nmm T mm, ■ 30. covenmra IBZl Posamezna JfevflRa stane 2 Din. M IH, Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol leta..... „ 120 sa celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 50 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu. ... „ 60 Cene Inscmtom: Enostolpna petiina vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2 50, veliki po Di* 3— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—. Pr! večjem naročilu popust Izha[a v»ak dan IzvzemSl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Pošiaisa plačana v uolovlul UredniSIvo je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50. upravnlštva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljena 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Svofiocfsie volitve. Z ozirom na članek »Svobodne volitve« v Slovencu z dne 28. novembra 1924, St. 273 prosim Vas, sklicujoč se na § 19 tiskovnega zakona, da izvolite v prvi ali pa v drugi številki Vašega lista, ki izide po prejemu tega dopisa, objaviti na istem mestu in z istimi črkami sledeči uradni popravek: Ni res, da denar, ki bi se moral uporabiti za armado, za ceste, za izboljšanje položaja uradništva, invalidov in upokojencev, daje vlada na razpolago Lazi Markoviču za podkupovanje volivcev in bogate honorarje uradnim osebam, ki bodo vršile ob volitvah nezakonitosti; res pa je, da vlada denar, ki bi se moral uporabljati za armado, za ceste, za izboljšanje položaja uradništva, invalidov in upokojencev, tudi v resnici uporablja za armado, za ceste, za izboljšanje položaja uradništva, invalidov in upokojencev in da ga ne daje na razpolago Lazi Markoviču za podkupovanje volivcev in kot bogate honorarje uradnim osebam, ki bodo vršile ob volitvah nezakonitosti. Ni res, da ministri P. P. režima kličejo velike župane v Belgrad, da jim dajo posebna navodila za volitve; res pa je, da ministri P. P. režima ne kličejo velike župane v Belgrad, da jim dajejo posebna navodila za volitve, vsled česar jim tudi ne morejo nalagati dolžnost, da ob volitvah kržijo zakon, pospešujejo volivno nasilje, odrejajo uradne goljufije in ščitijo goljufije režimskih strank. Ni res, da minister za pravosodje pripravlja sodnijsko preganjanje poslancev proticentrali stičnih strank, da bi onemogočil njihovo poseganje v volivno borbo; res pa je, da minister za pravosodje ne pripravlja sodnijsko preganjanje poslancev proticentralističnih strank, da bi onemogočil njihovo poseganje v volivno borbo. Ni res, da je nameravano kršenje svobode shajanja in govora, da se oborožuje-jo teroristične bande in dajejo instrukcije, kako naj bi se proticentraiistični volivci z ogroževanjem njihovih oseb in imetja odvračali od volitev; res pa je, da ni nameravano kršenje svobode shajanja in govora in da se ne oborožujejo teroristične bande in da se ne dajejo instrukcije, kako naj bi se proticentraiistični volivci z ogroževanjem njihovih oseb in imetja odvračali od volitev. Ni res, da se je v Sloveniji že začelo z uplivanjem višje oblasti na županstva, da bi pomagala pri volivnih goljufijah; res pa je, da se v Sloveniji ni začelo z uplivanjem višje oblasti na županstva, da bi pomagala pri volivnih goljufijah. Ni res, da eksekutivne oblasti pri nas sploh ni več, ampak da vodi agende države tajništvo JDS; res pa je, da je še vedno pri nas ekse-kutivna oblast in da ne vodi agende države tajništvo JDS. _Veliki župan: Nečitljiv. ¥ Sloveniji ni nasilja! Proč z ljudskimi župani! 29. t. m. je veliki župan ljubljanske oblasti pod št. 6006 poslal županu na Ježici sledeči ferman: Temeljem § 92. občinskega reda jc bil odstavljen in razrešen županskih dolžnosti sedanji župan občine Ježica pri Ljubljani. Uradno se je namreč ugotovilo, da navedeni ni hotel izdati nekim zahtevnikom potrdila o šestmesečnem bivanju v občini, ki so jih le-ti v smislu čl. 11. zakona o volilnih imenikih zahtevali radi popravka volilnih imenikov za volitev narodnih poslancev. Župan občine Ježica je izdajo zahtevanih potrdil odklonil z motivacijo, da zah-tevnikov nima vpisanih v svojih uradnih knjigah, v katerih ima zabeležene osebe, ki stanujejo v občini. Župan je bil nato po dposlancu okrajnega glavarstva podučen, la je v smislu čl. 11. navedenega zakona sokakor dolžan, da se glede na to, če tudi iso morda reklamanti vpisani v dotičnih :adnih knjigah, vendar uradno ugotovi, o le niso morda zahtevo reklamantov r.ivičene. Vid juh temu poduku s strani ,;oslanca okrajnega glavarstva je nave-ioni župan vztrajal na svojem stališču in ni uvedel nobenih drugih uradnih poiz-i vedb. Okrajno glavarstvo je nato uradno ugotovilo, da so bile zahteve reklamantov upravičene in je reklamantom izdalo na-prošena potrdila, ker bi sicer li prišli brez zakonitega razloga ob svojo volivno pravico. Ker je župan na Ježici s tem postopanjem, radi katerega bi volivci skoro prišli ob njihovo volivno pravico, zelo kršil svoje uradne dolžnosti, se ga je na podlagi § 92. obč. reda odstavilo in razrešilo županskih dolžnosti. — Veliki župan: Nečitljiv. Na to ugotavljamo sledeče: V soboto, dne 22. t. m. so se zglasili pri županu na Ježici neki neznani gospodje in zahtevali potrdila, da bivajo 6 mesecev v občini. Ker so bili ti ljudje županu popolnoma nepoznani in tudi pri županstvu niso bili zgla-šeni, jim seveda ni mogel potrditi 6 mesečnega bivanja, ampak je potrdil, da niso zglašeni. Župan je nato poizvedoval o teh ljudeh pri nekaterih zanesljivih občanih, ki mu pa o neznancih niso mogli dati nikakih pojasnil. Nato je župan poslal svojega odposlanca v Ljubl jano, da pri policijskem ravnateljstvu poizve, kedaj naj bi se bili ti ljudje preselili iz Ljubljane na Ježico, kakor so namreč trdiii. Županov odposlanec je ugotovil, da so ti ljudje, ki so od njega zahtevali potrdila o 6 mesečnem bivanju na Ježici, še vedno priglašeni v Ljubljani, kjer so nekateri tudi vpisani v volivnem imeniku. V pondeljek 24. t. m. pa se pripeljejo dotični neznanci v spremstvu okrajnega tajnika g. Rusa zopet k županu in so po Baltičevem naročilu zahtevali, da jim takoj izda potrdila. Župan pa tej zahtevi iz že navedenih razlogov ni takoj ustregel, ampak je rekel, naj počakajo vsaj do večera. Županov odposlanec, ki je imel izvršiti gori navedene* poizvedbe, se namreč še ni bil vrnil. Dasi je v pivih popoldanskih urah županov odposlanec sporočil županu gorenje ugotovitve, je župan vseeno še isto popoldne ustregel Baliiče-vemu naročilu in izdal zahtevana potrdila,. ki so bila še isti dan ob 7. uri zvečer dostavljena. Istočasno je bilo o tem obveščeno okrajno glavarstvo in sicer g. okrajni glavar osebno in pismeno. Ni res, da bi župan kljub poduku s strani odposlanca okrajnega glavarstva ne bil uvedel nobenih poizvedb, res pa je, da je uvedel poizvedbe, ki so privedle do gor- njih ugotovitev. Res je tudi, da je županstvo sicer proti svojemu prepričanju reklamantom na ukaz okrajnega glavarstva izdalo zahtevana potrdila, ki so jih reklamanti priložili naslednji dan vloženim reklamacijam. Res je tudi, da je bil o tem še isti dan obveščen okrajni glavar in gotovo' tudi g. Baltič. Veliki gospod župan pa se ni oziral na ugotovitve županstva, ampak je razrešil svobodno izvoljenega župana, ker misli namreč, da mora svobodno izvoljeni župan biti to, kar je on, namreč od vlade imenovani župan, ki se mora slepo pokoriti sklepom višjih oblasti, čeprav je prepričan, da so ti sklepi brez vsake stvarne podlage in neutemeljeni. Župan na Ježici je od svobodnega ljudstva izvoljen predstavnik avtonomne občine. Kot tak ima župan tudi nalogo in dolžnost, da pazi na javni red in zakonitost v svoji občini. Tudi pri volitvah ima svobodno izvoljeni župan veliko besedo. On sestavi volivni imenik. Za vpis v volivni imenik pa se zahtevajo po zakonu določeni pogoji. Eden teh je tudi bivališče v občini. Kdor se ne more izkazati, da ja zadostil predpisom, tega župan ne more vpisati. O tem, kdo ima volivno pravico, ima ugotoviti v I. stopnji župan na podlagi zakonito predpisanih dokumentov in nihče drugi. Nikakor pa nima politična oblast pravice županu ukazovati, da mora izdajati potrdila, o katerih je ta prepričan, da niso istinita. Veliki gosjx>d župan lahko odstavlja župane. On razpolaga z žandarji in armado. To so sile, katerim se je treba ukloniti. Ni pa jc sile na svetu, ki bi mogla ljudi pripraviti tako daleč, da bi metali voiivne kroglice y škatljo, ki jo določi vlada! Take iile ni! Veliki gospod župan lahko ukaže, da mora biti cela Orjuna in ves Sokol z naraščajem vred vpisan v volivni imenik vsake občine, kakor je pri zadnjih občinskih volitvah ljubljanskih okrajni glavar potrdil orjunsko kandidatno listo iz Ježice, na kateri je kandidiralo 6 mladoletnih fantičev. Čisto prav je tako. Vlada naj v tem pravcu kar nadaljuje svoje delo. Toda 8. februarja bo ljudstvo volilo, kakor bo ono samo hotelo in kakor mu bodo svetovali ne vlada, nc Baltič, ne Orjuna in Sokoli, ampak od ljudstva svobodno izvoljeni župani! Teror divja. BOJ ZA KANDIDATURE. - PRIBIČEVIČ BESNI PROTI UNIVERZAM. RADIČA HOČEJO OBSODITI NA SMRT. - REŽIM BO ŠEL PREKO SODIŠČ Belgrad, 29. nov. (Izv.) Večina ministrov se nahaja izven Belgrada na agitacij-skem potovanju. Seveda dobivajo vsi ministri za ta potovanja službene nagrade. Radi njihove odsotnosti je v Belgradu prav malo živahnosti v političnem življenju. — Stranke sklicujejo zborovanja in shode, na katerih se ponujajo kandidati v tako velikem številu, kakor še nikdar dosedaj. Kdor zna spregovoriti le pet besed, hoče biti poslanec. Prednost pri vodstvu pa imajo predvsem oni, ki so dobro založeni z denarjem. Živahno je po poročilih v notranjosti. Ker se približuje čas za vlaganje kandidatnih list, so vsi od vodstva protežirani kandidati v svojih okrožjih, da si vsaj na zunaj izposlujejo odobritev volivcev. Večina , kandidatov ima pri tem zelo slabo srečo posebno pri radikalih. Vodstvo radikalne stranke je namreč odredilo za kandidate samo ljudi, ki so absolutno sigurni, da bodo ostal zvesti Pašičevi politiki, da se ne bodo upirali korupciji in da bodo pomagali pri nasiljih. Ljudstvo pa o takih kandidaturah ne mara slišati in vsepovsod se javljajo proti njim odločni glasovi. Zato' bo prav gotovo veliko cepljenje kandidatnih list. Preganjanje uradništva pa se med tem seveda nadaljuje s skrajno brezobzirnostjo. Od vseučiliškega rektorja pa do poslednjega občinskega pandurja, vse trpi, vse se premešča, odpušča in upokojuje. Zastavo v tem pogledu nosijo zopet prečanski velikosrbski Pribičevičevi hlapci, na prvem mestu Pribičevič. Veliko ogorčenje je v tukajšnji javnosti izzval nov histeričen izpad proti najvišji kulturni instituciji: proti univerzi. Smatra se, da so upokojitve rektorja zagrebškega vseučilišča dr. Poliča in obeh profesorjev Bazalc in Barce nro- Tako se glasi izjava, ki prihaja od nekega vladnega člana Pribičevičeve skupino in se misli, da je to Vaclav W i 1 d e r. Zanimiva je ta izjava, ker je padla takoj po vstopu cbcli »Hrvatov« dr. Šurmina in dr. Drinkoviča v vlado, kar ponovno dokazuje, da vloga dr. Šurmina in dr. Drinkoviča ni nič drugega, nego potuha najhujšemu terorju proti Hrvatom in Slovencem. Enotna fronta opozicije v Južni Srbiji. Belgrad, 29. novembra. (Izv.) Iz Skop« lja in južne Srbije javljajo, da je bil Nastas Petrovič povsod navdušeno sprejet od tamošnjega prebivalstva. Petrovič je izjavil, da misli, da radikali v južni Srbiji ne bodo dobili niti enega mandata. Vse stranke opozicionalnega bloka nastopijo v južni Srbiji enotno. iz zemljorafefske stranka, Belgrad, 29. novembra. (Izv.) Kljub odločitvi glavnega odbora zemljoradniške stranke, da bo ta stranka povsod šla sama na volišče, se povsod v Srbiji in Bosni pristaši zemljoradniške stranke sporazumevajo z opozicionalnimi strankami in sestavljajo skupne liste. To sporazumevanje pristašev je značilno, kajti sklep glavnega odbora zemljoradniške stranke se je mogel tolmačiti kot pomoč radikalom. Tako so v Bosni v več okrajih sestavljene skupne liste demokratov in zemijoradnikov. večino v Pelgrad, 29. novembra. (Izv.) Danes je bil podpisan ukaz, s katerim se imenuje za podpredsednika stola sedmorice in za predsednika oddelka B za Slovenijo in za Dalmacijo dr. Okretič. To imenovanje je sledilo radi tega, da bi vlada dobila v državnem odboru večino. Italija. tizakonite. Posebno upokojitev dr. Poliča obsojajo vsi krogi. Kajti dr. Polič je učenjak in znanstvenik svetovnega slovesa. Čez par dni bo tukaj protestno zborovanje, ki ga bodo sklicali akademiki in bodo obsodili tako herostratsko delovanje. Proti vsem upravičenim protestom izjavljajo Pribičevič in njegovi podrepniki z neverjetnim cinizmom, da so na vladi in da hočejo, da se to občuti. Dobrih sadov to ne more obroditi ne zanje niti za nas. Skrajni čas je, da se talci ljudje izločijo iz javnega življenja, kjer i zanje ni več mesta. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Današnja »Politika« piše: Včeraj so se ministri bavili z obtožnico proti Radiču. Vso resnost odredb, ki jih vlada namerava podvzeti proti Radiču, ka-j že jasno sledeča izjava nekega vladnega člana. Ta je izjavil: ^ »V svojih dosedanjih volivnih govorih so člani vlade že velikokrat naginsili, da se mora v kraljevini SHS zakon uporabljati i proti vsem, pa tudi proti Radiču. Predscd-! nik HRSS je storil dosedaj nešteto kaznivih dejanj. Posebna komisija preiskuje vsa ta njegova dela in po tem, kar se je dosedaj izvedlo, je Radič storil veliko del, ki so kazniva s smrtjo. Vlada smatra, da se mora zakon izvesti v popolnosti. Ako sodišča ne bodo prožila dovolj jamstva, da sc ho zakon vestno uporabil, ima vlada dovolj drugih sredstev, da se zakonom pridobi spoštovanje.« — »Kdaj mislite, g. minister, da sc bo pričelo z uporabo zakonskih mer proti Radiču?« — »Dosedaj še niso postavljeni vsi uradniki, njih imenovanja šo niso izvršena in niso zavzeli še svojih mest. Kandidature še niso izvršene, j čim pa se bodo izvršile, bo vlada uDora-bila zakon nroti Radiču.« NEDELJSKA ZBOROVANJA. Rim, 29. nov. Plenarnega sestanka opozicijskih skupin, ki je sklican za jutri v Milan, vlada doslej ni prepovedala. Opozicijski krogi tudi izjavljajo, da sestanek nima nobenega posebnega namena, razen politične propagande ter bodo tisti, ki pričakujejo kaj več, razočarani. Jutri se vrše po celi Italiji pokrajinski shodi fašistovskih organizacij. Poleg skupinskih vodstev se udeleže sestankov tudi ravnatelji fašistovskih listov. NOVA OFENZIVA PROTI REŽIMU. Rim, 29. nov. Celokupni opozicionalnk tisk neizprosno izkorišča odkritja v Bal-bovem procesu proti režimu. Obenem ostro kritikuje Mussolinijevo pismo Balbu, v katerem nima ministrski predsednik niti besede graje proti miličnemu poveljniku, ki je uporabljal milico za nezakonita nasilja in teroriziral tudi oblasti, da niso smele storiti svoje dolžnosti. Fašistovsko časopisje obupno brani režim in grozi / meščansko vojno. NOVA ODKRITJA V BALBOVEM PROCESU. Rim, 29, nov. Včeraj je bil v Balbo-vem proccsu kot priča zaslišan republikanski poslanec Morea. Naval občinstva v sodno dvorano je bil velikanski. Morea je vse Donalijcve izpovedbe potrdil in izjavil, da je dobil vse podatke in pisma od bivšega političnega tajnika ferrarskega fašja Bcltramija. Bcltrami mu je zadnje dni izročil vse podatke, zbrane v posebni spomenici, ki je notarsko potrjena. Spomenica doprinaša podrobne dokaze o naročenem umoru župnika Minzonija in o Balbovem protizakonitem prizadevanju, da preganjanje fašistovskih morilccv ustavi in zatre tudi v listih vsako nadaljno razpravljanje o tem slučaju. Spomcnici sla bili pridejani šc dve Balbovi pismi, ki ga istotako obremenjujeta kot moralnega voditelja in zaščitnika rasizma, Balbo je na sodnikovo vprašanje priznal, da sta piSuii lijtguvi. Dve pismi jc bil že od Beltrama, ki se je po izključitvi iz fašja nahajal v denarnih stiskah, odkupil; tako je izjavil Bcltrami, Balbo je na razpravi to dejstvo tajil. Zaslišanje prič je sedaj zaključeno. ZBORNICA. Rim, 29. nov. V včerajšnji seji je večina dovršila razpravo o proračunu ministrstva za narodno gospodarsivo. Ob sklepu je govoril minister Nana. Izjavil se je proti zahtevi več govornikov, da se ministrstvo za nar. gospodarstvo razdeli na tri samostojna ministrstva: za kmetijstvo, industrijo in delo, češ da se vse te tri panoge vedno tesneje vežejo med seboj. Govoreč o socialni politiki, je Nava naglašal odkritosrčno prijateljstvo sedanje vlade nasproti delavstvu. Italija je edina izmed vseh držav podpisala vse dosedanje mednarodne pogodbe v zaščito dela. Italijanska socialna zakonodaja se more meriti z onimi v najnaprednejših državah. V bodoče bo vlada posvetila svojo posebno skrb zadružništvu. — Zbornica je odobrila proračun v tretjem branju. OBISK JUGOSLOVANSKE KRALJEVE DVOJICE ODGODEN DO FEBRUARJA. Rim, 29. nov. Z ozirom na zadnje vesti o obisku jugoslovanske kraljeve dvojice v Rimu je izšlo poluradno pojasnilo, da je obisk zaradi bližnjega zborovanja sveta Društva narodov v Rimu in zaradi nato sledečih katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov odgoden na mescc februar prihodnjega leta. KOVINSKE INDUSTRIJE ZOPET V POLNEM OBRATU. Milan, 29. nov. Po znani zapori so včeraj zopet vsa kovinska podjetja otvo-rila obrate. Delavstvo je prišlo na delo in ni bilo incidentov. Položaj v Egiptu poslabšan. Pariz, 29. novembra. (Izv.j Vse brzojavne zveze s Sudanom so pretrgane. Chartum je v radiotelegrafski zvezi s provinco. Položaj je zelo zapleten. Berlin, 29. novembra. (Izv.) Položaj v Egiptu se je znatno poslabšal. Upor vojakov 11. sudanskega bataljona se širi. London, 29. novembra. (Izv.) Angleška konjenica je jezdila v paradi po ulicah Kaire. London, 29. novembra. (Izv.) Egiptovski parlament bo razpuščen. Kairo, 29. novembra. (Izv.) Dijaki so objavili manifert, da se odredbam angleških oblasti ne bodo pokorili. ŠPIJONA2A V ROMUNIJI. Bukarešt, 29. novembra. (Izv.) Danes Se je pričela razprava proti ukrajinskemu častniku Čuškovskemu in proti številnim Bolgarom, ki so obtoženi, da so Rusiji izdali načrte za utrdbo meje ob Dnjestru. RUSIJA PROTI ANGLIJL London, 29. novembra, (Izv.) Danes je prejela angleška vlada odgovor sovjetske vlade na svojo odpoved rusko-angle-ške pogodbe. Ruska vlada odpoved obžaluje. Glede Zinovjevega pisma pa ponovno ugotavlja, da izvirnika angleška vlada nikomur ni pokazala. Egipt. Način, kako skuša angleška konservativna vlada izrabiti umor serdarja Lee Stacka v Kairu zato, da odstrani v Sudanu sovladstvo Egipta, ki obstoja na podlagi posebne angleško-egiptovske pogodbe, se tudi v Angliji obsoja. Delavsko in liberalno-meščansko časopisje po pravici očita konservativnemu kabinetu, da njegove zahteve in odredbe ob tej priliki ne pomenijo ničesar drugega kakor pritisk na egiptovsko vlado, da spričo popolne neoboroženosti Egipta kapitulira glede onih točk, ki se med Anglijo in Egiptom tekom dveletnih pogajanj niso mogle razčistiti. Egipt je mednarodno priznana neodvisna država. Anglija je popolno neodvisnost Egipta vsaj de iure priznala leta 1922. Okolnost, da se niso še rešile sporne zadeve med obema državama, ki bi se bile ob tej priliki morale, nikakor ne razveljavlja neodvisnosti Egipta. Egipt pravic, ki si jih Anglija z ozirom na te sporne točke lasti, nikoli ni priznal, ampak stoji na stališču, da se morejo rešiti le sporazumno med neodvisno Anglijo in neodvisnim Egiptom. Te sporne točke se nanašajo na varstvo sueškega prekopa, na zunanjepolitično in finančno ingerenco Anglije v egiptovske posle in na sovladstvo v Sudanu. Glede prekopa, ki ga Anglija za nobeno ceno ne izroči egiptovskemu varstvu, — v čemer ima zaenkrat z oziroma na vitalni pomen kanala za Anglijo prav — bi se egiptovska vlada zadovoljila s tem, da preide v varstvo kakšnega mednarodnega foruma. Odločno pa zahteva Egipt, da nadzorstvo Anglije nad njegovo zunanjo politiko b finance preneha, v čemer stoji pravica popolnoma na strani Egipta, kajti trgovinski odnosi med Anglijo in Egiptom so tako tesni, da se Angliji ni treba bati za svoje interese, ako bi se njeno nadzorstvo zamenjalo s pogodbo med dvema ne-zavisnima kompaciscentoma. Kajti v nasprotnem slučaju zbuja stališče Anglije upravičen sum, da ji gre za gospodarsko eksploatacijo Egipta, ne pa za poštene odnose med staro Anglijo in procvitajočlm mladim Egiptom. Da je temu res tako, dokazuje sudansko vprašanje. Sudan pravzaprav ni ne egiptovski ne angleški in se tu motivi ene in druge strani očitno javljajo. Egiptovski sultani so Sudan zavoje- vali, ker je za Egipt neobhodno potrebno gospodarsko zaledje z izviri Nila, ki Egipt napaja. Ko so se Sudanci uprli, ga je Egipt obdržal le s pomočjo Anglije. Tako se je tam ustanovilo egiptovsko-angleško sovladstvo. Angleži so z le njim lastno veli-kopoteznostjo Sudan dvignili, Nil zajezili in zasejati deželo z bombažem, tako da stoji danes v tem oziru na prvem mestu na svetu. Tukaj pa je nastala naenkrat med Sudanom in Egiptom gospodarska konkurenca. Angleži pridelujejo zdaj v Sudanu toliko bombaža, da ne potrebujejo več egiptovskega. Ni čuda, da je zdaj za Egipt Sudan vitalnega pomena, na drugi strani pa ima Anglija v rokah gospodarsko usodo Egipta, če v Sudanu zagospodari čisto sama. Zato je Anglija pripravljena žrtvovati (izvzemši prekopa) vse druge točke, samo da iz Sudana Egipt popolnoma iztisne. Egipt je brez Sudana navezan na Anglijo na milost in nemilost Jasno, da vse angleške vlade tako mislijo, saj Zaglul-paša tudi z Mac-Donal-dom ni mogel glede spornih točk priti na čisto. Razlika je le ta, da so konservativci pokazali železno pest, za kar jim je dal umor serdarja dobrodošel povod. Ce pa je ta njihova politika prava, je zelo dvomljivo. Egipt lahko užugajo, ustvarijo pa nevarne komplikacije in neugoden svetovno-političen položaj, ker razburijo zopet ves Orient. To pa ni ne v interesu x;rancije ne drugih z Anglijo z najrazličnejšimi vezmi zvezanih velesil, ne glede na to, da se s tem poostrijo moralni odnosi do Rusije, ki so itak zelo slabi. Tudi moralni prestiž Anglije, ki se je bila po Verzaju postavila na čelu akcije za svetovni mir, po teh dogodkih zelo trpi. Amerika ne odobrava konsevativnih vojaškhi parad v Egiptu. Konservativci se bodo prepričali, da so interesi celega sveta danes že tako tesno med seboj zvezani, da si ne more Anglija privoščiti v Egiptu prevelikih ekstratur, dasi trdi, da njeno razmerje do Egipta nikogar ne briga. Ako vlada Velike Britanije ne mara svojega spora z Egiptom predložiti Društvu narodov, naj ga sama z mirni.ai sredstvi reši, ker sicer ogroža 6acifikacijo sveta v svojo lastno škodo, pati je, da bo nastop opozicije v parlamentu konservativce ohladil in iztreznil, saj tudi sami niso tako slabi politiki, da ne bi uvideli, da mirna vztrajnost več naredi nego rožljanje s sabljo, ki je tembolj neumestno, ko se tako mogočni svetovni sili kakor je Velika Britanija ni treba zatekati h grožnjam in ropotanju ter bruta-litetam. NeprelcoslJIvl so !• Nedn.