starosti nad 80 let Franc Arh, bivši gostilničar in Jožef Pire, sodar.
—S strehe je padel.—Iz Kranja so prepeljali v ljubljansko bolnišnico delavca Antona Loč-niškarja. Ločniškar je delal na strehi, kjer pa mu je spodrsnilo in je padel na tla. Obležal je nezavesten in je po prevozu v bolnišnico umrl.
—	Smrtna nesreča kolesarja. — V ljubljanski bolnišnici je umrl 26 letni posestnikov sin P. Bogataj iz Trate. Dne 12. t. m. se je peljal na kolesu domov. Na strmem klancu pa ga je spodneslo in je padel tako nesrečno s kolesa na glavo, da si je prebil lobanjo. Zdravniki so se zelo trudili, da bi mu rešili življenje, a je bil ves njihov trud zaman.
—	V ribniku je utonil. — Na gradu Strmolu je v tamkajšnjem ribniku utonil 25 letni Grohar Silvester, šofer pri g. Hribarju. Ponesrečni Grohar se je z vrtnarjem Porom vozil po ribniku s čolnom, ki se jima je pa po nesreči prevrnil, da sta oba padla v vodo. Por se je rešil.
—Po kratkem bolehanju-je v Novem mestu umrla v visoki starosti 87 let gospa Julija Mramo-rjeva. Pokojnica je bila iz ugledne novomeške družine Kutilo-ve ter se je v mladosti poročila z uglednim trgovcem Josipom Kobetom, kateremu je rodila sedem otrok. Vsem je lepo vravna-la pot življenja, na žalost pa je morala na jesen življenja utrpeti bridke izgube. Po smrti svojega prvega moža v 1. 1888, se je drugič poročila z daleč naokrog znanim dobrosrčnim, uglednim usnjarjem in trgovcem Mihaelom Mramorjem, ki je umrl leta 1924. Iz tega zakona, ki je bil enako srečen kakor prvi, je sin Franj o Mramor, banski svetnik v Ljubljani, hčerka pa je umrla kakor že prej edinka iz prvega zakona. Blaga mati je prestala mnogo žalosti 'zaradi smrti petih ljubljenih otrok.
—V Karlovici pri Vel. Laščah j.e v 45. letu starosti umrl Jože Jaklič, posestnik.
— Nesreča ali umor blizu Ho-tedrišice. Nedavno zjutraj so našli blizu ceste, ki drži iz Hotedr-šice v Logatec, posestnika To-mazina Janeza iz Novega sveta v Italiji nezavestnega. Kmalu zatem je Tomazin umrl. V soboto zvečer se je Tomazin mudil v Hotedršici in bil v družbi svojih znancev. S kolesom se je potem ponoči napotil nazaj proti domu v Italijo. Kaj se je s To-mazinom zgodilo, ne ve nihče. Blizu njega so našli kolo. Oropan ni bil, ker so pri njem našli listnico z denarjem. Tomazin je bil ugleden posestnik, star 35 let. Zapušča ženo in tri otroke.
•—Iz Cerknice — Pred krat kim je bil izdan nalog, da naši ljudje ne smejo sekati gozda v razdalji 5 km od meje. To je med ljudmi, ki so prizadeti, . povzročilo razburjenje in skrb, ker je pri nas gozd edini dohodek in leži večina gozda ob meji. Drugega zaslužka ni. Skrbi jih, s čim bodo plačevali davke.
Edino javno delo v našem kraju je na jezeru. Poglabljajo strugo, po kateri teče voda v požiralnik Svinjsko jamo. To poglabljanje in čiščenje ni samo praktičnega, ampak tudi socialnega pomena. Za delo je dovoljenega kredita 100,000 din. K temu znesku sta prispevali banovina in naša občina. Zaposlenih je pri poglabljanju 47 delavcev iz bližnjih krajev.
To leto je bila pa zelo lepa rž in pšenica. Že nekaj let ne pomnijo tako dobre žetve. V nevarnosti pa so drugi poljski pridelki, ker je precej občutna suša. Pri nas se pa suša hitro pozna, ker je precej peščena zemlja. Sena bodo letos neverjetno dosti nakosili.
Fantje, ki so odšli v Francijo, se počasi vračajo, ker morajo v Franciji delati kot živina, zaslužek je pa slab.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 19, 1338
"T®
m»tt:n»:»:»t»»»»»mn»» mmm«»nmt::»»»8:»m»{>?»»»»»mm:»n»»8tmm:mi»8»t»»»iii!i»mmtm»
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Pred dvema dnevoma je divjala nevihta v dolini Vardarja, od vzhodnih pogorij Šar planine pa do Plaskavice. Potok je udaril črez plitve bregove in naplavil obilo mehkega blata. In tisto blato je izdalo Junaka. Njegove stopinje so se v blato zelo razločno vtisnile. Preprostemu oglarju seve niti na misel ni prišlo, da bo kdo stikal za njegovo sledjo.
Obstali smo ob bregu.
