Šentjurska NC 334 do 0 sentju! ŠENTJURSKE Sen t'. i ui * 994 63230 352(497.4 Šentjur) J 0093029,14 COBISS o f™ 25. -Mj 1994 itev: 14 cena,: J 00 S77 počtttina plačana, pni počti Sen&jun, IZ VSEBINE: - spet nesklepčne skupščine - pred referendumi - boste Loke in P revo rje vzela Slivnici občino? - fotoreportaža z jurjevanja - šentjurski nogometaši so v vrhu - razbojnik Guzaj - nagradna križanka TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CELJE doo 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 AVTO CELJE d.o.o., prodajalna ŠENTJUR, V. Orožna 8 Telefon: (063) 741-292 Delovni čas: - vsak dan od 7.00 do 18.00 - ob sobotah od 7.00 do 12.00 Bogata izbira nadomestnih delov ter opreme za vozila, avtomobilska pnevmatika, akumulatorji, uvožena italijanska ter domača kolesa ... m................. Vs*r© * JSsTU !!-! NA ENEM MBS TU --- ■ / • / Prodaja za tolarska sredstva, leasing za pravne osebe in obrtnike, posredovanje kredita, možnost pologa tudi rabljeno / vozilo. ipaiiei FORD ESCORT CL 1,4 3V FORD MONDEO 1,6 4V 5V VABLJENI m POSLOVNA STRAN Splošno / CementninarstvoV mn tovarne EMO Šentjur ) Alojz 63230 Šentjur (063) 741-253 (063) 741 -976(d„m„) Po konkurenčnih cenah nudimo: betonsko opeko 40x30x20 67,60 SIT betonsko opeko 40x25x20 57,10 SIT betonsko opeko 40x20x20 52,70 SIT betonska opeka za silose in hlevske jame premera od 3.5 do 7m 52x20x20 62,60 SIT betonski robniki : vrtni 100x25x5 330.00 SIT cestni 100x30x 10 440,00 SIT betonski mejniki 45x 10x10 220,00 SIT betonske mreže 600 x 210 4.345,00 SIT betonski podstavki za klopi (2kom) 2.000,00 SIT tlakovci v "S" izvedbi modul cement (vreča 50kg) apno (vreča 33kg) 970.00 SIT/m 41,80 SIT (kos) 530.00 SIT 475.00 SIT V ceno je vračunan prometni davek. Plačilo možno na tri čekell KOLMAN IVAN Pesnica 31 63230 Šentjur Tel.:063/741-885 \ VTOKLEPARSTVO, HITRE USLUGE, TESNENJE VETROBRANSKIH ŠIP °OPRAVILO VRATNIH KLJUČAVNIC, MONTAŽA 'iADIOAPARATOV GO) ZLATARSTVO MILAN GAJŠEK 63230 Šentjur pri Celju, Ul. Dušana Kvedra 6/a, Tel.:063/741-072, 744-149 Izdelava - predelava zlatega nakita Prodaja ročnih ur Menjava baterij ODSLEJ TUDI V TRŽNICI! žjemno ugodna menjava starega zlata za novi nakit 50% POPUST! Pri nas kupljene izdelke graviramo brezplačno! ODKUP ZLATA PO UGODNIH CEN AH t BESEDE UREDNIKA Čigavi so praznikiP S prazniki obeležujemo tiste dogodke v svoji zgodovini, ki nas ot Posameznike ali narod utemeljujejo za našo prihodnost in °b katerih si moremo s ponosom reči: to pa smo mi! y Preteklih tednih smo praznovali obilno. Ne bom govoril o ehki noči, ki ima svojo globoko versko vsebino, tudi ne o turistično - folklornem Jurjevanju, kije letos uspešno prekrilo našo praznično sceno, pač se bom z razmislekom ustavil ob naših državnih praznikih. Imeli smo dva: Dan upora (27.april) in Prvi maj. Pravzaprav v Šentjurju nismo imeli nobenega praznika. Ne postavljam pod vprašaj utemeljenosti praznovanja 27. aprila faradi njegove "kontinuitete" z morda zgodovinsko spornim nevom OF, toda če na reviji pevskih zborov na predvečer tega praznika slavnostni govornik, kije tudi predsednik Socialistične stranke, zanj ne najde niti besede in od množice nastopajočih zborov niti eden ne zmore poguma za temu prazniku primemo Pesem upora, potem s tem praznikom (ali s praznujočimi 'zavljani) nekaj ne more biti povsem v redu. Nič bolje ni prišel skozi Prvi maj. Na predvečer je sicer zagorelo mnogo kresov, toda večina jih je bila brez prazničnih reševalcev. Če bi človek sodil po neprijetno zaudarjajočem dimu, v katerega seje zavila Voglajnska dolina, bi celo lahko rekel, da so se Sentjurčani na ta čudovit pomladni večer odločili Za množično očiščevalno akcijo in zažiganje odpadkov. Še c °bro, da so ostale na drogovih na čast sv. Jurija izobešene zastave! Sicer še teh, tako kot pred občino in Alposom, ne bi bilo. Čast praznika in tradicionalne Resevne so reševali Planinsko rustvo ter nekaj sto obiskovalcev, ki so se zgrnili okrog planinskega doma. Ob uri, ko naj bi sc pričela prireditev, so šele Pričeli zbijati streho za muzikante, tudi niso uspeli dočakati godbe na pihala ali kakega šentjurskega oblastnika, toda 1. maj na Resevni, čeprav premalo prazničen, je le bil. Res, čigavi so pravzaprav v Šentjurju državni prazniki? Urednik Naslednja številka Šentjurskih novic izide v sredo, 22. junija 1994 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, lestni trg 5. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Rado Pal ir. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za mformiranje št. 23/713-93 sodi časopis Šentjurske novice med Proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Mestni trg 5, Šentjur. Poslovni čas je od 7. do • me, telefon med poslovnim časom 741 286. Izven poslovnega časa Pa 74! 243. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-6o3-37277 Ko bo nekega dne vreča prazna O. e, "Naredite mi to občino zopet šentjursko!" NAROČILNICA Naročam Šentjurske NOVICE Priimek in ime (tiskane črke):. Naslov, kraj, ulica, poštna številka: Podpis: Občinska skupščina se je spet razšla V ponedeljek, 25.aprila, je bilo 31. zasedanje občinske skupščine, namenjeno predvsem imenovanju volilnih komisij referendumskih območij, tako bolj mimogrede pa so odborniki opravili še nekaj drugih zadev. Pri imenovanju komisij se je zapletlo le pri slivniški komisiji, saj zanjo Krajevna skupnost ni pripravila svojega predloga. Območja krajevnih skupnosti Slivnice, Loke in Prevorja bodo eno referendumsko območje. Ker pa Loka in Prevorje zavračata občino Slivnica in hočeta biti del šentjurske občine, bodo prebivalci vseh treh KS na referendumu lahko izbirali med odločitvama za svojo slivniško ali pa za šentjursko občino. Skupščina je razdelila Trnovec na "šentjurske" Dole ter na "drameljski" Trnovec. Pri določanju dnevnega reda je prišlo do določenih težav, ker so odborniki SDSS predlagali, da naj skupščina najprej dokonča prejšnjo sejo, ki je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti, predsedujoča gospa Breda Svetina pa je vztrajala, da je bila prejšnja seja končana, tako kot piše v zapisniku, in da predlagatelji lahko svojo pobudo glede odstavljanja ministra Janše ponudijo skupščini spet pod zadnjo točko dnevnega reda 31. seje. Skupščina jo je pri tem podprla. Kaže, da zapletov z vračanjem posetva Kmetijski šoli še ne bo konec. V tej zvezi je zanimiva in nova ugotovitev predsednika IS, da je za to zamudo krivo vodstvo šole samo, ker že doslej ni uporabilo primernih pravnih posegov, čemur pa je odločno ugovarjal odbornik SLS g. Jager. G. Jager je tudi povedal, da bo SLS povabila v Šentjur bistriškega župana Pučnika, ki naj bi Občinarjem pokazal, kako se rešujejo denacionalizacijski problemi. Tudi Šentjurskim novicam slabo kaže, saj je Obrtna zbornica najostreje protestirala, ker je denar zanje šel iz naslova delnic Štajerske banke, katere pa si očitno lasti ona sama. Gospoda Zabukošek in Brglez sta hotela sporni amandma, ki je bil sprejet s proračunom na prejšnji seji, spremeniti s spremembo zapisnika kar pri priči, kar pa jima je preprečil g. Zdolšek s pojasnilom, da to lahko storita le s spremembo odloka o proračunu na eni od prihodnjih sej. Lastniki lastnih vodovodov tudi ne bodo preveč zadovoljni. Po mnenju občinske administracije lahko inšpekcija varuje le zaradi nesklepčnosti javne vodovodne naprave, medtem ko si bodo oni morali svojo vodo zavarovati kar sami v neposrednem sosedskem dialogu (ali obračunu). Kmetijska komisija pri IS vodi menda dobro občinsko kmetijsko politiko, saj na njeno poročilo, kljub temu, da seje na njen račun med letom slišalo precej protestov, ni bilo resnejših pripomb. Odgovornost za velike in večletne nesporazume v zvezi s komasacijo v Novi vasi in Črnolici je predsednik komisije g. Veber v celoti prepustil strokovni komasacijski komisiji, kije te zadeve vodila. G. Zdolšek pa je pojasnil, da se trenutno urejata zadnja dva pravno sporna primera, za katera pa je v proračunu zagotovljen denar. Za vse preostale primere zavračanja komasacijskih odločitev pa velja, da so pravnoformalno urejeni. V zvezi s poročilom o delu sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva je bilo sporno le to, ali je delovanje sklada dovolj javno in pregledno. V nekaterih medijih so se namreč pojavili dvomi v korektnost poslovanja sklada. Ker pa naj bi šlo le za anonimne govorice, sta nadzorni in upravni odbor sklenila, da jih bosta enostavno ignorirala. Skladje v Ljudski banki vezal 14 milijonov tolarjev in je na ta račun lahko pri tej banki dobilo posojila z 10 - odstotno obrestno mero in devizno klavzulo 41 obrtnikov v skupnem znesku 45 milijonov tolarjev. Seznama kreditojemalcev sklad tudi skupščini ni zaupal. Po mnenju predsedujoče naj bi bila objava tega poročila v Šentjurskih novicah dovolj za potešitev nezadovoljne javnosti. Na zahtevo odbornikov Leskovška in Jagra je vet. inšpektorica mag. Sleparjeva podala obrazložitev poslovanja posebnega računa za zdravstveno varstvo živali. Poudarila je, daje sporna postavka VHS na strani prihodkov zato višja od odhodkov, ker se na omenjeni račun stekajo tudi tista sredstva iz 29. člena zakona, ki se ne nakazujejo na republiko, zato razmišljanje o zmanjšanju VHS pristojbin ni umestno. O delu sodnice za prekrške so odborniške vrste kazale precejšnje luknje, zato predsedujoči ni kazalo drugega, kot da preveri prisotnost, ugotovi nesklepčnost skupščine ter pred koncem zaključi njeno delo. Obrt v Šentjurju Ob koncu lanskega leta je bilo v občini 491 obrtnikov, od tega 67 popoldanskih. Prav v letu 1993, ko so veljale olajšave za začetnike, se jih je registriralo največ. V zadnjih dveh mesecih prejšnega leta in v prvih dveh letošnjega je obrt priglasilo 79 občanov. 41 je novih samostojnih obrtnikov, 38 pa jih opravlja obrt kot dopolnilno dejavnost. 13 obrtnikov se je preregistriralo v samostojne podjetnike v smislu zakona o gospodarskih družbah. 