Poštnin* plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, CBTBTEKIN 8OBOTO. Cena posamezni Številki Din l’Mh TRGOVSKI Časopis za IrgfOVlno, industrlfo ih obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za K leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 88. f*- Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11*953. — Telefon St. 30-00. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 27. septembra 1934. - i mn i. i i in (n mm ( i j m i mi Štev. 100. fiek Ut HOa&f Na Angleškem ni nič posebnega, če prejme davkarija po pošti denar od neznanca, ki ji sporoča, da vrača davek, ki ga pred tolikimi in tolikimi leti ni plačal. Vest mu ne da miru, ker je oškodoval državo in zato vrača utajeni davek. Tako visoka je davčna morala v Angliji. Na podlagi te visoke davčne morale je mogla izvesti Anglija tudi svojo davčno reformo in zaradi te visoke morale je danes Anglija krizo že tudi premagala. Ta visoka morala angleškega davkoplačevalca pa je dala Angliji še drugo prednost, da ji namreč niso potrebni tako Veliki izdatki' za kontrolo dohodkov davkoplačevalcev, kakor Jih imajo druge države, v katerih prav za prav sloni vsa davčna morala davkoplačevalcev le na kazenskih sankcijah. Naj bodo te še tako ostre, vendar pri vsej rigoroznosti davčnega aparata ne morejo doseči niti pol tega učinka, kakor ga doseže visoko razvita davčna morala brez vseh dragih režijskih stroškov. Ne glede na to pa povzroča le na kazenskih sankcijah sloneča davčna morala med davčno upravo id davkoplačevalcem odnos, ki ae le malo razlikuje od odnosa dveh nepomirljivih nasprotnikov. Da takšen odnoS ni zdrav ne za davčno upravo in ne za davkoplačevalca, je jd6no. Zato je tako v interesu davkoplačevalca, še bolj pa v interesu davčne uprave, da je davčna morala čim bolj krepka. Zato tie sme davčna, oz. finančna uprava izdati nobenega sklepa, ki bi mogel le količkaj omajati davčno moralo davkoplačevalca. Pri nas pa sm žal m to obnovno načelo zdrave davčne službe pozablja. Treba se le vmfsliti v položaj davkoplačevalca, ki je v redu plačal vse davke, zaključil knjige za preteklo poslovno leto in ki dobi sedaj nakrat poziv, da plača neke takse za pet let nazaj. A te takse niso niti nizke, temveč gredo pri mnogih tudi v tisoče Din! Ali ni jasno, da mora takšna nepričakovana zahteva, da plača nov davek za par let nazaj, vzeti davkoplačevalcu vsako davčno sigurnost. Samo en korak od tu je do misli, da se mora davkoplačevalec pred podobnimi presenečenji že naprej zavarovati s tem, da si pripravi tako rezervo,, s katero bo kril nepričakovane zahteve davčne uprave. S tem pa so že na široko odprta vrata davčni nemorali. Še težja pa je stvar, če pravno niti ni gotovo, da je finančna uprava upravičena pobirati za pet let nazaj to takso. V tem primeru je pričakovati celo vrsto tožb na upravno sodišče. Recimo, da bi pri teh tožbaih tudi finančna uprava s svojim stališčem prodrla, je vendar nerazveseljivo, če mora finančna uprava utemeljevati upravičenost svojih davčnih nalogov' z razsodbami najvišjega sodišča. Kajti tudi eno osnovnih načel zdrave davčne politike je. da, mora biti vsak davek tako jasen, obveznost za to ali drugo davščino tako nesporna, da davkoplačevalec nima niti najmanjšega dvoma, da je dolžan plačati predpisano davščino. Ce te jasnosti ni, potem se mora odnos med davkoplačevalcem in davčno upravo poslabšati, kar pa vedno škoduje davčni morali. Mislimo pa tudi, da pobiranje davščin za par let nazaj sploh ni potrebno, ker ima finančna' uprava vedno dovolj možnosti, da dobi od davkoplačevalca to, kar nujno potrebuje. Na vse zadnje tudi pri najbolj rigoroznem davčnem izterjevanju ne more dati davkoplačevalec več, kakor ima. Pa tudi avtoriteti davčne’ uprave ne more biti v korist, če se od davčnega zavezanca zatrteva naenkrat plačilo takse, ki je v prejšnjih letih ni bilo treba plačati, čeprav so ostali taksni predpisi isti. Davkoplačevalec si mora misliti 1« eno, da enkrat davčna uprava ni imela prav. Ali prej«, ko ni zahtevala te takse ali pa sedaj, ko jo zahteva. Ni težko uganiti, da bo davčni zavezanec mnenja, da bi davčna Uprava tudi že preje zahtevala takso, če bi bita koi^kaj v to upravičena. V sedanjih težkih časih moramo gledati na to, da vse izdatke omejimo do skrajnosti in da je treba zlasti omejiti vse neproduktivne izdatke, med katerimi je tu$ davčna režija. V tem pogledu pa ni boljšega sredstva, kakor je visoko razvita davčna morala. Ta pa ni etvar le davkoplačevalca, temveč tudi davčne uprave. Tudi pri naa se ne sme pozabiti na to resnico. Vok UcotievsUt dt/oiice i/ Sofifr »Mi čutimo, da se približuje trenutek vzajemnega resničnega sodelovanja balkanskih Slovanov« Po vsej Sofiji plapolajo jugoslovanske in bolgarske zastave, vsa Sofija je okrašena z zelenjem in praznično razpoloženje je zajeto vse Sofijsko prebivalstvo, ki i nepopisno radostjo v srcu pričakuje prihod jugoslovanske kraljevske dvojice. Po triumfalnih beograjskih Srteh jugoslovanske sloge Ob prvem obisku bolgarske kraljevske dvojice prihajajo sofijski triumfalni dnevi jugoslovanske ideje Ob vrnitvi Obiska jugoslovan•* ske kraljevske dvojice. izpolnjujejo se najvišji ideali nekdanjih dni in sloga potencira silo bal-kartSkih Slovanov do ndjvišjega vrha. Ves narod od Jadranskega pa do črnega morja hiti, da se pričenja nova doba vstajenja in da je zgodovina medsebojnih bojev za vedno zaključena. In zato bo utrip Sofije v velikih dnevih obiska naše kraljeve dvojice našel odmev v srcu vseh jušnih Slovanov. Z milostjo božjo in po volji naroda sta začela oba suverena jugoslovanskih narodov delo m zbližan j e obeh narodov, z milostjo božjo iti po volji naroda j nadaljujeta sedaj to najsvetlejše naše zgodovinsko dejanje. Zato so danes vsi Jugoslovani trdno združeni okoli obeh svojih suverenov, kot najvišjih izvrševateljev volje svojih narodov. Zato se razlegajo iz Sofije po vsej Bolgarski in po vsej naši Jugoslaviji isti klici navdušenja, zato se izreka povsod, kjer bivajo Jugoslovani, samo ena zaobljuba, da nikdar več ne sme in ne bo prenehalo bolgarsko-jugoslovansko prijateljstvo* živela skupnost in enotnost Jugoslovanovf Živela Bolgarska in Jugoslavija! živela vzvišena vladarska doma Bolgarske in Jugoslavije! Bolgarski državniki o pomenu obiska naše kraljevske dvojine Ministrski predsednik G e or g i-j e v ; »...Obisk N j. Vel. jugoslov. kralja bo silno mnogo pripomogel ideji zbližanja dveh bratskih narodov, katero zbližanje se je začelo že davno prej med našima vladarjema ter med vodilnimi ljudmi naših dveh držav. Jdi čutimo, da se pr ib ti-zuje trenutek vzajemnega resničnega sodelovanja balkanskih Slov anov ...