https://doi.org/10.55707/ds-po.v38i3-4.107
Dr.	Nina	Krmac,	dr.	Jurka	Lepičnik	Vodopivec
Vloga svetovalnih delavcev pri prehodu 
učencev iz osnovne v srednjo šolo
Prejeto	4.	5.	2023	/	Sprejeto	25.	8.	2023 Received	4.	5.	2023	/	Accepted	25.	8.	2023
Znanstveni	članek Scientific	paper
UDK	37.048-051:331.548 UDC	37.048-051:331.548
KLJUČNE	BESEDE:	karierna	orientacija,	svetovalni	 KEYWORDS:	 career	 orientation,	 counsellor,	 pupil,	
delavec,	učenec,	osnovna	šola,	prehod	v	srednjo	šolo	 basic	school,	transition	to	secondary	school
POVZETEK	–	V	 prispevku	 predstavljamo	 rezulta- ABSTRACT	–	In	 the	 paper,	 we	 present	 the	 results	 of	
te	 kvantitativne	 raziskave,	 katere	 osnovni	 namen	 je	 quantitative	research,	the	basic	purpose	of	which	was	
bil	 proučiti	 vlogo	 svetovalnega	 delavca	 pri	 prehodu	 to	examine	the	role	of	the	counsellor	in	the	transition	
učencev	 iz	 osnovne	 v	 srednjo	 šolo.	 Zanimale	 so	 nas	 of	pupils	from	primary	to	secondary	school.	We	were	
predvsem	 njihove	 kompetence.	 V	 raziskavo	 je	 bilo	 mainly	 interested	 in	 their	 competencies.	 The	 survey	
vključenih	125	svetovalnih	delavcev,	kar	je	14,24	od- included	 125	 counsellors,	 representing	 14.24	%	 of	
stotka	 celotne	 ciljne	 populacije.	 Rezultati	 raziskave	 the	total	target	population.	The	results	of	the	research	
nakazujejo	na	 to,	da	 so	 svetovalni	delavci	 v	osnovni	 indicate	 that	 counsellors	 are	well	 equipped	with	 the	
šoli	dobro	opremljeni	z	znanjem,	potrebnim	pri	vode- knowledge	needed	to	guide	pupils	from	primary	to	sec-
nju	učenca	iz	osnovne	v	srednjo	šolo.	Se	pa	kažejo	do- ondary	school.	However,	 there	are	certain	shortcom-
ločene	pomanjkljivosti	na	področju	poznavanja	vsebin	 ings	in	the	content	knowledge	and	in	the	preparation	of	
in	priprave	gradiva	s	področja	karierne	orientacije	ter	 career	guidance	materials,	as	well	as	in	the	knowledge	
znanj,	ki	temeljijo	na	odkrivanju	oziroma	prepoznava- that	is	based	on	the	discovery	or	recognition	of	student	
nju	učenčevih	potencialov.	Kompetence,	ki	temeljijo	na	 potential.	 Competencies	 based	 on	 the	 knowledge	 of	
poznavanju	vpisnih	postopkov	v	srednje	šole	in	formal- enrolment	procedures	in	secondary	schools	and	on	the	
nega	poteka	izobraževanja,	ter	sposobnost	svetovanja	 formal	course	of	education,	along	with	advisory	skills	
z	namenom	prepoznavanja	najboljšega	potenciala	po- aimed	at	identifying	an	individual’s	greatest	potential,	
sameznika	so	se	pokazale	kot	najpomembnejše.	 have	proved	to	be	the	most	important.
1 Uvod
Osnovni cilj šole kot take je pridobivanje in razvijanje temeljnih kompetenc ter 
doseganje najboljših dosežkov učencev, kar se odraža v splošni kakovosti šole (Čilić 
in Kovačević, 2021). K doseganju najboljših dosežkov učencev pomembno pripomore 
integriranje karierne orientacije. Prva raziskava na temo integriranja karierne orientaci-
je v osnovno šolo je bila opravljena leta 1976 (Parks, 1976), s katero je avtorica želela 
ugotoviti, kako zgodaj bi bilo treba vključiti karierno orientacijo v šolstvo. Na podlagi 
ugotovitev raziskave je bilo predlagano, da se vsebine karierne orientacije vključijo v 
učne programe osnovnih šol za učence od devetega leta starosti dalje, saj so se učenci od 
tega leta dalje zavedali pomena poklica. Skozi leta se je čas pomena integracije karierne 
orientacije tudi spremenil. Watts (2011) npr. poudarja integracijo vsebin karierne ori-
entacije že vse od začetka osnovnošolskega izobraževanja. Potrebo po tako zgodnjem 
vključevanju karierne orientacije utemeljuje s paradigmatskim premikom v dojemanju 
kariere, ki se je zgodil pri prehodu iz postindustrijske družbe v družbo znanja. Tudi Cur-
4 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
ry (2021) omenja vključevanje vsebin karierne orientacije že v prvih razredih osnovne 
šole.
V Sloveniji vsebine karierne orientacije učencem ponujajo predvsem svetovalni 
delavci, katerih temeljna naloga je sodelovanje pri oblikovanju kakovostnega vsakda-
njega življenja otrok, kar od njih zahteva ogromno energije, znanja in potrpežljivosti 
(Kovač idr., 2020). Njihovo delo, naravnano na odnose z ljudmi, je nemalokrat stresno 
(Kovač, 2015). 
Poklicna orientacija je v okviru Programskih smernic za svetovalne službe v osnov-
nih šolah (Nacionalni kurikularni svet, 1999, 2008) navedena kot ena izmed petih te-
meljnih področij, ki jih pokriva delo svetovalnih delavcev. Poznavanje tega področja 
pa je tisto ključno, ki pomaga učencu pri prehodu iz osnovne v srednjo šolo. Zato nas 
je zanimalo, kako se svetovalni delavci samoocenjujejo, kako pomembne se jim zdijo 
kompetence, ki so pomembne pri vodenju učencev na prehodu iz osnovne v srednjo 
šolo, in kakšne možnosti imajo za razvoj teh kompetenc. 
Teoretična	izhodišča
Avtorica Rupar (2015a, 2015b) poudarja pomembnost umestitve karierne orientaci-
je v izvedbeni kurikul osnovne in srednje šole. Predlagala je naslednje pristope: 
□ karierna orientacija kot medpredmetna vsebina znotraj obveznih predme-
tov;
□ doseganje ciljev karierne orientacije prek dejavnosti drugih predmetov 
(npr. državljanske vzgoje, sociologije, psihologije, pri razredni uri);
□ obvezni izbirni predmet v osnovni šoli;
□ okrepitev delovanja svetovalnih delavcev.