21 jih je iz Šentjurja in okolice, štirje s Ponikve, po trije iz Loke, Planine in Prevorja, dva z Dobja in Celja ter po eden iz Dramelj, Slivnice in Grobelnega. Največ samostojnih novih podjetnikov opravlja intelektualne storitve (svetovanja, knjigovodski servisi...). Ernest Rečnik ŠMARJE PRI JELŠAH K? M* POLITIKA ' S I Pred referendumi Nobene prave predreferendumske vročice ni čutiti, celo nasprotno, kaže, da je večina občanov do ustanavljanja novih občin povsem ravnodušna. Kot da spet uresničujemo eno •zmed bolj ali manj utopično lepih idej pokojnega "Edija", ki z • esničnim življenjem nimajo prave zveze. Samo tako "za štos" smo zraven: če bo ratalo, bo, če ne, bo pa tudi dobro. Občinskim oblastnikom in strankarskim veljakom menda male občine ne dišijo preveč. Očitno v novih manjših okoljih za njih ne bo preveč ugodno. Na ravni sedanje velike občine seje še vedno dalo najti kako dobro plačano funkcijo ali zavetrje, kjer Je bilo možno v miru božjem in daleč od oči kritičnih občanov pretolči svoj mandat. V malih občinah pa bo potrebno za male enarje kar krepko pljuniti v roke in vsak dan dokazovati svojo Predanost skupnim interesom. Če nič drugega ne, potem bi morda prav to slednje lahko dalo misliti navadnim smrtnikom, a nove občine niso zgolj za šalo. Šentjur Referendumko območje bo obsegalo krajevne skupnosti Center, Okolica, Blagovna in Kalobje. Bodoča občina bi imela okrog 9 000 prebivalcev, po velikosti bi bila na uglednem 34. mestu v državi ter bi razpolagala s približno 110 milijoni tolarjev znižanega obsega t.i. limitirane porabe. Na prebivalca 11 Prišlo približno 12 000 tolarjev proračunske porabe, kar bi občino uvrstilo na 33. mesto v državi. Sentjurčani čakajo referendum mirni in spokojni: dejansko ne odločajo o ničemer in bi ravnali najpametneje, če bi referendum Prespali ali pa se tisto usodno nedeljo lotili udarniškega Prepotrebnega čiščenja mesta in okolice. Občine po svoji meri ne morejo imeti, saj jim zakon predpisuje, da morajo vzeti pod sheho vse tiste KS, ki jim samostojnost ne diši. In takih je kar nekaj. V Šentjur silita Loka in Prevorje, s seboj bosta verjetno Privlekla še Slivnico, kandidat za skupnost pa je tudi Ponikva. Kar precej možnosti je, da bomo še naprej imeli razmeroma veliko in revno šentjursko občino, seveda brez sedanjih širokih Pristojnosti in s približno 11 000 tolarji limitirane proračunske porabe, kar nas bo prikovalo na rep lestvice slovenskih občin. Slivnica Skupno z Loko in Prevorjem bi imela 3500 prebivalcev in bi bila druga naša naj večja občina ter na 160. mestu v Sloveniji. Razpolagala bi z 39 milijoni limitirane javne porabe oziroma 11 000 tolarjev na prebivalca. Ker se je Preverjani in Ločani z vsemi štirimi branijo, je precej izgledov, da referendum ne bo uspel in bo ves slivniški konec še naprej depandansa Šentjurja. Ponikva Z 2260 prebivalci in 25 milijoni tolarjev predvidene proračunske porabe (11 000 na prebivalca) pravzaprav ne pomeni kaj posebnega in od nje ne bo kake posebne škode ali koristi, pa naj se odloči tako ali drugače. Vodstvo KS se menda nagiba k "šentjurizaciji" Ponikve, nekatere stranke (SKD) pa so odločno za samostojnost. Dramlje Imele bi 1638 prebivalcev in seveda tako kot vse druge "šentjurske" občine tudi najmanjši obseg po zakonu določene proračunske porabe (18 milijonov ali 11 000 tolarjev na prebivalca). Kot kaže, so Drameljčani bolj samozavestni od Ponkolanov in imajo realne možnosti, da izglasujejo svojo občino. Planina Je po številu prebivalcev in po predvidoma dosegljivih sredstvih povsem enaka Dramljam. So pa Planinčani precej bolj čvrsto odločeni za samostojno pot in bi kakršenkoli drugačen referendumski rezultat pomenil precejšnje presenečenje. Dobje S svojimi 1095 prebivalci predstavljajo eno izmed manjših slovenskih občin (265. mesto). Državni financarji jim bodo predvidoma dodelili 12 milijonov tolarjev proračunske porabe ( prav tako 11 000 tolarjev na prebivalca. Vodstvo KS je dokaj samozavestno in so prepričani, da se z novo občino Dobju približujejo lepši časi. Je na vidiku nova koaiicijaP Sestali sta se ožji vodstvi šentjurskih odborov SLS in SDSS ter proučevali možnosti večjega sodelovanja tako pri organiziranih nastopih v šentjurski skupščini kot tudi Pri pripravi na jesenske volitve. Sestankovalci so zlahka ugotovili, da sta si stranki precej sorodni, saj zastopata liste socialne sloje, ki se ne morejo ponašati z lastništvom kapitala ampak si svojo eksistenco zagotavljajo z neposrednim trženjem svojega dela. Obe vodstvi sta tudi izraz-'li nezadovoljstvo s trenutno občinsko politiko, saj je le ta izrazito pragmatična, strankarsko povsem nepregledna, zato si želita jasnejših odnosov na relaciji med oblastjo in opozicijo. Kot kaže, bosta na jesenskih lokalnih volitvah prav ti stranki zastopali desnico. Pričakujejo namreč, da so za sodelovanje krščanski demokrati izgubljeni, saj bodo zagotovo še naprej štartali na t. i. črno - rdečo koalicijo, ki jim je že doslej dobro uspevala. Za uvod v sodelovanje sta se obe stranki dogovorili, da bosta skupaj organizirali praznovanje Dneva slovenske državnosti. F. Kovač Šentjurska AKTUALNO NOVICE Abeceda lastninjenja Poskušali bomo povedati nekaj več o tem, kam lahko lastniki certifikatnih računov vložijo svoje upravičenje v zameno za delnice. Certifikate je možno zamenjati za delnice podjetij, ki imajo družbeni kapital ter za delnice investicijskih družb. Podjetja imajo različne možnosti kombinacij načinov lastninjenja, zato je pomebno vedeti, za kakšen način lastninskega preoblikovanja so se odločila. Vsi programi lastninskega preoblikovanja morajo biti javno objavljeni. V glavnem bomo imeli dve skupini podjetij: ena, ki bodo šla v javno prodajo delnic, ter druga, ki bodo lastninila z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. V primeru interne razdelitve bomo lastniki svoje certifikatne račune vlagali v zameno za delnice v tistih podjetjih, kjer delamo, smo nekoč delali (ne glede na delovno dobo) ali smo upokojenci teh podjetij, v nekaterih primerih pa tudi ožji družinski člani. Prednost takega vlaganja je v tem, da postanemo solastniki podjetja, ki ga poznamo, v katerem smo pustili del svojega življenja, zdravja in denarja, ki je morda na račun naših plač šel za njegov razvoj. Po tej metodi se bo lastninilo mnogo kapitalsko manj intenzivnih slovenskih družbenih podjetij. Z javno prodajo delnic se bodo lastninila podjetja, ki imajo veliko družbenega kapitala. Te oblike se bodo po dovoljenju Sklada za razvoj poslužila le velika in najboljša podjetja. V Šentjurju bo to verjetno Alpos. Poleg javne prodaje, bodo uporabili seveda še kombinacije z interno razdelitvijo in notranjim odkupom. Kaj pomeni vlaganje v pooblaščene investicijske družbe? Investicijske družbe bodo pridobile delnice slovenskih podjetij na licitaciji pri Skladu za razvoj. Sklad bo imel na razpolago le minimalni paket delnic od dobrih podjetij, ki se bodo lastninila na druge načine in sama, ter več delnic slabših podjetij, ki bodo primorana na sklad prenašati večje deleže. Gledano celovito, bodo investicijske družbe razpolagali nekje s povprečjem slovenskega gospodarstva. Tu bodo donosi povprečni, zanesljivost naložbe nadpovprečna (zaradi solastništva nad mnogimi podjetji), ni pa tudi izključeno, da bodo nekatere poslovale slabo ali celo propadle. Zveneče ime ustanovitelja ne pomeni prav dosti. Dobre donose lahko pričakujemo le od nekaterih najboljših podjetij, ki so toliko stabilna, da so se vodstva odločila za javno prodajo. Manjša in dobra podjetja se bodo olastninila sama. Do dobrih delnic bo torej težko priti in marsikdo se bo odločil za vlaganje v svoje podjetje zaradi občutka pripadnosti in bo lastninil tisto, kar je ustvaril ali še ustvarja. In tako je tudi prav. Programi lastninjenja morajo biti objavljeni v dnevnem tisku, za zaposlene pa najmanj na oglasni deski. V razpisnih rokih(najmanj 30 dni) imajo vsi upravičenci enake možnosti in ne kaže preveč hiteti. Vendar je priporočljivo, da se o lastninjenju podjetij, ki nas zanimajo, seznanimo čim prej. Več ko bomo imeli podatkov o določenih podjetjih, bolj bo naša naložba tehtna. Medijsko ponujanje visokih dobičkov ne pomeni prav dosti, pomembnejši so podatki o preteklem poslovanju oziroma večanju ali zmanševanju njihovega premoženja. Kako se bomo odločili, je stvar naših informacij, občutka in tveganja. Zanesljivega nasveta, komu zaupati, pa enostavno ni! Jože A rt na k Na Planini ambiciozno po novem V planinski krajevni skupnosti so se že organizirali v smislu nove občine. V razširjeni Svet KS so povabili predstavnike vseh strank, si razdelili naloge ter pričeli z delom. V proračunski razpravi so si uspeli izboriti precejšnjo avtonomnost, pač v smislu delovanja nove občine, in s sredstvi, ki jim iz proračuna pripadajo, že gospodarijo samostojno. Napravili so obsežen načrt letošnjih investicij in tudi že objavili natečaj za izbor izvajalca. Do konca letošnjega leta hočejo asfaltirati 400m ceste Šentvid - Zagorje, sanirati oba plazova na relaciji Doropolje - Šentvid, plaz na cesti na Brdo, modernizirati cesto Loke - Hrušovje, zgraditi rastlinsko čistilno napravo Planina jug, asfaltirati novo ulico v trgu ter sanirati vse t.i. udarne jame na lokalnih cestah, zlasti še na cesti Planina - Praprotno. Pomočnik prometnega ministra g. Brečko, ki je bil dvakrat na Planini, jim je obljubil še asfaltiranje regionalne ceste skozi Planinski vrh ter sanacijo plazu z asfaltiranjem dela regionalne ceste proti Sevnici do obrata Elektro. Odkupili so že tudi zemljišče za razširitev pokopališča. Načrtovana dela bodo stala okrog 50 milijonov tolarjev, kar predstavlja kar precejšen zalogaj. Vodstvo KS bo denar zagotovilo iz proračuna, samoprispevka, državnega denarja za sanacijo plazov in prispevkov občanov. Če bo potrebno, se bodo tudi zadolžili. ŠVAGULA d.o.o. LOVSKI DOM ŠENTJUR Gostinske usluge, jedila po naročilu, slovesni pogrinjki, lovske specialitete, vsak dan domači kruh, potica in slovenske Program za junij: - nedeljski glasbeni popoldnevi na terasi - stalna razstava grafik J. Žlausa - glasbena kolonija - srečanja z znanimi Tei: 741-185, Mobitel: 0609 618-438 IZ SKUPŠČINE Šentjurska :TT""~v7j NOVICE ~ ~ Dan odprtih vrat na 05 Slivnica meli so ga v soboto, 7. maja. Prvo uro so starši lahko eno uro prisostvovali pouku po razredih, potem pa je bila v pretesni avli šole osrednja predstavitev Projektne naloge "Zgodovina Gorice", ob kateri so se bolj redki starši in gostje (po besedah ravnatelja šole g. Mestinška so na tako udeležbo v Slivnici že navajeni) kar nekajkrat spontano raznežili. Naloga, ki so jo učenci ustvarjali pod vodstvom Nadje Bevc, je '•a predstavljena celovito, zavzeto in domišljeno, žal pa so se mladi zgodovinarji omejili na bolj ali manj znane splošne podatke in jim je očitno zmanjkalo moči za ustvarjalno zgodovinsko kritičnost. Predstavitev P™jektnih nalog "Morje - virprehrane"in °ja in ribe v prehrani" je bila dobro o iskana, prisotni pa so seveda pri egustaciji lahko praktično preiskusili teoretična dognanja svojih šolarjev. ostitelji so tudi drugače mislili na telesne potrebe svojih gostov in so zanje pripravili malico ter kosilo, oboje pa je Z več kot polurno zamudo so slivniški bilo zamišljeno malce v tržnem smislu, osnovnošolci zaključili dan odprtih saj so ju starši po predhodnem naročilu šolskih vrat s svojimi nastopi na odru morali tudi plačati. pred polno dvorano v kulturnem domu. ^ Poročila o delu Centra za socialno delo Iz poročila sodnice za prekrške lotu 1993 je bilo pri Centru obravnavanih 334 družin. Opravili so 23 svetovalnih razgovorov pred razvezo zakona ter urejali 30 stikov med otroci in starši. V občini se plačuje 333 preživnin, od te?a 320 za otroke. Nezakonskih rojstev je bilo 68 (lani 84), v rejništvu pa je 19 otrok. Obravnavali so 32 mladostnih in mladoletnih prestopnikov, ki so zagrešili kazniva dejanja(lani 2). Dva mladoletnika sta pristala v vzgojnem zavodu, eden pa v zaporu. y Preteklem letuje bilo povprečno na prestajanju kazni 8 občanov ln je v njihovo prevzgojo vključen tudi