«2n4 » konitmkciji la materij »111. lxr.dno nitk. era«. OglolU «1 |lb pred nak tipom. čfivalm ctfrnii J- ®0BEt- UalHJana Sivaifill 3ESUJI. P.l.i» Ljul ljanik« kredilM fc.o Boleslav Prus: Sence. Iz poljščine prestavil Vinko. Ko ugaša na nebu solnčni blesk, usta-Ja na zemlji mrak. Mrak — velika vojska noči, tisoč nevidnih stebrov in miljarde vojakov. Mogočna vojska, ki se že od davnih vekov bori s svetlobo, izginja ob vsaki zori, zmaguje vsak večer, gospodari od Zahoda pa do vzhoda solnca, po dnevi pa se premagana skriva po zakotjih in čaka. Galca v gorskih prepadih in mestnih kleteh, v gozdni goščavi in globini temnih jezer. Čaka in skriva se v davnih brezdnih zemlje, v rudokopih in rovih, v hišnih kotih in med ozkim zidovjem. Razpršena in na videz nenavzoča, vendar napolnjuje vsa skrivališča. Da v vsaki drevesni razpoki, v gubah človeške obleke, leži pod najmanjšim zrncem peska, drži se najtanjše paj-čevine in čaka. Preplašen z enega mesta, se pojavi v trenotku na drugem mestu; poslužuje se svojih lastnosti in se povrača tja, odkoder je bila pregnana ter objame neizpolnjena mesta in zalije zemljo. Ko ugasne Bolnce, se pojavi vojska mraka z gostimi vrstami in se javlja iz svojih zatočišč, tiho seveda in previdno. Napolni hodnike, zavite in slabo osvetljene stopnice; izjx>d omar in miz se priplazi na sredo sobe in zatemni zavese; skozi vetre-njače pivnic in steklo na oknih se spušča na ulico in v gluhem molku napada stene in strehe ter nestrpno čaka na visokih strehah in stolpih, da se pojavijo na zahodu rdeči oblaki. Še trenotek in naglo se iztrga ogromna tema, ki sega od zemlje do neba. Divjačina se poskrije po luknjah, človek jo pobere domov; živel j pojema kot rastlina brez vode in popolnoma utihne. Slike in podobe se razblinijo v nič; tuga, greh in zločin zavzamejo gospodovale nad svetom zločin zavzamejo gospodovanje nad svetom. V takem trenotku se pojavi na samotnih ulicah Varšave čudna človeška postava, z drobnim plamenčkom nad glavo. Urno beži po ulici, kot bi jo pekla tema, pri vsaki svetilki se za hip ustavi in za-netivši veselo luč izgine kot senca. In to vsaki dan v letu. Naj dehli pomlad po polju z dišečim cvetjem, naj razsaja junijska sapa, naj jesenske burje dvignejo oblake prahu, ali naletava v vetru zimski sneg, — kakor hitro pade mrak, predirja on s svojim plamenčkom mestne ulice, zaneti luči, potem pa izgine kot senca. Odkod prihajaš človek, in kje se kri-ješ, da ne poznamo tvojih potez in ne slišimo tvojega glasu? Ali imaš ti ženo ali mater, ki čaka, da se vrneš? Ali otroke, ki se ti, kakor hitro odložiš svojo svetilko, premetavajo po kolenih in te objemajo okrog vratu? Ali imaš prijatelje, katerim razkrivaš svoje veselje in bol ali vsaj znance, s katerimi se moreš pogovoriti o vsakdanjih dogodkih? Ali imaš sploh svoj dom, kjer bi te bilo mogoče najti? ime, s katerim bi se te moglo poklicati? potrebe in čustva, ki te delajo kot nas, človekom? Ali pa si res breztelesno bitje, ki samo molči in se po-kazuje samo o mraku, užiga luči, potem pa izginja kot senca? Prijx>vedovali so mi, da je to resnično človek in so mi dali celo njegov naslov. Sel sem k omenjeni hiši in vprašal stražnika: >AH pri vas stanuje tisti, ki zažiga luči po ulicah?« »Pri nas.c »Pa kje?< >V onile sobici.« Sobica je bila zaklenjena. Pogledal sem skozi okno, pa sem opazil le pograd pri steni, pri njej pa na visokem kolu svetilko. Užigača pa ni bilo. »Povej mi vsaj, kakšen je on!« »Kdo ga pozna!« se je zadri stražnik in skomizgnil z rameni. »Celo sam ga dobro ne poznam,« je dostavil, »ker po dnevi ga ni nikoli v sobi.« Čez pol leta sem prišel drugič. »Tudi danes ni užigača doma?« »Oho!« jo rekel stražnik, »ni ga in ga ne bo. Včeraj so ga zagrebli. Umrl je.« Stražnik se je zamislil. Ko sem poprašal še nekaj podrobnosti, sem odšel na pokopališče. »Pokažite mi, grobar, kam so včeraj zagrebli užigača?« »Užigača?« ... je jxmovil. »Kdo pa to ve! Trideset potnikov je bilo včeraj.« »On je pokopan na oddelku najubož-nejših.« »Takih je bilo petindvajset.« »Toda on je bil v nepobarvani rakvi.« »Takih so pripeljali šestnajst.« Na ta način nisem poznal ne obraza, ne imena, celo groba nisem videl, še po »mirti je ostal to, kar je bil v življenju; bitje, ki se je dalo videti samo o mraku, nemo in nepojmljivo, kot senca. V mraku življenja, kjer blodi po temi nesrečni človeški rod, kjer se eni pobijajo vsled prepirov, drugi padajo v greznice, gotove poti pa nihče ne ve; kjer preganja nesrečnega zla usoda, beda in zavist: po temnih stezah se potikajo tudi užigači. Vsak nosi droben plamenček nad glavo, vsak prižiga v svoji ulici svetilke, živi nepoznan, se trudi brez priznanja, potem pa izgine, kot senca . . . Hov! protokoli In nove volitve. Dr. Šunnin, minister za trgovino v vladi PP, je podal »Obzorjevemu« dopisniku daljše pojasnilo o razlogih svojega vstopa v vlado PP. Dva razloga sta ga, pravi Šur-min, vodila pri tem: prvi je naš notranji položaj, drugi pa stanje naše trgovine in gospodarstva. Glede prvega vprašanja pravi Šurmin, da je iz razgovorov, ki jih je tekom letošnjega leta večkrat imel s Paši-cem, spoznal, da bo pristopila radikalna stranka pod gotovimi pogoji prav resno k delu, da odstrani zapreke, ki so od ujedi-njenja pa do danes ustvarile neznosno politično stanje. Mnogo je znakov, da bo radikalna stranka iskreno poskusila rešiti našo narodno krizo. Pri zadnji krizi je Pašič Šunnina vprašal za mnenje o možnosti razpleta v zamotanem političnem položaju, na kar je Šurmin Pašiču kot predsedniku vlade in kot šefu radikalne stranke odkrito obrazložil svoje nazore o tem v smislu razgovorov, ki jih je imel s svojimi prijatelji in ki so pripravljeni, da pomagajo isikreno pri razpletu dolgotrajne krize in to v interesu Hrvatov kot Srbov. In ko jepredsednik vlade Pašič z obvezo iz~ javil, da nima razloga odklanjati sporazuma in odkloniti sporazumno rešitev vseh visečih vprašanj v kraljevini SHS ter pričeti z urejevanjem naših državnih poslov, o čemer cla bo še prilike [»drobno govoriti, tedaj sem, izjavlja Šurmin, sprejel ponudbo, da stopim v vlado... Na drugem mestu, kjer »Obzor« govori o fatalni ulogi Pribičevičevi ves čas od ujedinjerija dalje zlasti glede na rarvoj na Hrvatskem, pa opozarja »Obzor«. ki io ves čas dolgotrajne krize tako kot Šurmin zastopal misel, da se brez radikalne stranke ne da krize rešiti, kako so radikali zagotavljali vsej javnosti, da so i oni za sporazum. Ko so hoteli rekonstruirati vlado, so zato pozvali dr. Drinkoviča in Šunnina na dogovor radi vstopa v vlado z motivacijo, da žele preprečiti politiko samostojnih demokratov v Hrvatski tn Dalmaciji, ker da ta politika samo provocira, a donaša samo negativne rezultate. Kakor hitro je Pribičevič to opazil, se je vzproti-vil in skušal preprečiti obema Hrvatoma vstop v vlado — ker noče kontrole in opozicije »njegovi hrvatski politiki«. Zato so se razgovori in dogovori glede rekonstrukcije zavlekli nad osem dni, ker Pribičevič ni hotel izpustiti — kontrole, dokler se nista — po zagrebški »Rječi« — dr. Šurmin in dr. Drinkovič udala in osvojJa ▼ vsem nazor nacionalnega PP bloka. »Obzor« pa pripominja, da sicer ni posvečen v one dolgotrajne razgovore, da pa je povsem izključeno, da bi bila zavisela rekonstrukcija vlade od Pribičevičeve privolitve, nego da je to resnica, da je bil Pribičevič postavljen pred gotovo dejstvo, ki ga je ali moral priznali ali pa ili iz vlade. Enako ln še bolj gotovo da pa je dejstvo, da nista niti Šurmin ne Drinkovič sprejela Pribičevičeve politike in metode, ker je popolnoma nemogoče, da bi mogla odobriti tako škodljivo in brezglavo politiko, kakršno hoče Pribičevič uvesti na Hrvatskem. Koliko je resnice v novem sporazumu, novem Pašicevem dogovoru in kaj obsega ta sporazum med dr. Šurminom in Drin-kovičem, pokaže prihodnjost. Mi vemo le eno, da je Pašič doslej še vselej pri vseh podpisih in protokolih in dogovorih držal kot Pribičevič ali Žerjav figo v žepu z namenom, da — »p o d v a 1 i«. Ali je tudi to pot »podvalil«, bosta povedala sopodpisnika novega protokola -—' po volitvah! Vsekakor pa je razvidno, da PP vlada ni dovolj trdna in da radikalna stranka ne misli strun previsoko prenapeti in da ji Pribičevičeve metode ne gredo docela v račun ter da išče, kako bi »zamorca« po dokončanem poslu odslovila s pošteno brco. Morda bi utegnila biti vendar-le v kakšni zvezi s tem vest zagrebškega »Večera« 27. t. m. o izjavi nekega uglednega radikala, češ: »Rekonstrukcija vlade je izvršena. A to ne pomeni, da bo sedanja vladna koalicija izvedla volitve. Na vidiku so za bližnji čas spremembe, ki se za sedaj šo ne morejo dati v javnost.« To vest in ono, da je pri kralju pogorel ob priliki sedanje rekonstrukcije tudi sam Pašič, treba vzeti s previdnostjo na znanje. Vsekakor pa je jasno vsakomur, da se na bajonetih ne da ne sedeti, kaj šele jahati, če smo prav v Jugoslaviji, kjer v prvi vrsti sablja odločuje in ne volja plačujočega ljudstva. In zato vkljub grožnjam in napovedim krvavih volivnih dni v januarju ln terorja zadnje dni volivnega boja nam, ld zremo nekoliko dalje kot eno samo leto Vam |Q znano, da «« lahko porabijo ilustracije kot uspešno reklamno sredstvo, ne da bi Vam bilo treba troSiti denar za izdelavo klišejev, ki jih morebiti rabite PoSljite sliko ali risbo Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani ter samo enkrat zahtevajte iniormacije in proračun. hladnokrvno presojamo vse poteze vladajočih činiteljev. Zakaj čim jače, tem bolj skače. Na koncu pa plača tudi kak gospod general Balbo... Tudi nova trozveza treh najreakcionar-nejsih režimov v Evropi, Mussolini—PP— Bratianu ne bo mogla preprečiti obračuna demokratično mislečega ljudstva s korum-piranima vladami, « njihovimi nasilnimi metodami in gaženjem parlamentarizma. Metternichovi časi so za večno minuli in Bachovi huzarji danes po svetovni vojni, po dneh vseh strahot, niso več strahovi —I Kdo bo plačal zavarovalnino nove zavarovalne družbe »Romunija—SHS—Italija"? Direktorji poedinih režimskih tvrdk: Mussolini, PP2 in Bratianu. Skopeljski škof tir. Janez Gnidovec. Danes se vrši v cerkvi Srca Jezusovega posvečenje g. dr. Janeza Gnidovca, duhovnika misijonske družbe očetov Laza-ristov, v škofa starodavne škofije sko-peljske. Novi škof se je rodil 29. septembra leta 1873 v Velikem Lipovcu pri Ajdovcu v Sloveniji. Gimnazijo je dovršil v Novem mestu, bogoslovje v Ljubljani. Leta 1896 je bil posvečen v duhovnika in 3. septembra nameščen kot kaplan v Idriji. L. 1897 je bil premeščen v Vipavo. Tam je služboval do 1. oktobra 1899. Ko je na sv. Nikolaja dan 1. 1898 škof dr. Jeglič pozval duhovnike, naj bi se oglasili tisti, ki bi se hoteli pripravljati za profesorje na nameravani škofijski gimnaziji, se je oglasil tudi Janez Gnidovec, dasi je bil že tretje leto v dušnem pastirstvu, gotovo največ iz idealnega navdušenja za škofov načrt. V oktobru L 1899 je odšel s petimi tovariši na Dunaj in sc vpisal na modroslovno fakulteto. Na Dunaju se je marljivo pripravljal na izpite iz klasične filologije in je bil svojim tovarišem najlepši zgled vestnosti in marljivosti. Z znanstveno razpravo: »De Hippia maiore, Platonis dialogo« si je pridobil doktorski naslov. Po dokončanih naukih je bil leta 1903 dne 15. septembra nameščen kot namestni učitelj na gimnaziji v Kranju, kjer je ostal do 15. septembra 1905. Medtem je dne 20. junija 1904 dovršil usposobljenostni izpit iz latinščine in grščine kot glavnih predmetov in iz slovenščine kot stranskega predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Ko je bil leta 1905 otvorjen zavod sv. Stanislava, je dr. Gnidovec zapustil dosedanje službovanje in se preselil v Št. Vid. Vsi tedanji profesorji so si ga enoglasno zaželeli za ravnatelja; zato mu je ustanovitelj poveril to častno, pa tudi težavno mesto. To imenovanje je deželni šolski svet na znanje vzel z dopisom z dne 17, marca 1906, št. 658. Biti ravnatelj na pravkar otvorjeni gimnaziji ni bila baš lahka in prijetna stvar: profesorji in ravnatelj — začetniki, knjižnice — prazne, kabineti za učila — omanjkljivi, povsod še polno nedostat-ov. Dalje je bilo treba zavodu pridobiti pravico javnosti za vsak razred posebej in slednjič za zrelostne izpite, pri tem pa skrbeti za slovenske učne knjige, ker le s tem pogojem se je mogel pouk vršiti v slovenskem jeziku. S krepko, odločno voljo se je gospod ravnatelj lotil svojega posla in ga tudi dovršil. Da bi dobili učenci potrebnih učnih knjig, je stopil v zvezo z društvom slovenskih profesorjev in organiziral spisovanje slovenskih učnih knjig. Po njegovem posredovanju je zavod sam založil precej učnih knjig. Tako je dr. Gnidovec mnogo pripomogel k ustanovitvi prve slovenske gimnazije in k poslovenjenju gimnazij sploh. Gr, Gnidovec se je pokazal moža na svojem mestu zlasti med svetovno vojno. Zavod je postal vojaška