< Notranji minister M idil e v : €. ». Vrnil sem se sinoči iz province. Ne pretiravam, če rečem, da, so me na vsakem koraku spraševali samo eno, kdaj pride jugoslovanski kralj. Veselimo se tega obiska, ker vidimo v njem veliki korak za zbližanje naših dveh narodov in ker verujemo, da s tem zbližanjem najbolj koristimo i našima državarm. i našima narodoma. Praktični rezultati tega koraka za idejo zbližan j a bddo brez dvoma ogromni, ker se bo mogla ideja zbliianja v prav kratkem času preoblikovati v iskreno prijateljstvo in sodelovanje^.* Prometni minister Zaharijev: »To kar je bilo pred dvema letoma hrepenenje b o l-gprskega naroda, postaja sedaj dejstvo... čmi oblaki, M šo se leta in leta kopičili na nebeškem svodu dveh bratskih narodov, so aavOljo navdušenja, nikle-ga neposredno ii duše bolgarskega in jugoslovanskega naroda razgnani in nikdar več se ne bodo Zbrali nad njima. Mi smo brat j e po krvi. Naša pota so ista. Roko pod roko, a ne eden proti drugemu. To zahtev a naš e bratstvo f V duhovni, slogi in s pomočjo bratske ga zbližan j a hočemo biti vojaki miru in nosilci kulture in napredka na Balkanu!« Iz proglctsa sofijskega župana Ivanova Obisk jugoslovanske kraljevske dvojice je de j anj e zgodovinskega pomena. To je svetel praznik za Bolgare in Jugoslovane. To je sijajen dokaz novega duha medsebojnega spoštovanja, prijateljstva in bratske iskrenosti, ki obstoji med našima dvema državama. Treba je, da verujemo, da bo td duh končno ojačil balkanski mir in mnogo pripomogel k utrditvi miru v nemirni E vr op i! ...< Taksa m stuž&enc foejarike MUnC$U*tCW Taksa na službene prejemke nameščencev po tarifni postavki 33. je izrazita list-' maska taksa. To se pravi, taksa po tej tarifni' postavki se plačuje le od listin, ki tudi dejansko obstoje, Ce ni listine, tedaj tudi si takse. Po tem osnovnem pravilu glede vseh lrstninskih taks se je tudi vedno postopalo, zato se tudi , nikdar preje ni zahtevala taksa od službenih prejemkov nameščencev, če ni obstojala nobena listi* na o teh prejemkih. Davčni oddelek fin. ministrstva pa se je sedaj postavil na drugačno stališče. Iz določila tar. poet. 33., da podlega taksi izplačilo službenih prejemkov tudi v primeru, če ni potrdi) nameščenec plače s posebno pobotnico, temveč jo dobi na podlagi pod- pisanega ali nepodpisanega seznama, izvaja davčni oddelek fin. ministrstva, da je pogoj za plačilo takse še izplačilo samo, ne pa obstoj listine ali. podpisanega seznama o prejemu plače. Kljub mnogim ugovorom naših gospodarskih organizacij in institucij vztraja davčni oddelek fin. ministrstva na svojem stafiiŠČu. Na podlagi tega svojega le v fiskalnih interesih utemeljenega stališča, je finančno ministrstvo naročilo organom finančne kontrole, da‘ob priliki kontroliranja taks od najemninskih pogodb in pobotnic ter plačevanja usluŽbenskega davka pfegledajo tudi vse knjige, zapiske^'in potrdila, če je bila vedno plačana taksa na sfužberte prejemke. te ni bila', potem zahtevajo plačilo takse za pet let nazaj in kdor bi se upiral plačilu te kazni* temu grozi trikratna kaze«. Pripomniti je treba, da imajo orgaiii finančne kontrole po 61. 43. zakona o taksah pravico, da pregledajo vse knjige, akte ih spise, če so Mie v redu pla&tne predpisane) takse. Vsak organ finančne kontrole pa mora imeti za ta pregled knjig peeeben nalog, ki ga šele upravičuje do pregleda. Ta nalog je zato vedno zahtevati) Jasno pa je tudi, da Se mora ta pregled omejevati le na ugotovitev podatkov, ki so potrebni za plačilo takse. Da se delodajalci izognejo morebitni trikratni kazni, naj brez ozira na svoje načelno mnenje o upravičenosti te takse, plačajo zahtevano takso po tar. post; 38. S posebno vlogo na davčno upravo pa naj zahtevajo pomračilo takse od finančno direkcije« če ni znašala plačana taksa Ted ko 10.000 Din, odiroma finančnega ministrstva, če je znašal znesek plačane takse več ko 10.000 Din.- V vsakem primeril je vlogo *a povrnitev takse vložiti le ptfi davčni upravi, in sicer v roka 90 dni od dneva plačila takse. Z Ozirom na preje navedeno Stališče finančnega ministrstva ni pričakovati ugodne rešitve te vloge. Kljub tema pa je ta vloga potrebna, ker Je šele po negativnem odgovoru finančne direkcije* oz. finančnega ministrstva mogoča pritožba na upravno sodišče. Kako naj bil sestavljena pritožba na upravno sodišče in vsa artfgat ev. potrebna pojasnila daje tajništve Združenja trgovcev V Ljubljani. Pripominjamo še, da sd plačila takse od službenih prejemkov oproščeni vsi telesni delavci. Ti bi bitt obvezani ria plačilo takse le, kadar potfpfšejb posebno pobotftičti, kar pa se nikdar ne dOgaja. Takse prosti1 so tudi seznami o delavskih plačah in tudi v primeru, če bi jih (Jelavel podpisali. Predsednik Doumergtre o reformi države in Ustave Francoski ministrski predsednik Daa-mergue je v radiu imel govor o svojem vladnem programu. Uvodoma je ostro nastopil proti agitaciji, ki jo vodijo socialisti in komunisti za devalvacijo franka. Nato je govoril o potrebi reforme države in mislimo, da so nekateri njegovih predlogov aktualni tudi za našo državo. Najbolji, kar potrebujemo, je avtoritativna vlada. Morda bi kdo pripomnil, da to ni v skladu z demokracijo in parlamentarizmom. To je zmotna misel. V Angliji vladata demokracija in parlamentarizem in vendar je tam avtoritativna vlada, ki ima avtoriteto, ker je njen šef v resnici šef. Poleg tega so angleške vlade dolgotrajne. Nasloniti se morejo na zvesto in disciplinirane uradništvo. Končno je razdelitev oblasti v Angliji izvedena do konca. Sodišča nimajo Btobeae zveze s politiko. Podobno bi moralo biti tudi pri