Pomembnost integracije karierne orientacije v pouk prikazuje tudi Analiza	učnih	
načrtov	obveznih	predmetov	osnovne	šole	z	vidika	vseživljenjske	karierne	orientacije	s	
priporočili (Sentočnik, 2012). Iz opravljene analize je razvidno, da v učnih načrtih ni 
sistematične umeščenosti karierne orientacije, premalo je izkustvenega učenja in ni do-
ločenih procesnih ciljev, ki so temelj za razvijanje karierne orientacije pri posamezniku. 
Tudi Blažič (2021) poudarja, da je zgodnje odločanje o karieri dandanes ključno.
Tudi v sklopu projekta Career (Štremfel in Lovšin, 2015), v katerem so se ukvar-
jali z integracijo vsebin in dejavnosti vseživljenjske karierne orientacije v slovenskem 
izobraževalnem prostoru, so poudarili nekatere pomanjkljivosti. Kot težavo poleg nepo-
enotenih usmeritev, dejavnosti, ciljev in opredelitev karierne orientacije v različnih do-
kumentih navajajo tudi neustrezno opredeljene normative in standarde dela svetovalne 
službe ter sistemsko neurejenost obravnave vsebin osebnostnega in socialnega razvoja 
učencev po celotni vertikali osnovne šole. 
Trenutno so z vsebinami karierne orientacije najbolj povezani in za njen razvoj naj-
bolj odgovorni svetovalni delavci, saj je v Programskih	smernicah	za	svetovalne	službe	
v	osnovnih	šolah (Nacionalni kurikularni svet, 1999, 2008) šolska svetovalna služba 
navedena kot služba, ki v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja v okviru četrtega 
področja delovanja skrbi za šolanje in poklicno orientacijo. 
Dr.	Krmac,	dr.	Lepičnik	Vodopivec:	Vloga	svetovalnih	delavcev	pri	prehodu	učencev... 5
Željeznov Seničar idr. (2006) navajajo, da se začne proces priprave in vodenja 
učencev v Sloveniji dejansko intenzivno izvajati šele v osmem razredu osnovne šole, 
ko svetovalna služba na osnovni šoli skupaj z Zavodom RS za zaposlovanje izvede 
testiranje učenčevih sposobnosti (multifaktorska baterija testov, MFBT) za potrebe po-
klicnega svetovanja. V zadnjem razredu osnovne šole izvedejo še Anketo	o	izbiri	po-
klica in Test	o	poklicnih	interesih. Hkrati se v zadnjem letu izvajajo tudi skupinski ali 
individualni razgovori, promocija poklicev in predstavitve srednjih šol. Analiza Sentoč-
nikove (2012) nakazuje, da je karierna orientacija tudi premalo vpeta v učne načrte, zato 
vpliva učiteljev na to področje ne moremo upoštevati. Enako navaja tudi Vršnik Perše 
(2015) in dodaja, da bi morali znanje o karierni orientaciji zaupati učiteljem in jih za to 
delo tudi primerno usposobiti. Namreč, kot navajata tudi Košir Lovšin in Polak (2022), 
današnja vloga učitelja ni več tako preprosta, kot je bila v preteklosti, ko je učiteljevo 
delo temeljilo le na predaji znanja. 
Pridobivanje znanja je zdaj bistveno bolj interdisciplinarno in kompleksno, zato je 
vključevanje karierne orientacije toliko bolj smiselno tudi s strani učiteljev. Tako kot 
v tujini (Mau, 2008; Sharf 2013; Pulliam in Bartek, 2018; Zunker, 2006) je tudi v Slo-
veniji (npr. Lovšin, 2015; Rupar, 2015b; Sentočnik, 2012) oblikovanih več teoretičnih 
modelov in podpor za vključevanje karierne orientacije v šolstvo, predvsem v vrtce in 
osnovne šole. Empirične raziskave na temo vključevanja vsebin karierne orientacije s 
poudarkom na kompetentnosti oseb, ki bi te vsebine vodile, kot ugotavlja tudi Knight 
(2015), pa tako v Sloveniji kot v tujini le redko zasledimo. 
2 Namen in cilji raziskave
Tako je bil namen raziskave proučiti kompetence svetovalnih delavcev, zaposlenih 
v osnovnih šolah, ki so pomembne pri prehodu učenca iz osnovne v srednjo šolo. 
Cilja raziskave sta bila ugotoviti, kako šolski svetovalni delavci na osnovnih šolah 
ocenjujejo lastno razvitost, pomembnost in možnost razvoja kompetenc, vezanih na 
prehod učenca iz osnovne šole v srednjo šolo, ter ugotoviti, kakšna je povezanost med 
kompetencami svetovalnih delavcev na osnovnih šolah, vezanih na prehod učenca iz 
osnovne v srednjo šolo.
3 Metodologija
Metoda	
V okviru raziskave je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna 
metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja (Sagadin, 1991).
6 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
Vzorec
Osnovno statistično množico predstavljajo svetovalni delavci, zaposleni v osnovnih 
šolah. Zadnji podatki (šolsko leto 2021/2022) kažejo, da je število vseh svetovalnih de-
lavcev, zaposlenih v rednih osnovnih šolah, 878 (Statistični urad Republike Slovenije, 
2023). Vzorec raziskovanja predstavlja 14,24 % celotne ciljne populacije. V raziskavo 
je bilo vključenih 125 svetovalnih delavcev, od tega 119 žensk in 6 moških. 
Glede na število let zaposlitve je največ svetovalnih delavcev, ki so na omenjenem 
področju zaposleni, zaposlenih nad 16 let, in sicer kar 63 (50,4 %). Sledijo jim sveto-
valni delavci (19 ali 15,2 %), ki so zaposleni do 3 let. V raziskavo je bilo vključenih 
najmanj svetovalnih delavcev, ki so zaposleni na tem področju od 8 do 11 let (9,6 %).
Glede na končano področje študija je bilo največ svetovalnih delavcev, ki so kon-
čali študij s področja pedagogike, in sicer 42 (33,6 %). Sledili so respondenti, ki so 
končali študij s področja psihologije (35 ali 28 %). 25 (20 %) anketirancev je končalo 
študij s področja socialnega dela in 18 (14,4 %) s področja socialne pedagogike. Naj-
manj respondentov je končalo študij s področja drugih družboslovnih ved (5 ali 4 %), 
in sicer sta bila dva specialna pedagoga, en inkluzivni pedagog, en zgodovinar in po en 
mediator in komunikolog. 