bolnica; prostor, odločen za dijake, se je vedno bolj tesnil. Večkrat je komaj za las manjkalo, da niso bili prisiljeni pouk prekiniti in dijake poslati domov. Dr. Gnidovec pa je še v zad- I njem trenutku z odločnim nastopom to j preprečil. Vsem nam je še živo v spominu, kako jc ugnal ohole nemške častnike, ki so hoteli našo mladino, nastanjeno takrat v ljudski šoli v Št. Viclu, vreči na cesto. V jeseni leta 1919 je popolnoma nepričakovano prišla vest, da misli dr. Gnidovec zavod zapustiti, da si je izvolil nov poklic. Misijonska misel, za katero je vedno gorel in vnemal duhovnike in dijake, ga je izvabila iz teh, za njegovo apostolsko srcc pretesnih zidov na širše polje k očetom lazaristom. Dne 6. decembra 1919 se je zavod na ginljiv način poslovil od svojega prvega ravnatelja in dolgoletnega i ektorja. Višji šolski svet pa je na prvi seji dne 4. decembra 1919 soglasno sklenil, da g. dr. Gnidovcu ob njegovem slovesu od škofijske gimnazije izreče priznanje in zahvalo za njegovo delo. Predsednik višjega šolskega sveta mu je poslal uradno pismo z dne 12. deccmbra, št. 19.738, v katerem med drugim pravi: Jzslop tako delavnega in zaslužnega učitelja in ravnatelja iz šolske službe višji šolski svet iskreno obžaluje. Vaše. delo se je sicer omejevalo skromno in na zunaj skoro neopaženo na škofijsko gimnazijo in škof. zavode v Št. Vidu nad Ljubljano, a je bilo dalekosežnega pomena za vse slovensko srednje šolstvo. Izvršujoči namen in voljo požrtvovalnega ustanovitelja zavodov in gimnazije v St. Vidu, škofa Ant. B. Jegliča, ste v zvezi s svojim učiteljskim zborom uredili prvo popolnoma slovensko gimnazijo na slovenskih tleh; dali ste pobudo, da se je organiziralo spisovanje slovenskih učnih knjig za višje razrede srednjih šol, ki so bili na državnih zavodih v prvih letih Vašega delovanja še popolnoma nemški razen borih dveh ur slovenščine na teden; s tem, da so prevzeli zavodi sv. Stanislava pod Vašim rektoratom in na Vaše prizadevanje tudi društvo slovenskih profesorjev založništvo cclc vrste učnih knjig, kar je dalo poguma tudi zasebnim založnikom, ste omogočili, da je to organizirano delo tudi uspelo. Posebe omenjamo tu krono vsega tega dela, izdajo grško-slovenskega slovarja prof. Doklcrja, pri SENZACIJA 1 ©ase« šztoib hi razstave v noiranjila ^rostorli! modne trgovine vas prepriča — n« ernpfte po znatno znižanih cercaft božična darila ftahor tud9 vse drsige potrebne predmete. i ki katerem so odlično sodelovali tudi člani Vašega učiteljskega zbora, in pripravo izdaje latinsko-slovenskega slovarja, za katero je prem. škof dr. Anton B. Jeglič po Vašem prizadevanju obljubil prevzeti stroške za lisk kot vreden naslednik kneza in škofa Alojzija Wolfa, ki nam je podaril nemško-slovenski in slovensko - nemški slovar. S tem delom ste ustvarili pogoje, da se je doseglo tudi na državnih zavodih še pod staro Avstrijo poslovenjenje nekaterih učnih predmetov in da ob nastopu nove dobe, ob ustanovitvi kraljev. Srbov, Hrvatov in Slovencev popolno poslovenjenje ni zadelo na bistvene ovire. Brez škofovih zavodov s slovensko gimnazijo in brez Vašega dela bi bilo ob popolnem po- i manjkanju učnih knjig v sedanji gospodarski in tiskarski krizi to takojšnje poslovenjenje kratko malo nemogoče. Iz teh razlogov je sklenil višji šolski svet v Ljubljani na svoji seji dne 4. decembra 1919 soglasno, da Vam ob Vašem slovesu od škofijske gimnazije za Vaše delo za slovensko šolstvo izreče odkritosrčno priznanje in najiskrenejšo zahvalo.« Novega škofa čaka na mestu njegove- ' ga bodočega delovanja uprav apostolska j naloga. Njegov poklic bo popolnoma misi- ' jonski. Večina vernikov so Albanci, nekaj i ludi Srbi. Dosedaj je škof skopeljski bival j v Prizrenu, a vlada želi, da bi bival odslej v Skoplju. Južni del Maccclonije, Bitolj in j njegova okolica, spada še pod grško katoliško škofijo v Atenah, najbrž pa bo pridružen skopljanski škofiji. Novemu škofu želimo, da bi njegovo delo obrodilo obilnih sadov za katoliško i vero in njen procvit v najjužnejšem dolu i naše kraljevinel V dvorani Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani se je zbralo v četrtek, 27. t. m. veliko število krščanskega učiteljstva, da jasno da izraza sočustvovanju za preganjanje svojih stanovskih tovarišev in da pokaže neupogljivo voljo in neomajno zvestobo do idealov, kateri jih dntžijo. Ob četrt na pet popoldne je otvorila podpredsednica Slomškove zveze gospa Kleinmayerjeva zborovanje z lepim nagovorom, v katerem je dala duška ogorčenju, ki je zavladalo vsepovsod, ko sc je zaznalo, kako sc definitivni voditelji in učitelji poljubno premeščajo, kako se dekreti, podpisani od kralja, razveljavljajo in kako se ukinja stalnost in uvaja popolna brezpravnost ... Prva in največja žrtev tega početja naj bi bil naš tovariš g. Štrukelj. Un, voditeij 24 razredov na periferiji mesta, naj gre na 1 in pol iue o.d žoie.znicp oddaljeno enorazrednico. Oče sedmih nepreskrbljenih, večinoma šolo obiskujočih otrok, bi moral iz bližine mesta na oddaljeno Krtino! Tovariš naš, kaj si zagrešil, s čim si to zaslužil? Odzval se je naši želji ter postal naš predsednik. Udarec, ki ga je zadel, ni namenjen njegovi osebi, namenjen pa je načelniku krščansko mislečega učiteljstva, namenjen predsedniku Slomškove zveze. Za nas je delal, za nas trpi... Pa tudi vi vsi drugi preblagi naši tovariši in predobre naše tovarišice, ki Vam preti krivica radi Vašega verskega prepričanja, bodite uverjeni, da sočuvstvuje z Vami vse učiteljstvo zbrano v Slomškovi zvezi, sočustvuje pa tudi večina učiteljstva iz nasprotnega tabora, ker se zaveda, da se Vam dela strašna krivica. Mučeniki naši, tako Vas nazivljem, kajti, če se tudi od merodajne strani ustavi preje nego mislimo protizakonito postopanje, kdo Vas oškoduje za bolest, ki ste jo prestali vse te dni in te noči? In družine Vaše, kdo zabriše solze, ki so jih pretakale? Tovariši, tovarišice I Med našim slovenskim ljudstvom je zavladalo ogorčenje radi naših žrtev. Od vseh strani prihajajo ostri protesti. In kako se udeležimo teh protestov mi? Postavimo se kot en mož za naše pre-ganjance! Pri nas naj dobe moralno, pri nas naj dobe gmotno oporo! Za nagovorom g. podpredsednice, ki je bil z velikim odobravanjem vzet na znanje, je poročal društveni tajnik o ukrepih, ki jih je povzel glavni odbor v obrambo svojih članov in glede nadaljnega postopanja zaradi protizakonitih premestitev. Med drugimi se je vzelo na znanje, da jc glavni odbor poslal kabinetni pisarni brzojavko, v kateri smo prosili kralja za pomoč in zaščito, O persekucijah smo obvestili tudi predsednika glavnega odbora UjU g. Miljutina Stankoviča v Beogradu, Po tajnikovem poročilu jc podal tov. Štrukelj daljše poročilo, iz katerega se je ugotovilo, da takega nasilja, kakoršno se jc pojavilo sedaj, še ni bilo. »Slomškova zveza je vedno varovala stalnost in protestirala proti predčasnim upokojitvam. Glede nadzorniških imenovanj smo pač kot revanž za naše zadnje 4 člane, ki so bili brez vsakega utemeljenega vzroka odstavljeni od nadzorništva in zamenjani z veliko mlajšimi, predlagali 10 svojih članov, pustivši članom UJU še večje število, stoječi na stališču, da se šola najlažje depolitizira na ta način, da sta v nadzorništvu zastopani obe struji, dalje zato, ker vidimo v tem tudi največje jamstvo za objektivnost. Vsakdo mora priznati, da je naše stališče pravo, a naši UJU-jarji niso še tako visoko, kajti niti enega člana »SI. zveze-.« niso pustili na nadzorniškem mestu, ampak vse so pognali ali nazaj na njih učna mesta ali pa jih še kaznovali s tem, da so jih na nezakonit način premestili na slabša službena mesta, dočim je vlada g. Davidoviča vse poslala nazaj na njih službena učiteljska ali vodstvena mesta. Ugotovilo se je dalje, da bi bili dobili za višja šol. nadzornika 2 srednješolska profesorja, ako bi ne bila »SI. zveza« hotela postaviti 2 svojih kandidatov. In kakšni očitki bi bili gotovo potem padali na »Slomškovo zvezo«, češ, da je izdala interese osnovno-šolskega učiteljstva ter zavrgla princip, ki ga jc bila že pred vojno postavila in se resno trudila, da bi bil postal eden izmed tedanjih dveh okraj. šol. nadzornikov Maycr ali pa Gabršek deželni šol. nadzornik. Ugotovilo se je tudi, da je Štrukelj pomagal tudi mnogim članom UJU, če je le količkaj mogel. Ž zadoščenjem so vzeli vsi zborovalci na znanje tudi Štrukljevo poročilo, ker je odklanjal naprošene intervencije za premestitve definitivnih učiteljev ali pa za predčasne upokojitve, stoječ na stališču, da naj se, če je dan povod, vselej prej disciplinarno postopa tako glede premestitve, kalor tudi glede upokojevanja. Vsi zborovalci so bili soglasnega prepričanja, da jc z ukinitvijo definitivnosti učiteljski ugled ponižan do tal, kakor še nikoli doslej. Učiteljstvu jc odvzeto zadnje sredstvo, ki ga jc še držalo moralno visoko v izvrševanju službenih dolžnosti, in to je bila njegova zakonito zajamčena de-finilivnost, ki je ni več. In poslcdicc! Poglejmo v posamezne kraje. V vsakem kraju je kak zagrizen pristaš sedanjega režija. Recimo, da tak čl.ovck otroke ,v šoli, ki jih poučuje Slomškar. Učitelj bo primoran iz kakršnegakoli že vzroka kaznovati otroka, ki se bo pritožil pri očetu, ta na višji strankini instanci in posledica — premestitev. Pa vzemimo tak-le slučaj: Na šoli je vodja Slomškar. On opozori člane UJU na vestnejše izpolnjevanje službenih dolžnosti. UJU vpije okrog pri svojih članih, da ga šikanira, Sledi premešče-nje. Ali si bodo drugi voditelji sploh še upali koga navajati na vestno izvrševanje službenih dolžnosti? Dvomimo. In nadzorniki! Kaj si bodo upali še koga sploh grajali, ko pa vedo, da so odvisni od vsakokratnega režima in pa od posameznikov, ki so si uzurpirali misel, da so oni zakon. To je zlo, ki bo rodilo strašne moralne posledice. Učiteljstvo »Slomškove zveze« se tega zaveda, zato je tudi sklenilo povabiti vsa okraj. učit. društva, da o tem razpravljajo in zavzamejo potrebno stališče. Zakonu moč in veljavo, proč pa z anarhijo ki bi nas in šolo najprej ugonobila! Po živahni debati so se sprejeli sledeči predlogi: 1. Glavni odbor Slomškove zveze naj nudi vsem preganjanim pomoč v svetih in dejanju. V ta namen naj dobi pravnega zastopnika. — 2. Pozovejo naj se vsi mero-dajni činitelji, da gredo po svojih močeh prizadetim na roko, kolikor jim je mogoče že sedaj, zlasti pa v bližnji bodočnosti. — 3. Vsa okrajna učit. društva UJU se povabijo, da se izjavijo, ali soglašajo s takimi dejanji, ali jih obsojajo. — 4. Sprejme se načelo, naj v bodoče glavni odbor Slomškove zveze odklanja vsako politično vmešavanje v šolske zadeve iz katerekoli strani. — 5. Šolstvo v Sloveniji bodi ne-deljcno in ločeno od politične uprave. — 6. Vse podružnice Slomškove zveze, kakor tudi posamezni člani se pozivljejo, naj izdatno podpirajo sklad Slomškove zveze, da bo zveza tudi gmotno neodvisna. Po sprejetih predlogih so zborovalci z velikim navdušenjem izrekli prisrčno zaupnico bivšemu predsedniku tov. Štruklju, so se mu zahvalili za njegovo neumorno požrtvovalnost in ga prosili, naj še dalje neomajno vztraja v delu za ideale Slomškove zveze. + V Sloveniji ni terorja. Kakor poročamo na drugem mestu, je dal dr. Žerjav po ministru za agrarno reformo upokojiti referenta pri agrarni direkciji v Ljubljani Stanka M a s i č a , ki ga je nedavno tega poverila z vodstvom lesja urada Davidovi-ceva vlada. Mož je služil državi komaj šele okoli 10 let, ne da bi bil zagrešil najmanjšo nekorektnost, pa ie mora iti med državne upokojence. Res »državotvorna« politika, ki se mora zlodeju gnjusiti! Beležke. Popravki. Prejeli smo sledeče: Uredništvo »Slovenca«, Ljubljana, SHS. Z ozirom na več tozadevnih člankov v Vašem cenjenem listu Vas, sklicujoč se na paragraf 19, v imenu vlade Njegovega Veličanstva prosim, da priobčite sledeče: Ni res, da britanska vlada želi Egipt pokoriti in se polastiti Sudana, res pa je, da kaj takega nikoli ni želela in da tudi v bodoče kaj takega nc namerava. Tudi ni res, da bi se zbirale v Egiptu angleške čete, da Egipčane prisilijo k sprejetju zahtev vlade Njegovega Veličanstva, res pa je, da so tam zgolj iz prijateljstva in tako v lastno zabavo kakor v razvedrilo radovedne orientalske publike. Mr. Baldvvin, premier vlade Njegovega Veličanstva. London. — Nadalje smo sprejeli: Uredništvu »Slovenca«, Ljubljana, SHS. Glede na točasne notice v Vašem listu zahtevam na podlagi § 19, da na istem mestu in z istimi črkami popravite: Ni res, da so sovjetske čete ob priliki vstaje v Gcorgiji plenile in morile, res pa jc, da so nastopile kakor običajno z največjo obzirnostjo in človekoljubnostjo. Trockij, komisar za vojne zadeve. Moskva. — In končno smo dobili sledeče ljubeznivo pismo iz Šangaja: Vclcuglcdni, velcučeni in velezaslužni gospod urednik! Z ozirom na nekatere članke Vašega cenjenega lisia glede na dogodke na Ki^jskem Vas naj- bljudneje na temelju § 19 prosim, da pri« občite: Ni res, da sem jaz, general Vu-Pej-Fu, bil v Pekingu od generala Fen-Ju-Siana poražen in da sem bežal, res pa je, da sem se prostovoljno poslovil in umaknil na svoja posestva na Jancekianu, kjer študiram v miru Konfucijeva dela. Vaš naj-udanejši in najpokornejši Vu-Pej-Fu. »Samouprava« lalzilicira. Radikalni Organ »Samouprava« se ozre v št. z dne 27. t. m. na govor dr. Korošca in pravi: »Kad g. Korošec legalnim putem nlje hteo i neče da bude u zajednici ravnopraven član njen, svakako mu neče poči za rukom, da na i 1 e g a 1 a n način dodje do svojih ci-Jjeva: da tu zajednicu kao njen protivnik i laktično ošteti.