nas* a je drugače. V 20 mesecih, pTedno sem prišel na vlade, je bilo šest vlad in predsednik reptrblike je podpisal v teh 20 mesecih 168 ukrepov o imenovanju novih ministrov! Prva dolžnost je zato, da dobimo šefa vlade, prvega ministra. Uradniški statut mora priti v ustavo. Uradniki imajo privilegirano stališče, zato pa morajo biti disciplinirani. Seveda pa imajo tudi pran vico zahtevati, da se jih obvaruje pred' vsako samovoljo in da napredujejo le po svojih sposobnostih. Voznina tka brzovlakik Oeneraliio ravnateljstvo dVž. železnic je odpravil1«) določbo, da $e mora plačati ptf potovanjih na brzovlaftiH' najmanj' voznika* za 50 km. Kakor preje, tako se bo tudi V ' bodeče plačala na manjših progah samo voznina, ki odgovarja dejansko prepOto*' vani poti. ifospodatska obnova čvcopt Kor e fer at nar. poslanca Ivana Mohoriča na medparlamentarni trgovinski konferenci v Beogradu (Konec) Prehajajoč konkretno na navedbe referata spoštovanega gospoda senatorja Brez-zija, bi želel v prvi vrsti poudariti pozicijo balkanskih držav glede ustvarjanja mednarodnih prometnih zvez po vojni. Ni potrebno, da posebej podčrtam, da je balkanski polotok, kot največje poprišče svetovne vojne, ostal po sklenitvi premirja tako-rekoč brez pravega prometa, ker so bile na tisoče kilometrov proge uničene, objekti razstreljeni, vozni parki pa do skrajnosti iztrošeni, zastareli in nezadostni. Celo desetletje nadčloveških naporov in stomilijonskih žrtev je bilo treba, da so se obnovile železnice in izvedle korekture v trasah prog, ki so bile za prvo silo potrebne, da bi mogle bolje zadostiti potrebam in novim pravcem mednarodnega prometa. Od tega časa se stalno dela na zboljšanju in izpopolnitvi mednarodnih zvez. Priznati moramo, da je bilo s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolagamo, v tem pogledu storjeno zelo mnogo. Prav tako pa se tudi zavedamo, da smo še daleč od svojega cilja, da nam ostaja še ravno tako velik del naših bodočih nalog — da omenim tu le elektrifikacijo — da postanemo oni enakovredni sestavni del mednarodnega prometa, ki ga po svojem zemljepisnem položaju pomenimo in ki odgovarja interesom prikladne mednarodne prometne politike. Dežele balkanskega polotoka zanimajo kot tranzitne dežele. Suha pota z zapada in severa na jug, proti Mali Aziji in Afriki, Vzhodu in v Indijo, zibelko civilizacije, v dežele, bogate na zgodovini pa tudi velike bodočnosti, ker imajo obilico neizčrpnih zalog industrijskih sirovin. V tej smeri se razvija sistem mrež mednarodnih vlakov, ki so danes razpletene okoli Simplon-orientskega in orientsko-turškega ekspresa. To so zgodovinske linije preseljevanja narodov, križarskih vojn, verskih bojev, plemen in kultur v nekdanjosti, danes pa najmočnejše suhozemne zveze maternih dežel zapadne Evrope s svojimi kolonijami, dominioni in sirovinskimi deželami. Vlak z imenom S. 0. E. je nastal leta 1919, vlak T. E. (Tauern-Express) pa leta 1928. S. O. E. vozi vsak dan na progi Calais-Istanbul in ima z odcepitvijo v Milanu zvezo v Bordeaux, z ono na postaji Vinkovci v Bukarešto in z zvezo v Nišu v Atene. Na progi Pariz-Istanbul je sestavljen izključno iz spalnih vagonov W. L., ki imajo samo I. in II. razred/ Na drugih delih proge proti Bukarešti in Atenam pa vozijo poleg enega direktnega vagona od vlaka S. O. E., še navadni vagoni s prvim, drugim in tretjim razredom. Ta vlak, ki ima najdaljšo progo v Evropi, dobi v Beogradu, na vratih Balkana, še zvezo z Berlinom skozi Bratislavo in Budapešto, nadalje z Ostende skozi Koln in Passau, s Parizom skozi Strassburg, Miinchen, Dunaj in Budapešto in v Pariz še skozi Balo, Dunaj in Budapešto. Od 1. 1919, ko se je o tem vprašanju prvič razpravljalo na interparlamentarni konferenci, pa do danes, je bilo mnogo storjeno. Tako železniške proge, ki so bile tedaj priporočene, danes že obstoje in večinoma so vse prvovrstne z dvojnim tirom. Danes obstoji s pomočjo Simplon-orientskega ekspresa kombinirana zveza od Atlantika do Črnega morja z direktnimi vagoni W. L., a poleg tega tudi z običajnimi brzovlaki, in sicer v treh smereh: ena skozi Italijo, druga skozi Švico in tretja skozi Nemčijo. Tako morejo te tri kombinacije, kolikor se tičejo direktnih zvez, jpopolnoma zadovoljiti potujoče občinstvo. Danes obstoji tudi zveza od Rige do Jadrana in sicer skozi Varšavo-Bohumin-Maribor in dalje proti Trstu na eni in Za-grebu-Sušaku-Splitu na drugi strani. Obstoji končno tudi zveza od Hamburga na Jadran skozi Berlin, Miinchen in Dunaj. Na vseh teh direktnih zvezah se prizadeva, da se skupno trajanje vožnje čim bolj zmanjša in da so priključki čim boljši. Ne smemo pa pozabiti, da je za okrepitev frekvence usodne važnosti še en moment, to je cena prevoznine. V tem pogledu so kilometrske osnove nacionalnih tarif zelo različne v odnosu do zlate paritete in moramo priznati, da se današnji način obračunavanja voznih kart po nacionalnih valutah ne ozira zadostno na gospodarski položaj dežel, skozi katere vozijo ti luksuzni vlaki. Smatramo torej, da se dotikajo te pro- metne vezi najbolj važnih kulturnih in industrijskih središč kontinenta, katerih ne bi bilo dobro v bodoče prezreti in da omogočajo paralelne transkontinentalne zveze med Atlantikom na eni in Črnim morjem na drugi strani. One zajemajo z direktnimi zvezami tudi obe strani Jadrana, kar je za razvoj turizma na Balkanu važno in potrebno. Smatramo, da ni treba na tem tako uspešno izdelanem sistemu nič menjati. Tako na primer v smeri Hamburg-Trst nimamo nič proti temu, če se omogoči še ena nova kombinacija skozi Bren-ner in Trbiž, ki pa na vsej poti ne bi vodila po progah z dvojnim tirom. Vendar pa mislimo, da je treba tudi v tem primeru omogočiti še nadaljnji obstoj zvez skozi Dunaj, ki je milijonsko središče in čez Semmering na jug, kakor se danes promet dejansko v teh smereh razvija. Kar se tiče proge 45 vzporednika je v referatu po vsej verjetnosti neka zmota, ker se ta omenja v zvezi z dopolnitvijo proge Beograd—Pančevo, čez novi most na Donavi, ki bo prihodnje leto izročen prometu in s katerim se bodo znatno zboljšale zveze v smeri proti Rumuniji in Črnemu morju. Toda