"Poglej sem, konakdžija!" sem kazal. "Ali vidiš tele sto-
pinje

"Vidim jih, effendi! Dobro tudi vidim, da si prav slutil. Mož je bil res bos."
"Da! Pa primerjaj odtiske! Ali vidiš kako razliko?"
"Ne."
"Le poglej! Prsti so se zelo ostro vtisnili v blato. Preštej, koliko je imel mož prstov na desni in koliko na levi nego !"
Sklonil se je. Pa ne da bi štel, saj je lahko na prvi pogled videl razliko.
Omeniti moram, da je Junaku manjkal mali prst na levi nogi. Tako sem slučajno ugotovil prejšnji dan.
Tudi konakdžija je vedel za Junakovo hibo. Silna zadrega ga je obšla. Da bi jo skril, se je sklonil in se delal, kot da skrbno ogleduje vtiske.
Pa tudi Halef si je ogledal sled.
"Kaj vidim!" je vzkliknil. "Tale človek je imel na levi nogi samo štiri prste! Gospod, Ju-nak je bil pa nihče drugi! Čisto prav si slutil!"
Laži-vodnik je medtem obvladal zadrego.
"Pa zakaj prav Junak?" je dejal na videz malomarno. "Ali ni mogoče, da ima tudi kdo drug samo štiri prste na levi novi?"
"Mogoče je že. Pa tak slučaj bi bil zelo čuden. Zakaj nas je Junak varal?"
"Saj tod ni hodil Junak!"
"No, sreča njegova, če ni! Ako nas namerava ukaniti, utegne dobiti solitra mesto soli! Pa so-litra, pomešanega z žveplom in ogljem! Ali veš, kako se pravi taki zmesi?"
"Vem. Pa ne razumem te! Iz solitra, žvepla in oglja se dela smodnik. Tisto misliš?"
"Seveda! In če se bo znašel poleg čisto slučajno še tudi košček svinca, se utegne Junaku pripetiti, da se bo pri Šejtanovi pečini res srečal s šejtanom ter odšel z njim v džehenno.
Povej, ali je potok globok?"
"Plitev je. Z zavihanimi hlačami prideš črez.
Bomo kmalu odrinili?"
"Takoj. Že več ko četrt ure počivamo. Kam krenemo onstran potoka?"
"Ali vidiš temno, navpično črto, ki tamle seka stene doline?"
"Vidim."
"Tam se odpira ozka soteska. Pravijo ji šejtanova soteska. Po njej se pride k šejtanovi pečini. Po tisti soteski bomo jezdili."
"Koliko je še do šejtanove pe-
čine ;

"Dobre pol ure. šejtanovo pečino je res vredno pogledati! Čudil se boš ogromnim skalam in nebotičnim stenam! Človek je kakor neznaten črviček med nji-
mi."
"Po ni nobene druge poti črez planino na zapad?"
"Ne."
"Bomo pač jezdili po Šejtanovi soteski.
Poprej pa ,še" bomo poiskali sled naših ubežnikov. V travi je ni več videti, včeraj so jezdili tod mimo, vzravnala se je. Pri potoku jo bomo našli."
Res smo jo kmalu našli. Pet jezdecev je prebredlo potok.
Prav nič nisem dvomil, da so tisti, ki smo jim bili pa petami,
brata Aladžija, Manah el-Barša, Barud el-Amazat in vohun Suef, sami naši dobri znanci, ki smo imeli z njimi že marsikak posel. Jezdili so k Šejtanovi pečini, da nas počakajo v zasedi in nas končno ubijejo.
Tudi sami smo prebredli potok in zajezdili črez pol ure v sotesko.
Ozka je bila, da sta komaj dva jezdila vštric. Stene so bile navpične, gladke in skoraj gole, le tu pa tam se je zakoreninil mr-šav grm, borno drevesce ali šop trave. Skoraj mračno je bilo na dnu, visoko gori, več sto metrov nad nami, pa so se blestele skale v predpoldanskem solncu.
In iznova je pripovedoval konakdžija, da je šejtan razMal skalnato goro, ko je bežal pred Islo ben Mar j am, katerega je zaman skušal v puščavi.
"Ali sedaj verjameš, effendi?"
"Da, tale soteska je res prava cesta v džehenno! Le brž dalje, da pridemo kmalu skozi!"
Namenoma sem tako povedal.
Pretečeno noč sem prisluškoval pogovoru med konakdžijem in Junakom. Oba sta bila junaka, vredna drug drugega. Junak je pripovedoval konakdžiji podrobnosti o zasedi pri šejtanovi pečini in ga poučeval, kako se naj obnaša. Konakdžija je bil strahopetnež pa se je bal, da bo kje njega zadel čakan, namenjen meni ali kateremu mojih tovarišev. Junak mu*je točno opisal mesto napada in mu svetoval, naj požene konja in pojezdi naprej, ko se bo približal usodnemu mestu.
'Izzval sem ga, rad bi bil vedel, ali smo že blizu zasede.
Jezdil je poleg mene. Po mojih besedah pa je res pognal konja in se rinil med Halefom in Omar jem na čelo naše družbe.