Center. Število občanov, ki prejemajo denarno pomoč kot edini vir preživljanja, seje v letu 1993 zmanjšalo od 42 na 27. Prejemajo ' SIT mesečno. Močno pa se je povečalo število prejemnikov dopolnilne denarne pomoči (brezposelni, družine z več otroki...) in jih je bilo ob koncu leta že 252 (leto prej 92). ^ socialnovarstvenih zavodih imamo 161 občanov, od tega je 61 samoplačnikov, za 22 oseb pa oskrbnino v celoti pokriva občina. Otroški dodatek je prejemalo 1515 otrok (lani 1442). Število mečkih otrok z otroškim dodatkom je od leta 1990 do lani padlo za več kot 100 %. Porodniški dopust je v preteklem letu nastopilo 28 upravičenk (lani 94), podeljenih je bilo 214 novorojenskih Paketov. Iz leta 1992 je ostalo nerešenih 2829 zadev, v letu 1993 pa je prišlo v reševanje 2651 novih. Ker je letna norma za sodnika 891 zadev, prihaja do velikih zamud. Skupno je bilo v lanskem letu rešenih 1496 zadev. Najpogosteje so bili predlagatelji postopkov policijske postaje, ki so dale 2465 ovadb - 50 % več kot leto prej. Neprimerno skromnejši so inšpekcijski organi z le 69 vloženimi predlogi - 40 % manj kot lani. Cestnoprometnih prekrškov je bilo 2084 ( 60 - odstoten porast), od tega jih je alkohol zakrivil 444 ( 70 % več kot lani). Javni red in mir smo kršili 198 krat - nekaj manj kot v letu 1992. Po poročilu sodeč damo šentjurski občani precej na okolje, saj je bilo prijavljenih v primerjavi z lanskim letom kar 6 krat manj kršitev s tega področja - vsega 9 kršitev. Zabeležen je še porast prekrškov zoper predpise o varstvu živali ( 48), kar 113, to je enkrat več kot v lanskem letu, pa je bilo t.i. ostalih kršitev (dohodnina, plačevanje s čeki, delovna razmerja). S področja urbanizma in gradbeništva je bilo prijavljenih le 7 zadev, inšpektorji so uspeli izbrskati le eno kršitev predpisov o cenah in blagovnem prometu, 5 krat pa so našli kršitve s področja delovnih razmerij. Dohodnina je prispevala 79 novih prekrškarjev. Zanimivo je, da obrtnega zakona v Šentjurju sploh ne kršimo več. okviru javnih del je v program nudenja pomoči 90 starejšim občanom vključeno 10 delavk, pri Centru pa delujeta še skupina starejših občanov za samopomoč ter skupina za zdrav način življenja. Število prekrškov je v stalnem porastu, kar pa za občane ne pomeni, da jih bo roka pravice prepogosto dosegla - občina namreč kljub sklepu skupščine še vedno ni zaposlila še enega sodnika, zato obstaja precej možnosti, da bo vaša zadeva končala v zastaralni mapi. Šentjurska NOVICE VROČA TEMA 11 Bosta Loka in Prevorje vzela Slivničanom občino? Bolj ko se približuje dan referendumskega odločanja o ustanovitvi novih občin, bolj so v Slivnici prepričani, da je zakonodaja o lokalni samoupravi pisana na kožo tudi njim. Če so na zborih, ko so se odločali o referemdumskem območju, morda nekateri še dvomili v smotrnost slivniške osamosvojitve, ker pač naj bi bila občina prerevna, preblizu Šentjurja, imela naj bi preveč problemov z infrastrukturo, šolami itd., seje zdaj zadeva spremenila. Prišli so novi, bolj konkretni izračuni, ki so pokazali, da bi njihova občina imela kar okrog 35 milijonov tolarjev proračunskega denarja, vse bolj pa se utrjuje tudi spoznanje, da jim ne bi status KS, ki bi ga verjetno v novi šentjurski občini zadržali, prinesel ničesar. Še naprej bi ostali šentjursko obrobje in životarili naprej tako, kot so do sedaj. Torej, potrebno je narediti smeli korak v drugačnost - tako so odločno rekli v vodstvu slivniške krajevne skupnosti. Tu pa se pričenjajo problemi. Po sprejeti zakonodaji in po sklepih državnega zbora slivniško referendumsko območje obsega tudi KS Loko in Prevorje, Ločani in Preverjani, ki za svoje lastne občine nimajo pogojev, pa so se na svojih zborih odločili, da bi raje bili samostojni ali pa skupaj s Šentjurčani. V šentjursko občino lahko pridejo le preko "trupla" slivniške občine, ker je v zakonu jasno zapisano, da morajo biti vsa območja nove občine teritorialno povezana, kar pa v primeru povezovanja Loke in Preverja s Šentjurjem brez Slivnice nikakor ni mogoče. Razmerje po številu prebivalcev ( Slivnica 1900, Loka 800 in Prevorje 750) sicer kaže, da bi Slivničani lahko preglasovali svoje sosede - toda le na papirju. Kar precej prebivalcev Slivnice namreč ni prepričana, da je odločitev za samostojno občino najboljša in bodo skupaj s sosednjima KS poskušali zadušiti slivniške osamosvojitvene težnje. Ta razdvojenost je lepo prišla do izraza tudi na razširjenem svetu KS Slivnica, ki je v četrtek, 12. maja, obširno razpravljal o tej dilemi in je šele po triurni razpravi uspel sprejeti enotno stališče v prid nove občine. Njihova končna odločitev je bila, da je odločitev za lastno občino zgodovinska in da bodo v tem kratkem času, kolikor jim gaje še do referenduma ostalo, šli z informacijami na vse vaške zbore volilcev. Stopili bodo tudi k sosedom v Loko in na Prevorje ter poskušali z demokratičnim dogovorom razrešiti dilemo o sitem volku in celi kozi. Cmok Martin, predsednik sveta KS: O lokalni samoupravi smo govorili pravzaprav že kar predolgo, toda zdaj, ko je pred nami, smo v veliki časovni stiski. Vse pomembne zakonske odločitve so bile namreč sprejete šele pred kratkim, tu mislim tako na zakonsko urejanje financiranja javne porabe v novih občinah kot tudi na sklep Državnega zbora o enotnem referendumskem območju za KS Slivnico, Loko in Prevorje. Temeljito smo preučili vso dosegljivo dokumentacijo KS smo trdno prepričani, da je ustanovitev občine za razvoj našega kraja takorekoč nujna. Zdaj je že povsem jasno, da bo financiranje novih občin za nas ugodnejše, vse ostalo pa tako ali tako ni bilo problematično. Menim, da imamo, razen svoje zdravstvene ambulante (imamo pa dva študenta medicine, ki bosta morda v Slivnico kmalu prinesla tudi zdravstvo), vse pogoje za uspešno občino. V občini resda nimamo mnogo svojih delovnih mest, skupno jih je okrog 100, imamo pa kar preko 600 zaposlenih v drugih krajih, svojo šolo, trgovine, pošto, dovolj obrtnikov in, kar se mi zdi še najpomembnejše, svoje jezero in razvojno turistično vizijo. Zelo pomembneje, da vsi naši izračuni kažejo tudi ugoden finančni položaj načrtovane občine. Če bi ostali del šentjurske občine, bi teoretično res lahko računali na kak tolar več občinskega denarja, toda to so le papirnate možnosti. Vse do sedaj je center vedno znal poskrbeti predvsem zase, mnogokrat tudi na račun naših t.i. nerazvitih ali demografsko ogroženih območij in tisti denar se je vedno krepko osušil v Šentjurju predenje prišel do nas. Tudi v prihodnje zagotovo ne bo nič drugače. Zavedam se, da imajo v rokah ključ za našo samostojnost Ločani in Preverjani. Doslej smo se z njimi premalo pogovarjali in bomo zamujeno poskušali še zadnji hip nadoknaditi. Pri tem bi nam lahko čudovito pomagalo občinsko vodstvo, ki pa se žal tudi v dosedanjih postopkih ni dovolj angažiralo. Loki in Prevorju bomo ponudili organizacijsko avtonomnost v obliki krajevnih skupnosti in pa seveda tudi jasno finančno participacijo na občinskem proračunu. Upam, da bodo tudi oni našli v sožitju z nami svojo perspektivo. Jože Voga, kmet Ne vem, zakaj ljudje obupujejo. Slivnica ima svojo zgodovino, že od nekdaj smo bili občina, imeli smo celo vrsto domačij uspešnih županov, ki so poleg svojih poklicnih obveznosti znali najti dovolj časa in energije za skupne zadeve. Eden izmed prvih je bil Ivan Čretnik s Sel, za j||g§ lliiiii i Gorica - sedež nove občine [ ^....... VROČA TEMA '\jini je županoval Lesjakov Jur, zadnji župan pa je bil Jože Jagodič. Tudi v prihodnje bo podobno. Država bo pač vzela svoje upravne zadeve in jih imela v Šentjurju, za našo občinsko upravo pa bosta dovolj eden ali dva človeka. V mislih že imam tudi človeka, ki bo dostojno predstavljal našo občino. Vem, nekateri tarnajo, kako neki bomo preživeli, ko pa imamo za zgraditi šolo na Prevorju, prekriti loško šolo, dograditi našo slivniško, na naših plečih pa bo ostalo tudi preko 60 km lokalnih cest. Mene tega sploh ni strah. Naša občina bo se 1°P čas socialno šibka oziroma demografsko ogrožena, kot se je prej reklo, in prav tu vidim našo prednost. Že dosedaj se je za te zadeve našel denar in tudi za naprej so že sprejeti ustrezni zakoni. Za svoje ceste smo pa tako že sedaj skrbeli sami, pa bomo še vnaprej, če bo potrebno. In ko bomo videli, da s sv°j‘m gospodarimo sami, ne bo hudo še kje kaj primakniti. Samo poglejte, kaj vse 80 zgradili naši predniki, koliko prelepih cerkva! Pa da mi ne bi mogli postaviti ali prenoviti šole ali kaj podobnega, tega pa res ne verjamem. Prepričan sem, da bodo našo odločitev razumeli tudi Ločani in Preverjani. Treba jim je pa seveda točno Povedati kako in kaj. ^*°.iz Jcvšnik, poslovodja v Lipi in odbornik: ^ tem mandatu sem bil odbornik v občinski skupščini in sem kot Predstavnik naše KS na svoji koži občutil nemočnost te funkcije. Center pač živi za sebe in mu je za periferijo malo mar. Moje mnenje je, da nam lokalna samouprava daje lepe možnosti in da bomo napravili veliko napako, če te Priložnosti ne bomo izkoristili. Denar bo, dela voljnih ljudi pa tudi imamo dovolj. Ne vem kake industrije v Slivnici ne bomo imeli nikoli, mislim, da si je tudi želimo ne, bomo pa sčasoma ustvarili Prijeten ekološko neokrnjen kraj, ki bo zaživel z jezerom in turizmom. Zagnanost bo gotovo večja, ko bomo sami, in iz denarja, s katerim bomo gospodarili, bomo znali potegniti več. Res bi bilo škoda, če ne bomo za naš načrt uspeli pridobiti tudi Ločanov in Prevorjanov. Brez njih skorajda ne moremo uspeti. Srečko Veber, predsednik sveta KS V naši KS smo se odločili in svojih odločitev ne moremo spreminjati. Poskušali smo doseči svojo občino, in ko to ni šlo, smo se odločili, da raje ostanemo v šentjurski. Nič nimamo proti Slivnici, le nesmiselno se nam zdi zdaj, ko smo skupaj zgradili šentjursko občino, pričeti graditi še slivniško. Osebno sem prepričan, da bodo večje občine uspešnejše. Slavko Štancer, upokojenec iz Loke: Ne vem, zakaj so se pri nas vsi tako odločno obrnili proti slivniški občini. Meni osebno je pravzaprav vseno, zdi pa se mi, da bi z ozirom na našo socialno in demografsko ogroženost bila slivniška občina bolj siguren garant, da bodo našemu območju namenjena sredstva pri nas v resnici tudi ostala. Šentjur je le nekoliko daleč in tudi čisto druge interese ima. Za samostojno občino smo pa v Loki menda le premajhni. Mirko Pajek, predsednik sveta KS Prevorje: Pri nas je vse jasno: na zborih občanov smo se odločili, da se ne damo in pri tem ostajamo. Šentjur se nas sedaj, ko se je desteletja razvijal na naš račun, hoče otresti in nas prepustiti Slivnici. Še šolo bi nam menda najraje vzeli! Naši občani so ogorčeni. Na referendum bodo šli, toda nova občina zagotovo ne bo izglasovana. Marija Frece, vodja šole na Prevorju: Na Prevorju so vsi proti novi občini, in to brez pravih razlogov. Mislim, da se premalo zavedajo, da bo njihov vpliv v veliki šentjurski občini prav neznaten in da bi imeli v manjši enotah več možnosti, da uveljavimo svoja stališča. Demografsko