ta zveza ni proga 45 vzporednika, temveč proga proti Poža-revcu, ki se gradi v smeri Požarevac— Kučevo v dolžini 61 kilometrov in ki bo gotova v februarju 1936. Podaljšanje te proge od Kučeva proti Oršavi na rumun-sko mejo pa pomeni vprašanje, za čegar rešitev, kakor vse kaže, še niso definitivno doseženi finančni in tehnični pogoji. Zlasti velja to glede določitve mesta, na katerem se naj zgradi most čez Donavo. Ni treba posebej poudariti, da je Jugoslavija zelo zainteresirana na tem, da se čim prej zgradi ta zveza, ki ni samo važna za lokalni promet, temveč še prav posebno za mednarodni tranzitni promet. Ce se hoče pravično presoditi današnja prometna situacija na Balkanu, je treba imeti pred očmi, da se mora Balkanski polotok pri izpopolnitvi železniške mrejse boriti še z velikimi težavami. Vprašanje izpopolnitve železniške mreže, ki je bilo za srednjo in zapadno Evropo rešeno že davno pred vojno, se pri nas sedaj po vojni komaj postavlja. Prestolnica, v kai-teri imamo danes konferenco, je dobila komaj pred 50 leti prvo železniško zvezo, torej celo polstoletje kasneje ko zapad ih sever. Prizadevamo se z vsemi silami, da to zakasnitev nadomestimo. Verjetno bi mogla naša prizadevanja pokazati bolj ugodne rezultate, če bi prišlo do organizacije javnih del na mednarodni podlagi, kakor je to predlagala posvetovalna tehnična komisija Društva narodov. Zalibog pa do tega ni prišlo in čisto negotovo je, | če sploh do tega pride. Neupoštevanje konkretnih predlogov, ki jih je omenjena komisija predložila v Ženevi, in lansko leto na svetovni gospodarski konferenci v Londonu, pomeni ne samo občutno izgubo za omiljenje brezposelnosti, temveč v prvi vrsti tudi izgubo za mednarodne prometne interese. Kljub temu delamo intenzivno na zboljšanju proge S. O. E. in ko bodo gotovi manjkajoči deli na dvojnem tiru od Zidanega mosta do Zagreba ter med Beogradom, Nišem in Caribro-dom, bo s tem dosežen za vse smeri prometa proti vzhodu velik napredek. V referatu je omenjeno tudi vprašanje skupnih obmejnih postaj. V tem oziru je sklenila naša država s sosednimi državami potrebne sporazume in s tem dokumentirala svojo pripravljenost in dobro voljo, da reši tudi to vprašanje v korist zboljšanja zvez s tujino. V kolikor finančni razlogi otežkočujejo izvedbo teh sporazumov, se prizadeva železniška uprava, da skrajša postajanje vlakov do skrajnosti in da poenostavi vse formalnosti obmejne službe. Glede dovoljenja posebnih ugodnosti naše železniške uprave ne zaostajajo za tujimi ter dovoljujejo po običajih v mednarodnem priključnem prometu za obisk mednarodnih velesejmov, razstav in prireditev mednarodnega značaja iste popuste ko tujina. Izven dvoma je, da se bodo tudi ti uspešni začetki v bodoče še razširili in dopolnili. Končno mi je čast pripomniti glede predloga, da se ustanovi mednarodna komisija s posebno nalogo za zboljšanje in organizacijo mednarodnih zvez, da takšna institucija po našem mnenju že danes obstoji in da velja kot stalna poslevodeča uprava te ustanove generalna direkcija švicarskih zveznih železnic. Ona sklicuje vsako leto v drugem evropskem mestu konference za sestavo voznih redov ter dostavljanje vagonov in na teh konferencah sodeluje tudi referent Društva narodov. To konferenco moremo smatrati kot najbolj primerno ustanovo, ker že opravlja to nalogo v zaželenem smislu in bi tudi mogla proučiti in uvaževati priporočila naše konference. Takoj pa moram tudi dodati, da ne bo nobene zamere, če bi konferenca sklenila, da se poleg te ustanove ustvari še posebna komisija z razširjeno nalogo v smislu priporočil in predlogov konference. Kakor smo uvodoma dejali, je glavni pogoj za uspešno delo na tem polju izboljšanje političnih odnošajev posameznih držav. Balkanski narodi so, kolikor se tiče njih vloge v mednarodnih odnošajih, inavguri-rali v zadnjih dveh letih politiko medsebojnega zbliževanja in iskrenega sodelovanja, ki je vedno najmočnejše jamstvo in garancija, da bodo tudi vsa druga, zlasti pa prometna vprašanja čim najhitreje in čim najbolj ugodno rešena v korist mednarodnih interesov. Stroge kazni zaradi neplačevanja računskih taks Finančno ministrstvo je izdalo vsem davčnim oblastvom naredbo, da morajo z največjo vestnostjo nadzorovati, če se vedno v redu plačujejo računske takse. Vsak prestopek je treba najstrože kaznovati. Vse globe se morajo izterjati takoj in brez odlašanja. Imena kaznovanih oseb treba objaviti in tudi finančno ministrstvo napoveduje celo naredbo, da državni nameščenci ne bodo več smeli kupovati pri teh osebah, kar bi pa po našem mnenju šlo malo predaleč. Opozarjamo pa vse, da v redu plačujejo računske takse, da se obvarujejo pred težkimi kaznimi. ItlacitofisUe frMpodacsUt vesti Postajališče na Teznu. Nad dvajset let že traja boj za osebno postajališče na Teznu pri Mariboru. Sedaj se bo dolgotrajna želja mariborskega in okoliškega prebivalstva, stanujočega na desnem dravskem bregu, vendar uresničila. Te dni je že bil komisionalni ogled zemljišča. Prostor se je odobril in zakoličil. Z zemeljskimi deli se prične takoj, da bo nova postaja do 1. decembra že pod streho. Za zgradbo je zbiralo prebivalstvo vse okolice prostovoljna sredstva, veliko so pa žrtvovale tudi industrije na Teznu. Sestanek trgovcev. Združenje trgovcev v Mariboru je priredilo v lovski sobi hotela Orel predavanje upravnika tukajšnje carinarnice g. Mihajloviča o raznih carinskih vprašanjih, ki zanimajo trgovce. Udeležba mariborskega trgovstva je bila izredno številna. Po predavanju, ki ga je podal gosp. upravnik v poljudni in razumljivi obliki, se je razvila živahna debata, v katero so posegali trgovci in predavatelj, ki je rade volje dajal pojasnila na stavljena vprašanja. Taka predavanja bodo trgovskim krogom znatno koristila. Gradbena bilanca. Letošnja gradbena sezona je bila v Mariboru izredno živahna. Zlasti zasebna gradbena iniciativa je bila letos močna. Maribor se je pomnožil za 29 novih hiš z 98 stanovanji. Občutno pa se letos pogreša izvedba javnih del večjega stila. Še vedno je nerešeno, ali bo občina gradila novo carinarnico, za katero je bil denar iz kaldrminskega fonda