Bili smo blizu zasede —. Prvi je hotel biti, da bi na usodnem ovinku sunil konja med rebra in pohitel naprej, kakor mu je svetoval Junak.
In nenadoma nam je pritekla naproti drobna vodica, čista in plitva studenčnica. Trdo ob steni soteske si je izkopala strugico in se kmalu izgubila v razpoki. Stene so se razmaknile in kakih petdest čevljev Inad nami sem zagledal skalno podveso. Grmovje in drevje je gledalo z nje.
že pred odhodom sem povedal tovarišem, kaj nas čaka pri Šejtanovi pečini, in jim tudi opisal mesto zasede. Opazili so, da se menda bližamo nevarnemu mestu, vprašaje so me gledali. Po-kimal sem jim.
Rahlo je žuborel potočič mimo nas. Kmalu pa smo začuli glasno pljuskanje.
V drobnem slapu je padala vodica po stenah. Bili smo na mestu, ki ga je Junak opisal, da se da po njem priti na podveso.
Prijezdili smo v zasedo —.
Vodica je izvirala menda kje na podvesi in si je izkopala po žili mehkega kamenja plitev žleb ter priskakljala po njem v sotesko. Ob robeh slapa se je nabral pesek, voda je naplavila semena s podvese in ob slapu so se naselile rastline, ki ljubijo vlago in senco.
Približno v dvojni višini jezdeca je ležala v vodi ulomljena in napol izpipana praprot. Sveža je še bila.
Pridržal sem konja in jo opazoval. Tudi tovariši so obstali.
Konakdžija pa nas je iz razumljivih razlogov gonil, naj jezdimo dalje.
"Pojdite vendar!"
"Počakaj!" sem pravil. "Pridi sem!"
"čemu?"
Nekaj nenavadnega bi ti rad pokazal."
Prijezdil je bliže.
"Razjahati morjaš!" sem dejal in tudi sam skočil iz sedla.
(Dalje prihodnjič)
JOŽb' GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
«W:mm»»n»:»88»»88»8»»»»»»it8UW«»»ii»!88Ž»:n»»8»»»{»888)i88l»^
Tudi jaz, ki sem gledal sveto na naš slovenski narod, ki sicer
tako časti Kraljico nebes in zemlje, kako lepo bi bilo, ko bi tudi sem prihiteli slovenski romarji in bi v tej sveti hišici odmevala ona pesem: In angelj Gospodov oznanil Mariji . . . Kako navdušeno bi se tu pela češčena si Marija. Tukaj na kraju angeljskega pozdrava bi se pelo to pesem kot nikjer drugje.
Vprašal sem p. Kocjana, da li kaj pridejo naši Slovenci v Loreto. Povedal mi je, da malo, zelo malo, a kar se pa tiče ameriških Slovencev, o teh pa sploh ni govora. Tako! Ali ni to precej slabo spričevalo za naš narod? Naši ljudje zadnja leta dosti potujejo in tozadevno tudi dosti potrošijo, da vidijo razne stvari, kar je sicer lepo, ko si ogledajo to in ono, zvezano z precejšnjimi stroški. Toda koliko jih pa je, da bi obiskali Marijino hišico, ki je tako znamenita pa sveta, da se jo z drugimi poslopji sploh primerjati ne da. Pred 840 leti je Marija opozorila naše ljudi na to svojo hišico, ko je nad tri leta kraljevala s to hišico na naši zemlji. Izmed vseh dežela, ki so med Nazaretom in Loreto je bila samo naša zemlja tako odlikovana. Zato bi bilo zelo na mestu, ako bi naši ljudje kdaj v večji skupini potovali v Loreto. Užitek od tega bi imeli prav velik in tisti denar, ki bi ga zato porabili, bi bil dobro obrnjen. Ko je bila ta hišica prenešena iz Trsata v Loreto so naši ljudje, Slovenci in Hrvatje, romali tja ter prosili Marijo, da se povrne nazaj na Trsat, ki je od tedaj slavna božja pot. Zakaj naj ne bi tudi zdaj 'v teh časih po-romali v Loreto? Marsikdo si želi v Sveto deželo, v Nazaret. Tja je res daleč, ter so ne samo veliki stroški, pač pa tudi razne
zidovje, stoječe na cesti, kamor so ga postavile angeljske roke, sem z največjim spoštovanjeem počastil Marijo, ki mi je naklonila, da sem videl vse to in kar sram me je bilo pred njenim oltarjem, da sem tako radoveden, kakor da ne verujem v resničnost Njene hišice. Ampak danes je tako, da te vpraša ta ali oni: pa si videl? In da lahko odgovorim na to vprašanje, da sem videl, sem res natančno pogledal. P. Kocjan mi je potem še pokazal nekdanje ognjišče sv. Družine, kjer stoji oltar. Na tem ognjišču je opravil sveto daritev prvak apostolov sv. Peter, ki je dal ondi napraviti oltarček. Dalje mi je pokazal tudi v dragoceno kovino ukovano glinasto skledico, iz katere je nekoč jedla sv. Družina. Pač preimenitne svetinje, ki so bile s hišico vred prinesene semkaj in p. Kocjan mi je prav rad položil vanjo nekatere spominke, ki me spominjajo na moj obisk v sv. hišici. Potem mi je pokazal v steno vdelan kos kamna, ki je pritrjen v steno z železno kljuko. Ta kos kamna je skrivaj vzel iz stene nek škof, ki je pa potem zbolel.- -V., spanju pa mu je bilo razodeto, da je vzel kamen iz Marijine hišice in kakor hitro ga bo vrnil, bo ozdravel. Škof je to res storil in potem tudi ozdravel. Nato je podal pismeno izjavo, katero je potem podpisal. To pismo mi je potem pokazal p. Kocjan.