Opis	merskega	instrumenta	in	postopek	zbiranja	podatkov
Za potrebe raziskave smo oblikovali spletni vprašalnik. Pri oblikovanju vprašalnika 
smo se opirali na kompetenčni okvir Krmac Competence Framework (KCF) (Krmac in 
Lepičnik Vodopivec, 2018), Programske smernice (Nacionalni kurikularni svet 1999, 
2008) in predlog učnega načrta (Rupar, 2015). Sestavljen je bil iz 18 sklopov. Pri vsa-
kem sklopu so respondenti za vsako kompetenco posebej ocenjevali stopnjo razvitosti, 
stopnjo pomembnosti in možnosti razvoja na izobraževanjih in usposabljanjih. Kom-
petence so se vsebinsko nanašale na področje karierne orientacije (pomoč učencu pri 
prehodu iz osnovne v srednjo šolo). 
Konstruktna veljavnost sklopa ocenjevalnih lestvic je bila preverjena s faktorsko 
analizo. Glede na to, da je prvi faktor pojasnil 32 % variance, kar je več od predposta-
vljene spodnje meje veljavnosti (20 %) (Čagran, 2004), pomeni, da so sklopi ocenjeval-
nih lestvic veljavni. Vsebinsko veljavnost sklopa ocenjevalnih lestvic smo zagotovili s 
sestavo lestvice na osnovi kompetenčnega okvirja KCF (Krmac in Lepičnik Vodopivec, 
2018). 
Zanesljivost instrumenta je bila preverjena s postopkom faktorizacije in z izraču-
nom Cronbachovega α koeficienta. Pri sklopu faktorizacije smo dobili 12 faktorjev, ki 
skupaj pojasnjujejo 75,5 % variance, iz česar sledi (po zakonitosti rtt ≥ √h2), da gre za 
zanesljiv (rtt = 0,868) ocenjevalni instrument. Zanesljivost potrjuje tudi vrednost Cron-
bachovega α koeficienta (α = 0,96) (Ferligoj idr., 1995), kar priča o visoki zanesljivosti 
vprašalnika.
Dr.	Krmac,	dr.	Lepičnik	Vodopivec:	Vloga	svetovalnih	delavcev	pri	prehodu	učencev... 7
Metode	obdelave	podatkov
Pridobljene podatke smo obdelali v programu SPSS (program za statistično obde-
lavo podatkov). Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovno deskriptivno statistiko: 
frekvenco (f) in odstotno frekvenco (f %) za interpretacijo podatkov atributivnih (no-
minalnih in ordinalnih) spremenljivk, aritmetično sredino (x), standardni odklon (s), 
mediano (Me) in modus (Mo) ter Spearmanov korelacijski koeficient za ugotavljanje 
povezanosti med spremenljivkami. 
4 Rezultati in interpretacija
Analiza	samoocen	kompetentnosti	svetovalnih	delavcev,	zaposlenih	na	
osnovni	šoli,	povezanih	s	prehodom	učenca	iz	osnovne	v	srednjo	šolo
Svetovalni delavci so v vprašalniku podali ocene o stopnji razvitosti kompetence, 
stopnji pomembnosti kompetence pri opravljanju dela in o možnosti razvoja posamezne 
kompetence na izobraževanjih in usposabljanjih.
Tabela 1
Stopnja	razvitosti,	pripisovanje	pomembnosti	in	možnosti	razvoja	posamezne	kompetence
Kompetence Dejavniki	ocenjevanja x s Me Mo
Poznavanje in sposobnost razvitost 3,22 1,190 3,00 3
K1 izvajanja poklicnih in pomembnost 3,84 1,081 4,00 5
psiholoških testov za učence možnosti razvoja 2,91 1,191 3,00 3
Uporaba metod za odkrivanje razvitost 3,43 1,019 3,00 3
K2 oziroma prepoznavanja pomembnost 4,14 0,928 4,00 5
potencialov otrok možnosti razvoja 3,14 1,141 3,00 3
Zmožnost priprave, vodenja in razvitost 4,00 0,907 4,00 4
K3 izvajanja izobraževanj s področja pomembnost 4,19 0,904 4,00 5
karierne orientacije za starše možnosti razvoja 3,45 1,110 3,00 3
Uporaba metod, tehnik in razvitost 3,64 0,893 4,00 4
K4 pristopov s področja kariernega pomembnost 4,03 0,906 4,00 4
svetovanja v praksi možnosti razvoja 3,23 1,108 3,00 3
Zmožnost priprave, vodenja in razvitost 3,45 0,919 4,00 3
K5 izvajanja izobraževanj s področja pomembnost 3,56 0,919 4,00 4
karierne orientacije za učitelje možnosti razvoja 3,10 1,153 3,00 3
Poznavanje vpisnih postopkov razvitost 4,65 0,612 5,00 5
K6 v srednje šole in formalnega pomembnost 4,70 0,638 5,00 5
poteka izobraževanja možnosti razvoja 4,34 0,823 5,00 5
8 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
Kompetence Dejavniki	ocenjevanja x s Me Mo
Poznavanje srednjih šol na razvitost 4,33 0,831 5,00 5
K7 določenem območju in njihovih pomembnost 4,54 0,725 5,00 5
smeri (vsebine oziroma specifičnosti) možnosti razvoja 4,13 0,950 4,00 5
Sposobnost posredovanja informacij razvitost 4,25 0,872 4,00 5
K8 učencem in njihovim staršem pomembnost 4,40 0,783 5,00 5
o možnostih štipendiranja možnosti razvoja 3,92 1,067 4,00 5
Zmožnost priprave, vodenja in razvitost 4,06 0,887 4,00 4
K9 izvajanja izobraževanj s področja pomembnost 4,33 0,869 5,00 5
karierne orientacije za učence možnosti razvoja 3,66 1,093 4,00 3
Sposobnost posredovanja razvitost 3,53 1,005 3,00 3
K10 informacij učencem in njihovim 
staršem o možnosti prijave pomembnost 3,62 0,973 4,00 3
na različna tekmovanja možnosti razvoja 3,27 1,160 3,00 3
Sposobnost posredovanja razvitost 3,50 0,956 3,00 3
K11 informacij učencem in njihovim 
staršem o možnosti prijave pomembnost 3,42 1,010 3,00 3
na različne poletne šole možnosti razvoja 3,18 1,100 3,00 3
Sposobnost posredovanja informacij razvitost 3,71 0,869 4,00 3
K12 učencem in njihovim staršem o 
možnosti opravljanja dodatnega pomembnost 4,02 0,856 4,00 4
usposabljanja in izobraževanja možnosti razvoja 3,46 1,028 3,00 3
razvitost 4,14 0,755 4,00 4
K13 Poznavanje zakona o osnovni 
in srednjih šolah pomembnost 4,17 0,948 4,00 5
možnosti razvoja 3,81 1,045 4,00 4
razvitost 3,83 0,830 4,00 4
K14 Sposobnost promoviranja dejavnosti 
šolske svetovalne službe pomembnost 3,78 1,052 4,00 4
možnosti razvoja 3,28 1,145 3,00 3
Sposobnost svetovanja z namenom razvitost 3,98 0,724 4,00 4
K15 prepoznavanja najboljšega pomembnost 4,54 0,701 5,00 5
potenciala posameznika možnosti razvoja 3,44 1,043 3,00 3
Sposobnost pomoči pri oblikovanju razvitost 4,08 0,725 4,00 4
K16 otrokove samopodobe in pomembnost 4,34 0,718 4,00 5
dvigovanja njegove samozavesti možnosti razvoja 3,61 1,039 4,00 3
Želja po komunikativnosti in uporaba razvitost 4,34 0,636 4,00 4
K17 primerne ravni jezika glede na pomembnost 4,43 0,652 5,00 5
značilnosti otroka in okoliščine možnosti razvoja 3,50 1,029 4,00 4
razvitost 4,46 0,589 5,00 5
K18 Zmožnost razumevanja ljudi in 
vživljanja v čustva učenca pomembnost 4,31 0,787 4,00 5
možnosti razvoja 3,63 1,020 4,00 4
Opombe: x (aritmetična sredina), s (standardni odklon), Me (mediana), Mo (modus).