ogroženost, v kakršno bo gotovo spadala vsa slivniška občina, je za nas določena prednost, ki je ne kaže kar tako pozabiti. Tudi zaradi naše šole ne, ki je vse doslej nismo uspeli dobiti, dobil pa jo je Šentjur prav na račun naše nerazvitosti. Igor Podgoršek iz Gorice, predstavnik LDS Občina Slivnica lahko preživi! Toda samo s preživetjem v LDS nismo zadovoljni, zanimajo nas boljše možnosti. Od najbolj odgovornih v sedanji občini smo zahtevali jasne odgovore na osnovi katerih bi se ljudje morali odločati. Pa jih nismo dobili, zato so odgovorni za zaplete z Loko in Prevorjem. Zaradi tega vse skupaj izpade kot bitka za stolčke, ne pa za boljše pogoje življenja. Vodstvo slivniške KS je dalo pobudo za razgovor o tej sporni temi. Dobrinski gasilski dom je bil priča njihovim neuspešnim razgovorom. Vsi so ostali pri svojem in preložili odgovornost na 29. maj in glasovalce. Kaže, da bodo nad njihovo neslogo še naprej držali roko Šentjurčani. F. Kovač Šentjurska NOVICE POSLOVNA STRAN ' ■ , SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA NAKUP KURILNEGA OLJA NAKUP NAD lOOO 1 - PLAČILO NA S OBROKOV S ČEKI BREZ OBRESTI PRI PLAČILU V ENKRATNEM ZNESKU PA VAS BOMO NAGRADILI Z BREZPLAČNIM PREVOZOM KURILNO OLJE JE IZREDNO VISOKE KAKOVOSTI Z NIŽJIM ODSTOTKOM ŽVEPLA (00 0,3) KOT GA DOVOLJUJEJO STROGI EVROPSKI STANDARDI. NJEGOVO STRDIŠČE JE ŠELE PRI -10°C POKLIČITE NAS, ŽE SEDAJ BOMO POSKRBELI, DA VAM BO JESENI IN POZIMI TOPLO! Naročila; Telefon 063/33 931, Fax 063/411106 Še/ttjurska NOVICE FOTOREPORTAŽA Z ju rje vanja Pa smo imeli tudi v Šentjurju svojo pravo "fešto". Na cestah, v Zgornjem trgu in pred tržnico se je tri dni kar trlo ljudstva. Predsednik Turističnega društva g. Mastnak seje pohvalil s 300 aktivnimi udeleženci ter preko 8000 obiskovalci. V Zgornjem trgu si je Jurjevo povorko, program ter razstave kulinarike, 'učnih del, cvetja in slik ogledalo okrog 2500 obiskovalcev. Na seJmu, kjer je bilo okrog 80 stojnic domačih in tujih obrtnikov, hgovcev ter kramarjev, so našteli okrog 3000 sejmarjev, na veselici isti večer pa prav nič manj gostov. O sklenjenih poslih n' Podatkov, gostinci pa si gotovo manejo roke. Kaže, da so z izkupičkom zadovoljni tudi v Turističnem društvu, a se o številkah Še ne marajo pogovarjati. Povorka konjskih vpreg "Klasični" sejemski artikli so šli najbolje v denar Brez "Trte" z Dolge gore ne gre več! Tudi nekaj "kšefta" je bilo Revija pevskih zborov: mlada nadebudna napovedovalka se pri poljubljanju ni zmotila niti enkrat Srečanje kmetijskih in ži\ Srednja vrtnarska kmetijska gospodinjska šola Celje je bila organizator letošnjega tradicionalnega srečanja kmetijskih in šiviljskih šol Slovenije, kije bilo v soboto, 14. maja, v Šentjurju. Živahen živžav mladih kmetijcev ni ostal zaprt v šolskem dvorišču. Takoj po otvoritvi srečanja so na Mestnem trgu pred Resevnino Blagovnico pričeli s kulturnim maratonom, ki sicer ni bil maratonsko dolg, bil pa je prijetna popestritev šentjurskega kulturnega utripa. Žal odziv Šentjurčanov ni bil prav množičen in so si sami krivi, da so zamudili nekatere prav domiselne predstavitve šol in običajev iz vse Slovenije. Brez čaščenja in ponujanja "žlahtne kapljice" seveda ni Iških šol v Šentjurju šlo, poslušalcem pa so se bolj prikupili Novogoričani, ki so temperamentno po svoje postregli s čudovitimi letošnjimi češnjami. Ves popoldan so se vrstila tekmovanja, nekaj je bilo prav resnih, npr. spretnostna vožnja s traktorjem, večina tekmovalnih disciplin pa je bila zabavnega značaja: vozili so vodo s samokolnicami, naskakovali pravega konja, risali domače živali itd. Vzdušje, ki gaje vešče pomagal ustvarjati tudi Branko Vareško s svojo audio tehniko, je bilo ves čas na višku in bi se ustvarjalci šentjurskih "odraslih" zabav pri mladih kmetijcih lahko mnogo naučili. Zmaga je ostala doma oziroma je odšla v Celje, kar pa pri vsem skupaj niti ni najpomembnejše. Kot po navadi so tudi letos pripravili bogato razstavo svojih dosežkov. Poleg predmetov in običajev iz kmetske sedanjosti in preteklosti so bile bogate vezenine in pletenine ter prava olimpiada testenin odlična paša za oči. Srečanja na Lovskem domu Podjetje Švagula, znano po tem, da si prizadeva za slovensko kulturo, narodno izročilo, domačo obrt in glasbo ter izključno slovensko kulinariko, je 30. aprila pripravilo srečanje mladih harmonikarjev. Nastopajoči so bili učenci samih znanih glasbenikov Roberta Zupana, Tineta Lesjaka, Mira Klinca ter drugih. Nastopili so: znani član orkestra mladih harmonikarjev Primož Klemenc, lanskoletna dobitnica zlate plakete v Ljubečni Mojca Črešnar, kitarista Loti Žlavs in Matjaž Zavšek, Alenka Zavšek, lanskoletna nagrajenka iz Ljubečne mala Tanja Čretnik ter dobitnika zlate in srebrne plakete v Ljubečni Danilo Jereb in Franci Falant. Nastopajoči so dodobra ogreli dlani poslušalcev in poskrbeli za lep popoldan na Lovskem domu. 14. maja so na Lovskem domu gostovali "Štirje kovači" iz Slovenj Gradca. 21. maja je podjetje Švagula gostilo konjiške slikarje, ki so od 9. ure naprej slikali šentjurske motive, ob 19. uri pa so odprli slikarsko razstavo Jožeta Žlavsa, ki si jo še vedno lahko ogledate.______________________________ Neodvisnost - KNSS Alpos se je postavil V soboto, 14. maja, je bilo po daljšem času spet nekaj sindikalnega športa. Osnovna organizacija Neodvisnosti - KNSS (Tomšičev sindikat) iz Cevame je pripravila športno srečanje: 8 ekip se je pomerilo v malem nogometu in v ribolovu. V nogometu je prvo mesto osvojil Dekor iz Kozjega pred Cevarno II in Cevarno I, v ribolovu pa je g. Marjan Videc s 3 kilogramskim krapom prinesel prvo mesto Cevarni I. Duša tega srečanja g. Arzenšek je povedal, da sta oba konkurenčna sindikata Neodvisnost in Svobodni sindikat na igrah lepo sodelovala, zato je tudi zaključek z resnično uspelim piknikom na Ribiškem domu na Tratni bil takšen, kot se spodobi. Organizatorji se zahvaljujejo pokrovitelju Cevarni ter direktorju Marotu za izdatno pomoč, niso pa pozabili tudi na druge sponzorje. To so: sindikat SSS, L. Strašek, M. Gaberšek, A. Čadej, V. Romih, AHAC, Jurmes, pekarne Rogaška, Jager in Bučo, J. Oset, M. Gajšek, P. Cocej, I. Rečnik in Resevna. Radovan Gobec v Šentjurju Pevska oziroma zborovska kultura je v Šentjurju v polnem razmahu. Sredi aprila je imel koncert moški zbor, sledila je občinska revija, 7. maja pa se je predstavil ženski zbor. Profesor France Klinar, ki že vrsto let dirigira zboru, žanje z njim iz leta v leto lepše uspehe. Pevke so koncert pričele s skladbo B. Ipavca Zapuščena, sledile so zahtevna Gallusova skladba ter redko slišana staroslovansko - cerkvena skladba Veličanje Kirila i Melodije ter skladbe Ježa, Kramolca, Fleischmanna in Močnika. Drugi del koncerta je dirigent posvetil našemu znanemu skladatelju Radovanu Gobcu, ki bo 1. junija proslavil častitiljivi 85. rojstni dan. Povabilu na koncert se je slavljenec odzval, s čimer je koncert mnogo pridobil. Pevke so gospoda Gobca na odru prisrčno pozdravile, mu poklonile cvetje in skromno spominsko darilo ter mu zaželele dobrega zdravja in nadaljnih skladateljskih uspehov. Radovan Gobec seje zelo laskavo izrazil o kvaliteti zbora. Zbor je med letom uspešno koncertiral v Laškem in Konjicah ter se udeležil pevske revije doma. V okviru zbora deluje tudi oktet, ki nastopa na raznih komornih prireditvah. Zbor odlikuje visoka glasbena raven, kije zasluga dirigenta prof. Klinarja in požrtvovalnosti pevk. Letos jeseni bo otvoritev prenovljene Ipavčeve hiše. Za to priložnost naj bi oba zbora, ženski in moški, pospešeno študirala Ipavčeve skladbe. Vrsta Ipavčevih skladb je pisana tudi za mešani zbor in bi bilo priporočljivo, da bi jim oba zborovodja posvetila vso pozornost ter jih naštudirala s tenorji in basi v moškem in soprani in alti v ženskem zboru. Ob otvoritvi doma Ipavcev bi bilo lepo poslušati izključno njihove skladbe v priredbah za moški, ženski in mešani zbor! Ernest Rečnik Z VSEH VETROV Pevci z OŠ Šentjur na Usci V aprilu smo imeli pevci MPZ OŠ Šentjur dvodnevne intenzivne vaje v Tončkovem domu na Lisci. Vaje so imele dvojni namen: utrjevanje pesemskega gradiva in razvijanje družabnosti med pevci zbora kot nagrado za vloženi trud med šolskim lotom. 49 članov zbora od petega do osmega razreda je utrjevalo zlasti težje, zahtevnejše pesmi, dodali pa smo tudi kakšno za sprostitev in v lastno veselje. V Prostem času smo se lahko oddahnili v čisti in še dokaj neokrnjeni naravi ali pa smo se igrali na domiselno urejenih 'griščih. Pokrajina je bila še okrašena z manjšimi kupi snega, ki so delovali zimsko in v skladu z mrzlim vetrom, kije °d časa do časa zamajal gole krošnje mogočnih dreves. Po popoldanskih vajah m večerji smo se pripravljali na večerno zabavo, ki je v sobah trajala do jutra. Še dokaj zaspani smo drugi dan nadaljevali z •ckreacijo in dopoldanskimi vajami. Ta dan je prišlo na Lisco kar nekaj pravih planincev, ki planine osvajajo peš. 3e vaje so nam bile izredno všeč. Samo želimo si lahko, da bi se še kdaj ponovile. Utrdili smo mnoge pesmi in postali še koljši prijatelji. Mnogi pravijo, da pesem združuje, in zdaj to verjamemo tudi mi. Jasna Drešček in Alenka Leskovšek Ob Bo letnici smrti Ivana Romiha Ivan Romih, kmečki fant in malo poznan pesnik s Planine, se je rodil na kmetiji Romihovih leta 1917 na Selah pri Planini. Skupno s starši je bil med vojno pregnan v Srbijo, kjer seje leta 1944 njegovo koprnenje po domači Planini mnogo prerano končalo v valovih Donave. Ob 50 letnici njegove smrti je njegov brat Miha zbral in izdal njegove Pesmi iz pregnanstva. Šentjurske novice se oddolžujejo njegovemu spominu z objavo treh pesmi iz njegove zbirke. M oj dom O dom premili, dragi, ostal v sivi si daljini, obrača tožno mi srce tja k sončni se Planini. O le po njej jaz hrepenim in k njemu rad bi šel, mnogo že prehodil sem, utrujen zdaj in nevesel. Čim dalje tu prebivam, tem manj poznam veselja, trpljenje me ubija in k tebi žene želja. O, kdaj izpolnijo se želje, ki v nemirnem srcu spe? Duša moja le vzdihuje, al’ obupati ne sme. Pozdrav planinskemu dekldru Tam gori hiška ti stoji, sred pisane dobrave, v ta dom Planine sončne hči pošiljam ti pozdrave. In kadar me zanese pot v daljine nepoznane, spomin odnesem zvest odtod, ljubezen mi ostane. Al’ kadar pridem spet na dom, oj srečna tista leta, takrat spet tebe videl bom, planinskega dekleta. Sanj e Mesec zopet seje vrnil, vrnil seje zvezd sijaj, jaz pa v sanjah se povrnil zopet sem v domači kraj. Sem hodil po domačih krajih, tam videl znane sem ljudi, sem slišal ptičke pet po gajih, gledal žito, kak’ zori. Ali noč kaj kmalu mine, razsvetli se hrib in dol, najlepši sen takoj izgine, ostane žalost mi in bol. Uredništvo s policijske postaje V maju in aprilu so naši policisti poleg rednega dela izvedli več akcij in poostrenih nadzorov cestnega prometa. 8. aprila med 5. 'n 9. uro zjutraj so vzeli pod lupo križišče v Šentjurju. Našteli so 37 prekrškov, 28 so jih sankcionirali z mandatnim kaznovanjem sami, 6 kršiteljev pa se bo srečalo s sodnikom za prekrške. Le trije so jo odnesli le z opozorilom. 