Gledal sem siromašne začr-nele stene, ki so nekoč zrle najsvetejšo Družino, ki je bila kdaj na svetu. Od poljubovanja romarjev se te stene kar svetijo in Bog ve koliko milijonov ljudi jih je poljubilo, med temi so bili preprosti in učeni, siromašni in bogati, cesarji in kra
lji, duhovniki, škofje in papeži, neprilike in v sedanjih časih tu-
Vsi ti so prišli v to hišo miru, da najdejo mir, da dobijo pomoč in pot v življenje, katerega izvor je tukaj. Gledal sem ljudi kako pobožno so se obnašali, pa kako zbrano in pobožno molili in peli. S solzami na očeh so se ozirali na te stene in ozirali na Marijo. Povem, da jaz tako globoke pa prisrčne pobožnosti še nisem videl izlepa, kot sem jo videl tukaj. Ko sem gledal gruče romarjev, ki so pevajoč
di nevarnosti radi tamkajšnjih bojev med Arabci in Judi. V Loreto pa za današnje razmere, ni tako daleč, ter se pride lahko po vodi ali pa po železnici, ter ni pri tem nobene nevarnosti in
neprilik.
Ker sem hotel vedeti kako velika da je sv. hišica, mi je p. Kocjan tudi o tem prav rad postregel, ter pojasnil, da je v notranjosti dolga 9.22 metrov, široka pa 4.32 metrov. Vrata v
ena, papeži pa so dali napraviti druga vrata, da je bilo tako mogoče napraviti znotraj red. Tako so potem komodno šli ljudje skozi ena vrata notri, a skozi druga pa ven. V sveti hišici je samo en oltar z dragocenim kipom Device Marije, ki ima na rokah Dete Jezusa, oba imata na glavi dragoceni zlati kroni. Zelo dragocena je Marijina obleka, ki je posuta z dragimi kamni, ter seže prav do stopal. Nad Marijo je sv. Duh.
P. Kocjan mi je potem razkazal mogočno svetišče Marijino, ki obkroža Marijino hišico. Cerkev je bila zidana v letih 1468-1587 ter ima dosti krasnih oltarjev in več narodnih kapel, med njimi tudi slovansko kapelo, ki je posvečena Materi Božji in sv. Cirilu in Metodu. Na stenah te kapele sem si ogledal prav lepe velike slike, ki pred-očujejo, ko sv. Ciril oznanja evangelij Kožarjem pri Herso-nu, potem ko se ta veliki slovanski filozof sv. Ciril nahaja pri svojih študijah, v desnici drži gosje pero, z levico pa si podpira glavo, pri nogah mu pa prav zadovoljno čepi maček. Potem sliko, ki predočuje oba apostola, ko sv. Metod krsti mo-ravskega kneza Borivoja in njegovo soprogo Ljudmilo. Ena slika pa kaže, kako apostola Slovanov stojita pred papežem Hadrijanom in zborom škofov, ter zagovarjata slovansko bogoslužje. Kapela je prav lepa. Toda če se pa pogleda druge narodne kapele, pa slovansko prekašajo in nekatere prav daleč. Krasna je nemška kapela, potem španska. Baš na slovanski kapeli se vidi, da smo Slovani najbolj nemarni glede tega svetišča. Vsaka narodnost namreč sama skrbi za svojo kapelo. P. Kocjan mi je pravil, da kako rad bi napravil železna vrata pred kapelo, kot jih imajo vse druge, pa nima sredstev, ker se Slovani malo brigajo, potem bi rad preuredil obhajilno mizo, kar iz finančnih razlogov tudi ni mogoče. Iz vsega tega sem razvidel, da drugi dosti več žrtvujejo za to svetišče in tudi veliko bolj romajo tu sem, kot naši Slovani.- Ne vem kako je ravno z drugimi Slovani, kar se tiče Jugoslovanov, ki bi se morali zanimati, jih že ne gre hvaliti.
(Dalje prihodnjič)
DNEVNEVESTi
slavili Marijo, sem se spomnil sv. hišico so bila originalno le
imel sestanek s kanadskim mi-nisterskim predsednikom Mackenzie Kingdom, s katerim bosta skupno otvorila nov mednarodni most pri Thousand Islands. Predsednik se vrne v Washington šele po Delavskem dnevu. Roosevelt si je zadnje dneve nakopal jezo mnogih demokratov, proti katerim je nastopil, rekoč, da niso demokrati, pač pa podporniki kapitalizma.