« Čemu je »Samouprava« ialzificirala govor dr. Korošca? Očividno je sijajni govor dr. Korošca radikalom zaprl lista in ker mu stvarno ne morejo odgovarjati, se zatekajo k falzifikaciji. Saj je dr. Korošec dobesodno dejal v svojem govoru: >Narodna volja mora biti v naši državi prvi suveren! Narodni volji ne sme nihče zastavljati svobodne poti. In ako so ji zastavlja, potem smo enodušrie volje, da tudi za to najdemo, v zvezi 9 svojimi političnimi prijatelji med Srbi in Hrvati, mirnim, zakonitim in ustavnim potom potrebnega leka. Za nas velja: Državni In narodni interesi nad vse drugo k Ne bi li hilo bolje in pošteno, ako bi »Samouprava« Vsaj ta pasus iz govora dr. Korošca dobesedno citirala, če že noče celega govora, mesto da ga falzificira? Ali se »Samouprava« morda boji servirati čisto resnico svojim čitateljem, da ne bi morda dejali: Dr. Korošec ima pravi« Bclpad, 28. novembra. Na predlog ministra 2a prosveto Svetoz-arja Pribičeviča so upokojeni: dr. Ladislav Polič, profesor na pravniški fakulteti v Zagrebu ln rektor za(irebfjie(?a vseučilišča. Upokojen je vseučiliški profesor dr. Fran Milobar. Upokojen je g. Josip Pasarič, srednješolski ravnatelj. Upokojeni so še: dr. Franjo Bučar, dr. Zdenka Smrekar Ln Mato SeRher. Upokojen Je tudi dr. Fran Daruc. Iz službe je odpuščen Blaž Juriilč, profesor prve realue gimnazije. >Jutarnji LisU, dne 39. novembra. 1924. " Pred par dnevi smo pa že poročali, da je upokojen vseučiliški profesor dr. Basala (ki je postal sedaj tajnik Hrvatske zajednice, op. ur.). To so začetki. Kaj bo še prišlo, ne ,vemo. Prišli bodo še težki časi. Vseučilišča so po vsem svetu neodvisne ustanove, ki nimajo druge naloge kakor znanstveno proučavanje življenja in življenskih pojavov. Te ustanove plačujejo in vzdržujejo države iz davčnega denarja v interesu splošnega državnega in še bolj splošnega človeškega napredka. Posledica tega principa je, da dajejo države vseučiliščem popolno svobodo pouka. Na vseučiliščih lahko vsak profesor popolnoma svobodno izpoveduje in razlaga svoje znanstvene teorije. Tdko je dejansko stanje danes na vseh svetovnih vseučiliščih. Ali je ta princip opravičen ali ne, o tem se zaenkrat ne bomo spuščali v razpravo, ampak mi samo ugotavljamo, da je tako, in sicer je po vsem svetu tako. Vseučilišča so dandanes znanstvene republike, kjer profesorji in dijaki žive neko posebno življenje, ki ga države ne le rešpektirajo, ampak tudi s svojimi prispevki vzdržujejo. Ce pa tega znanstveno-republikanskega življenja ne bi vzdrževale države, bi ga morali vzdrževati pač dijaki in profesorji sami. Socialnejše in naprednejše pa je, da to življenje vzdržuje državna skupnost v interesu skupnosti, ki ima od plodov znanstvenega raziskavanja svoj največji materi-jjalni dobiček. Kar namreč univerze duševno producirajo, preobračajo gospodarski krogi v debel denar in ta duševni kapital se silno izplačuje. V naši državi pa ni tako kakor je drugod po svetu. Znanost je pri nas postranska stvar. Čemu nam pa bo znanost? Znanost! Za politično agitacijo znanost ni, za »državotvornost« tudi ni, za pobijanje klerikalnega zmaja tudi ne, torej kaj je ž njo? Mi v naši državi ne rabimo svobodne znanosti, kajti to lahko kupujemo v inozemstvu na cente, zlasti sedaj, ko je vrednost dinarja v Curihu 7.50, ampak mi rabimo na vseučiliščih ljudi, ki bodo znali vzgojiti našo mladino v »državotvornem« duhu velesrbskega centralizma. Priznamo, da je vzgoja take mladine res posebna znanost, ampak vprašanje je, če je stvar celokupne države, da vzdržuje zavode za vzgojo strankarskih priganja č c v iz sredstev vsega prebivalstva! Mi posameznim političnim strankam nikakor ne odrekamo pravice, da si vzdržujejo inagari tudi svoje strankarske visoke šole — toda take strankarske visoke šole naj si plačujejo gospodje stran-karji sami iz svojega žepa. Kar pa gre na račun vseh davkoplačevalcev, mora služiti občim interesom in zato ne sme in ne more biti vseučiliška izobrazba podvržena strokovni ali politični kritiki prosvetnega ministra, ampak samo upravni ocenL Naloga prosvetnega ministra napram vseučiliščem je ta, da skrbi za materijalna sredstva za vzdrževanje vseučilišč. Sama to in nič več. Kar pa profesorji na vseučiliščih uč«, to gospoda ministra prav nič ne brigal Ker so vseučilišča avtonomna in tudi mednarodne znanstvene ustanove, za katerih znanstveno kvaliteto so odgovorni samo avtonomni vseučiliški organi, ne pa prosveti minister. Prosvetni minister je samo upravnik šolstva, čegar dolžnost je, da preskrbi v parlamentu za vzdrževanje šolstva potreben denar, drugače pa je prosvetni minister lahko »v civilu« karkoli noče biti in kot prosvetni minister nima in tudi ne sme imeti najmanjšega vpliva na notranji avtonomni ustroj vseučilišč! Naš sedanji prosvetni minister pa tega razmerja države do vseučilišč absolutno ne razume. On se ne čuti samo kot upravnika, ampak on se čuti predvsem kot strankar, in to zagrizen strankar. On misli menda, da bodo medicinci zdravili vse ljudi ne z medicinskimi sredstvi, ampak s strankarskimi sredstvi. On misli, da bo jetične ljudi zdravil s prisilnim vstopom v demokratsko stranico! Kot »pravo« bo proglasil samo to, kar oznanja »Orjuna«. Izdelal bo tudi svoj posebni filozofski sistem in bo učil ljudi, da so trije ali štirje južni slovanski narodi en sam narod. Vse to zahteva sedanji »prosvetni« (a še dolgo ni prosvitljenil) minister od svojih njemu le upravno podrejenih organov! Kdor pa se ne ukloni njegovemu diktatu — marš n&poljel On sam je vir vse znanostil Na ta način pa mora propasti vse znanstvo v naši državi. Če pojde tako naprej kakor gre, potem z Bogom gospodje pravniki! Najvišji profesor državoslovja mora postati potem g. inžener Marko ali Ferdo Kranjc, profesorji medicine morajo postati gg. Galcigna in kakšen Mussarollo, Erofesorji za pamet pa gg. 2erjav in Pri-ičevič. OTROCI, LE PRIDNO JO JEJTE IN MAMICI. OCKU POVEJTE, DA »MIRIM« VSE BOLJ VAM DI81 KOT VSE DRUGE SLADKE JEDI IN KAKOR JE ROŽA RDEČA. POSTANEJO LIČKA CVETECA IN KDOR VAM JE SUH IN VOGLAT POSTANE DEBEL IN MESNAT. — OTROCI, LE PRIDNO JO JEJTE IN MAMICI, OčKU POVEJTE. DA RAJšE KOT DRUGO NAGRADO, NAJ DAJO VAM TO ČOKOLADO. — TOVARNA PA NAD MARIBOROM BO DELALA Z NOVIM NAPOROM, DA NIKDAR NE ZMANJKA JEDI, KI VAM TAKO DOBRO DIM. Dr. Krek in republikansko vprašanje v Jugoslaviji. Med >Dokumenti^, ki jih je zbral ln objavil hrvatski zgodovinar Ferdo Šišič (Zagreb 1920, Hrv. Matica), se nahaja tudi od dr. Rogulje objavljeni razgovor z dr. Krekom v letu 1917 o bodoči jugoslovanski državi. Koncem razgovora je prišlo tudi do vprašanja o obliki države, ali naj bi bila Jugoslavija monarhija ali republika? Dr. Krek je to vprašanje v bistvu enako rešil, kot ga je letos formuliral Radič, ko je pristal na monarhijo po angleškem vzoru. Rekel je: »Monarhija ali republika? Prilično mi je to vse eno. Jaz sem v srcu republikanec; toda, Če pride pri nt,s do monarhije, mora biti to lorma takozvane republikanske monarhijo, tako kakor je v Norveški: kralj je samo nasledni predsednik republiko ln njen reprezentant, ali nima prava sankcljonirati zakonov.« To pojmovanje monarhije je bilo Že pred svetovno vojno Krekova osebna last in pod njegovim vplivom tudi razširjeno v večji ali manjši jasnosti med njegovimi učenci, vzgojenimi v duhu Krekovih skozi ir. skozi demokratičnih načel in političnih stremljenj. Vojska je to »republikansko« naziranje le še bolj utrdila, to tem bolj, ker je 1 ljudstvo samo pod silnimi dogodki došlo do republikanskega mišljenja, videč in čuteč na lastni osebi in Imetju zle posledice monarhično-mllitarlstlčne državne uredbe v Avstro-Ogrskl. Tako je bilo povsem umljivo, če so Krekovi učenci zastopali ob prevratu republikansko državno formo ter se končno ob realnih dejstvih spoprijaznili z monarhijo, toda po Krekovi odločitvi v zmislu »republikanske monarhije«. kot potrjuje stališče dr. šlmraka v osrednjem odboru Nar. VIječa v Zagrebu. Dne 24. novembra 1918 je namreč izrazil dr. Simralc svojo stališče kot zastopnik Hrvatsko pučke stranke v Narodnem Vije-ču v tem zmislu, da je vprašanje monarhije in republike zgolj formalnega značaja, češ, da jo glavno vprašan le n o t r a -n j a ureditev države, tako da bo demokratska, in kjer kralj ni nič drugega nego »nasledni predsednik republike« v ekonomsko-kulturnl federaciji Jugoslovanskih narodov. Vaša kolesa prenoviti, emajllratl in ponikljati, kakor tudi itrokovno (hraniti £rez cimo Vam oskrbi ccn6 tvrdka J, GOREČ, palač. Ljubljanske Kreditna banke ia .GOSPOSVETSKA CESTA 14 Katoliškemu slovenskemu dijaštvu! God Brezmadežne je naS dijaSki dan, ki smo el ga izbrali s posebnim namenom. Manifestirati hočemo svoje prepričanje, ki je katoliško. Osmega decembra ne »tnemo niti enega katoliškega dijaka in niti eno katoliške dijakinje pogrešati pri skupnih nastopih v cerkvah, da svoje katoličanstvo praktično izrazimo, ln na slavnostnih zborovanjih, ki naj Javijo nam samim in drugim, kaj hočemo v življenju; katoliški duh naj preveva vse prireditve tega dne, še posebno marijanske akademije, saj dijaška kongregacija je budite-ljica in hraniteljica katoličanstva med nami. Dijaški dan bodi preprost in prisrčen; ne gro za sijaj. Proslaviti hočemo idejo, ki veže nas vse, in nič drugega. Slovenska dijaška zveza v LJubljani. Iz Koroške. Avstrijska republika ima s sanacijo težke skrbi. Vedno je vprašanje obstoja države na dnevnem redu, a niti v teh časih avstrijsko velenemštvo ne zabi koroškega vllajeta. Po prevratu je sic^r vele-nemška stranka izgubila svoj pomen in je tudi pri lanskih volitvah v državni in deželne zbore močno nazadovala, posebno tam, kjer je nastopala samostojno, a na Koroškem, kjer je šla z vsemi nemškimi meščanskimi strankami v volivni boj na skupni listi, si je priborila precej mandatov in dobila za deželnega glavarja moža svojega mišljenja. Kmalu so je v avtonomni deželi pokazala posledica teh vrlitev. Okrajni glavarji so imefli zdaj pri deželnem glavarju potuho in začeli proti Slovencem divjo gonjo, v prvi vrsti proti malemu Številu slovenske inteligerce, ld je ostala še na Koroškem. Celo na Dunaju so bili koroški slovenski akademiki vedno Šikanlrani od policije, vse to vsled ukrepov koroških okrajnih glavarstev in deželne vlade. Na ukaz okrajnega glavarstva v Velikovcu so morali v celem