svoje-časno že odobren in ki je za mariborsko gospodarstvo nujna potreba. Mariborska občina prodaja svoje nepremičnine v Jalovcu pri Kambiči. Nepremičnine sestoje iz posestev in stanovanjskih ter gospodarskih zgradb ter ležijo na terenu ob Dravi, kjer je bila svoječasno projektirana nova mariborska elektrarna. Ker je sedaj občina ta načrt opustila, namerava svoja tamošnja posestva prodati. Centralizacija pomožnih zavarovalnic. Že nekaj časa se opaža v Mariboru stremljenje, da bi se mnogoštevilne pomožne blagajne, ki v Mariboru obstojajo ter so si dostikrat v ostri konkurenci, ki nikakor ni v prid realnemu poslovanju, združile. Ti' načrti se bodo najbrže v kratkem uresničili. Zaenkrat je tukajšnja zavarovalnica »Drava«, ki je imela te dni občni zbor, na tem sklenila, da prevzame likvidacijo pomožne blagajne »Hitro-pomoč« v Ljubljani, ki je svoječasno zbrala nad 2000 članov in kapital, nad 2 milijona ter je bila nato oblastveno ustavljena. Del članstva bo Drava obdržala, ostalega pa izplačala. Zdravje predsednika Masaryka se je znatno zboljšalo in predsednik gre zopet redno vsak dan na svoj običajni sprehod. Pripravlja se ustanovitev paroplovne balkanske unije, ki naj bi oskrbovala paroplovni promet med vsemi balkanskimi pristanišči. V vseh balkanskih državah se kaže velika pripravljenost za ustanovitev te unije. Grški zunanji minister Maksimos je izjavil, da potekajo pogajanja med Bolgarsko in Grčijo zelo ugodno. Albanija je, kakor poročajo češki listi, zopet izpremenila svojo politiko in zaplavala v italijanske vode. Baje je dovolila Italiji nove koncesije, ter pristala tudi na naselitev večjega števila italijanskih kolonistov v Albaniji. Avstrijsko vprašanje še vedno ni končno rešeno. Anglija noče prevzeti nobene obveze, da bi tudi z orožjem branila neodvisnost Avstrije. Mala antanta pa zahteva, da se zajamči neodvisnost Avstrije na ta način, da bi bila izključena vsaka hegemonija ene države. — Pogajanja zaradi avstrijske neodvisnosti, ki se vodijo sedaj v Ženevi, imajo samo ta cilj, da se olajšajo bližnji razgovori med Barthoujem in Mussolinijem. Beneš pojde po Barthoujevem obisku v Rim, da se pogovori z Mussolinijem glede gospodarskih vprašanj, ki se tičejo Češkoslovaške in Italije. V imenu Male antante pa odpotuje kasneje v Rim Titulescu. Madjarski zunanji minister Kanya je odšel na bolezenski dopust, s katerega se več ne vrne na svoje dosedanje mesto. Kanya je bil eden najbolj gorečih pristašev revizionizma in njegovo ime se je imenovalo tudi v znani aferi falzifikacije francoskih frankov. Popoln neuspeh ma-djarske revizionistične politike, ki je postal posebno viden zaradi zbližanja Francije in Italije, je povzročil padec Kanye. Plebiscitni boj v Posaarju se je začel v nedeljo. Hitlerjevci so priredili ta dan 11 shodov. V ženevskih krogih se govori, da se tudi Združene države Sev. Amerike pripravljajo za vstop v Društvo narodov. Vest pa je malo verjetna. Afganistan je zaprosil za sprejem v Društvo narodov. Delež, ki ga mora sovjetska Rusija plačevati za Društvo narodov, je bil določen na 22.000 funtov. Vprašanje kruto preganjanih Asircev bo sedaj menda le rešeno. Francoska vlada je namreč ponudila Asircem, da se naselijo v francoski zapadni Afriki. Pri nadomestnih senatnih volitvah v okraju Blois v srednji Franciji je bil izvoljen bivši ministrski predsednik Chau-temps. Njegov desničarski protikandidat je ostal v manjšini, čeprav je krepko uporabljal Staviskijevo afero proti Chau-tempsu. Živahno so začeli propagirati proti Franciji narodno socialistični agitatorji v švici. Francoska vlada je žato opozorila švicarsko vlado na to propagando, ki bi mogla poslabšati prijateljske odnošaje med Švico in Francijo. Knez Starhemberg se je sestal na nekem privatnem posestvu na Madjarskem z Gdmbbsem in imel z njim daljšo konferenco. Združena socialistična fronta je bila ustanovljena v Avstriji med vsemi opozi-cionalnimi socialističnimi in komunističnimi skupinami. Poizkusi avstrijske vlade, da bi pridobila sociallUe demokrate, so se torej ponesrečili. Samo na Koroškem je odpustila avstrijska vlada iz službe 109 učiteljev, ker so bili narodno socialističnega mišljenja. Hindenburgov sin, polkovnik Oskar Hindenburg, je stopil v pokoj in je bil pri tej priliki povišan v generalnega majorja. Razkol v nemški protestantovski cerkvi je popoln in pastorji oznanjajo s prižnic, da je državni škof Miiller samo škof narodno socialistične stranke in napadalnih oddelkov, ne pa luteranske cerkve. Verniki naj zato vztrajajo v zvestobi do evangelijev. V mnogih krajih Združenih držav Sev. Amerike je prišlo do ostrih demonstracij proti japonskim naseljencem. Ponekod so metali celo dinamitne bombe v hiše Japoncev. Čsl. zaključni računi za 1. 1933. izkazujejo primanjkljaj v višini 1700 milijonov Kč, dočim je bil po proračunu pričakovan v višini 2 milijard. de*t ac Beg od deviz >Prager Tagblatt« objavlja zanimivo primerjavo o stanju deviz pri posameznih Narodnih bankah v septembru 1931 in septembru 1934. Izkaz dokazuje, kako zelo so padle devizne zaloge vseh velikih emisij skih bank po devalvaciji funta. Devizne zaloge v sept. 1931 v sept. 1934 Nemčija v mil. mark 356 4 Francija v mil. fr. 28.784 1.077 Italija v mil. lir 2.753 31 Švica v mil. šv. fr. 567 20 Nizozemska v mil. gold. 228 1 Avstrija v mil. šil. 267 45 Ceškoslov. v mil. Kč 1.105 54 Švedska v mil. Kr 109 487 Beg od deviz pomeni v bistvu beg v zlato. Tako je Francoska banka znižala svoje devizne zaloge za 28, istočasno pa je povišala svojo zlato podlogo za 24 milijard frankov, svoje zlato pa povišala za 559 mižala devizno zalogo za 547 milijonov šv frankov svojo zlato pa povišala za 559 milijonov, torej za 12 milijonov več, kakor pa je padla devizna. Nizozemska banka izkazuje znižanje devizne za 227, povečanje zlate podloge pa za 198 milijonov goldinarjev. Tudi na Češkoslovaškem se je zlata podloga znatno okrepila po padcu devizne: dočim je devizna zaloga padla za 1.051, se je zlata povečala za 1.248 milijonov Kč. Sporazum držav z zlato veljavo Prizadevanje belgij. ministra Jaspara, da pride do sodelovanja držav z zlato veljavo tudi na trgovinsko-političnem polju, so imela uspeh in v dneh 24. in 25. septembra je bila v ta namen prva seja zastopnikov teh držav. Na seji je bilo sklenjeno, da se zlata veljava na vsak način ohrani. Nadalje je bilo sklenjeno, da se imenujeta dve komisiji, od katerih bo prva skrbela za večji blagovni promet med državami zlatega bloka, druga pa za večji medsebojni turistični promet. Blok držav z zlato veljavo tvorijo danes: Francija, Belgija, Nizozemska, Italija, Švica in Luksemburg. Stanje Narodne banke po izkazu z dne 22. septembra (vse številke v milijonih Din). Devizna in zlata podloga se je povečala za 2-6 na 1.944-9. Zlata podloga se je zmanjšala za 8-4 na 1.821-4, valutna za 0-07, dočim je devizna narastla za 11-1 na 122-9. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se zmanjšale za 8-7 na 55-5. Vsota kovanega denarja v niklju in srebru se je povečala za 4-9 na 205-7. Posojila so zopet padla, in sicer za 5-7 na 1.830-2. Eskontna so se znižala za 4*3 na 1.591-1, lombardna pa za 1-3 na 239-0. Razna aktiva so se povečala za 10-6 na 223-9. Druge aktivne postavke so ostale skoraj neizpremenjene. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 22-1 na 4.205-1, obveze na pokaz pa so narasle za 26-3 na 1.257-5. Obveze z rokom so se zmanjšale 9-0 na 823-4. Razna pasiva so narastla za 8-3 na 267-2. Skupno kritje znaša 35-60%, samo zlato pa 33-35%. * Zadnji izkaz Francoske banke izkazuje ponoven dvig zlate podloge, ki je narasla za 54,5 na 82.153 milijonov frankov. Ta vsota je dvakrat večja, kakor pa znaša francoski proračun. Obtok bankovcev je krit z zlatom v višini 80'67%. Nove zlatnike po 100 šilingov izda Avstrija. Na novih zlatnikih bo zopet stari avstrijski dvoglavi orel. Italijansko-nemški klirinški dogovor, ki je potekel dne 15. septembra, je bil'podaljšan. Sedmograške hranilnice Sak80ncey v Rumuniji ponujajo svojim vlagateljem na hranilne knjižice poravnavo na podlagi 50 % črtanja njihovih vlog. Hau/di {ug&stavadski Tako bi se moral glasiti Batin inserat Skoraj vsi jugoslovanski listi, slovenski še v prav posebno velikem številu, so objavili te dni velik celostranski inserat »Bafe« z naslovom »Jugoslovanski javnosti«. Kakor pa dokazujejo vse navedbe v tem inseratu, je izpadla iz naslova nad vse važna beseda in bi se moral pravilno glasiti naslov ne Jugoslovanski javnosti, temveč »Naivni jugoslovanski javnosti«. Tako zelo se namreč v tem proglasu računa na naivnost javnosti. Pet odstavkov ima drago plačani inserat, a v vsakem teh poglavij je posebna špekulacija na naivnost ljudi. Tako »ugotavlja« v prvem delu inserata g. Maksimovič, ki se je podpisal iz lahko razumljivih razlogov na ta inserat, da vodi kampanjo proti' Bafi konkurenca iz Zagreba. Ta konkurenca pa je: Mavro Schon-baum, Feliks Neumann in inž. Rihard Neumann. Naj nikar ne misli g. Maksimovič, da je odkril bogzna kakšno skrivnost, če sporoča s plakatnimi črkami jugoslovanski javnosti, da vodi proti njemu boj — njegova konkurenca. Menda ni sam tako naiven, da je pričakoval od konkurence podporo! Zato naj nikar ne misli, da se je jugoslovanska javnost križala od groze, ko je slišala o tej konkurenci. Pa td le mimogrede, ker je višek špekulacije v navajanju teh tvrdk z neslovanskimi imeni kot dokaz, da vodijo v Jugoslaviji boj proti Bafi le nejugoslovanski trgovci. Moramo kar odkrito reči, da smo obstrmeli nad to predrzno špekulacijo na naivnost publike. V Ljubljani, v Mariboru, v Beogradu, po vseh drugih jugoslovanskih mestih so bile mogočne manifestacije našega naroda proti Bafi in njegovi konkurenci našim domačim čevljarjem, našim domačim trgovcem in domačim tvornicam. V popolni slogi so na teh zborih, od katerih je skoraj vsak štel na tisoče zborovalcev, protestirali jugoslovanski trgovci, obrtniki in industrialci proti Bafi. Pod vplivom teh mogočnih zborovanj je tudi kraljevska vlada prepovedala Bafine in druge tvor-niške popravljalnice. Na zahtevo vsega jugoslovanskega naroda je bila izdana ta prepoved, ker je pač usoda desettisočev naših čevljarskih mojstrov in pomočnikov ogrožena od Bafinega delovanja. Sedaj pa pride ravnatelj Bafinih fabrik pa pravi, da samo trije židovski trgovci nastopajo proti njemu. A zaradi teh treh zagrebških trgovcev objavlja po vseh jugoslovanskih listih ogromne in drage celostranske in-serate! Kaj misli res g. Maksimovič, da je jugoslovanska javnost tako naivna, da bi mu mogla to verjeti. Prva špekulacija na naivnost jugoslovanske javnosti se je torej popolnoma ponesrečila. Še bolj gladko pa vse naslednje. Tako se v drugem delu inserata razlaga, da obstoje poleg osnovnega in dopolnilnega davka še drugi davki. Zlasti pa se debelo tiskano opozarja na skupni promet in poslovni davek. Zakaj to omenja g. Maksimovič s takšnim poudarkom, res ne razumemo, ker so to vendar tako znane stvari, da bi bilo sramotno, če jih zlasti večji podjetnik ne bi vedel. Ne moremo zato misliti drugače, kakor da je to naštevanje davkov čisto navaden »bluff«, ki zopet dokazuje, da bi bil pravilni naslov le »naivni jugoslovanski javnosti«. V tretjem delu pa ugotavlja g. Maksimovič, da je plačala tvrdka Bafa v 1.1933. 12,210.421 Din davka in da odpade na eno njenih prodajaln blizu 100.000 Din davka! Baharija s temi 12 milijoni je smešna. Kajti g. Maksimovič je pozabil povedati, za kakšne davke je šlo teh 12 milijonov. Če za skupni prometni in luksuzni, potem naj kar pospravi to baharijo, ker pri prodaji izdelkov za skoraj 170 milijonov Din, kakor izkazuje Bafa v bilanci, ni ta vsota prav nič posebnega. A ta davek ne plača Bafa, temveč jugoslovanski potrošnik in samo ta bi imel pravico bahati se, koliko je plačal davka, ker je kupoval pri Bafi. Pa tudi država se prav nič ne more pobahati, da je dobila od Bafe teh 12 milijonov davkov. Kajti še 1. 1931. je prejela država na carini od Bafe 46,8 milijonov Din, L 1932. le še 12,5 in 1. 