-o-
Ameriški marini so porazili Japonce v Šangaju
Šangaj, 18. avgusta. Ameriški marini so s strojnimi puškami in bajoneti pognali oddelek japonske armade iz mednarodne naselbine v tem mestu. Dva truka, napolnjena z japonskimi vojaki, sta hotela vdreti v ameriški del mesta, ko so se pojavili ameriški marini s strojnimi puškami. Japonci so bili takoj prisiljeni umakniti se. Enako se je zgodilo v angleški naselbini mesta Šangaj, ko so hoteli Japonci vdreti v naselbino, češ, da iščejo "izdajalske Kitajce." Angleži so takoj nastopili v bojni vrsti in pregnali Japonce.
-o-
Ameriški milijonar kaznovan v Angliji
London, 17. avgusta. John Frederick Byers, znani ameriški milijonar iz Pittsburgha, je bil kaznovan na londonski sod-niji, ker je hotel utihotapiti v Anglijo 24 parov ženskih svilenih nogavic. Mr. Byers je predsednik znane pittsburške jeklarske tvrdke Byers Steel Co. Na sodniji je povedal, da mu ni bilo znano, da se nahajajo ženske svilene nogavice med njegovo prtljago, toda sodnik ni verjel njegovi izjavi, ker ga je obsodil v globo $150.
Nove zgradbe
Okrajni komisar Gorman naznanja, da volivcem ne bo pri novemberskih volitvah predloženo vprašanje, da ponovno glasujejo glede izdaje bondov za zgradnjo okrajnega sanito-rija za jetične in za administra-cijsko poslopje. Tozadevno so volivci glasovali pri zadnjih primarnih volitvah in so oba predloga porazili. Obenem pa naznanja zvezna vlada, da WPA administracija ne bo prispevala ničesar k tem zgradbam, tudi če volivci odobrijo izdajo bondov. To je vplivalo na okrajne komisarje, da so preklicali novo volitev v novembru mesecu.
Dve operaciji
Poznana Mr. in Mrs. Lawrence Petkovšek sta odpotovala v Buffalo, N. Y., kjer je bil operiran njiju sin Edward, dočim je bil v Clevelandu operiran sin Stanley. Upamo, da se bo vse srečno preneslo in se vrne ljubo zdravje!
MALI OGLASI
Velika soba
se išče v bližini naselbine, ali pa dve mali. Najraje pri mirni družini za poštenega fanta, ki ima svoje pohištvo. Naslov pustite na 1091 E. 67th St.
(195)
Še vedno bitka
Med demokrati v Clevelandu ni prišlo še do nobenega sporazuma in bitka med posameznimi osebnostmi je še vedno taka kot je bila lansko leto ali pred dvema letoma. Gre se radi nemoralne kombinacije med Mr. Gongwerjem in Mr. Sawyer-jem. Gongwer je načelnik demokratske stranke, dočim je Sawyer demokratski kandidat za governerja. Ljudje splošno mislijo, da bo Mr. Gongwer izkoristil Mr. Sawyerja in ga bo pozneje izdal kot je izdal svojega bivšega prijatelja, sedanjega governerja Martin L. Daveya. V soboto popoldne bo padla odločitev, kdo bo prihodnji vodja demokratske stranke v Clevelandu. Mi smo za Mr. Ray T. Millerja.
Nov angleški parnik bo pravi orjak
London, 17. avgusta. Na Škotskem bodo dne 27. septembra spustili v morje nov parnik Cunard linije, ki bo največji parnik na svetu, kar jih je bilo še kdaj zgrajenih. Ime novemu parniku bo Queen Elizabeth. Ta parnik bo še deset čevljev daljši kot je pa njena sestrska ladja Queen Marie. Veljal bo $60,000,000. Na parniku bo 14 krovov, dočim -jih ima Queen Marie samo 12. Prostora bo za 2,400 potnikov, dočim jih more Queen Marie naenkrat peljati le 2,000.
-o-
Relifni delavec je vrnil vladi denar za relif
Baltimore, Md., 17. avgusta. Henry Read, zamorec, je včeraj poslal zvezni blagajni ček za $148, rekoč, da je dobil ta denar, ko se je nahajal na relifu v letu 1934, dočim je v resnici delal. V pismu na zveznega blagajnika piše, da ga je vest tako bolela, da ni imel prej miru, dokler ni vrnil denarja. Sedaj se počuti "v najboljšem stanju, piše zamorec, če bi vse osebe bile tako poštene kot ta zamorski delavec, tedaj bi zvezna blagajna imela danes nekako eno milijardo več v svojih uradih. Toda izkoriščevalcev je še vedno dovolj med relifarji.
Največja žtfczniška nesreča na Jamajki, pri kateri je bilo ubitih 60 oseb in 7(P jih je bilo ranjenih.