glavarstvu posestniki odstraniti slovenske napise, celo one, kjer je poleg nemškega bil le mal napis. Slovenci so morali svoje gostilne zapreti, da priseljeni Nemec boljše izhaja. Slovenski župniki so bili radi slovenske besede v matrikah kaznovani e visokimi globami. Nadalje tx> okrajni glavarji gaziU avtonomijo občin. Imenovanje komisarjev pri ljudskem štetju Je po zakonu edino stvar občin, a okrajni glavarji se na to kratkomalo niso ozirali in nastavljali komisarje po svoji volji. V onih občinah, kjer so bile Števne komisije mešane ln so naštele po mnenju okrajnega glavarja preveč Slovencev, so bile kratkomalo odstavljene in Imenovane druge, ki so prinesle rezultate, kot so jim bili že prej ukazani. V drugih občinah zopet so začeli po izvršenem štetju preganjati slovenske števne komisarje. Policijski predsednik v Celovcu je prišel z dvema detektivoma ln dvema orožnikoma sam aretirat slovenskega občinskega tajnika, češ, da je kot komisar nnŠtel preveč Slovencev. Zadnje čase se zdita okrajnemu glavarju v Velikovcu celo »Vrtec« in »Bogoljub« sumljiva, da je poslal nemškutarskim županom in orožnikom okrožnico, naj strogo pazijo na te liste. Prejemnike političnih slovenskih listov pa imajo že itak na glavarstvu registrirane. Koroška sodišča so radi pristranosti svetovno znana. Sodniki se s prav redkimi izjemami rekrutirajo vsi Iz veleneinške stranke. Pri obravnavah je glavni vzrok obsodbe, četudi ne pisan in javno izrečen, vedno ta, da je toženec Slovenec. Kot grozna bajka se bere obtožnica drž. pravdni-ka Portugala proti Gabrielu ob lanski poroti, ki je Imela svoj odmev še na Dunaju: vse boje pred plebiscitom je poklical sodnikom in porotnikom v spomin, za vsako kroglo tedanjih krvavih dni naj bi zdaj trpeli slovenski politični obtoženci.' Ne z§o-di se redko, da napiše sodišče v sodni sklep: der Angeklagte ist Angehoriger der »Partei der Kttrntner Slovenen« in včasih še zraven: »hat Beziehungen zu jugoslavi-schen Irredentavereinen«. (Poseben strah pa Imajo pred prav nedolžnim »Gosposvet-skim zvonom«, ki mu pravijo »Glockenve-rein«.) Pri obravnavah na okrajnih sodiščih obtožen renegat že oddaleč trobi sodniku na ušesa, da je »tajčgcalnt*-, na kar se mora' sodnik hočeš nočeš ozirati. Okrajna glavarstva imajo za izvrševanje odredb na razpolago orožništvo. Glavni opravek orožnikov ni stikanje za hudodelci, temveč nadlegovanje slovenske inteligence, da če le mogoče najdejo vzrok, da prekinejo kako slovensko prireditev, obešajo nemške napise itd. V Rožu »uradno« trgajo ob slovenskih ženltovanjih slovenske trakove s konjskih uzd in konjskih repov. Kakšne eo Sole na Koroškem? Na papirju mogoče še vedno utrakvistične, a v resnici popolnoma nemške, če sliši učitelj otroka v loll slovensko govoriti, ga tepe. (V Velikovcu uporablja učitelj v ta namen dolg in moSan UnaM.) Kai pomaga, če slo- venska poslanca skušata v deželnem iboru dokazati, da so take šole proti naravi, proti zdravi pameti, ko govorita gluhim ušesom. »Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu« Je vložilo glede šol pritožbo na »Zvezo narodov« v Ženevi. Na to pritožbo je ustanovila koroška deželna vlada (ki je glede šolstva popolnoma avtonomna), dve slovenski Šoli, eno v Velikovcu In eno v Št. Jakobu v Rožu, a za vodje teh šol ie imenovala rene-gate, ki zasramujejo slovenstvo s svojim zgledom in naukom. Slovenska šola brez slovenskega učitelja je samoobsebl obsodba. Koroškim Slovencem je treba slovenskih šol s slovenskimi učitelji, ki ne tajijo svoje krvi, teh pa se deželna vlada boji, ne mogoče radi tega, ker bi bili »nevarni« Avstriji, pač pa radi tega, ker bi potem kmalu odklenkalo nemškim pašam v koroškem pašaluku. Na šolskem polju delujeta proti Slovencem posebno organizaciji Siidmark in Schulverein, ki zida nemške šole v trdoslovenskih krajih. Češkoslovaška republika si Je znala pri pogajanjih v Brnu zasigurati šole za svojo manjšino na Dunaju, naša kraljevina je v na jugodnejših prilikah na koroške Slovence pozabila. Ugodno priliko je imela posebno tedaj, ko je bil avstrijsk zvezni kancler na obisku v Belgradu, kjer se je o slovenski manjšini v Avstriji Je prav malo govorilo. Mogoče je avstrijski kancler mislil, da utegne bili pri tedanjih pogajanjih govora o koroških Slovencih, da si je izbral za svojega spremljevalca sek-cijskega šefa Petra, ki je bil avstrijski delegat pri plebiscitni komisiji 1 A naš dunajski poslanik Popovič se je ravno radi tega spri s konzulom Rašiče:n, sedanjim poslanikom v Pragi, in koroški Slovenci so zastonj pričakovali, da dobijo pravico do svojih šol. Slovenščino čuje mladina edino še v uri verouka, v cerkvi in v slovenskih izobraževalnih društvih, ki morajo nado-mestovati šolo. Stare, trdne Slovence skuša nemška gospoda ustrašiti z vsemi mogočimi sredstvi, mladino pa vabi z obljubami, prireditvami, pijačo, plesom. Ustanovili so v ta namen Heimatschutz in Jugendbund, ki jih deželna vlada podpira moralno in gmotno. Edino cerkev in slovenski duhovnik je še Nemcem pri raznarodovanju na potu. Gorje koroški Sloveniji, Če pade kdaj cerkev v nemške roke! Pravijo, da je nemški župnik v Grabštajnu v enem letu davno ve2 ponemčil, kot šola v desetih! Pošten nemški župnik v slovenski župniji se je Izrazil v »KUrntner Tagblattu« o zahtevi penega-tov po nemški pridigi: »Kaj pomaga nemška pridiga, saj tudi k nemški pridigi hodijo edino le Slovenci 1« Kljub vsem težkočam Koroška narodno ne nazaduje. Pri zadnjih županskih volitvah (aprila t. 1.) je pridobila slovenska stranka 8 županov; prej jih je imela 9, zdaj jih ima 17. Temu napredku se moramo tembolj čuditi, ko na Koroškem vsaka neslovenska stranka razpolaga z ogromnimi volivnimi fondi. Statistiko o narodnem stanju ob ljudskem štetju (1923) še niso obelodanili, tako da nam uradne številke še niso znane. Mogoče je nemško gospodo sram izida, pred svetom namreč. Privatno smo izvedeli od nekega gospoda, ki ima zveze s statističnim uradom na Dunaju, da je bilo uradno naštetih koroških Slovencev samo — 40.000. Ko ga je nekdo prašal, če je sploh mogoče, da bi kak narod nazadoval v enem deceniju kar za petdeset odstotkov, je dejal: »O ja, in Karaten ist es moglich!« 50 V5E NOVOSTI AMKNd tocmt L© fe EN COtlVERCOtlT , F^LflEKSTOH ZA MOŠKE OBLEKE IN 5UKNE PLAHŠ S TJKNO TtfdVERS Kf^N ___ ZA MM5KE K03T<1I1E, SMKHE mi KKIMEE? B4K2 pa to v korist Soli, naj premišljuje šolska oblast. — Staršem iz Šmarja in iz vseh tistih krajev, kjer bi se zgodilo podobno nasilje, pa nujno svetujemo, da takoj tako dejstvo javijo Jugoslovanski orlovski zvezi, M bo — o tem smo prepričani — do zadnjega znala braniti pravice, ki jih ji Ha je ustava in zakon. — Sporazum met? hišnimi posestniki !n najemniki T Kakor znano poteče sedanji stanovanjski zakon koncem decembra t. I. in ker Se narodna skupščina razpuščena, ki bi edina bila mogla v kaki obliki stanovanjski zakon podaljšati, dobe z novim letom hišni posestniki prostost glede razpolaganja s stanovanji. Ker bi znnlo to dovesti na obeh straneh do neštetih sporov, se je sprožila misel doseči po pametnem preudarku med hišnimi posestniki in najemniki sporazum, ki naj bi trajal vsaj eno leto in bi odpadel povod, da bi bilo treba izdati še kak nadaljni stanovanjski zakon. Ua se doseže ta prepotrebni sporazum, sklicuje veliki župan v Ljubljani dogovorno z velikim županom v Mariboru za dan 6. decembra, dopoldne pri njem anketo 1 interesiranih stanovskih organizacij. Če j bodo na tem posvetovanju poklicani zastop- j nlki prisl? s primemo zmernimi zahtevanimi ponudbami in če se bo pokazala uvidevnost na strani hišnih posestnikov kakor ua strani najemnikov, jo gotovo da bo prišlo do popolnega sporazuma, ki bo potem obojestransko obvezen, in ki bo imel gotovo najboljše posledice za obo vrsti intere iraneev. — Iz državne službe. Za vršilca dolžno-Rti agrarnega direktorja je postavljen inšpektor dr. Auton Šaplja, doslej vodja okrožnega agrarnega urada v Ljubljani. Dosedanji šof agrarne direkcije referent Stanko Masič je s kraljevim ukazom z dne 20. novembra 1924 upokojen. — Gorenjskim katehotom. Vodstvo podražit ire kafehetskega društva v Kranju je sklenilo, da so vrše redni sestanki vsako prvo sredo v mesecu od i. do 3. ure pop. Prihodnjo, zborovanje bo torej v sredo dne 51. dec. Lokal bo označen v veži Ljudskega doma r Kranju. Kosilo bo za priglašene preskrbljeno. — Oboževalci farške bi sage so naprošeni, da povedo, zakaj imajo v avstrijski republiki duhovniki desetkrat tako visoko plačo kakor v Jugoslaviji, računano v dinarjih, ne v avstrijskih kronah! — Zemljevid Prekmnrja z Medjimurjem dobimo v kratkem. Založništvo »Učiteljski dom< v Mariboru, ki je izdalo znana dva ročna zemljevida o naši severni meji, je že oddalo tudi ročni zemljevid Prekmurja z Medjimurjem v tisk ter izide meseca Januarja. Obenem izide kratek opis teh krajev, kateri so med nami šo po večini neznani. S tem bode ustreženo vsem, M se zanimajo za ta važen del slovenskega ozemlja, katerega je spojila z zaledjem še-le nova železniška proga. Isto društvo je že lani izdalo »Narodne pravljice iz Prekmurjac. Ilustrirana knjižica je kaj primerno Miklavževo ali pa božično darilce naši deci. — Odvetniško pisarno otvori v Kranju 2. decembra t. 1. g. dr. Igo Jane, doslej odvetnik v Mariboru. Dr. Jane je rojak iz tržiškega okraja. — T/,menjava 5 Ke bankovcev I. emisije. Glasom naznanila bančnega urada ministrstva financ ČSR v Pragi konca rok za izmenjavo bankovcev čsl. 5 Kč bankovcev I. emisije (rdečih) z datumom 15. aprila 1919, dne 31. decembra 1924. Do te dobe izmenjuje omenjene bankovce centrala in vse filialke bančnega urada ministrstva financ v PragL Po poteku tega roka, se omenjeni bankovci ne bodo več zamenjavali. —• Zveza godbenikov za Slovenijo je dobila poziv iz Haaga od internacionalne glasbene unije, da pristopi v njeno organizacijo. Zveza je na svoji seji sklenila pristopiti. V interesu slovenskih glasbenikov je, da pristopijo k Zvezi. Naslov: Štritof — Opera. — Strašen čin zblaznele žene. Žena branjevca Ante Zoriča v Sisku je pred dvemi leti obolela na umu in mož jo je oddal v blaznico v Stenjevcu. Ko ni mogel več zanjo dalje plačevati, jo jc vzel domov in z njo zelo lepo in potrpežljivo ravnal. V zadnjem času je žena postajala nasilna, a mož jc upal, da se zopet umiri. 26. t. m. jc Zorič v hlevu pripravljal krmo za živino. Žena, ki jo je napadla bolezen, se je tiho prikradla v hlev z ostro na-brušeno sekiro. Ko se je mož sklonil, da bi zmešal krmo, je žena planila nanj in mu s par strašnimi udarci razklala glavo. Prihiteli sosedje so besnečo ženo komaj ukrotili. Zorič je zapustil pet nepreskrbljenih otrok. — Podraženje piva. Jugoslovanske pivovarne so sklonilo povišati cene pivu za 80 Din pri lil, ter utemeljujejo ta korak z občutnim povišanjem sirovinskih cen in proizvodnih stroškov. Pod temi pivovarnami so mišljene vse izven Slovenije, 18 po številu, združene v kartelu, dočim tri pivovarne v Sloveniji in sicer Unionska, Gotzova in Tseheligi 5e niso pristopile h kartelu in tndi ne zvišale cen. Si-rovinske cene so se zvišale edinole pri ječmenu, toda malenkostno, vse drugo pa je ostalo enako ozir. se celo znižalo v cenah. Tako na pr. je stal lani 1 kg hmelja Din 300.—, letos pa od 30—125 Din. Valuta se je zbolj-šala za 15 odstot. in delavskih mezd te tovarne niso nič zvišale. Lj tega je razvidno, da bi pivovarne morale, če že ne cen pivu znišati, vsaj ostati pri starih. Videli pa je. da hočejo ii kapitalisti samo iz žepov delavstva in drugih nižjih slojev, ki so v prvi vrsti konzumenti piva, nagrabiti setvi povsem nezuslužene milijone. Sicer so pa cene piva že itak tako visoke. da je konzum vidno padel. K nameravanemu povišku 80 par pri litru pa bodo pri-bili g '.jiiijričarji vadi sedanjega res premale-ga zaslužka vsaj se 70 par, tako da bo stal vrček piva Din 4.75. Prav radovedni smo, kdo bo potem še užival pivo, in ga bodo pivovarne varile lahko le Se za svoje upravne svetnike. Zdi se, c'a so pivovarne v Sloveniji to uvidele ter se jim radi tega nič kaj ne ljubi posnemati svoje kartelirane vojvodinske in druge tovariši«?. — Poročil se bo v nedeljo, dne 510. novembra v šidu g. France Podržaj, uradnik Zadružne gospodarske banke v Djakovem, z gdčno Julko Vuič iz Šida. Rilo srečno! — Oddaja lova. Direkcija šum v Ljubljani odda v zakup za dobo 5 let lov v versko-zakladnih gozdih Martullc, Pišenca in Belca v j okraju Kranjska gora v izmeri '2847 ha. Ponudbe, opremljene s kolekom 100 Din in 10 odstot. varščino je vložiti do 11. ure dne 9. decembra t. 1. pri Direkciji .