26. aprila in 13. maja so spravljali v red mlade motoriste in mopediste, ki so že pričeli s svojo poletno ofenzivo. Ustavili so J'h 40, osmim so napovedali randi s sodnikom za prekrške, šestim pa so namenili le resno opozorilo. Alkohol se še vozi po cestah. V treh akcijah so policisti ustavili 129 voznikov, z alkotestom sojih preiskusili 37, sedemnajstkrat Je pozelenelo, 24 voznikov pa je iz različnih razlogov nadaljevalo svojo pot peš. V aprilu so obravnavali 155 prometnih prekrškov, 22 kaznivih bajanj, 38 prometnih nezgod, odvzeli so 25 vozniških in 28 Prometnih dovoljenj. Opaznejši dogodki 21. aprila zvečer je v bistroju zraven Petrola "ordiniral" V .J. iz Šentjurja. O. R.-ja je težje telesno poškodoval, potem ko so ga stlačili v marico, pa se je znesel tudi nad policijskim avtomobilom in mu temeljito "popravil" zadnja vrata. Z njim bodo račune poravnali na sodišču. 22. aprila seje zgodila nenavadna nesreča. Mladoletni B. R. iz Šentjurja je družinski spor sklenil dokončati s spustom po strelovodu. Pri tem pa je bil neroden in je padel s Četrtega nadstropja na nadstrešnico pred vhodom ter si poškodoval hrbtenico in zlomil nogo. 29. aprila je v traktorski nesreči izgubil življenje Roman Koprivc iz Paridola. S traktorjem je na poti proti Repušu na težko prevoznem ovinku zapeljal na grbino in se prevrnil. Traktor, ki je bil brez zaščite, gaje pokopal pod seboj. 14. maja seje zgodila težka prometna nesreča v Vrbnem, Branko Jakopec iz Celja je s svojo Opel Calibro iz neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas in silovito trčil v nasproti vozečo Lado, last Vladimirja Broza. Ta je bil težko poškodovan, njegov sopotnik Srečko Gaberšek iz Šentjurja pa je poškodbam med prevozom v bolnišnico podlegal.______________________________ l3.pohod krajanov Ponikve Spomladanski pohod na Ponikvi ob dnevu zmage je postal že tradidicija. Letos, 8. maja, se ga je udeležilo 58 ekip in po razdeljenih malicah sodeč, kar okrog 500 občanov. Za organizacijo pohoda sta bila "kriva" KS Ponikva in TVD Partizan, za golaž pa so poskrbeli odlični "avtorji" iz Gostišča Vovk. Pot od šolskega dvorišča na Ponikvi do lovskega doma na Tičevem je bila dolga, oteževale in popestrile so jo različne postojanke, kjer so morali pohodniki pokazati svojo spretnost in zbranost. Organizatorji so jo lepo označili tako na zemljevidu kot z ustreznimi označbami na terenu, toda na žalost so se med nadebudnimi udeleženci $1» i;,l& našli tudi takšni, ki so na nešporten način poskušali zavesti druge ekipe in so kažipote prestavljali. Na cilju je bilo poleg odličnega golaža mogoče dobiti tudi pijačo ter različne dobrote z žara, lovci s vse občine pa so se tam pomerili tudi v tradicinalnem streljanju na glinaste golobe in v streljanju z malokalibrsko puško. Ob koncu prijetnega dne so razglasili zmagovalce. Med člani je zmagal "Ok-tet"(tudi to je že tradicija), med družinami so se najbolje odrezali "Nahrbtniki", pri mladincih "Hrkli" in med osnovnošolci "8.maj". Zmagovalci so poželi zaslužen aplavz, še posebej pa so pozdravili najstarejšega in stalnega pohodnika 73 - letnega Alojza Zupanca, ki je vsem dokazal, da mu spomladanska utrujenost ne more do živega. J. M. Ljudsko izročilo v krajevnih imenih in legendah iz Šentjurja in okolice (Povzeto po Jurjevem listu šentjurskih osnovnošolcev) Blagovna Ime je dobila po grofu Blagvi, ki je bil potomec celjskih grofov, po drugi verziji pa po gobah blagvah, ki tamkaj rastejo. Na Blagovni je bil rudnik zlata, od tu ime Zlateče. Ob graščini je bil velik park s spomenikom opici, ki je bila ljubljenec nekega graščaka. Opazovala ga je, kako se brije in še sama poskusila. Prerezala si je grlo in poginila. Graščak ji je postavil spomenik. Primož Se imenuje po cerkvi Sv. Primoža in Felicijana. Mimo je vodila stara rimska cesta proti Ptuju. Tod mimo naj bi potovala in tu tudi maševala Ciril in Metod. Primož je bil rojstni kraj razbojnika Guzaja. Kraški svet je nudil skrivališča pred Turki -Primoškajama. Črnolica Izročilo pravi, da se vas imenuje po zelo premožni lastnici najlepšega posestva v vasi. Ta premožna in tudi lepa gospa je imela en del obraza črn. Kako je prišlo do tega, da je imela del obraza črn, ljudsko izročilo ne pove. Ljudje domnevajo, da je bila v tesnih stikih z rifniškimi gospodi in je morda zaradi ljubosumnosti rifniških gospa doživela hudo maščevanje. Ljudje so jo cenili, zato se kraj imenuje po njej Črnolica. Sveta Rozalija Nekoč je živela pobožna gospa Rozalija. V kraju Videž so še danes vidni odtisi njenih kolen na kamnih, kjer je klečala, ko je molila in luknja, ki jo je napravil njen dežnik. S svojo molitvijo je pregnala kugo, zato so v njen spomin postavili cerkev in jo imenovali po njej. Kamenje za cerkev so znosili z Lipice, kjer so bile razvaline gradu. Sveti Ahac V zvoniku ima baje zvon iz grajske rifniške kapele, ki je služil za klicanje tlačanov. Ob obzidju cerkve je pokopanih 7 Napoleonovih vojakov. Stopče So dobile ime po stopah, s katerimi so phali ječmen ali kašo. V starih časih je bilo tam veliko mlinov. Vodruž Tam, kjer je zdaj vas, naj bi bilo nekdaj jezero. Voda med Rifnikom in nasprotnim hribom si je tu s težavo utirala pot v dolino in je zastajala. Temu območju so ljudje rekli Vodršina, iz tega pa je nastalo ime Vodruž. Legenda Kamniti most ljubezni Povest se dogaja med rifniškim in dva kilometra oddaljenim ploštanjskim gradom in pripoveduje o nesrečni ljubezni grofične s Ploštanja in rifniškega viteza. Med lepim dekletom s Ploštanja in sinom rifniškega gospoda seje vnela ljubezen. Toda gospodar ploštanjskega gradu nikakor ni maral rifniškega zeta v svojo rodbino. Gradova je povezoval drzen kamniti most in na njem sta se v varstvu noči večkrat skrivaj srečevala mladi vitez in njegova izvoljenka. Za te sestanke je zvedel njen oče in je skoval načrt, kako bo za vse čase uničil ljubezen med mladima. Skrivoma je izruval ključni kamen mogočnega oboka. V viharni noči sta bila zaljubljenca spet domenjena. Silna ljubezen grofične s Ploštanja jo je gnala k njenemu ljubemu in ona je prva stopila na most. Silni obok seje zamajal, pokrajina je zaplesala pred grofično, ki je skupaj z mostom zgrmela v Kozarico. Med okoličani je še ohranjeno nadaljevanje te pripovedke. Zaljubljeno dekle naj ne bi utonilo, voda jo je odnesla po skrivnem kanalu in jo vrgla na dan pri planinskem gradu. Nekatere različice pravijo, da sta se zaljubljenca tam spet našla, druge pa, da je lepa Ploštanjka pozabila na svojega dragega. Zlato tele V ljudskem izročilu živi tudi pripoved o zlatem teletu, ki ga Šentjurčani menda že stoletja zaman iščejo. Rifniški graščaki so ugotovili, da imajo premalo vojakov, da bi se lahko obranili pred Turki. Zgradili so si dva podzemna hodnika, prvi naj bi vodil do Kozarice pri Jakobu, drugi pa se je končal ob Voglajni, ki so ju uspešno uporabljali za različne namene. Ob zadnejm večjem napadu Turkov je rifniška grofica obupala. Vse svoje premoženje je dala pretopiti v zlato tele, ki je bilo napolnjeno z nakitom in dragocenimi kamni. Vse to je pri pobegu hotela odnesti s seboj, a ji je menda zmankalo časa in je svoj zaklad dala zakopati nekje pri izhodu iz predora. Zaklad, ki je tam ostal, še vedno čaka srečnega najditelja. Spoštovani g. urednik Za "Vašo stran" vam pošiljam tole Pesem, ki jo je moja stara mama pela v svojih otroških letih na paši. Časopis se j' dopade in želi, da še naprej ostane takšen. Pek Če peka bi ne bilo, je siromak meščan, saj njega preskrbuje s Pecivom dan na dan. Ponoči vse počiva, ^e pek še pred pečjo ubada se z loparjem, da lačen svet ne bo. Rogljički,žemlje, preste, Pri njem se vse dobi, čini več mu jih pojeste, tem bolj ga veseli. V.M. Tudi v Seiiškarjevi ulici se dogodi kaj veselega Ne dogodi se vsakomur, da dočaka 80 let, pa tudi to, kar se je zgodilo meni, se ne dogaja tako pogosto. Na večer moje obletnice so se pred mojimi vrati nenadejano pojavili sosedi s šopkom prekrasnega cvetja in z darili. Bila sem ganjena in prijetno presenečena ob toliki pozornosti do starega človeka. Ob kozarčku smo veselo nazdravili in po dolgem času sem celo pomagala zapeti. Hvala, sosedje! Justa Pintarič Spoštovani g. urednik! Sva redna bralca Šentjurskih novic in nama je posebno všeč rubrika "Predstavljamo vam". Zasledila sva, da v njej objavljate tudi pesmi bralcev in prosiva, da po možnosti objavite tudi najini. J. D. in R. R. s Planine M aj Pomlad prihaja v cvetovih maja. Drevje zeleni, mene pa srce boli. Spomnim leto se nazaj, ko skupaj smo čakali maj. Sama za mizo zdaj sedim in grenko se solzim. Le tecite, grenke solze, dokler ti ne vrneš se! Ko v poletju žito zarumeni spet podava roke si! Prijatelji smo kot nekdaj, med sestrami in brati, in lepa roža nam cveti -to si ljubezen ti. R.R. Poročila matične službe Poročili so se: Obvestila javnega komunalnega podjetja Šentjur Brahim Jakupi iz Prištine in Lidija Cmok iz Luterja, Leon Jesih lz Slatine in Metka Zidanšek iz Dramelj, Borut Herič s Smiklavža in Marjetka Brglez iz Goričice, Viki Pušnik s Planine in Karmen Leskošek z Brezja, Umrli so: Janez Golež(74) iz Grobelnega, Jože Maruša(63) iz Črnolice, Franca Lokovšek (76) iz Završ, Albina Obrez (84) z Repuža, Marjan Šabec (45) s Straže na Gori, Roman Koprivc (62) iz Paridola, Franc Mulej (37 iz Vodul. tl- razstava obrti v Šentjurju Obrtna zbornica Šentjur prireja od 11. do 14. junija v tržnici razstavo obrtnih izdelkov in storitev, na razstavi bodo sodelovali eolski tehnični krožki ter podjetja, nekatere razstavljene izdelke bo možno tudi kupiti._________________________________ Ustanovni občni zbor društva izgnancev Društvo izgnancev Šentjur vabi vse člane in vse tiste, ki želijo postati člani njihovega društva na ustanovni občni zbor, ki bo 29. maja ob 10. uri v prostorih hotela Alpos v * nedeljo Šentjurju. Prodaja na tržnici Obveščamo vse, ki želite na tržnici prodajati zelenjavo ali druge artikle, da se javite na sedežu JKP ali na telefon 743 - 108, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Dežurstva Izven rednega delovnega časa dežurajo: VODOVOD Mihael Tacer, Ul. D. Kvedra 24, Šentjur, telefon 743 840, od 1. do 15. v mesecu, Marjan Cingl, Goričica 30, telefon 742 466, od 16. do zadnjega v mesecu. KANALIZACIJA, JAVNA SNAGA, POKOPALIŠČE Slavko Tanšek, Dobrotinškova 26, Šentjur, telefon 741 317 - dežura ves mesec. Šentjurske NOVICE Z VSEH VETROV l|i m I Kmetijski nasveti Varstvo žit Proti plevelom ste že škropili, zdaj ko je pšenica v fazi zastavičarja in ječmen že klasi, se je pričela močno pojavljati pepelasta plesen. Svetujemo, da posevke, ki imajo rumeno rjavkaste pege na zadnjih treh listih, poškropite z enim od naslednjih pripravkov: TILT 250 TC - 0,3 do 0,5 l/ha (karenca je 35 dni), BAVLETON EC 125 - 1 do 2 l/ha (karenca 35 dni), FOLICUR PLUS - 0,75 do 1 l/ha (karenca 42 dni), IMPACT -1 l/ha (karenca 35 dni). Varstvo koruznih posevkov Ko vznikneta koruza in plevel, lahko škropite