Predsednik Roosevelt odpotoval v Kanado
Washington, 17. avgusta. Predsednik Roosevelt je danes odpotoval v Kanado, potem ko je tekom petih dni ostro bičal svoje nasprotnike, ki so kandidati za ponovno izvolitev pri demokratskih primarnih volitvah. Predsednik se je odpeljal v posebnem vlaku v Kingston, Ontario, kjer ga bo ondotna univerza imenovala za častnega doktorja. Predno se Roosevelt Zedinjene države bo
ODPRTIJA
Cenjenemu občinstvu se naznanja, da se bo otvorila v soboto 20. avgusta nova gostilna, ki je znana pod imenom
"FANNIE'S TAVERN"
Serviralo se bo izvrstno kokošjo pečenko, samo za 50c krožnik. Dve nagradi pri vratih za goste. Igrala bo izvrstna godba. Najfinejše vino in pivo. Serviralo se bo od 7. ure naprej. Se prijazno priporoča
F ANNIE'S TAVERN 6802 St. Clair Ave.
Naprodaj je
hišo dobre vrednosti, za eno družino, 7 sob. Hiša je na 1250 Addison Rd. Cena sanio $2,500« Hiša za dve družini, 5 in 5 sob, dve garaži, na E. 75th St. Cena samo $5,500. Hiša za eno družino, 7 sob, garaže, na E. 75th St. Cena $3,800. Vprašajte pri P. P. Muliolis, splošno zavarovanje in prodaja zemljišč, 6606 Superior Ave., ali na 6721 Edna Ave. Tel. HEnderson 6729.
Pozor!
Vljudno vabimo znance in prijatelje nocoj večer na ribjo pečenko, v soboto in v nedeljo pa dobita v naših prostorih dobre nagrade, hladno pijačo in izvrt-ten prigrizek. Vse tri večere bo igrala prvovrstna godba, da se boste lahko dobro zavrteli. Na svidenje!	t^l®®
Victor in Josephine Kosič 6702 St. Clair Ave.
vrne v
Nemški škofje se posvetujejo o Hitlerju
Fulda, Nemčija, 18. avgusta. Tu so se zbrali katoliški škofje v Nemčiji, da se dogovorijo glede korakov, katere naj ^odvzamejo napram nemškemu diktatorju Hitlerju, ki vedno bolj preganja katoliško cerkev v Nemčiji. Prva seja se je vrši* la danes in je bila tajna. Položaj katoličanov pod vlado Hitlerja v Nemčiji je postal neznosen in škofje morajo nekaj ukreniti.
Izlet na farme!
Kdor se hoče prijetno voziti v nedeljo 21. avgusta in dobro nabrusiti noge naj se obrne do Oblaka na 1161 E. 61st St. Šli bomo v Madison, Ohio. Odhod je točno ob 10. uri zjutraj.
15c
21c! 16e
VELIKE POSEBNOSTI
Teletina za filo, ft... 14»/zc
Okusne vinarice, ft...
Sveže mesene klobase, funt......
Pcrkroast, picnic, ft..
Pot roast,, ft......... 17c
Meso za juho........ 12 Vk
Round steak, ft..... 25c,
Teletina za ajmoht, ft. 12«/2c
M. KRIŽMAN 1132 E. 71st St.
Skrivnosti ruskega carskega dvora
—	Ona je bila ena izmed naj lepših deklic v Berlinu. Imela je samo eno pogreško: bila je zelo hladna. Odbila je vse one, ki so se ji hoteli približati.
—	Jaz sem jo zelo ljubil, a razen nje sem ljubil edino še svojega prijatelja.
—	Bil je Španec, po imenu Cristono. Njegove študije so ga privedle v Berlin, a ker je bil član ene izmed najstarejših in najuglednejših španskih rodbin, so mu bila odprta vsa vrata berlinskih hiš.
Midva sva bila nerazdružljiva. Zdelo se mi je, da je moji sestri močno ugajal. — Nekega dne mi povesta, da sta se zaročila in me prosita mojega privoljenja, ki sem ga jima z veseljem dal. Pred mojimi očmi je izročila moja sestra Christomu briljantni prstan, naš stari rodbinski spomin.
Preteklo je pol leta, zelo srečen čas za nas tri. Poroka bi se morala kmalu vršiti.
Med tem opazim, da je bil Christomo od dneva do dneva žalostnejši in molčečnejši. Prosil sem ga, naj mi pove, kaj mu je, toda on je molčal. Bil sem takrat mlad in žejen zabav ter sem prišel tudi v hišo neke plesalke. Ona je bila ljubka in lepa, toda tudi jelo lahkomiselna. Moški so jo sicer res prezirali, a vendar so vsi noreli za- njo.
Nekega dne jo obiščem, a ko mi je ponudila roko — zapazim na njenem prstu briljantni prstan, ki ga je moja sestra poklonila svojemu zaročencu.
Stemni se mi pred očmi, čvrsto primem plesalko za roko ter jo vprašam:
—	Odkod imate ta prstan?
touis OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom. 6612 ST. CLAIB AVE. HEnderson 287»_
M M H H H H >1
K H O
K M
!!