Dr.	Krmac,	dr.	Lepičnik	Vodopivec:	Vloga	svetovalnih	delavcev	pri	prehodu	učencev... 9
Iz tabele 1 lahko razberemo, da svetovalni delavci ocenjujejo, da so najbolj kompe-
tentni v poznavanju	vpisnih	postopkov	v	srednje	šole	in	formalnega	poteka	izobraževan-
ja (K6) (x = 4,65). To je dober pokazatelj, saj so svetovalni delavci z upoštevanjem 
vseh svojih nalog ocenili najvišje prav to lastno kompetenco, ki je ključna za prehod 
učenca iz osnovne v srednjo šolo. Svetovalni delavci so to kompetenco ocenili tudi 
kot najpomembnejšo (x = 4,70). Za to kompetenco jim je bilo na voljo tudi največ izo-
braževanj in usposabljanj (x = 4,34). 
Nekoliko nižje, a še vedno visoko ocenjujejo svojo kompetentnost, ki se nanaša na 
zmožnost	razumevanja	ljudi	in	vživljanja	v	čustva	učenca (K18) (x = 4,46, Mo = 5). Ta 
pa se ne kaže kot ena izmed najpomembnejših. Svetovalni delavci namreč večji pomen 
pripisujejo na primer kompetencam poznavanje	 srednjih	 šol	 na	 določenem	 območju	
in	njihovih	smeri	(vsebine	oziroma	specifičnosti)	(K7) (x = 4,54, Mo = 5), sposobnost	
svetovanja	 z	 namenom	 prepoznavanja	 najboljšega	 potenciala	 posameznika (K15) 
(x = 4,54, Mo = 5), želja	po	komunikativnosti	in	uporaba	primerne	ravni	jezika	glede	
na	značilnosti	otroka	in	okoliščine (K17) (x = 4,43, Mo = 5), sposobnost	posredovan-
ja	informacij	učencem	in	njihovim	staršem	o	možnostih	štipendiranja (K8) (x = 4,40, 
Mo = 5).
Svetovalni delavci najnižje ocenjujejo lastno kompetentnost pri kompetenci pozna-
vanje	in	sposobnost	izvajanja	poklicnih	in	psiholoških	testov	za	učence (K1) (x = 3,22). 
Ta ocena je še vseeno višja od povprečja. Ta kompetenca, četudi se kaže kot najmanj 
razvita, pa ni bila ocenjena kot najmanj pomembna. Bila pa je ocenjena kot kompetenca, 
za katero imajo najmanj možnosti, da jo razvijajo na usposabljanjih in izobraževanjih 
(x = 2,91). To kaže, da svetovalni delavci področje kompetence zaznavajo kot področje, 
kjer potrebujejo znanje, vendar nimajo možnosti, da bi ga razvijali. Vsebine s področja 
karierne orientacije bi morale postati osrednje vsebine, ki bi oblikovale profil kariernega 
svetovalca na šolah. Pri tem ne smemo mimo dejstva, da nimajo vsi svetovalni delavci 
zaključenega študija s področja psihologije, kar posledično pomeni, da ne smejo izvaja-
ti psiholoških testov. Ne glede na pridobljeno izobrazbo pa svetovalni delavci izražajo 
željo in potrebo po izobraževanju na področju poklicnega in psihološkega testiranja. 
Nekoliko višje, a še vedno nizko se samoocenjujejo v primerjavi z ocenami drugih 
kompetenc pri kompetenci uporaba	metod	za	odkrivanje	oziroma	prepoznavanje	poten-
cialov	otrok (K2) (x = 3,43, Mo = 3). Ta kompetenca se med svetovalnimi delavci kaže 
kot ena izmed najpomembnejših (x = 4,54). Manjše možnosti razvoja izpostavljajo tudi 
pri kompetenci uporaba	metod	za	odkrivanje	oziroma	prepoznavanje	potencialov	otrok 
(K2) (x = 3,14, Mo = 3), ki je tudi pri razvitosti ocenjena nizko. Ji pa pripisujejo visoko 
stopnjo pomembnosti (x = 4,14, Mo = 5). 
Pri podajanju ocen o možnosti razvoja kompetence poznavanje	in	sposobnost	izva-
janja	poklicnih	in	psiholoških	testov	za	učence (K1) je bilo mnenje med svetovalnimi 
delavci najbolj različno (s = 1,191). Predvidevamo, da so bile razlike v podajanju ocen 
te kompetence najbolj prisotne prav zaradi različnih izobrazbenih profilov, tj. pedagogi, 
psihologi, ker se osnova in smer znanja med njimi razlikujeta. Najmanjšo razpršenost 
ocen (s = 0,823) je imela kompetenca poznavanje	vpisnih	postopkov	v	srednje	šole	 in	
formalnega	poteka	 izobraževanja (K6). Pričakovana nizka razpršenost ocen izhaja iz 
tega, da jo večina svetovalnih delavcev ocenjuje kot najvišje razvito, hkrati pa sama 
kompetenca ni pogojena s predhodnim znanjem in izobrazbenim profilom svetovalnega 
delavca. 
10 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
Iz izpostavljenih kompetenc, ki so bile najvišje in najnižje ocenjene, je mogoče 
ugotoviti, da se ocene razvitosti posamezne kompetence kažejo glede na področje, v 
katero posamezna kompetenca spada. Vrednosti preglednice 1 prikazujemo še grafično 
in podajamo dodatno obrazložitev.