proti plevelom z naslednjimi pripravki: HERBOCID 2,4 D-0,8 do 1 l/ha (koruza naj bo visoka največ 20 cm), LENTAGRAN EC 450 1,5 do 2 l/ha (ko imajo pleveli 4 - 6 listov), RADAZIN - 5 do 8 l/ha (takoj po vzniku). Proti lobodi - beli metliki uprabljamo BANVEL 450 0,6 l/ha najpozneje do 6. koruznega lista. Isti preparat lahko uporabimo tudi na krompiriščih. Divji sirk in posamezne trave zatremo s TELL 75 WG 40g/ha , njivski slak pa z DEHERBANom 2,4D =,8 do 11/ha - koruza naj bo visoka največ 20 cm. Varstvo krompirišč in krompirja Po vzniku krompirja in plevelov uprabljamo: SENCOR 0,5 do 0, 75 kg/ha ali BASARGAN 600 1,5 do 2 l/ha. za zatiranje ozkolistnih plevelov je priporočljiv AGIL 100 EC 0,8 do 1,51/ha. Za zatiranje koloradskega hrošča uporabljamo: EKALUX 25 EC 0,8 do 1,5 l/ha - škropimo, ko na več kot 15% grmov najdemo več kot 15 ličink, ZOLONE LIQUIDE 1,5 do 2 l/ha, KARATE 2,5 EC 0,2 do 0,3 l/ha. Proti krompirjevi plesni škropimo preventivno, ko se strnejo vrste: ANTRACOL 2 do 3 kg/ha, DITHANE M45 1,5 do 5 kg/ha, CUPRAMIK 3 do 4 kg/ha. Kurativno škropljenej opravimo, ko se je bolezen že pojavila, po napovedi antifitiftorne službe. Plesen prepoznamo po rumeno rjavkastih zabrisanih pegah na zgornji strani listov in snežno beli plesnivi prevleki na spodnji strani. Uporabljamo: CUPRAMIK 3,5 kg/ha, RIDOMIL M2 2,5 do 3,5 kg/ha, DITHANE M 70 3 kg/ha, CUPRABLAU 3 do 4 kg/ha Varstvo krmne pese Lahko se pjavijo pesni bolhači, ki lahko v nekaj dneh poplnoma uničijo posevek. Nujno je vsakodnevno opazovanje. Za zatiranje uporabimo: LEBAVCID 1 do 1,5 l/ha, ZOLONE LIQUDE 1,5 do 2 l/ha, ACTELLIC 0,5 do 1,5 l/ha. Tatjana Tisel, ing. agr. Lubadar povzroča katastrofo v gozdovih Zaradi dolgotrajnih suš v preteklih letih in splošne oslabelosti gozdov je prišlo do močne razmnožitve smrekovega lubadarja. Posledice so se pokazale v obliki številnih žarišč oslabelih in suhih dreves. Na območju celjske regije smo gozdarji evidentirali2200 žarišč in je bilo posekanih 23000 kubičnih metrov smrekovine. Mali in veliki smrekov lubadar sta najbolj nevarna izmed vseh vrst podlubnikov. V normalnih razmerah sta neškodljiv sestavni del gozda in imata nalogo izločati oslabela drevesa iz sestoja. Trenutno stanje pa je tako, da lubadar ne naseljuje le oslabelih dreves, ampak zaradi prenamnoženosti napada tudi povsem zdrava. Znaki napada lubadarja Visoke temperature v letošnjem marcu so spodbudile lubadarja k njegovi razdiralni aktivnosti mesec dni prej kot ponavadi. Spomladanske lubadarke spoznamo po kupčkih črvine na skorji, kapljicah smole, ki se cedijo po deblu, rumenkasto rjavih krošnjah, osutju iglic in odstopanju lubja od debel. V gozdovih so ponekod še vedno tudi jesenske lubadarke. Te spoznamo po rjavih iglicah, osutih krošnjah in odpadanju lubja. Kako ukrepati Napadena drevesa je nujno takoj posekati in izvesti zatiralne ukrepe. Če je v žarišču več kot 5 dreves, je potrebno še pred posekom obvestiti lokalnega gozdarja. Lubadarko oklestimo in olupimo, lubje, napadene veje in vrhač zložimo v kupe in jih ob varnem vremenu sežgemo. V sušnem in vetrovnem vremenu ne kurimo! Kadar sečnih ostankov ni možno zažgati, vam bo lokalni gozdar svetoval uporabo kemičnih sredstev. Odredba o zatiranju podlubnikov Vsak lastnik iglavcev je dolžan poskrbeti za pravočasno sanacijo žarišč lubadarja (Ur.l. 14/94), za temeljito opravljene zatiralne ukrepe pa mu bo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo izplačalo 791 do 1237 tolarjev denarnega nadomestila za kubični meter posekanih lubadark. Če sanacije žarišča ne bo opravil v desetih dneh po prejemu odločbe, bo nujne zatiralne ukrepe na njegove stroške izvedlo pooblaščeno gozdarsko podjetje. Redna sečnja smrek v ogroženih in potencialno ogroženih območjih se mora odložiti do 15. septembra! Za dodatne informacije se obrnite na Javno gozdarsko službo Šentjur, telefon 741 174. Robert Hostnik, dipl. ing. gozd. KEMIČNA ČISTILNICA, PRALNICA IN LIKALNICA MAČKO SE K Ekspresno čiščenje oblačil Cesta Kozjanskega odreda 4 Šentjur, Tel: 063/741 836 ŠuttCJureke NOVICE IZ ZGODOVINE NAŠIH KRA/EV T ~ * - ; ^ te Planinske kronike Tržani so imeli tudi svojo tlako: od vsakega posestva so morali dati v grad po vrečo moke, gnati svinje v gozdove na ^‘r. čistiti sneg na gradu, pomagati pri popravilih na gradu, po potrebi ograditi tr8> iti dvakrat na leto kot grajski sli do 3 tnilje daleč itd. Trški bajtarji pa so morali sinči grajske ovce, ometati grajske dimnike in služiti grajskim kot sli. dan sv. Florjana leta 1646 je na Planini izbruhnila kuga, kije 10 mesecev gorila po bližnji in daljni okolici. Župnišče v Pilštanju je popolnoma izumrlo, v Šentvidu sta zbolela kaplan in župnik, na sam planinski grad pa kuga ni Prišla. Skupaj je umrlo več kot 2000 ljudi. Za časa grajskega upravitelja Janeza Herverta je bila cela vrsta prepirov in Pravd. Zanimiva in smešna hkrati je Velika pravda z Jurkloštrom, ker je Planinska sodna oblast kaznovala jurklošterskega podložnika Jurija Kopečarja, ker seje v planinskem okraju Pregrešil z neko žensko, ter Retio Rupert, ki je bila naznanjena zaradi Prešuštvovanja, in še nekaj jurkloštrskih Podložnikov. Spor sta pomagala reševati tudi dva deželna komisarja, ki sta Zaslišala tudi mnogo planinskih in jurkloštrskih podložnikov. Toda z njihovim pričanjem si nista mogla kaj dosti pomagati, saj so le - ti govorili vedno svoji gosposki v prid. Pomagati sta s> hotela tako, da sta Planinčene zaslišala v Jurkloštru, Jurkloštrčane pa na Planini. Zdaj pa sta obe strani govorili ravno uasprotno. Kaže, da so se gosposke res hudo bali in so vedno reševali le svojo glavo. Pravda seje vlekla nekaj let in se je končala v Celju. Leta 1724 je imel Janez Baptista Moscon velik spor s Planinčani zaradi prevelikih dajatev in tlake. Podložniki Jazbec, Kovač in Hrušovar, ki so bili glavni uergači, so morali v zapor v Gradec ter nazadnje še plačati veliko globo, čeprav je vse kazalo, da se upirajo upravičeno. Leta 1749 je takratni lastnik gradu Franc Karol Moscon napravil prvi avstrijski davkarski kataster, t. i. terezijanski kataster, v katerem je do potankosti opisana vsa planinska posest. V trgu je živelo 33 tržanov, vseh podložnih Posestev pa je bilo 273. Tržani so imeli 56 goldinarjev splošnega davka, poleg tega je desetina še znašala za 7 goldinarjev mesa, 102 škafa koruzne moke, 26 kapunov in 56 piščet, napraviti pa so morali tudi 56 dni tlake. Ostali podložniki so gradu dajali 536 goldinarjev davka, 597 škafov koruze, 30 škafov ržene moke, 59 škafov rži, 118 škafov ovsene moke, 665 škafov ovsa, imeli pa so tudi preko 1000 dni konjske V okolici Planine je bilo več ribnikov, največji je bil nekje pod trgom na poti proti Marofu, ob njem je tudi stal velik mlin, a je bil pridelek slab in grad od rib ni imel posebnih koristi. Iz Sevnične je dobil vsako leto 30 malih postrvi, vse ostalo pa so približno tako, kot se to počenja še danes, polovili divji lovci. (se nadaljuje) ter 972 dni ročne tlake. Bohor, kije bil še Planina v času graščaka Dr. Jožeta Goriška (1830) pokrit s pragozdom, je grajskim zaradi težke dostopnosti dajal le malo in se zanj niso dosti skrbeli. 40 sežnjev (100 debel) so vsako leto prodali savskim brodarjem, v gradu so porabili 90 sežnjev bukovih drv, podložniki pa so v grajskih gozdovih bolj ali maj prosto sekali drva za lastne potrebe. Grad je imel tudi tri žage na vodo in so zanje žagarji plačevali 13 goldinarjev davka. Na Planini je bilo še 17 vinogradnikov in ti so svojo vinsko desetino dajali krčmarju Dobršku (zdaj Lončaričeva hiša), ta pa je vino prodal za grajske. Doberšek je prvi imenovani krčmar na Planini. Še vedno je bila aktualna svinjska reja v grajskih gozdovih, vendar pa zanjo tedaj ni bilo več davščin. Tudi iz Šentjurju so gonili svinje na pašo v planinske gozdove. Zdenka Cehnar UL SKLADATELJEV IPAVCEV 3 63230 ŠENTJUR Tel.: 063/743 089 Vam nudi vse vrste šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, biro opremo, tiskovine, igrače, nakit, darila, itd. Posebno ugodno v mesecu maju: - šolski nahrbtniki od 980 SIT dalje - peresnice od 160 SIT dalje - nalivniki od 130 SIT dalje Možen nakup na odprto dobavnico. HVALA ZA VAŠ£ ZAUPANJU Šentjurska ZGODOVINSKE OSEBNOSTI NOVICE iliiili 51 = *; Razbojnik Guzaj Franc Šarkl-Guzaj seje rodil 12. novembra 1839 na Primožu pri Šentjurju. Kako je prehodil svojo življensko pot, se je ohranilo predvsem skozi ljudsko izročilo. Ljudje so ustvarili svoj lik in iz zrna resnice je vzklilo mnogo zgodb o njegovih prigodah in potegavščinah, ki jim lahko verjamemo ali ne. Marsikaj je bilo o njem že zapisanega. Leta 1931 je v Slovenskem gospodarju izhajala ljudska povest o razbojnikovem življenju, ki jo je napisal Januš Goleč. V pomoč mi je bil tudi roman Ernesta Tirana, ki je izhajal v Novem Tedniku pred približno desetimi leti. Zanimivo je, da ga večina opisuje s pridihom naklonjenosti. Imajo ga za nekakšnega slovenskega Robin Hooda, kije kradel bogatim in dajal revežem. Očitno so bila že v njegovih časih mnenja o njegovem razbojništvu deljena. Vsekakor je bil trn v peti tedanji oblasti in orožnikom, ki jih je dolgo časa vlekel za nos. Celo popival je z njimi, ne da bi ga prepoznali. Opisi njegove zunanjosti so bili namreč precej različni od njegove resnične pojave, kar je Guzaj s pridom izkoriščal. Bil je tudi mojster preobleke, saj ga zgodbe opisujejo kot prijaznega gozdarja, debelega nemškega gospoda in celo ženska krila mu niso bila tuja. Kako je Guzaj zašel na kriva pota? Tudi tu se mnenja razhajajo. Nekateri pravijo, daje bil vojni dezerter, spet drugi, daje k temu pripomogla ženska maščevalnost in kriva obtožba. Za domnevno ukraden srebrn pribor in precejšnjo vsoto denarja je bil na sodišču v Celju obsojen na zaporno kazen sedmih let in pol. Uspelo mu je pobegniti in se skriti pred orožniki. Okradeni ženski je sveto obljubil, da seji bo maščeval. Nekaj let kasneje so drvarji pod vrhom Rudnice našli sesedlo okostje in preperelo vrv na drevesu, ki je še držala nekaj kosti. Je Guzaj izpolnil svoje maščevanje? Guzaj se je skrival pri Drobnetu na Košnici. Drobnetova gostilna je bila precej od rok in vanjo ni zahajalo veliko ljudi. Z gospodarjem sta se poznala še iz vojske, ki sta jo skupaj služila. Skril gaje pod svojo streho in od tuje Guzaj delal svoje tatinske pohode in se shajal s svojo tovarišijo. Tu gaje srečala tudi smrt, a o tem kasneje. V času, ko je živel Guzaj svoje roparsko življenje, je bilo ljudstvo tlačeno, preobremenjeno s težavami, ki jim ni bilo videti ne konca ne kraja. Morda so mu tudi zaradi tega, največ pa zaradi odpora proti gosposki, marsikaj tudi odpustili, spregledali ali dodali celo romantičen pridih. Nečesa mu pa Sentjurčani vendarle niso odpustili... Tisti dan je bil v Šentjurju sejem. Vse polno je bilo stojnic in ljudi. Mešetarji in kramarji so kričali in vabili, ljudje so se drenjali, postopali okrog in barantali. Ta je prodajal čarobno mažo, drugi par volov in dobro si moral paziti, da te niso opeharili za denar. Tudi roparji so se spoznali na svoj posel. Samo trenutek nepazljivosti in žep je bil prerezan, denar pa le še preteklost. Orožniki so zatorej budno pazili, da bi tatu še pravi čas ujeli.Tudi Kovačev Tonček je postopal blizu sejemskega vrveža. Služba občinskega redarja se je za ta dan počasi iztekala in Tončku se je že mudilo domov, kjer ga je čakalo sedmero lačnih ust. Njegovo pozornost je pritegnila ženska s cekarjem, ki je imela že kar preveč moški korak. Pa tako brezciljno se je premikala, da se mu je zazdela še bolj sumljiva. Stopil je za njo in ji zaklical, naj se ustavi. Ženska se ni obrnila, samo pospešila je korak. Tonček je zdaj stekel za njo in ji poskušal presekati pot. Ko jo je dohitel, je na svoje presenečenje v ženski prepoznal Guzaja. Slednji je potegnil revolver in ustrelil. Skrivnostna ženska je že izginila brez sledi, ko so na prizorišče pritekli ljudje, ki so slišali strel. Tonček je uspel le še povedati ime storilca, nato je izdihnil. Guzaj je prelil kri nedolžnega. (se nadaljuje) Barbara Gazvoda Ljubljanska 26, 63230 Šentjur pri Celju Tel/fax: 063/743 151,741 151 Nudi montažo toplotnih (olje, plin), vodovodnih in inštalaterskih napeljav. Brezplačni nasveti z neobveznimi predračuni! TRGOVSKE STORITVE: - radiatorski ventili od 453,60 - radiatorski zaključek od 414,00 - enocevni ventili od 1.386,00 - termohidrometer 1.399,00 - objemni termostati 1.562,00 - sobni termostati 1.580,00 - stabilizatorji vodovodnega pritiska od 2.906,00 - kroglični ventili 1/2" 376,00 - plinske peči AURA 20 110.000,00 - plinski gorilec GAS-0 69.800,00 - oljni gorilec FBR-GR-0 53.899,00 - bojlerji, elektr. 