1933. samo 3,1 milijonov Din carine. Kaj je proti temu izpadku carin v višini 78 milijonov onih 12 milijonov! Sicer pa naj g. Maksimovič jasno in točno pove, koliko je plačal Bafa družbenega davka in koliko so plačale tega davka njegove prodajalne! Kajti le pridobnina, oziroma družbeni davek je odločilna za davčno moč podjetja! Baš v tem pogledu pa so bile izrečene na naslov Bafa že čisto konkretne ugotovitve, iz katerih je bilo razvidno, da plačujejo te Bafine prodajalne manj davka ko vsak manjši trgovec! Tu naj odgovori g. Maksimovič in se izkaže s svojo gostobesednostjo. Na konkretna vprašanja naj že enkrat tudi konkretno odgovori! In magari še enkrat s celostranskim inseratom, da bodo naši časopisi še enkrat zaslužili lepe tisočake! Čisto brez cene je tudi to, kar govori Bafin inserat v svojem 4. delu. Navajanje statistike SUZOR-a je čisto brezpomembno, ker čevljarski mojstri tu sploh niso zavarovani. Zato tudi statistika nameščencev SUZOR-a ne more povedati ne o večji ne o manjši zaposlitvi čevljarjev. Govoriti more le o večjem številu fabrič-nega delavstva, ki je zaposleno v raznih tvornicah in tudi Bafi. In da se je pri njem število delavcev povečalo, ne dvomi pač nihče, ki pozna propadanje vsega čevljarskega obrta v Jugoslaviji. Vsi ti statistični podatki, ki jih navaja g. Maksimovič, niso zato nič drugega ko špekulacija na naivnost ljudi. In po vseh teh ponesrečenih dokazih pride na koncu — ocvirk, da ima namreč Bafa samo en cilj, da čim bolj služi nacionalnemu, ekonomskemu in socialnemu interesu naše države in naroda. Pred tem velikanskim altruizmom fabričnega tujega velepodjetja pa smo v resnici čisto obnemeli. Torej le iz ljubezni do našega naroda je ustanovil Bafa svojo tvornico v Borovem in priskrbel desettisočem naših domačih čevljarjev neplačane počitnice! Ne zaradi svojega dobička, temveč zaradi socialnega napredka jugoslovanskega na-, roda, je začel Bafa konkurirati našim domačim trgovcem, obrtnikom in industrij-cem! Bojimo se, da smo še previsoko šli, ko smo napisali, da bi moral biti Bafin inserat naslovljen naivni javnosti, kajti takšnega altruizma ne razume niti naivna javnost. Mora biti že še za stopnjo nižja v razsodnosti. Zato pravimo: Ni se in ne bo se posrečila špekulacija na naivnost jugoslovanske javnosti, ker ta ve, da ima izbirati le med to alternativo: ali za domače čevljarje, trgovce in tvorničarje ali pa za tuje velepodjetje. Izbira je samo ena in jugoslovanska javnost se je že odločila. KIlfEli mn 6. Naša zunanja trgovina v odstotkih in v absolutnih številkah s posameznimi državami po naših in tujih podatkih. Lepo vezana knjiga ima okoli 790 stranic in velja vključno s poštnino 110 Din. Naroča se pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu ali v knjigarnah. Knjigo toplo priporočamo. Zakup bulfata na postaji čačak se odda z ofertno licitacijo dne 10. oktobra pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Les se proda z ofertno licitacijo dne 6. oktobra pri Direkciji šum v Zagrebu, Dne 8. oktobra bo pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani pogodba za dnevno dobavo mesa, mleka in žemelj za od 8. oktobra 1934 do 8. januarja 1935. Uprava bolnišnice za duševne bolezni, Ljubljana-Studenec razpisuje tretjo pismeno licitacijo za dobavo mleka na dah 8. oktobra. Prodaja lesa in lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema db 12: oktobra ponudbe o prodaji smrekovega lubja, do 24. oktobra pa o prodaji bukovega lesa. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Ze v 24 urah barva, plasira la komično tnali »Maka. klobuke Itd. Škrabi la tvetlolika trajen, ovratnike in maaiete. Pore, tnii, monga in lika domačo tovarna JOS. REICH PolJantU natip 4—4L Selobnrgova uL k Telefon it ta-71. Razpisane so te ofertne licitacije: Dne 8. oktobra pri Upravi III. oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Zagrebu za dobavo 500 m lanenega platna, 1000 m gurte in 30 kg sukanca. Dne 10. oktobra pri Komandi mornarice v Zemunu za dobavo lesa; dne 15. oktobra pa za dobavo pločevine in železa. > Dne 11. oktobra bo pri ekonomskem oddelku generalne direkcije železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo, delov avtomatskih zavor. (Pogoji so na vpogled pri strojnem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Ljubljanski dvor so!; št 194 vsak delavnik med 10. in 12. »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« ž dne 20. septembra objavlja: Evropska zu-riarija trgovina z lesom v prvem polletju 1934 — Sklenitev nove jugoslovansko-madjarske trgovinske pogodbe — Gospodarske razmere v posameznih državah: »ladjarski in Danski — Pregled tujih trgov; avstrijskega žitnega, rotterdamskega trga s Rebulo, švicarskega sadnega trga — Trgovinsko politične in carinske vesti — Gospodarski dogodki in gospodarska vprašanja: nove možnosti za prodajo naših češpelj, stockholmska konferenca, premira-nje žitnega izvoza na Poljskem, izvoz žita iz Rumunije in peta gospodarska razstava baltiških držav — Gibanje zunanje trgovine — Razstave in sejmi — Bibliografija — Drobne vesti — Cenik o zavarovanju Valute — Povpraševanje po našem blagu v tujini. — »Glasnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine« se naroča pri upravi v Beogradu, Ratnički dom, in velja za vse lfeto le 200 Din. RAZNO Lojze Vrtovec, bivši predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani in višji uradnik Zadružne gospodarske banke, je umrl v Ljubljani. Pokojnik se je s svojim delom na gospodarskem in socialnem polju uvrstil med zaslužne može našega naroda. Bodi mu ohranjen zato svetal spomin! V Žužemberku je umrl Jakob Dereani, čegar velika trgovina je bila pred vojno prva trgovina Suhe krajine. Cela generacija trgovcev se je vzgojila pri njem. Bodi pokojniku ohranjen časten spomini Na vseh strokovnih šolah v Sloveniji se je letos vpisalo 1470 gojencev in gojenk. Na kongres aeronavtične federacije v Washingtonn je odpotoval podpredsednik našega aerokluba Sondienmajer, ufia povabi federacijo, da ima svoj prihodnji kongres v Jugoslaviji. Dragi tir je bil rzročeo dne 24. t. m. prometu na progi Beograd—Resnik. Zveza za pospeševanje turizma v Dubrovniku razpisuje službo tajnika. Trg Ruma je bil povišan v mesto. Prebivalci upajo, da bodo od tega imeli velike dobičke. Ob priliki snemanja filma »Bošnjaki« So se nemški filmski ljudje ponašali proti našim ljudem na način, kakor