Graf 1
Stopnja	razvitosti,	pomembnosti	in	možnosti	razvoja	posamezne	kompetence
5
4,5
4
3,5
3
2,5
2
Razvitost
1,5
Pomembnost
1
Možnosti razvoja
0,5
0
K1 K2 K3 K4 K5 K6 K7 K8 K9 K10 K11 K12 K13 K14 K15 K16 K17 K18
 
 
 
Kompetence, ki so temeljile na osebnostnih lastnostih in komunikaciji (od K15 do 
K18), so svetovalni delavci ocenjevali najvišje, medtem ko so bile kompetence, ki so 
temeljile na specifičnih vsebinskih področjih in so od svetovalnega delavca zahtevale 
točno določeno znanje, ocenjene najnižje (K1, K2, K5, K10 in K11). Visoko so bile 
ocenjene tudi kompetence, ki so se nanašale na vpisne postopke in srednješolske pro-
grame, čeprav tudi te temeljijo na specifičnem vsebinskem znanju (K6 – K9), kar je 
ključno za naš namen raziskovanja. 
Iz grafa 1 lahko jasno razberemo, katere kompetence izstopajo po pomembnosti. 
To so kompetence, ki se nanašajo na osebnost svetovalca (od K15 do K18). Na levi 
strani izstopajo po višjih ocenah kompetence od K6 do K9 (vpisni postopki, srednješol-
ski programi in štipendije oziroma na splošno vse, ki vključujejo vsebine, povezane s 
srednjo šolo). 
Pridobljene ocene nakazujejo na največ možnosti pridobivanja znanja s področja 
vpisnih postopkov in vsebin srednjih šol (od K6 do K9). Manjše možnosti razvoja se 
kažejo predvsem na strokovno-vsebinskem področju, kjer je treba pridobiti določena 
znanja, kot so testiranje, odkrivanje nadarjenosti in znanje o vsebinah poletne šole (od 
K1 do K5). 
Pri primerjavi ocen kompetenc med samooceno o razvitosti in oceno pripisovanja 
pomembnosti lahko ugotovimo, da se krivulji na nekaterih mestih prekrivata. Za večino 
kompetenc je višja ocena pri pomembnosti kot razvitosti te kompetence. Da niso toliko 
razvite, lahko sklepamo tudi po nižjih ocenah, ki kažejo na možnosti razvoja teh kom-
petenc. 
Dr.	Krmac,	dr.	Lepičnik	Vodopivec:	Vloga	svetovalnih	delavcev	pri	prehodu	učencev... 11
Na osnovi analize ocen vseh treh področij ugotavljamo, da svetovalni delavci 
znotraj področja karierne orientacije najvišje ocenjujejo predvsem kompetence, ki se 
nanašajo na vpisne postopke in srednjo šolo. Dober pokazatelj je, da so te kompetence 
ne le ocenjene kot visoko pomembne, ampak tudi kot visoko razvite. Poleg tega smo 
pri teh kompetencah na podlagi mnenja svetovalnih delavcev spoznali, da imajo tu 
svetovalni delavci na voljo največ izobraževanj in usposabljanj, kar je morda lahko tudi 
razlog, da so ocene o razvitosti tako visoke. Visoko ocenjene so tudi kompetence, ki se 
nanašajo na osebnostne značilnosti svetovalnega delavca, tako po razvitosti kot tudi po 
pomembnosti. Glede na ocene opazimo, da se kaže pomanjkanje izobraževanj za razvi-
janje kompetenc, ki se nanašajo na odkrivanje in prepoznavanje potencialov otrok. Ta 
kompetenca je med respondenti ocenjena kot visoko pomembna. To je torej področje, 
ki bi mu bilo treba nameniti več pozornosti, saj lahko z odkrivanjem in prepoznavanjem 
potencialov otroka ustrezneje predlagamo in predstavimo srednješolski program, ki bo 
zanj pravi. 
Povezanost	samoocene	kompetentnosti	svetovalnega	delavca,	
pomembnih	pri	prehodu	učenca	iz	osnovne	šole	v	srednjo	šolo
Pri kompetencah nas je zanimala tudi njihova povezanost. Zaradi obsežnosti korel-
acijska matrika ni prikazana. 
Ugotovili smo, da so vse kompetence med seboj pozitivno korelirale. Izkazalo se 
je, da pri ocenah kompetentnosti, ki se nanašajo na samooceno o razvitosti kompetenc, 
najvišje korelirata kompetenci uporaba	metod	 za	 odkrivanje	 oziroma	prepoznavanje	
potencialov	otrok	in	poznavanje	in	sposobnost	izvajanja	poklicnih	in	psiholoških	testov	
za	učence (r = 0,648, P = 0,01). Visoko stopnjo korelacije kažeta tudi para kompetenc: 
zmožnost	priprave,	vodenja	in	izvajanja	izobraževanj	s	področja	karierne	orientacije	
za	učence in uporaba	metod,	 tehnik	 in	pristopov	s	področja	kariernega	svetovanja	v	
praksi (r = 0,628, P < 0,001) ter sposobnost	posredovanja	 informacij	učencem	in	nji-
hovim	staršem	o	možnosti	prijave	na	različna	tekmovanja	in	sposobnost	posredovanja	
informacij	učencem	 in	njihovim	staršem	o	možnosti	prijave	na	 različne	poletne	 šole 
(r = 0,625, P < 0,001). Najnižja oziroma neznatna povezanost se je pokazala med kom-
petencama poznavanje	in	sposobnost	izvajanja	poklicnih	in	psiholoških	testov	za	učence	
in poznavanje	 vpisnih	 postopkov	 v	 srednje	 šole	 in	 formalnega	 poteka	 izobraževanja	
(r = 0,019, P = 0,273). 
Pri ugotavljanju povezanosti ocen pripisovanja pomena kompetencam sta najvišje 
korelirali kompetenci uporaba	metod	za	odkrivanje	oziroma	prepoznavanje	potencialov	
otrok ter poznavanje	in	sposobnost	izvajanja	poklicnih	in	psiholoških	testov	za	učence 
(r = 0,701, P < 0,001). Isti par kompetenc se je izkazal tudi pri samoocenah o razvitosti 
kompetenc. Kot drugi par, ki je najvišje koreliral med seboj pri ocenah o pomembnosti 
kompetenc, sta se pokazali kompetenci sposobnost	posredovanja	informacij	učencem	
in	njihovim	staršem	o	možnosti	prijave	na	različna	tekmovanja	in	sposobnost	posredo-
vanja	informacij	učencem	in	njihovim	staršem	o	možnosti	prijave	na	različne	poletne	
šole (r = 0,652, P < 0,001). 