801 14.347,00 - bojler 101 8.804,00 - fluo svetilke 2.161,00 - razdelilne el. omarice - cisterne za olje in plin od 1.228,00 Prometni davek 10-80% je vključen v cene. Za montirani material se plača le 3% p.d. Prodaja tudi na tri brezobrestne obroke - čeke ter na bančne kredite za čas od 8 mesecev do treh let! Šentjurske NOVICE ŠENTIURČANI PO SVETU | I gjg fSPg ■-1 ” S poti po Indiji in Nepalu D Kajuraha, kjer so se mladi učili umetnosti in lepote življenja, poletimo v Varanasi, sveto mesto in mesto umiranja. lo je miljonsko mesto ob Gangesu, prav tako sveti reki s tisoč imeni, ki jo Indijci častijo kot vir življenja in ob kateri želijo umreti. Blizu Varanasija je tudi eno od budističnih svetih mest- Sarnat, kjer je 'mel Buda svojo prvo pridigo, tako torej Varanasi častijo hinduisti in budisti. dostop do Gangesa omogoča v Varanasiju 52 ghatov - svetih stopnišč, ki so nanizana vzdolž osmih kilometrov obale. Pet velikih je namenjenih sveti kopeli, nekaj jih je namenjeno sežiganju mrtvih, na preostalih perejo. Vsak Indijec se zeli vsaj enkrat v življenju obredno okopati v Gangi. Ko je bolan ali ostarel, °b njej moli in prosi za zdravje, spet drugi Prosijo za dež ali dobro letino, vsi pa si želijo tu tudi umreti, saj pepel, ki ga vržejo v reko, omogoči preskok mnogih inkarnacij in ponovno reinkarnacijo v živo bitje. Zato so mnoge vile nekdanjih maharadž vzdolž obale preurejene v botele, kjer bogatejši čakajo smrti, revnejši pa jo pričakajo kar na stopniščih, ujihovi zadnji prihranki pa jim omogočijo nakup drv, s čimer uresničijo življensko željo, da jih na grmadi zažgo ln Pepel potresejo po reki. Vodič nas je že v hotelu skušal pripraviti na doživljanje Varanasija, ko nas je zmotil mimohod belo oblečenih menihov, sredi katerih je kot v pravljici hodila japonska princesa, ki je prišla častit enega od budističnih praznikov. Vedno znova doživljamo različne svetove na istem mestu, ob istem času... Z neurejenimi mislimi gremo spat, saj doživeti Varanasi pomeni pričakati sonce, ko se porodi iz nasprotnega brega Gangesa. Ob 5h zjutraj, skoraj v temi, se odpeljemo do stopnišč in se zlijemo z nemo množico romarjev, ki se oblečeni v jutranjem hladu kopajo v reki, zmočijo si tudi glavo, z rokami zajemajo sveto vodo in jo zlivajo med prsti, oči imajo zaprte, kot da so odpluli v nek drug svet. Mi pa se s čolnom odpeljemo vzdolž obale in po vodi spuščamo prižgane voščene svečke na drevesnih listih: ko se zlijejo s sveto vodo, bi se nam naj uresničile vse lepe želje... Oddaljimo se od nepregledne množice pisanih, mokrih teles in se približamo platojem, kjer gorijo grmade z umrlimi. Sinovi umrlega vodijo obred očiščevanja, kopanja umrlega, najstarejši polaga na truplo darove, tudi hrano, na koncu umrlemu navrta glavo in na več mestih prižge grmado. Iz otopelosti, ko zaradi nekakšne pietete nismo mogli fotografirati gorečih grmad, nas prebudi žareče sonce, ki se zlije po vsej gladini reke. Ta enkratni sončni vzhod je prišla častit japonska princesa; čisto blizu nas Obredno kopanje v Gangesu Sežiganje mrtvih drsi njen raskošni čoln, na katerem stojijo prepletenih rok menihi in njeno spremstvo in negibno zro proti soncu, izvoru življenja. Ko se izkrcamo na breg, ponovno stopimo iz pravljice v kruto resničnost. Vzpenjamo se po strmih stopnicah v predel mesta, poln svetišč in predvsem poln, nabit z ljudmi, ki kot sence blodijo po svetem mestu. Eni prosijo, mnogi obiskujejo številna svetišča, videti so odsotni, gledajo v prazno. Toliko nakopičene bede, pohabljenih, bolnih, ostarelih in onemoglih, ki žive človeka nevredno življenje, ni mogoče še kje videti. Ubijajoči občutek nemoči kakorkoli spremeniti to stanje človeka hromi, duši. Tako me je stiskalo v prsih, da sem vsa potna komaj uspela priti do avtobusa: želela sem si le proč, daleč proč. Vodič nam je prejšnji večer dejal, da bomo mi zapustili Varanasi, on pa nas nikoli. Danes mu to verjamem. Varanasi nam je nažrl duše in nam ponovno dokazal, da neskončne vdanosti v usojeno življenje ne moremo razumeti. Kljub novim spoznanjem nam je postala Indija vse manj razumsko dosegljiva, bolj oddaljena, mislim celo, da nas je v resnici spremenila, saj nam je začrtala in vtisnila v naše duše neizbrisni pečat. (nadaljevanje prihodnjč) Draga Kovač Škoberne POSLOVNA STRAN HB zavarovalnica triglav d.d. OBMOČNA ENOTA CEUE 63000 Celje, Mariborska c. 1 ZAVAROVANJE PROTI TOČI Zavarovance obveščamo, da do vključno 30. junija, oz. do pojava prve toče sklepamo zavarovanja posevkov in plodov proti škodam zaradi toče pod ugodnejšimi pogoji kot v preteklem letu. Zavarovanje sklepamo po dejanskih količinah na enoto površine. Za posamezne pridelke so za leto 1994 določene naslednje cene: - jabolka od 30 - 40 SIT/kg, - grozdje belo od 60 - 80 SIT/kg, - grozdje rdeče 50 - 60 SIT/kg, -beli mošt 80-120 SIT/I, - rdeči mošt 70 - 90 SIT/I, - pšenica, ječmen od 22 - 26 SIT/kg in - silažna koruza 4 SIT/kg. Premija, ki vključuje zavarovanje sadja proti toči za izgubo na količini in kvaliteti znaša 14,2% od zavarovalne vsote. Premija za vinograde, ki vključuje zavarovanje vinogradov proti toči, znaša 16,2% od zavarovalne vsote, za pšenico in ječmen 4,54% od zavarovalne vsote ter za silažno koruzo 2,8% od zavarovalne vsote. Za vas smo pripravili ugodne plačilne pogoje. 20% premije se plača ob sklenitvi zavarovanja, preostali del se brezobrestno kreditira do 30. novembra. Zavarovance posebej opozarjemo, da je pri tem načinu plačila delno krita tudi inflacija. Podrobnejše informacije dobite pri svojem zastopniku, najbližjem predstavništvu ali na sedežu območne enote v Celju. KAM S CERTIFIKA TI Približuje se čas, ko se boste morali odločiti tudi vi. Država vam je namenila del nekdanjega družbenega premoženja, ki ste ga desetletja ustvarjali vi ali vaši starši. Ste imetnik lastniškega certifikata, s katerim del preteklosti postaja naložba za prihodnost. Vemo, da je odločitev težka in prav zato vam želimo pomagati. ZAVAROVALNICA TRIGLAV se je odločila aktivno sodelovati v procesu lastninjenja družbenega premoženja. Ustanavljamo pooblaščene investicijske družbe in s pomočjo družbe za upravljanje bomo varovali in oplajali vrednost vašega certifikata. 4» Triglav Pooblaščena družba za upravljanje d.o.o. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA. Informacije in dodatna pojasnila na telefonski številki (063) 441-321 .— — Šetttjurtka ŠPORT NOVICE L ■ ' r - - Sentjurčani štartajo na Šentjurska nogometna renesansa se nadaljuje. Vrstijo Se vsa mogoča prvenstva in turnirji v malem nogometu, s Polno paro in z velikim uspehom se igra v celjski ^NZ. Na Jurjevo so štiri šentjurske selekcije natresle svojim nasprotnikom kar 22 golov, dobile pa so le enega. Kolo pred koncem imata kar dve šentjurski selekciji lepe rtožnosti za polni uspeh. Starejši pionirji trenutno z 20 točkami vodijo na lestvici pred Rudarjem iz Velenja (18 točk) tor Steklarjem iz Rogaške ( 16 točk) in imajo vse možnosti, da postanejo prvaki celjske MNZ. Poznavalci pravijo, da niso tudi brez možnosti pri izigravanju za prvaka Slovenije. Članska ekipa dve koli pred koncem lahko le še teoretično ■zgubi naslov prvaka MNZ. Imajo točko prednosti pred drugouvrščenimi Zrečani ter en° manj odigrano tekmo. Trener Jurjec fante že Pripravlja na kvalifikacijske tekme za vstop v 3. slov. ligo, ki se prično 11. junija. Kadeti se borijo za drugo mesto, ki bi jim še prineslo uvrstitev na razigravanje za Prvaka Slovenije. Le mlajši Pionirji so brez pravih možnosti za napredovanje. besedah tehničnega sekretarja kluba g. Toneta zvezde Rataja so razmere v organizacijskem smislu ugodne, v finančnem nekliko manj. Jeseni bodo nared tudi garderobe in če bo vse po načrtih, bomo morda še letos v Šentjurju gledali tudi kakšno mednarodno tekmo. G.Kovač - ZADNJA VEST - NK Šentjur seje z zmago v Zrečah (3:0) uvrstil v kvalifikacije za napredovanje v 3. ligo. Velik uspeh mladih košarkaric Mlajše deklice so pod vodstvom športne pedagoginje Nade Adžid dosegle izjemen uspeh: uvrstile so se v zaključni del državnega prvenstva, na četrfinalnem turnirju, ki je bil v soboto, 14. maja v Šentjurju, pa so z izredno dopadljivo in motivirano igro uspele osvojiti prvo mesto pred Domžalčankami in Ljubljančankami ter se tako uvrstile v polfinale. Še posebej razveseljuje športno navijanje učencev ter obisk in spodbujanje staršev. Otroci so bili tako deležni uspeha svojega dela in ponosa staršev - to pa je najbrž največ, kar lahko oboji doživijo skupaj. Tudi to je šola! Le uspešno naprej! Vlado Arina k Velik uspeh Jazbinška Sebastjan Jazbinšek je dosegel na kvalifikacijah za člansko Prvenstvo Slovenije v šahu, odigrano v Radovljici, izreden Uspeh. S 6 od 9 možnih točk je med 46 udeleženci dosegel 6 mesto. S tem je postal tretja rezerva za udeležbo na Trikrat državni prvaki Na državnem prvenstvu v krosu za osnovne šole so bile zelo uspešne deklice iz osnovne šole Šentjur. Med 140 tekmovalci so osvojile pet medalj, kar trikrat pa so postale ekipne državne prvakinje. Rezultati: 5. razred: Nataša Oset - 3. mesto, Minca Zupanc - 4. mesto. Ekipno (Oset, Zupanc, Lajh) - L mesto 6. razred: Mojca Stropnik - 2. mesto, Ekipno ( Stropnik, Brglez, Jevšnik) - 1. mesto 7. razred: Sabina Škornik - 4. mesto, Jolanda Ambrož - 5. mesto Ekipno ( Škornik, Ambrož, Belak ) - L mesto Dečki: Aljaž Roženičnik - 13. mesto Skupno je OŠ Šentjur osvojila 5. mesto v Sloveniji. Med prvomajskimi prazniki so bili mladi atleti na pripravah v Medulinu. Priprave so v večjem delu financirali starši. uličnem teku v Državne prvakinje:Alja Belak, Sabina Škornik, Jolanda Ambrož Uspehi na Ljubljani V soboto, 7. maja, je bil v okviru prireditev "Pohod Ljubljana" tudi ulični tek, katerega so se zelo uspešno udeležili mladi atleti iz Šentjurja. Med komentiranjem teka ter ob razglasitvi rezultatov je napovedovalec izgovoril besedo Šentjur verjetno večkrat, kot se sicer v vsem letu tam sliši za Šentjur. Rezultati: Dečki 5.r. : Aljaž Roženičnik - 2. mesto; 7.r.: Boštjan Ojstršek - 4. mesto. Deklice: 5.r. Minca Zupanc - 4. mesto; 6.r. Mojca Stropnik - L mesto; 7.r. Jolanda Ambrož - L mesto in Sabina Škornik - 4. mesto. Mlajši mladinci: Dejan Mihevc - 2. mesto Mlajše mladinke: Eva Kovač - 2. mesto Starejši mladinci: Primož Pangerl - 2. mesto Vlado Artnak članskem državnem prventvu, kjer igra le 14 najboljših slovenskih šahistov. Zasedba je bila zelo močna, saj je manjkala le peščica najboljših slovenkih šahistov. V zadnjem kolu je premagal tudi mednarodnega mojstra Podlesnika, ki je imel med vsemi najvišji rating. S tem uspehom si je tudi sam močno izboljšal rating točke, ki se že približujejo mojstrskim. Franc Gazvoda Šentjurska NOVICE GOVORI SE 18i8č33i838883č838SSŽffl®8S$8S8$S3S83383S83£3SSiK888£S8iS8S6$888ffl8ž3S8868S Pomoč po suši Pred dvema mesecema sem se pismeno pritožila pri inšpektorju g. Vrtačniku, in ker do danes nisem dobila odgovora, ga iščem preko Novic. Priznano nam je bilo 43 % škode po suši, toda samo za naše površine, ne pa za tiste 3 hektare, kijih imamo v najemu in smo zanje morali kljub izpadu plačati polno najemnino. Za te površine tudi lastniki niso bili deležni ugodnosti pomoči po suši. Ker omenjeni problem ni samo naš, ampak jih je v našem kraju še več, sprašujem: 1. Kdo je odločil, da se za najete površine pomoč po suši ne priznava? Je to občina ali republika? 2. Kako je lahko cena ječmena oziroma koruze za kmetije iz enega zaselka, kjer je povsod enako deževalo, tako različne (od 4,5 do 16,80 SIT), da smo ju plačevali skoraj vsak po svoji ceni? Takšna kmetijska politika je mnogokrat vzrok za sosedske prepire, kmetom jemlje voljo do kmetovanja in povzroča nezaupanje v KZ. Pričakujem, da bodo odgovorni v občini omenjene stvari odpravili. V imenu mnogih krajanov Planine: Ivanka Uduč Odgovor 1. Pomoč po suši seje priznavala tudi za najete površine, če ste ob popisu škode najemni odnos dokazali s pogodbo. Na vašem območju sta bila za popis škode zadolžena g. Luskar in prcdstavmik KS. Ing. Vrtačnik vam ni pismeno odgovoril, ker vam je vse obširno razložil ustno. 2. Kmetovalci so v popisne pole vnašali svoje škodne podatke sami, občinska komisija pa je z odstotki ocenila škodo po suši po posameznih območjih in jih nato praviloma le tehnično preračunala v konkretne številke. Ostotck priznane škode je dejansko lahko različen pri dveh sosedih, saj seje na travnikih priznavala bistveno večja škoda kot npr. na njivah, in tisti, ki je imel več njivskih površin, je imel priznan manjši odstotek škode. Oškodovanci z liste A (škode od 30 do 50%) so bili upravičeni do 7 tolarjev regresa pri kilogramu žita (po 20. aprilu 10 SIT), z liste B (nad 50%) pa 14 SIT (po 20.aprilu 17). Nabavne cene žita so bile različne, vsaj trojne, tako za koruzo kot za ječmen. Poleg tega pa je zadruga nečlanom zaračunavala 1 tolar stroškov na kilogram žita za svoje stroške, članom pa nič. Torej je kar obilo razlogov za tako cenovno kolobocijo, ki jo je težko razumeli - in jezo. Za natančnejšo oceno vašega primera ste nam posredovali premalo konkretnih podatkov. Aids danes Zdi se, da nenehno preži na nas, pa se še vedno obnašamo kot da ga ni in da se nas osebno ne tiče. Pravzaprav ga ne jemljemo resno, ker se zdi oddaljen, vendar so zadnji podatki o številu obolelih kar zastrašujoči. V svetuje danes 2,5 miljona obolelih za aidsom. Izračunali so, da se dnevno okuži 5oo ljudi. V Evropi je že preko sto tisoč obolelih, največ v Italiji, Španiji in Franciji. V Sloveniji je prijavljenih 32 bolnikov z aidsom, 5o ljudi pa je okuženih, brez razvitega obolenja. V celjski regiji so od 86. leta evidentirane tri osebe z aidsom, v letu 92 pa le bil prijavljen prvi primer aidsa pri otroku. V Celju je možno prostovoljno testiranje krvi na prisotnost protiteles proti virusu aidsa v ambulanti za epidemiološko dejavnost Zavoda za zdravstveno varstvo. Testiranje je anonimno in brezplačno, rezultati so znani po 1-2 dneh in jih pacient izve le osebno. Ta preiskava je prvostopenjska, zato so možni lažno pozitivni in lažno negativni rezultati. Za dokončno potrditev oz. izključitev infekcije je potreben West-ern blot test in šest- mesečno obdobje od sumljivega kontakta (test opravlja referenčni laboratorij inštituta za mikrobiologijo v Ljubljani.) Dr. Draga Kovač Škoberne Uvajamo rubriko: Govori se Pred kratkim je bil sprejet zakon o javnih glasilih, ki v 24, ■ členu govori, da morajo državni organi, lokalnih skupnosti, posamezniki, ki opravljajo javno funkcijo ati javno službo, javni zavodi m lavna podjetja žago- jSSrsM; resničnih informacij o vprašanjih s svojega delovnega področja. Ker pa smo prepričani, da zaradi lega določila informacije ne bodo pričele kar naenkrat vreti na dan same od sebe, smo vam jih v Šentjurskih novicah pripravljeni pomagati izbrskati na svetlo. Pišite nam v rubriko glasilih, skušali priskrbeti javne odgovore. V poštev seveda pridejo le podpisani predlogi, kar pa ne pomeni, da moramo ime spraševalca tudi objaviti. Po njegovi želji ga lahko nadomestimo s psevdonimom ali kako drugače. Uredništvo DROGERIJA Komerički Nada Ul. Dušana Kvedra 6a 63230 Šentjur tel.: 063/741-264 Dekorativna kozmetika po ugodnih cenah! X> REZERVPira DELI V REZERVnra DELI ZA AVTOMOBILE Iti.: 063/741 609 Nudi outodele za vse avtomobile, avto prevleke in avtokozmetiko po ugodnih cenah! Posebna ponudba: Akcijska prodaja koles ROG Cafypso RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 14 ENA OD CELIN SPORAZUMI, 1 POGODBA ! Jugoslavije] I z ITALIJO Tri nagrade podeljuje sponzor iz križanke! 1H nagrade za pravilno rešeno križanko št. 13 podeljuje podjetje Švagula - Lovski dom. S svečanim pogrinjkom, večerjo ali kosilom za dve osebi bodo postregli Polonci Arh iz Drobinskega, Nataliji Tiselj iz Trnovca in Pavli Siter iz Svetelke. Kmečka logika Jako so krstili svoje šolsko glasilo učenci šentjurske kmetijske šole. Ker je kar 2,5 krat dražje od Šentjurskih novic, se nam Je zdelo, da velja preplonkati nekaj njihovih pogruntavščin. Kmetijski nasveti Če hočete, da bodo bučnice imele pravi ®kus, jih morate zalivati z žganjem. Če nočete, da bodo slane, jih vsakič, ko se Pozno vrnete domov, dobro pourinirajte! Če hočete, da vam fižol hitro raste, mu na Vrh kola obesite sliko nage ženske in fotokopiranih 1000 DEM. Če hočete, da vam piščanci hitreje Zrastejo, jih ne smete posaditi pregloboko. Za boljšo rast pšenice je le - to potrebno redno okopavati in zalivati. Najbolje je, če vsako žlico vode prinesete posebej, da ni postana. Šale Dragi, za dve minuti grem k sosedi, ti pa ne pozabi vsake pol ure zmešati pasulj! Oče in sin kupita nove brisalce za avto. Ko se vrneta domov, deček sporoči materi: Oče je kupil nove sponke za policaje. "Pomota", reče bančna uslužbenka zakrinkanemu obiskovalcu, "ples v maskah je tri hiše naprej!" " V kartah vidim grozne reči. Jutri bo vaš mož ob življenje" " To vem, zanima me le, če me bodo dobili." Modrost Učitelji so prijazna bitja, ki nam pomagajo reševati probleme, katerih brez njih sploh ne bi bilo! •Klateži• iz Celja odnesli 100.000 SIT Na malonogometnem turnirju, ki ga je od 20. do 22. maja ob praznovanju 10-letnice delovanja organiziral JUVENTUS- MACO.je sodelovalo 32 ekip. Zmago in 100.000 SIT so si priigrali Klateži iz Celja. Vse domače ekipe so omagale že pred finalom. Šentjurska NOVICE LAHKO Bi BILO RES l/vm Čudni šolarji Odprta šolska vrata so v starih časih pomenila, da so se šolarji v trenutku kot kafra razgubili na vse strani. Danes je seveda drugače: ko je odprla svoja vrata slivniška šola, je vanjo pridrla taka množica šolarjev, da so skoraj pomendrali svoje ne preveč številne goste. Menda je tudi to zasluga njihovega ljubljenega (in spornega) ravnatelja. Le njega ni b'io! Jurjevanje je v Šentjur privabilo tolikšno množico častilcev in radovednežev, kot jih ne pomnimo še od časov predvolinega shoda rajnkega Iveka iz Negove. Zavistneži pravijo, daje manjkal le še on! Niso se "špeglali" po Svetem Juriju Naš občinski patron seveda ni imel pojma o trženju in je menda vse svoje imetje razdelil med revne ljudske množice. Organizatorji njegovega tridnevnega čaščenja v Šentjurju so njegovo napako popravili: za ljudske množice so si izmislili 100 tolarsko "jurjevalnino". In beseda je meso postala... Potem ko so pred dvema letoma občinski veljaki v svoji strategiji razvoja kmetijstva našli možen omembe vreden zaslužek tudi v pletenju košev, so mladi kmetijci na "Runkl kolidžu" od ideje prešli v akcijo: na svoji razstavi so tej tehnologiji posvetili kar precejšen del razpoložljivega prostora. Lepo in prav, le poštudirati bo še treba, kako se ta zadeva priključi na traktor. Naj se sliši! V tem norem času, ko smo vsi obsedeni s tekmovalnostjo in samodokazovanjem, je vsak uspeh, ki nas loči od črednega povprečja, omembe vreden. Šentjurski KS je uspel enkraten podvig: uspela nam je najti najdražjega investitorja za kabelsko televizijo. Že plinarji so nas razveselil s ceno nad državno ravnijo za priključek, televizijci pa sojih gladko in krepko posekali. Le, če bo koza crknila tudi sosedu! KS Loka, Prevorje in Slivnica so sicer zelo zagrete za lokalno samoupravo, toda kaj, ko jim je Rigelnik namenil dve občini premalo. In ker je ne morejo imeti vsi, je tudi eden ne bo dobil! Tako so zlahka prišli do sklepa, da je najbolje, če še naprej ostanejo v šentjurski komuni, kajti tega jarma so se že navadili. Končno pa je po desetletjih "suženjstva"smotrno počakati na zasluženo plačilo oziroma dobro voljo gospodarja. Občutljivost ali žuijP Potem ko smo objavili nekoliko sporno pismo "Zveste bralke" o lastninskih ugibanjih v Resevni, nam je najprej direktor obljubil srečanje na sodišču, nekaj dni kasneje pa so v Resevnini komerciali tudi ugotovili, da jih reklamiranje v našem časopisu ne zanima več. Kaže, da so se v Resevni odločili za "boj do zadnjega diha" s Šentjurskimi novicami in njihovimi bralci. RIBIŠTVO, TURIZEM, GOSTINSTVO TRATNA - SLIVNIŠKO JEZERO 63263 GORICA PRI SLIVNICI Tel/fax: 063/745-102 SLIVNIŠKO JEZERO VABI Če želite po utrudljivem vsakdanu preživeti prijeten dan ali urico v tišini narave, poskusiti ribiško srečo, se rekreirati in pridobiti novih moči, potem obiščite Slivniško jezero in Ribiški dom Tratna. NOVO KM PLANINI Računovodski servis ANDREJA < (v starem zdravstvenem domu) Nudi računovodske in vse pisarniške storitve za občane TeUfax: 063/783 144, doma: 063/783 128