Krepitev OZD in drobnega gospodarstva Že pred letom zapisana uvodna opomba v zvezi s pripravami na oblikovanje resolucije o gospodarski politiki za prihajajoče novo leto velja tudi za ta trenutek, ko so že stekle aktivnosti za obliko-vanje resolucije za leto 1989. Takrat smo zapisali, da so se-stavljalci omenjenega dokumenta imeli kaj malo opaznih točk, na katerih bi lahko utemeljili ambi-cije gospodarskega razvoja v le-tošnjem letu, letos pa je s tem še slabše. Že na samem začetku priprave resolucije so sestavljalcem manj-kale informacije o zveznih in re-publiških usmeritvah tekoče eko-nomske politike. Prav tako ni bilo takorekoč nič znanega v zvezi z načrtovanimi gospodarskimi re-formami, ki naj bi jih uveljavili v začetku naslednjega leta. Zdaj se iz te megle že razločijo vsaj nekatere od napovedanih spre-memb, seveda pa je vse še zelo daleč od konkretnih predlogov oz. rešitev. Jasno je že, da pri usmerjanju gospodarskega razvoja v občini ne bo šlo brez spreminjanja orga-nizacijskih oblik združenega dela, ki naj bi predvsem uveljavile ozi-roma omogočile podjetniški vidik gospodarjenja. Nedvomno bo tre-ba paziti, da z reformo ne bi uve-ljavili le novo formo, ki pa je ne bi napolnili z ustrezno vsebino. Kot poudarjajo v komiteju za plan in gospodaijenje jim bo za prihodnje leto osnovna preoku-pacija gospodarska krepitev ob-stoječih OZD in pospeševanje razvoja enot drobnega gospodar-stva, tako družbenega kot zaseb-nega sektorja. Na obeh področjih je še veliko rezerv, pravijo, čeprav imajo že zdaj kaj pokazati. Pomembno vlogo naj bi v teh prizadevanjih odigral sklad za po-speševanje ustanavljanja enot drobnega gospodarstva, ki bo nedvomno kvaliteten vir za finan-ciranje tovrstnih naložb. Zamisli jim ne manjka. Potreb-no pa jim bo z dovolj prodomo politično in strokovno aktivnost-jo zagotoviti tako denar kot tudi prostor (kar je v občini eden od omejitvenih dejavnikov) za te projekte. Drugi pomemben sklop, ki mu bodo v občini posvetili posebno pozornost, bo prizadevanje za raz-bremenitev gospodarstva. Seve-da pri tem ne gre za linearno raz-mišljanje o kleščenju stroškov družbene nadgradnje, marveč se v zvezi s tem postavlja največ vprašanj o upravičenosti oz. učin-kovitosti izločanja sredstev go-spodarstva za sise materialne pro-izvodnje. To porabo bo po njiho-vem prepričanju potrebno spravi-ti v realne okvire. Neumestno bi bilo pričakovati, da bodo za usmerjanje gospodar-stva dovolj že aktivnosti upravnih ali državnih organov. Na občini poudarjajo, da že obstoječa zako-nodaja omogoča marsikaj, k če-mur težimo v prihodnjih gospo-darskih prizadevanjih. Veliko je torej odvisno tudi od ljudi v go-spodarskih organizacijah. Omenimo še stališče sestavljal-ca dokumenta. S sprejemom re-solucije ne bodo hiteli za vsako ceno. Verjetno, da jo bodo spreje-li šele januaija, ko bodo te stvari postale dorečene tudi v republiki in federaciji in bodo dokončni smerokaz tudi za občinsko reso-lucijo. Vsekakor je bolje imeti kvalitetnejši dokument z zamu- do, ki praktično ne pomeni ni-česar. O osnutku letošnje občinske re-solucije je doslej razpravljalo že več organov v naši občini. Tako je predsedstvo občinske konference ZKS med drugim temeljito pro-učilo predloženo gradivo, vendar z uvodno obrazložitvijo, da je se-stavljanje letošnje resolucije iz-redno težavna naloga. Temeljito se namreč spreminja gospodarski sistem in tudi ne poznamo še ukrepov, ki naj bi pričeli veljati 1. januarja prihodnjega leta z uved-bo gospodarske reforme. Vemo sicer, da gre razvoj v smer uve-ljavljanja tržnih zakonitosti ven-dar pa podrobnosti še ne poz-namo. Zaradi tega so se sestavljalci re-solucije naslonili bolj na mnenja organizacij združenega dela in na izkušnje iz preteklih let. Največ podatkov pa bomo izvedeli šele decembra. Člani predsedstva so v razpravi med drugim menili da bomo go-spodarska gibanja lahko umirili šele v začetku prihodnjega leta, hkrati pa se premalo zavedamo resnosti današnjega položaja. Šte-vilo zaposlenosti bi moralo nujno močno upasti, v nobenem prime-ru pa ga ne bomo mogli poveče-vati. Aktualno je vprašanje, kako naj bi zmanjšali obremenitve go-spodarstva, zato so člani predsed-stva predlagali naj bi občinski iz-vršni svet ugotovil, koliko lahko stori na tem področju v okviru svojih pristojnosti. Med drugim so opozorili tudi na izredni po-men investicij v človeka namesto v zgradbe. Vprašati bi se morali kako dolgo bomo še prenašali raz-meroma nizko izobrazbo delav-cev, ki ne dosegajo zadovoljivih delovnih rezultatov. J. K. N. I.