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Ave.
HEnderson 3113
DOBER PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
Se priporočamo
F. J. Cimperman J. J. Frericks
OČI V NEVARNOSTI
Rabite svojo lastno brisačo, da se Izognete nalezljivostl očesnih bolezni.
Sight Savings Council of Ceveland.
VLOGE v tej posojilnic
»varovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne in druit-
vene vloge Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
Povejte mi resnico. Ne bom odšel prej odtod, dokler mi ne poveste čiste resnice.
Vlačuga se mi prešerno zasmeje v obraz.
—	Odkod imam ta prstan? Moj Bog, saj to ni nikakšna skrivnost. Dobila sem ga od Christoma.
—	Lažeš! — vzkliknem. — Saj to ni mogoče!
—	On mi ga je daroval. Rekel mi je pri tem: — Vzemi, deklica, ta prstan. Pokaži ga vsakemu, a če te kdo vpraša, odkod ga imaš, reci: od Španca Christoma, naj nesrečnej šega človeka na svetu.
—	To mi je bilo dovolj.
—	Ponudil sem plesalki celo svojo denarnico z denarjem. Obotavljala se je sicer, toda dala mi ga je. — Obupan in jezen odhitim od nje. Bilo mi je jasno, kaj moram storiti.
Maščeval se bom. krvavo maščeval !
Kaznovati moram onega človeka, ki se je tako sramotno ponašal napram moji sestri. Pošljem mu svoje sekundante. Moral je razložiti, zakaj je daroval vlačugi dar moje sestre.
—	Toda Christomo odgovori mojim poslancem, da na to ne bo odgovoril. Drugi dan je bil dvoboj. Končal je tako, da je ležal Christomo po »prvih strelih na zemlji. Zdravnik ga pregleda in izjavi da je rana smrtonosna.
—	Kot v snu sem se vrnil domov in šel k svoji sestri. Hotel sem se od nje posloviti, toda odločil sem se, da ji ne bom ničesar omenil. Toda komaj sem vstopil, mi je brala.z obraza, da se je moralo zgoditi nekaj groznega. Prijela me je za roki in me zaklinjala, da ji ničesar ne zatajim.
Pripovedoval sem ji vse.
Ona zavpije, pade mi pred noge in mi prizna vso svojo sramoto.
že zdavnaj je imela razmerje z nekim človekom nižjega stanu. Ko je spoznala Christoma, je hotela prekiniti odnošaje s svojim ljubavnikom. Toda ni imela dovolj moči. Ona se je še nadalje sestajala z njim, četudi je bila zaročenka drugega.
Nekega dne jo iznenadi Christomo z njenim ljubavnikom. Ne reče niti besede, samo pljune in odide. Nesrečnež je odšel naravnost k plesalki in ji daroval briljantni prstan.
Sedaj mi je bilo vse jasno. Uvidel sem, da sem zagrešil nad svojim prijateljem zločin, a on je bil plemenit, molčal je o vsem Pohitel sem v njegovo stanovanje, kjer sem našel zdravnike. Tam sem zvedel, da nesrečnež ne bo preživel noči.
Vržem se pred njegovo posteljo in vzkliknem:
—Oprosti mi, prijatelj! Jaz sem tisočkrat nesrečnejši od Tebe!
Toda on me je gledal srepo, kot da me ne razume. A nato skoči in strga obvezo s svoje rane ter zavpije:
—	Morilec! — Nato se grudi na blazine in izdihne.
Baron Brandt obmolkne. Kla-risa, ki ga je napeto poslušala, reče tiho:
—	Strašno! Bog mu naj podeli v grobu večni mir!
—	On ima mir! — vzklikne baron Brandt. — Njegova krvava senca me zasleduje. Goni me
iz mesta v mesto. Nehala me bo šele takrat zasledovati, ko si bo-dem nekega dne pognal kroglo v glavo.
—	Ne, ne! — vzklikne Klari-sa. — To je greh, tega ne sme te! Dragi Bog, še so sredstva, ki vas lahko ozdravijo.
—Ne verjamem, — odgovori mladi baron. Toda ni nesrečnej-šega po svetu in dovedla me bo v norišnico.
—	A zdravniki? — vpraša Klarisa. — Kaj pravijo oni ?
—	Svetovali so mi marsikaj, —• se nasmeje baron pikro, — toda nobeden ni pogodil pravega. Nek stari zdravnik mi je nekoč rekel nekaj, ker mislim, da je v resnici pravilno.
—Kaj je rekel?
Baron^ Brandt nežno pogleda Klariso.
Ko sem mu pripovedoval o svojem življenju, mi reče: — Vašo bolezen bo ozdravila prava, srčna ljubezen nedolžne in dobre mlade žene. Ako se ena odloči, da postane vaša žena, ko ji boste izpovedali svojo preteklost — potem vam bo prinesla mir in pokoj. Potem boste popolnoma ozdraveli.
Klarisa povesi oči in ne reče ničesar.