šum v Ljubljani, kalem daje kakor tudi šumska uprava na Bledu vsa predmetna pojasnila. Tečaj za luženjo (bajeanje) v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti za mizarje tečaj za luženje, ki bi se vršil pod vodstvom g. prof. Josipa Tratnika v prostorih mizarske delavnico na Srednji tehniški šoli. Tečaj je za udeležence brezplačen ter se bo pričel v četrtek 11. decembra t 1. in bo trajal 3 dni tako, da je udeležba vsakemu omogočena. Interesenti naj takoj javijo udeležbo pismeno ali ustmeno v pisarni urada, Dunajska cesta 22. Obenem opozarja nrad mizarje, da namerava prirediti pod istim vodstvom tečaj za detajlno risanje v naravni velikosti, ki bo največjega pomena za naše mizarje. Vsak ndeleženec bo moral prinesti s seboj risalno desko v velikosti 2.10><1.10 m. Prijave naj se uraclu takoj dopošljejo, pričetelc se bo pa udeležencem svoječasno naznanil pismenim potem. — Senzacija, koja je pobudila velikn pažnjn drži sada vee nekoliko sedmič«, cijeln javnost n največoj napetosti, a to jo veliki nagradni natječaj «Aida« parfimorije n Zagrebu, koji omogocuje pnblici da na odista praktiča n i originalni naein, bo/ .ikakovojr rizika dodje do skupo ci jenih božičnih darova. Još nijedan nagradni natječaj nije po-bndlo toliko interesa, sto se n ostalom imade pripisati okolnosti, da če se vučenje dobitaka vršiti pod najstrožjom kontrolom, n kojn se svaki može apsolutno ponzdati. Pobltže o tom govori objava u današnjem našem hroju. — Cene ko padle! V modni trgovini L Kette, Aleksandrova cesta 5. Oglejte in prepričajte se o eeni v izložbi in na razstavi v trgovini! Izredna prilika za Božič! Ne zamudite prilike — ščitite Vaš žep. — Vinska veletrgovina Al. Koprive v Grosupljah se je zopet obnovila. f r— • }mh -"••fSd^fJ Wfar I Uradnik pod P.-P. režimoin. .— I .i L 1 W mn * - 1 = ' i» w t^i iubi svoje zdravje, najfinejših indijskih in kitajskih čajev s znamko JI V ^ • v. TRP.DE MARK ! HA**. ....... —««s» M Priporoča sc ra zjutraj in popoldne lndlf<«ke, za zvečer pa kJ?<>jnke meSanlce, JIH 8e v vsaki trgovini. IIMI p Promoviral je včeraj na graški univerzi za doktorja medicine Josip V r -t o v e o iz Velikih Žabelj na Vipavskem . p Takoimenovane občinske »volitve« v F.očinjn, Dne 28. t. m. so se vršile občinske volitve v Ročinju. Kako so se pripravljale in izvršile, priča dejstvo, da jc dobila fašistov-ska lista 103 glasove proti 50 glasovom za listo slovenske krščanskosocialne stranke. V občinski svet ne pride niti en pravi ljudski zastopnik. p Pogorišče Narodnega doma v Trslu se zazida. Kakor sc vidi, je Italijane le peklo pogorišče Narodnega doma v Trstu. Našla sc jc družba, ki jc pogorišče kupila in sezida na njem stanovanjsko hišo. Iz zgodovine fašizma pa seveda Italijani tega pogorišča ne morejo izbrisati. p Smrtna kosa. V Mirnu jc umrl 771elni Andrej F c r I e t i č , veren moz in zvest Slovence. p Zlato poroko sta obhajala bivši podžupan v Kostanjevici Franc Trampuž in njegova žena Uršula. p Rodbinska drama v Brdsh. Trgovka vdova Marinič v Brdih sc jc bila leta 1922. proti volji svojih otrok v drugo poročila z Valentinom Peršolja, Le-la jc rad pil in vinjen jc postal nasilen. Dne 22. t. m. sc je v vinjenem stanju nekaj sporekel z ženo. V prepiru jc potegnil krivec in z njim ženo smrtno ranil. Ko jc ISletni sin iz prvega zakona, Leopold Marinič, videl niatcr, ki jo je silno ljubil, oblito s krvjo ležati na tleh, je planil po samokres in pognal svojemu očmu tri krogle v glavo, ki so bile vse smrtonosne. Leopolda so odpeljali v zapor. Vse prebivalstvo sočustvuje s fantom, ki jc bil abstinent in sploh vzoren mladenič. p Liberalno edinjašivo razgaljeno. Kakor smo že poročali, jc bil poklical tržaški edi-njaški voditelj dr. Slavik goriškega rojaka dr. Bitcžnika radi čisto politične stvari pred italijansko sodišče. Razžalitev je bila padla dne 8. februarja t, 1. med štirimi stenami na skupni seji delegatov tržaškega in goriškega političnega društva »Edinost«. Tedaj jc v debati zaklical dr. Bitcžnik tržaškemu delegatu: »Res io. bili ste oodkunljcni!« Seveda s tem ni mislil dr. Slavika osebno, ampak tržaškn politično strujo kot tako. Dr. Slavik je tožiL Na prvi razpravi dne 26. septembra t. 1, je: italijanski sodnik Molinari svetoval, daj se stvar poravna izven sodišča potom častnega: soda, ker jc to očividno čisto neoseben, politični spor. Dr, Slavik je to odklonil. Sodnik je vseeno razpravo prenesel na nedoločen čas. Dr. Bitežnik je nato še enkrat predlagal častni sod, a tožitelj je zopet odklonil in taka je došlo do nove razprave. Tudi topot je italijanski sodnik Zerboni naglašal, da se morajo take stvari reševati izven sodnije. Toda tožitelj ni hotel o tem ničesar slišati, nakar, je dr. Bitcžnik podal izjavo, da mu čut narodne discipline in odgovornosti nc do\oljuje, da bi v dokaz svojih trditev pred sodnijo razkrival notranje razmere svojega naroda. Nato je govoril tožiteljev zastopnik dr. Podgor-nik, ki jc zahteval, naj se dr. Bitcžnik kaznuje v smislu zakona na 3 do 30 mesecev ječe ter povrnitev stroškov. Državni pravdnik je zavzel za obtoženca ugodno stališče in doka-zoval, da gre za čisto navaden strankarsko-političen spor. Sodnik jc končno razglasil sodbo, s katero se dr. Bitcžnik zgolj pogojno ob-eoja na 250 lir globe in se kazen ne vpiše v kazenski zapisnik. Dr. Bitcžnik jc tako ostal dejansko nekaznovan. — Odbor političnega' društva »Edinost« v Gorici jc v svoji seji dne 26, t. m. sklenil izjavo, v kateri ostro obsoja dr. Slavika, ki je zaradi besed v tajni seji gnal požrtvovalnega narodnega delavca pred ita-Mjansko sodišče, dr. Bitežniku pa izreka zahvalo za njegov moški nastop. p Pod mlinskim kolesom. Dne 28. t. trt-so se igrali otroci pri Žigonovem mlinu v Kont-mu. 9 letni Emst Gulič jo prišel preblizu mlinskemu kolesu, ki ga je zgrabilo, parkrat zavrtelo in nato treščilo ob zid. Dečlcu je popolnoma zdrobilo glavo in vse kosti. Priporoča se Specialna trgovina za *1SC otroške aJMce in plaščke M. KRIŠTOFIČ-BUČAR, Ljubljana, Stari trg 9. š Ant. Rud. Legat & Co., Maribor. Ta tvrdka, ki ima v zalogi pisalne, računske in kopirne stroje, razmnoževalne aparate in pisarniške potrebščine, se bo odslej bavila tudi s popravljanjem in snaženjem vseh pisarniških' strojev. Zato je v poslopju, kjer se nahaja Ant. Rud. Legata zasebni učni zavod za strojepisje iu stenografijo, otvori!a v ta namen posebno speeijalno delavnico za popravila pisarniških strojev. Prijave za popravila in snaženja sprejema tvrdka v svoji prodajalni Ant. Rud. Legat & Co, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 10 0. Tvrdka nima podružnice! Prodno kupite MSklaVŽCV d^ST oglejte si T*riMladi mornarji«, koncertna koračnica. — Vstopnina: Parter L 10 Din, II. 8 Din, III. 6 Din. Balkon I. 10 Din, II. 8 Din. Vabljeni vljudno tudi okoličani, ker so zveze vlakov jako ugodne! Usnjeni suknjiči Jopice, čepice — vse lastnega izdelka — kožuhi, ia slovite zimske SUKNE nudi najsolidneje tvrdka Drago Schwab v Ljubljani. ■BHBHOB0BH«HfS«aaaB®HBBaBBBafflBBaa LjiifeiJatisMe novice. lj Lop užitka poln večer priredi ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih novinarjev v pondeljek ob osmih zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Iz čiste umetniške naklonjenosti nastopijo najodličnejši ljubljanski glasbeni činitelji: gospa Thierry-Kavčnikova, g. Beletto, Orkestralno društvo Glasbene Matice pod vodstvom skladatelja L. M. Škerjanca, ter pevski zbori: «Ljubljana», ^Ljubljanski Zvon» in . Po akademiji prijateljska •zabava, pri kateri sodeluje godba Dravske divizije. Posebna vabila se no razpošiljajo, vabljen je vsakdo. Vstopnice (od 25 do 5 Din) v Matični knjigami, odnosno na večer prireditve pri večerni blagajni. Ker pa se bodo te posluževali pretežno izvenljubljanski gostje, priporočamo ljubljanskemu občinstvu, da si vstopnice preskrbi v predprodaji. lj Slavnostni sestanek na čast novoposve-cenemu škofu dr. I. G n i d o v c u priredita danes ob pol šestih zvečer v Akademskem domu Starešinstvo slov. katol. akademikov in 'Akademska zveza. Gostje dobrodošli! lj Mesto venca ua grob g. Jožefa Krcm-Sčarja je darovala gdč. B. Pogačnik Din 100 ■/M, društvo »Dobrodelnost«. lj Miklavžev večer v Unionu je tik pred nami. Vstopnice se dobo jutri in vsak dan do petka v Šentpeterski prosveti (Župnijska ul 1.) od 9 dopoldne do 7 zvečer. — Istotam se oddajajo darila m dobe vsa tozadevna pojasnila. Darila (za otroke in odrasle) morajo biti dobro zavita, prevezana in opremljena z natančnim naslovom. — Cene vstopnicam so z malo spremembo iste lanskim. — Vabimo cenjeno občinstvo, posebno stariše z njih deco, da posetijo to prireditev, katera jim bo ob spretni in krasni režiji napravila obilo veselja in zadovoljstva. lj Ljubljanska borza za blago in vrednote v pondeljek, dne 1. decembra kot državni praznik ne posluje. Prihodnji redni borzni sestanek se vrši v torek, dne 2. decembra. lj Ata. Včeraj so jo ata ves polomljen ubrali proti Martinovi cesti. Zakaj so polomljeni, sami niso vedeli, ampak so le ugibali. Nekaj je moralo biti, ali je bil jug, ali pa volitve. Gotovo je bilo le to, da popeljčki niso prav nič pomagali. Pomagali pa niso zato, ker ni bilo deputacjona k njim. Ata bi bili namreč silno radi kandidat. Biti poslanec, Reicbratsabgeordneter, o, der bats gut, so vzdihovali ata, s samimi ministri govori in še gospod baron Hein, Eszallenz, bitte sehr, se mu odkrijejo na cesti. Deputacjona pa le ni bilo. Ata so vzeli popeljeke dvakrat in trikrat na dan, pa vse ni nič pomagalo. Zato so se ata ves žalosten oblekli lepo jugendlieh und stramm in so jo polomljeno rezali preko fig po Kravji dolini na Martinovo cesto k gospodu, ki so sedaj za Topolavca. Če bodo ta gospod pomežiknili, bo mogoče lo deputaejon prišel, so si mislili ata in so dostojanstveno korakali mimo črnega dekleta, uchou in Berliin jewesen, bitte sehr, v posebno sobo, Radetzkyzimmer, bitte sehr. Tam sta sedela že dva generala, alte Veteranen, Bosnien mitgemacht. Gospodje so sedeli dostojanstveno, kakor se spodobi, in začelo so je veliko posvetovanje. eDie verdammten Klerikaltzen«, so rekli ata. — fPa boljševiki«, je rekel drugi. — «Und die Republikantzen«, je pristavil tretji. Potem je nastala dolga tišina v glavah vseh treh gospodov. cNa fronto bo treba«, so rekli ata. »Napredna fronta«, je rekel drugi. — «Koncentracjon«, je pristavil tretji, ki je bil podoben Moltkeju. — «Prav ima, der Herr von Moltke hat reeht«, so udarili ata s pestjo ob mizo. «Hocli Moltke!« — Ata so nekoliko srknili in navdušeno zapeli. «Fest steht und treu die Wacht beim Wein« in rekli: «Ne bojo nas! Cenkontracjon mora biti! Mi jim bomo že dali, diesen verdammten Klerlkal-tzen! Halo, še enkrat pop — ne, še en liter, ampak vom zenkontrierten, bitte sehr, der was ist ganz spezial!« Ko so pa ata bili dovolj zenkontriert, so pozabili na vse depu-tacjone in so jo korajžno rezali zum Maček, dem weltberuhmten, tam za vodo. Tam jim je res poklonil cel deputaejon zaželjenl mandat z velikimi svečanostmi, toda ata so ata. Ko so odhajali domov, so pozabili, da so obesili mandat na kljuko. Ko pa so danes zjutraj zvedeli, do so jim mandat že sneli s Miy]r(\ diese verdammten Kloriksltzen, po žalostno zdihnili: »Pamet jc obvisela na kljuki, mandat je obvisel na kljuki, Barno popeljčki so se ostali doma na omari. Pejmo domov!