Pri povezanosti med ocenami, ki so se nanašale na možnosti razvoja posamezne 
kompetence, sta najvišje korelirali kompetenci poznavanje	vpisnih	postopkov	v	srednje	
12 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
šole	in	formalnega	poteka	izobraževanja in sposobnost	posredovanja	informacij	učen-
cem	in	njihovim	staršem	o	možnosti	štipendiranj (r = 0,707, P < 0,001). Visoko poveza-
nost v primerjavi z drugimi pari sta izkazali tudi kompetenci uporaba	metod	za	odkri-
vanje	oziroma	prepoznavanje	potencialov	otrok in sposobnost	svetovanja	z	namenom	
prepoznavanja	najboljšega	potenciala	posameznika (r = 0,696, P < 0,001). Najmanjša 
povezanost se je pokazala med kompetencama poznavanje	srednjih	šol	na	določenem	
območju	in	njihovih	smeri	(vsebine	oziroma	specifičnosti) in poznavanje	in	sposobnost	
izvajanja	poklicnih	in	psiholoških	testov	za	učence (r = 0,254, P = 0,004). 
Povezanost med pari kaže na to, da se med seboj najbolj povezujejo pari, ki se na-
našajo na isto vsebinsko področje. Opazili smo na primer visoko povezanost pri kompe-
tencah, ki se nanašajo na opravljanje psiholoških testov in prepoznavanje potencialov. 
Opazili smo tudi večjo povezanost pri vsebinah, ki se nanašajo na znanje o štipendi-
jah, poletnih šolah in tekmovanjih. To pomeni, da svetovalni delavci, ki pripisujejo 
pomembnost uporabi in poznavanju psiholoških testov, pripisujejo pomembnost tudi 
uporabi metod za odkrivanje in prepoznavanje potencialov otrok. Enako lahko pred-
videvamo, da svetovalni delavci, ki imajo znanje s področja opravljanja psiholoških 
testov, običajno poznajo tudi metode za odkrivanje in prepoznavanje potencialov otrok. 
Ker pa so prav te ocene pri svetovalnih delavcih najnižje, lahko napovemo tudi obraten 
pojav, in sicer da se tisti svetovalni delavci, ki ne izvajajo psiholoških testov in niso 
usposobljeni za izvajanje le-teh, ne počutijo kompetentne za uporabo metod za odkri-
vanje in prepoznavanje potencialov.
5 Sklep
Rezultati raziskave kažejo, da so svetovalni delavci v osnovi dobro opremljeni 
z znanjem, potrebnim za vodenje otroka iz osnovne šole v srednjo. Vseeno so se pri 
opravljeni analizi pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki pa jih je mogoče postopoma 
odpraviti. Glede na to, kaj kažejo rezultati raziskave, ki odkrivajo mnenja svetovalnih 
delavcev, bi bilo priporočljivo, da svetovalni delavci pridobijo dodatna znanja s po-
dročja vodenja vsebin in priprave gradiva o karierni orientaciji ter znanja, ki temelji-
jo na odkrivanju oziroma prepoznavanju potencialov otrok. Kot vemo, delovno mesto 
kariernega svetovalca na osnovnih šolah še ni oblikovano, čeprav je bilo v različnih 
dokumentih, ki smo jih v prispevku obravnavali, utemeljeno, da je karierna orientacija 
preobsežna za šolsko svetovalno službo in hkrati preveč pomembna, da bi se med dru-
gimi vsebinami, ki jih izvajajo šolski svetovalni delavci, izgubila. V ta namen vabimo 
vodstva osnovnih šol k čim večjemu sodelovanju in povezovanju s srednjimi šolami, 
na primer s prostovoljnimi obiski dijakov srednjih šol na osnovnih šolah z namenom 
predstavitve srednje šole, ki jo obiskujejo, in podajanja izkušenj. 
Dr.	Krmac,	dr.	Lepičnik	Vodopivec:	Vloga	svetovalnih	delavcev	pri	prehodu	učencev... 13
Nina	Krmac,	PhD,	Jurka	Lepičnik	Vodopivec,	PhD
The Role of Counsellors in Pupils’ Transition 
from Primary to Secondary School
Integrating	career	orientation	significantly	contributes	to	outstanding	achievements	
among	pupils.	In	Slovenia	the	content	of	career	orientation	is	provided	predominantly	
by	counsellors.	Vocational	orientation	is	listed	among	the	five	basic	areas	covered	by	the	
work	of	counsellors	within	the	framework	of	the	Programme	Guidelines	for	Counselling	
Services	in	Primary	Schools	(National	Curriculum	Council,	1999;	2008).	Knowledge	
of	this	area	aids	the	pupil’s	transition	from	primary	to	secondary	school.	Therefore,	the	
authors	of	 the	article	were	interested	in	how	counsellors	self-assess	themselves,	how	
relevant	they	assume	the	competencies	to	be,	which	expertise	is	important	in	guiding	
pupils’	transition	from	primary	to	secondary	school,	and	the	opportunities	for	develop-
ing	these	competencies.
Željeznov	Seničar	et	al.	 (2006)	 states	 that	 the	process	of	preparing	and	guiding	
pupils	in	Slovenia	begins	intensively	in	the	eighth	grade	of	primary	school,	when	the	
school’s	counselling	service	collaborates	with	 the	employment	office.	Testing	 is	con-
ducted	of	the	pupil’s	abilities	(a	multifactor	battery	of	tests	or	MFBT)	to	enable	career	
counselling.	 In	 the	 last	 grade	of	 primary	 school,	 they	 also	 perform	a	 survey	 on	 the	
choice	of	profession	and	a	test	on	professional	interests.	In	the	final	year,	they	also	carry	
out	group	or	individual	interviews,	the	promotion	of	professions	and	a	presentation	of	
secondary	schools.	The	analysis	conducted	by	Sentočnik	(2012)	suggests	 that	career	
orientation	is	not	even	included	in	the	curricula,	hence	the	influence	of	teachers	cannot	
be	considered	in	this	regard.	Similarly,	Vršnik	Perše	(2015)	adds	that	career	orientation	
should	be	entrusted	to	teachers	who	should	also	be	trained	accordingly	for	the	task.	As	
described	by	Košir	Lovšin	and	Polak	(2022),	the	role	of	teachers	today	is	no	longer	as	
simple	as	it	once	was,	and	it	cannot	be	compared	to	when	their	work	was	based	only	on	
imparting	knowledge.
Nowadays	 the	acquisition	of	knowledge	 involves	 significantly	more	 interdiscipli-
nary	 and	 complex	 approaches.	 Therefore,	 the	 inclusion	 of	 career	 orientation	 corre-
sponds	even	more	to	the	teachers’	job.	Other	countries	(Mau,	2008;	Sharf,	2013;	Pul-
liam	and	Bartek,	 2018;	Zunker,	 2006),	 and	Slovenia	 too	 (e.g.,	 Lovšin,	 2015;	Rupar,	
2015b;	Sentočnik,	2012),	have	developed	several	theoretical	models	and	forms	of	sup-
port	of	the	inclusion	of	career	orientation,	although	empirical	studies	on	the	topic,	with	
an	emphasis	on	the	competencies	of	the	persons	entrusted	with	the	said	task,	remain	
rare	both	in	Slovenia	and	abroad.	
The	purpose	of	the	research	was	to	examine	the	competencies	of	counsellors	em-
ployed	in	primary	schools,	which	are	important	for	the	transition	of	pupils	from	primary	
to	secondary	school.	The	research	aimed	to	identify	how	primary	school	counsellors	
assess	their	own	development;	the	importance	they	attribute	to	competencies;	the	pos-
sibility	of	developing	competencies	related	to	the	transition	of	a	pupil	from	primary	to	
secondary	school;	and	to	detect	the	connection	between	the	competencies	of	primary	
school	counsellors	and	the	pupil’s	transition	to	secondary	school.	A	total	of	125	advi-
sors	were	included	in	the	research.	The	survey	sample	represented	14.24	%	of	the	to-
14 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
tal	target	population.	A	descriptive	and	causal-non-experimental	method	of	empirical	
pedagogical	research	was	employed	in	the	study	(Sagadin,	1991).
An	online	survey	was	created	for	the	purpose	of	the	research.	During	its	formula-
tion,	 the	authors	 relied	on	 the	Krmac	Competency	Framework	or	KCF	 (Krmac	and	
Lepičnik	Vodopivec,	2018),	the	Programme	Guidelines	(National	Curriculum	Council,	
1999;	2008)	and	the	Curriculum	Proposal	(Rupar,	2015).	The	questionnaire	consisted	
of	18	sets;	for	each	set	and	competency,	the	respondents	assessed	the	level	of	develop-
ment,	importance,	and	possibilities	in	both	education	and	training	separately.	The	con-
tent	of	the	competencies	was	related	to	career	orientation	(assistance	offered	to	pupils	
transitioning	from	primary	to	secondary	school).	The	data	obtained	were	processed	in	
the	SPSS	program.	Basic	descriptive	statistics	and	Spearman’s	correlation	coefficient	
were	used	for	data	processing	to	determine	the	relationship	between	variables.
In	the	survey,	the	counsellors	provided	the	assessments	of	the	level	of	competency	
development,	the	level	of	importance	of	the	competency	in	the	performance	of	work,	and	
their	possibility	of	developing	individual	competencies	through	education	and	training.
The	respondents	rated	the	competencies	based	on	personal	virtues	and	communication	
as	the	most	important,	whilst	they	rated	the	competencies	founded	on	specific	content	
areas	and	specific	knowledge	as	the	least	significant.	Competencies	related	to	enrolment	
procedures	 and	 secondary	 school	 programmes	were	 also	 rated	 highly,	 although	 they	
were	also	based	on	specific	knowledge,	which	was	essential	for	our	research	purpose.
In	terms	of	the	importance	of	individual	competencies,	the	ones	associated	with	the	
counsellors’	personality	stood	out	the	most.	Competencies	related	to	enrolment	proce-
dures,	secondary	school	programmes	and	scholarships,	or	to	content	related	to	second-
ary	schools	in	general	were	also	given	the	highest	scores.
The	obtained	scores	indicate	the	greatest	possibility	of	acquiring	knowledge	about	
the	enrolment	procedures	and	the	curriculum	of	secondary	schools.	Fewer	opportuni-
ties	for	improvement	can	be	perceived	mainly	in	the	professional	content	area	which	
requires	the	acquisition	of	specific	skills,	namely	testing,	talent	scouting	and	knowledge	
about	the	contents	of	summer	schools.
When	comparing	the	competency	assessments	between	the	self-assessment	of	com-
petency	development	and	the	attribution	of	 importance,	 it	was	observed	that	 the	 two	
sometimes	overlap.	In	fact,	some	competencies	are	much	more	important	than	indicated	
by	their	level	of	development.	The	low	scores,	indicating	the	small	possibility	of	devel-
oping	such	competencies,	show	the	lack	of	the	expansion	of	skills.
Based	on	the	evaluations	of	all	three	areas,	it	has	been	established	that,	as	far	as	
career	orientation	goes,	counsellors	attributed	 the	 top	score	 to	 the	competencies	 re-
lated	to	enrolment	procedures	and	secondary	schools.	Not	only	are	these	competencies	
deemed	highly	important,	they	also	seem	to	be	well	developed.	Counsellors	also	believe	
that	these	competencies	are	devoted	the	most	attention	in	education	and	training,	which	
could	be	the	reason	behind	the	high	development	score.	Competencies	related	to	 the	
counsellors’	personal	 characteristics	were	given	a	 significant	 score	both	 in	 terms	of	
development	and	importance.	The	assessments	expose	the	lack	of	training	to	develop	
the	competencies	related	to	the	detection	and	recognition	of	children’s	potential.	Par-
ticipants	list	this	competency	as	extremely	important	and	therefore	deserving	of	more	
attention,	because	by	discovering	and	recognizing	the	pupil’s	potential,	the	counsellor	
Dr.	Krmac,	dr.	Lepičnik	Vodopivec:	Vloga	svetovalnih	delavcev	pri	prehodu	učencev... 15
can	 suggest	 a	more	 suitable	 secondary	 school	 and	 introduce	 the	 school	 programme	
which	suits	them	most.
The	authors	were	also	interested	in	the	connection	between	competencies.	The	re-
lation	between	pairs	indicates	that	those	related	to	the	same	content	area	are	the	most	
connected	to	each	other.	For	example,	a	high	correlation	can	be	observed	between	the	
competencies	concerning	psychological	tests	and	identifying	potential.	There	is	also	a	
greater	connection	in	the	content	related	to	knowledge	on	scholarships,	summer	schools	
and	competitions.	This	means	that	counsellors	who	attribute	importance	to	the	applica-
tion	and	knowledge	of	psychological	tests	also	deem	imperative	the	use	of	methods	for	
discovering	and	recognizing	children’s	potential.	 It	 can	be	assumed	 that	counsellors	
who	are	familiar	with	psychological	tests	usually	also	apply	the	methods	for	discover-
ing	and	recognizing	children’s	potential.	Nevertheless,	since	the	counsellors	gave	these	
items	the	lowest	score,	the	opposite	phenomenon	can	be	predicted,	meaning	that	those	
who	do	not	perform	psychological	 tests	and	are	not	 trained	to	perform	them,	do	not	
have	the	confidence	to	employ	the	methods	for	discovering	and	identifying	potential.