—	Kaj ne, — jo vpraša on. ■ Vaše mnenje je, da me ne bo
mogla nikdar ljubiti devojka iz mojih krogov, če izve za to grozno stvar?
Milijonarjeva hčerka je molčala.
Baron Brandt se zdrzne.
—	Oprostite, — reče s spremenjenim glasom, — oprostite, da sem vas zadržal tu četrt ure. Dolgočasil sem vas s svojim pripovedovanjem, ki vam je gotovo ravnodušno. Oprostite mi, a jaz vam obljubljam, da vas bo-dem od sedaj zabaval samo z veselimi zgodbami.
On se vljudno, toda jako hladno priklone in odide.
Na stopnjicah je obstal, kot da je upal, da ga bo ona poklicala nazaj, toda Klarisa se ni ganila.
Nekaj časa je ostala mirna, a nato se tudi ona počasi dvigne.
Ko je prišla do stopnjic, zasliši za sabo:
—	čakaj, otrok moj! Klarisa pohiti k svojemu očetu.
—	Ti si tu, oče ? — vpraša. — Zdi se mi, da si prisluškoval!
—	Da, malo, — odgovori smeje se Jagodkin, :— in slišal sem Brandtovo ginljivo povest. Iz njega govori nesreča in plemenitost. Mislim, da mora vsakdo, kdor jo sliši, z njim sočustvovati.
—	Da, oče, — reče Klarisa.
—	Toda, otrok moj, — nadaljuje Jagodkin. — Kaj misliš, da je Baron Brandt to- pripovedoval, ne da bi imel pri tem določenega namena?
—	Kakšen namen?
—	Hotel te je ganiti, Klarisa! Bil mu je namen, da osvoji tvoje srce. Saj njegove besede so bile — odkritje ljubezni, a moj nedolžen, dober otrok tega ni ra-
zumel.
Mladenka se začudi in vpraša:
—	Odkritje ljubezni?
—	Da. Jaz že vidim, da te mladi baron ljubi. Ti moraš samo privoliti in boš njegova žena.
—	Ali res misliš, da bo to sreča? -— vpraša Klarisa.
—	Mislim, da bi to bila res tvoja sreča. Baron je iz odlične družine; jako je bogat, plemenit in velikodušen, lep je. Kaj ne, otrok moj?
Klarisa globoko vzdihne in prime očetovi roki.
—	Odgovori mi, oče, na moje vprašanje: ali mi ti svetuješ to radi tega, ker je baron bogat? Ali nisi tudi sam dosti bogat?
Jagodkin se nasmehne ter re-
če:
(Dalje prihodnjič)
►Svete's Flower Shoppe<
MISS FRANCES SVETE, Ustnica 6120 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 4814
CVETLICE ZA VSE NAMENE Točna postrežba—tmern« cen«.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave.
Telefon: ENdicott 3113
,TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVIC«
mmmm v p.lal uluil. Poiillaasa
tudi pa poiti.
Mandel Drug Co.
1B70S Waterlc-« Ra. U.T.l.txf, C
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 2/2290 ST. CLAIR AVE.
Posojila
odplačljiva kot najemnina
DA SE KUPI, ZIDA, REFINANCIRA IN REMODLIRAHIŠE
Vprašajte nas po podrobnostih in knjižicah
Che Cleveland Crust Company
Priročne bančne podružnice po vsem Greater Cleveandu.
Člani Federal Deposit Insurance Corporation
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1120
WOLFF HEATING CO.
AMERICAN RADIATOR PRODUCTS
največji clevelandski razpečevalci
Vroč zrak, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran.
F.H.A. odplačila—3 leta za plačati
Nobenega plačila takoj.
Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta.
Popravila in razni deli znižani v ceni.
Vprašajte za našega slov. zastopnika.
(
Telefon: GLenvUli 9218
715 EAST 103rd STREET
CLEVELAND, OHIO
Predsednik Roosevelt je na svojih počitnicah obiskal tudi Canal Zone, kjer ga je pozdravil preds. Ardsemena.
Mr. in Mrs. Franklin D. Roosevelt Jr., s svojim prvo-rojenčkom. Srečen oče je sin predsednika Roosevelta, mati je pa iz znane milijonarske družine du Pont.
Pocioizait
e se:
I
TELEFONSKA KNJIGA SE ZAPRE
KMALU!
Še vedno je čas, da pride vaše ime v prihodnjo telefonsko knjigo. Torej če nameravate postaviti telefon v vašo hišo, ali če želite kako spremembo v vašem imenu, pokličite naš urad sedaj.
THE OHIO BELL
TELEPHONE CO.
DRUŠTVO "NASA ZVEZDA"
priredi v nedeljo 21. avgusta)
DOMAČ PRIJATELJSKI PIKNIK
NA DOMOVIH PROSTORIH V EUCLIDU
Cisti preostanek gre za Dom. Pričetek ob eni uri popoldne in sicer ob lepem ali slabem vremenu. Za razvedrilo in postrežbo jamči — odbor.