da bi imeli opravka z divjimi narodi. Vodja filmske ekspedicije je bil zato kaznovan in pregnan iz Jugoslavije. Stavka v tvornici perila g. Povha v Novem mestu je končana in je tvornica sprejela vse točke kolektivne pogodbe. Tvornico ponarejenih tisočakov je odkrila policija v Zagrebu še predno je ta pričela delovati. Tvornica je bila izvrstno opremljena in bi mogla izdelovati tisočake, ki bi se le težko razlikovali od pravih. Žena italijanskega prestolonaslednika je povila hčerko, kateri so dali ime Marija Pia. Pri ravnokar končanih manevrih češkoslovaške vojske se je izkazala naravnost odlična kvaliteta češkoslovaške armade. Na tuje vojaške zaistopnike je napravilo posebno globok vtis zanimanje prebival- Sporočamo žalostno vest, da je bivši petletni predsednik našega lavoda, gospod pooblaftenec Zadružne gospodarske banke včeraj dopoldne preminul Neumornemu in zaslužnemu predsedniku bomo ohranili časten spomin Ljubila na, dne 26*. septembra 1934. Pokojninski zavod za nameščence ■Ljubljani ZahvalaL Ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, svaka, tasta in zeta, gospoda trgovca sp* smo prejete toliko izrazov toplega sočutja in sožalja, pokojniku je bilo poklonjeno toliko vencev in cvetja, da nmn ni mogoče zahvaliti se vsakomur posebej, zato se tem potom vsem najiskre-neje zahvaljujemo. Posebej je naša dolžnost zahvaliti se prečastiti duhovščini, gospodu dr. Pavlu Krajcu za požrtvovalno lajšanje trpljenja, zastopstvu raznih oblasti, korporacij in uradov, darovalcem vencev in cvetja, predstavnikom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predstavnikom Zveze trgovskih združenj1, Združenja trgovcev in trgovskega društva »Merkur«,, zastopnikom industrijskih podjetij v Ljubljani in izven Ljubljane ter raznih denarnih zavodov, dalje Slovenskemu lovskemu društvu, Društvu ostrostrelcev, Sokolu Ljubi jana-Matica, Prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani, nameščencem domače tvrdke ter končno vsem prijateljem, trgovskim tovarišem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako mnogobrojnem številu1 počastili na njegovi zadnji poti. Osobita zahvala tudi govornikb, ki se je poslovil v imenu lovskih tovarišev ob odprtem grobu od svojega zvestega lovskega cfifuga. V Ljubljani, dne 25, septembra 1934. Žalujoče rodbine Verovikova. dr. Korofteva (n Zupanova. stva do vojske in njegove iskrene simpatije za vojsko. Prav tako pit tudi velika požrtvovalnost oficirjev in moštva. Umeten radij sta izumila hčerka pok. gospe Curie in njen mož, kakor poročajo iz Pariza. 2064 mrtvih in 13.335 ranjenih ljudi je dosedaj strašna bilanca silovitega tajfuna na Japonskem. Po strašnem tajfunu na Japonskem se je iz morja dvignil ognjenik, ki bruha ogenj in žveplo. Prebivalci sosednega otoka Joto so zbežali z otoka, ker se boje, da se bo otok pogreznil v morje. Število smrtnih žrtev eksplozije V cre-fordskem premogovniku v Angliji se Je povečalo na 260. Iz zadružnega registra Vpisala se je Nabavna zadruga »Poroka« v Mariboru, r. z. z o. z. Med drugim nabavlja nova zadruga svojim člandm »balo«, če so vplačali v zadrugo polovico vrednosti te »bale«. Konkurzi in prisilne poravnave O predlogu trgovca Jakoba Menarta v Domžalah, da se uvede poravnalno postopanje, se odreja narok na dan 29. septembra ob 10. v sobi 1 sodišča v Kamniku. Občni zbori Redni občni zbor delničarjev Slovenske battke v Ljubljani bo dne 10. oktobra ob 17. uri v družbenih prostorih v Ljubljani, Krekov trg 10. Delnice je treba založiti najmanj 8 dni pred občnim zborom pri blagajni Slovenske banke v Ljubljani. ' ' .......................... Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem1 dne 21. septembra je bik) pripeljanih 321 svimj, 1 koza; cene so bilo te: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 50—60 Din, 7 do 9 tedlnov eitari 80—100, 3 do 4 mesece stari 150—200, 5 do 7 mesecev stari 260—300, 8 do 10 mesecev stari 350—400, 1 leto stari 600—680 Din kom.; 1 'kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 8 do 9-50 Din. Prodanih je bilo 81 svinj. Cene našega sadja na tujih trgih Poročilo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine z dne 25. septembra: Dunajski trg: Na dunajski trg je prišlo danes skupno deset vagonov svežih češpelj, in sicer en vagon iz Jugoslavije, devet pa iz Bolgarske. Svežega grozdja je prišlo 13 vagonov, in sicer 5 vagonov iz Jugoslavije, 8 pa iz Bolgarske. Naše grozdje se je povprečno prodajalo po 30 do 50 grošev za kg. Praški trg: Naše grozdje se je včeraj povprečno prodajalo po 450 Kč za sto kg. Program ljubljanske radijske postaje Petek, 28. sept.: 12.15: Plošče — 12.50: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: Po škofjeloškem gospodstvu (Ante Gaber) — 18.20: Radijski orkester — 19.00: Fran Levstik — 19.20: Zgodovina slovenske glasbe (Zorko Prekvvec) — 19.50: Čas, jedilni list — 20.00: Pevski dueti, pojeta ga. Popova in g. Golo vi n, vmes mandoiinistič-ni kvartet — 21.00: Schumann: Carneval-ska suita (plošče) — 21.30: Čas, poročila — 21.50: Mandolinistični kvartet — 22.15: Radijski orkester. Sobota, dne 29. sept.: 12.15: Plošče — 12.50: Poročila — 13.00: Čaa, plašče — 18.00: Radijski orkester — 18.30: Zabavno predavanje: Moj Švejk (Jos. Daneš) — 18.50: Plošče — 19.00: Stepan Mokranjac — 19.20: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 19.50: Čas, jedilni list — 20.00: Slovenske narodne s spremljevanjem orkestra, vmes Radijski orkester — 22.00: Čas, poročila, harmonika solo, g. Kokalj. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dhe 29. septembra: Orlič. — Piremiei,a. Izven. Nedelja, dne 30. septembra: Gugalnica. Premiera. Izven. Opera, začetek ob 20. Petefe, dne 28. septembra: H*van- mm. P»em*era. Izven. lipbdti^ dtie 29. iCptiembra: Ob uri:: Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od* 5 do l'& Din. Izven. Nedelja, dne 30. septembra: Sv. AiUe% vseh zaljubljenih patron. laven. »-«■ .......... «...■*» I—— wy k«, im ■ i Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAIL - Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUJU kot izdajatelja in tiskat^ & MUULSK* IJabifra*