The	results	of	the	research	show	that	counsellors	are	generally	well	equipped	with	
the	knowledge	required	to	guide	a	child	from	primary	to	secondary	school.	However,	
the	analysis	revealed	some	shortcomings	that	call	for	improvement.	According	to	the	
survey,	which	studied	the	attitudes	of	counsellors,	it	is	recommended	that	counsellors	
gain	an	additional	insight	into	content	management	and	the	preparation	of	materials	
about	career	orientation,	as	well	as	the	skills	to	discover	and	recognize	children’s	po-
tential.	Despite	the	several	documents	discussed	in	the	article	which	acknowledge	the	
valuable	nature	of	career	orientation	as	part	of	school	counselling	services,	but	at	the	
same	time	support	its	paramount	role	within	other	contents,	the	post	of	career	counsel-
lor	in	primary	school	is	obviously	yet	to	be	created	and	defined.	For	this	purpose,	the	
authors	invite	school	management	to	cooperate	and	connect	with	secondary	schools	as	
much	as	possible,	for	example	through	voluntary	visits	of	students	to	primary	schools	in	
order	to	present	their	school	and	share	their	experience.
LITERATURA
1. Blažič, M. (2021). Prispevek visokošolskega učnega okolja h kariernemu razvoju študentov. 
Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 93–113.
2. Curry, J. (2021). Elementary Career Counseling. Dostopno na: https://www.cde.state.co.us/po-
stsecondary/elementary-career-counseling.
3. Čilić, A. in Kovačević, S. (2021). Preučevanje razlik v dojemanju “dobre” šole. Didactica Slo-
venica – Pedagoška obzorja, 36(1), 66–78.
4. Ferligoj, A., Leskošek, K. in Kogovšek, T. (1995). Zanesljivost in veljavnost merjenja. Ljublja-
na: Fakulteta za družbene vede.
5. Knight, J. L. (2015). Preparing Elementary School Counselors to Promote Career Development: 
Recommendations for School Counselor Education Programs. Journal of Career Development, 
42(2), 75–85. https://doi.org/10.1177/0894845314533745.
6. Košir Lovšin, I. in Polak, A. (2022). Teachers Beliefs about Their Anger in Relation to Certain 
Aspects of Teaching. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(2), 80–97.
7. Kovač, J. (2015). Pomen supervizije pri šolskih svetovalnih delavcih. Didactica Slovenica – Pe-
dagoška obzorja, 30(3–4), 105–117.
8. Kovač, J., Radovanović, L. in Javornik Krečič, M. (2020). Vključevanje šolskih svetovalnih 
delavcev v različne oblike supervizije. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(1), 72–86.
16 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2023)
9. Krmac, N. in Lepičnik Vodopivec, J. (2018). Employment Model of Career Counsellors at Uni-
versities. Hamburg: Verlag Dr. Kovač.
10. Lovšin, M. (2015). Teoretska ozadja karierne orientacije za učence in dijake. V: Štremfel, U. 
in Lovšin, M. (ur.). Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: pogledi, pristopi, izzivi 
(str. 24–35). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
11. Mau, W. J. (2008). Career Development Intervention Schools. V: Coleman, H. L. K. in Yeh, C. 
(ur.). Handbook of School Counseling (str. 497–515). New York: Routledge.
12. Nacionalni kurikularni svet. (1999). Programske smernice: svetovalna služba v osnovni šoli. 
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
13. Nacionalni kurikularni svet. (2008). Programske smernice: svetovalna služba v srednji šoli. 
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
14. Parks, J. B. (1976). Career Development – How Early? The Elementary School Journal, 76(8), 
468–474. https://doi.org/10.1086/461012.
15. Pulliam, N. in Bartek, S. (2018). College and Career Readiness in Elementary Schools. Inter-
national Electronic Journal of Elementary Education, 10(3), 355–360. https://doi.org/10.26822/
iejee.2018336193.
16. Rupar, B. (2015a). Predlog učnega načrta. Interno gradivo ZRSZ. https://www.ess.gov.si/_fi-
les/7985/Predlog_ucnega_nacrta.pdf.
17. Rupar, B. (2015b). Umestitev karierne orientacije v izvedbeni kurikul osnovne in srednje šole. 
Dostopno na: http://career.pei.si/wp-content/uploads/sites/4/2014/11/Brigita-Rupar.pdf.
18. Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozof-
ske fakultete.
19. Sentočnik, S. (2012). Analiza učnih načrtov obveznih predmetov osnovne šole z vidika vseži-
vljenjske karierne orientacije s priporočili. Ljubljana: ZRSZ. 
20. Sharf, R. S. (2013). Applying Career Development Theory to Counseling. Belmont, CA: Bro-
oks/Cole, Cengage Learning.
21. Statistični urad Republike Slovenije. (2023). Strokovno osebje v osnovnih šolah za mladino in 
odrasle po izobrazbi, spolu in obliki lastnine, Slovenija, letno. Dostopno na: https://pxweb.stat.
si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0952909S.px/table/tableViewLayout2/.
22. Štremfel, U. in Lovšin, M. (ur.). (2015). Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: po-
gledi, pristopi, izzivi. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 
23. Vršnik Perše, T. (2015). Opolnomočenje učiteljev za karierno orientacijo otrok in mladostnikov. 
V: Štremfel, U. in Lovšin, M. (ur.). Karierni ter osebnostni in socialni razvoj mladih: pogledi, 
pristopi, izzivi (str. 91–103). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
24. Watts, T. (2011). Global Perspectives in Effective Career Development Practices. Curriculum 
Leadership Journal, 9(9). Dostopno na: http://www.curriculum.edu.au/leader/global_perspecti-
ves_in_effective_career_developmen,33172.html?issueID=12379.
25. Zunker, V. G. (2006). Career counseling: A Holistic Approach (7th ed.). Pacific Grove, CA: 
Brooks/Cole.
26. Željeznov Seničar, M., Kuntarič Hribar, I., Zupančič, M. idr. (2006). Kako pomagam otroku do 
izobrazbe in poklica. Zbirka Od A do Ž. Ljubljana: Mib.
Dr.	Nina	Krmac	(1988),	docentka	za	področje	pedagoške	metodologije	na	Pedagoški	fakulteti	Uni-
verze	na	Primorskem.	
Naslov	/	Address:	Hrvatini	214,	6280	Ankaran,	Slovenija
Telefon	/	Telephone:	(+386)	040	805	336
E-mail:	nina.krmac@pef.upr.si
Dr.	Jurka	Lepičnik	Vodopivec	(1954),	redna	profesorica	in	znanstvena	svetnica	za	področje	pedagogike	
na	Pedagoški	fakulteti	Univerze	na	Primorskem.	
Naslov	/	Address:	Ulica	Nadgoriških	borcev	32,	1231	Ljubljana,	Slovenija
Telefon	/	Telephone:	(+386)	041	263	534
E-mail:	jurka.lepičnik@pef.upr.si