« lj Pogrebno društvo Marijino bratovščine v Ljubljani nujno opozarja vse svoje člane, da morajo, kakor je sklenil občni zbor in je določila odborova seja z dne 28. t m., biti vsi še neporavnani letni prispevki popolnoma vplačani najpozneje do dne 1. februarja 1925. Kdor bi jih do tega dne ne poravnal, bo iz seznama društvenikov črtan. — Novi člani se sprejemajo vsako nedeljo od 2. do pol 4. popoldne v društveni pisarni: Ljubljana, Hrenova ulica št. 6, kjer se dajejo tudi vsa pojasnila. — Odbor. lj Gremij slovenskih lekarnarjev naznanja v sporazumu z mestnim fizikatom, da bodo ljubljanske lekarno dne 1. decembra do 12. ure odprte. Popoldansko in nočno službo imajo dežurne lekarne. lj Promenadni koncert godbe dravske div. oblasti v > Zvezdi« v nedeljo 30. t. m. ob 11. (kapelnik dr. Jos. Čerin). Spored: 1. Ivanovič: Boj na Ljolani, koračnica. 2. Zaje: Iztočna zora. 3. Smetana: Predigra k operi »Libuša«. 4. Wagner: Parsifal. 5. Muhvič: Srb, Slovenec i Hrvat. lj Najlepše darilo za Miklavža ali Božič jc nedvomno prvovrstni šivalni stroj ali pa lepa sobna svetilka. Med šivalnimi stroji ni težka izbira, osobito, ker so šivalni stroji znamke Excella po svoji izborni kakovosti in po izredno nizki ceni pač nenadkriljivi. Tvrdka J. Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke priredi za ta dva praznika izložbo nekaterih modelov Excella strojev ter si jih lahko vsakdo ogleda. Vsak stroj je označen s ceno in je ta tako nizko odmerjena, da je mogoč nakup vsakomur, kdor namerava kupiti res dober troj. Istotam si lahko vsakdo ogleda krasne sobne svetilke v vseh izdelavah in po brezkonkurenčnih cenah. lj Važno za nakupovalce daril. Tvrdka M. Bartl, parfumerija in trgovina rokavic in nogavic, Ljubljana, Stritarjeva ul. 2, se je obvezala, da bo 3 odstotke od vsega denarnega prometa, ki ga bo imela v času od 29. t. m. do 24. decembra, odstopila mestnemu magistratu kot prispevek za božičnico revnim otrokom. — Priporočamo, da se občinstvo kar najbolj poslužuje navedene tvrdke. lj Tvrdka I. Maček, Aleksandrova c. 12, prodaja vsa oblačila za gospode in otroke do božičnih praznikov po znatno znižanih cenah. i • li Drama. Začetek ob 8. uri zvečer. Nedelja, 30. novembra: SUMLJIVA OSEBA. Izven. Pondeljek, 1. decembra: VERONIKA DESE-NIŠKA, slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. Torek, 2. decembra: Zaprto. Sreda, 3. decembra: VERONIKA DESENI- ŠKA. — Izven. Četrtek, 4. dec.: ZORA, DAN, NOČ. - B. Petek, 5. decembra: MOČ TEME. — A. Sobota, 6. decembra: ŠESTERO OSEB IŠČE AVTORJA. - F. Nedelja, 7. decembra (Ob 3. pop. pri znižanih cenah): FIRMA P. B. — Izven. Nedelja, 7. decembra (zvečer ob 8): VERONIKA DESENIŠKA. - Izven. Pondeljek, 8. decembra ob 3 pop. mladinska predst.: MOGOČNI PRSTAN. — Izven. Pondeljek, 8. dec. ob 8. uri zvečer: SUMLJIVA OSEBA. - Izven. Opera. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Nedelja, 30. novembra ob 3 popoldne: NETOPIR. — Izven. Pondelje, 1. decembra: ZAPRTO. Torek, 2. decembra: JENUFA. — F Sreda, 3. decembra: Zaprto. Četrtek, 4. decembra: LOPUDSKA SIRO- TICA. — Izven. Petek, 5. decembra: NETOPIR. — D. Sobota, 6. decembra: RUSALKA. — C. Nedelja, 7. dec. (ob 3. uri pop. ljudska predstava pri znižanih cenah): GORENJSKI SLAVČEK. — Izven. Ponedeljek, 8. dec.: JENUFA. — Izven. Torek, 9. dec.: Zaprto. Veronika Descniška. Vnanje posetnike, ki so hoteli videti premiero >Veronike Dese-niške«, opozarjamo na prvo reprizo, ki bo v sredo, dne 3. decembra t 1. Za premijoro so vsi prostori razprodani. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja, dne 7. decembra: »MATI«. Proslava Meškove 50 letnice. Začetek ob pol osmih zvečer. Dijaški vestnik. d V pondeljek, dne 1. decembra ob 20. je prijateljski sestanek -»Zarje« v Akademskem domu. Predava g. dr. Dolenc o dr. Kreku. — Gg. starešine in tt, bratskih društev vabljeni 1 Športni teden. Kakor se slifii, misli baron Conbertin resno odstopitL Pravi, da bo prišel še na kongres v Pragi 1925, potein pa da bo predsedstvo Olimpijskega odbora odložil. On je moderne olimpijske igre zamislil, ravno pred 30 leti, on je bil skoz ves ta čas duša te najznamenitejše športne korporaclje sveta. Za naslednika imenujejo Bolgijca Bai-llet-Latourja in grofa Claryja, predsednika francoskega olimpijskega odbora. Bomo videli. Holandci so se dolgo časa premišljevali, ali bi priredili prihodnje olimpijske 1928, ali ne. Poročali smo že, da so prireditev zimskošportnih tekem itak odpovedali. Sedaj beremo, da bo vendar nekaj. Več amsterdamskih finančnikov se je odločilo, da bodo sezidali prihodnje leto velikanski stadion, za 65.000 gledavcev. Dve nogometišei bosta tam, atletsko igrišče, kolesarsko dirkališče, dopuščajoče brzino do 125 km, avto-dirkališče, plavalnica, jahališče, igrišča za tenis in bockey. Notranji del bo služil pozimi lahko za drsališče itd. Na tribunah bo prostora za 45.000 oseb; restavracije, uradi i.dr. bo sezidano vse v velikem slogu. Zraven bo pa še razstavno poslopje. Torej so se le zge-uili. Če so vesti namreč točne. Velik stadion bodo napravili tudi v Vratislavi (Breslan) na Nemškem. So žc začeli in so tako obenem preskrbeli tisočem nezaposlenim kruha. Samo na velikem igriškem travniku bo nastopilo lahko naenkrat 25.000 do 30.000 telovadcev. Okoli in okoli bodo torase za 80.000 gledalcev. Pozneje enkrat bodo napravili še tribuno in jih bodo pokrili. V lahki atletiki omenimo uaj-prvo velike načrte za izvedbo tekem med Nemčijo, Švedsko in Norveško v prihodnjem letu. Morda se pridruži šo Finska, kar bi bilo za lahkoatletski šport seveda velikega po-mona. — Švedski sprinterji so v pretekli se-ziji pokazali, da so ravno tako dobri kakor drugi njih tovariši lahki atleti. 31 jih jo preteklo 100 m v najmanj 11.2, 12 v natančno 11 sek., Eugdahlv 10.8, Svensson, Oesterdahl, Liudquist in Dalen v 10.9. Za 200 m je porabilo 12 sprinterjev 23 sekund in manj, Eugdahl in Oesterdahl 22. Imponirajo nam Švedi posebno na 400 -n: 21 jih je preteklo to razdaljo v 50 sek. in manj, 5 v manj kakor 50, Eugdahl 48.2!, Svensson 49.1, Weinarth 49.3, Branting 49.5, Oesterdahl 49.9 itd. Sorazmerno dobre so torej tudi vrste: 4X100 m so pretekla štiri društva v manj kot 44 sek. Hellas 4X400 m v 3:21.4, kar pomeni povprečnost 50.3 za 400 metrov. — Avstrijska lahkoatletska zveza bo povodom 25 letnice obstoja drugo leto priredila tekme, ki se jih bodo udeležile tudi Nemčija, Češkoslovaška, Ogrska in Švica. — Nemec Habmel (iz Er-furta) je prišel v milanski tekmovalni hoji na 100 km (natančno 99.5) prvi na cilj; porabil je 9 ur 57 minut 16.8 sekund. Drugi je bil Pavesi v 10:01:02, nato Giani, Bianchetti itd. — V Oxfordu je pretekel znani Novozelandeo Porrit (v Parizu na 100 m tretji za Abra-hamsom in Scholzem) 220 yardov v zelo dobrem Času 21.8. — Iz New Torka prihaja poročilo, da je skočil Spearow s palico 4.23 m. Zadnje poročilo iz Tokia je govorilo s 4.22. Morebiti zamenjava? — Iz Fi-ancije prihaja vest o novem svetovnem rekordu v težki atletiki: Francoz Rigoulot (težka srednja teža) je potegnil z desnico 96.5 kg! Še par kg in bo dosegel absolutni svetovni rekord 100 kg. — Podubni, ki vsak dan pridno trenira, je razpisal veliko nagrado za tistega rokoborca, ki mu kljubuje 20 minut. Je pa 53 let star. Nova bokserska zvezda je Mehikanec Tony Fuento; potolkel je orjaškega Freda Fultona že v 30 sekundah. Tu naj razložimo označbo Knock-out, skrajšano k. o. Knock (izg. n&k) pomeni udarec, out (izg. avt) je nemški aus, slov. ven, končano. Torej udarec, s katerim je nasprotniku odklenkalo. — Nemška amaterska bokšna zveza šteje 40.000 članov. — Italijan Giuseppe Spalla je v dobri formi, kakor nam kaže njegova zmaga nad Špancem Teixidorjem in Francozom Barrickom. Rekord Bruniera kolesarskim dirkačem ne da miru. Posebno pridno trenirata Van-der'otuyft in Ganay, kljub prihajajoči zimi. Sedaj dirkata za avtomobilnim vodstvom in sta prišla že na povprečno hitrost 120 km. Morebitni rekordi bodo morali biti posebej registrirani, ker jo to nekaj čisto novega. Jadran : Primorje. Danes, v nedeljo, odigrata navedena kluba prijateljsko trening-tekmo, ki obeta zanimiv šport. Na žalost ne izrabljajo naši športniki lepih zimskih dni, kakor Zagrebčani, ki igrajo vsako nedeljo prijateljske in prvenstvene tekme. Tega se hočeta okoristiti Jadran in Primorje, ki postavita danes vsak po nekaj novih moči v moštvo. Kakor znano, je zadnja prvenstvena tekma med obema kluboma končala neodločno ter se današnja tekma vrši v znamenju re-vanže. Tekma se vrši le ob lepem vremenu na igrišču Primorja, Dunajska cesta, ler prične ob 14.30 (2.30 popoldne). O BLEKE NA O B roke; MESTNI THQ S O. DERNATOVle Morda ne veš, da je 25. nov. 1865 umrl najuspešnejši raziskovalec severne Afriko Hans Barth (r. 1821); da se je od 26. do 28. nov. 1813 vršil znameniti prehod Francozov čez reko Bereztno; da so sklenili 27. nov. 1913 Turki in Srbi mir v Carigradu; da je bil 28. nov. 1830 rojen komponist A. Rnbinstein (u. 1894); da je bil 30. nov. 1667 rojen Irski satirik J. Swift (u. 1745; Gulliverjeva potovanja); da je umrl 1. dec. 1709 znameniti pridigar Abraham a Santa Clara (r. 1644); da se je bila 2. dec- 1805 znamenita bitk* treh cesarjev« pri Slavkovem na Morav-skem; da so proglasili 2. dec. 1852 Napoleona III. za dednega cesarja Francozov; da je bil 4. dec. 1795 rojen angleški zgodovinar Thomas Carlyle (u. 1881); da jo 5. dec 1791 umrl Mozart (r. 1756; malokdo pomisli, da je dosegel Mozart samo Starost 35 let); da je bilo na Dunaju tekmovanje največjih in najmanjših in je dobil v velikosti prvo darilo privatni uradnik Franc Brus z dvema metroma in 0.35 cm, dočim je bil kipar Kratki samo 1J1 m visok, torej res kratek, neka ženska pa samo 95 cm; da je umrl v starosti 73 let pruski politik Heydebrand, ki so ga imenovali nekoč «nekronani pruski kralj«, zaradi njegovega izi*ednega vpliva na delo krone; da bodo češkoslovaški poslanci predlagali znižanje vojaške službene dobe na devet mesecev, v nadomestilo za to pa vpeljavo telovadbe in športa v vse šole; * da so prepeljali 23. novembra truplo velikega. socialista Jaurčsa v pariški pantbeoa in da je dovolila francoska vlada za to svečanost 650.000 frankov; žalobno koračnice je razširjal naprej brezžični brzojav; da je umrl v Londonu poslanec D. E. Morel, znani apostol miru, ki je govoril za mir tudi med vojsko, brez ozira na desno in levo, in je bil zato tudi par mesecev zaprt; da je v Indiji spet izbruhnila butasta kuga in je že v par dneh zahtevala nad 4000 žrtev; da je na Kitajskem spet lakota, in sicor vsled zadnje povoduji, ki je pomorila poldrug milijon ljudi, razdejala 5000 va«i in uničila v prizadetih okrajih poljedelstvo za najmanj dve leti; da so se prebivalci angleškega športnega pristanišča Cowez (Kavz) pritožili na ad-miraliteto nad preveliko hitrostjo parnika-velikana «Mauretania«, bi žeue valove v mestne ulice, poškoduje hiše in odnaša čolne, ki ležijo 5 metrov nad morsko gladino; Najlepša in najprimernejša MfkSavževa darila za naše malčke ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani: Mali palček. Pravljica s podobami za otroke. 20 Din. Obisk na pristavi. Knjiga v podobami Jsa. otroke. 20 Din. Robinzon starši. Povest s podobami za malčke. 20 Din. Angelček. Časopis s podobami za otroke. Letniki 1895, 1906, 1908, 1912 do 1916, 1919, 1921 do 1924 po 20 Din. Vrtec. Časopis za šolsko mladino. Letnik 1910, 1911, 1912 do 1917, 1921 do 1924 po 32 Din. Slepi slavčki. Povestice za otroke. Spisal Karol Širok. Vezana 18 Din. Dedek je pravil... L Marinka in škrateli-čki. — Bom že. Spisal Julij Slapsak. 20 Din. Turki pred sv. Tilnom. Zgodovinska povest za mladino. Spisal Julij Slapšak. Vezana 24 Din. Dane. Povest za mladino s 4 slikami. Spisal A. Rape. Vezana 24 Din. Otok zakladov. Povest za mladino. Broširana 10 Din, vezana 12 Din. Martin Krpan z Vrha. Napisal Fr. Levstik, risbe napravil H. Smrekar, 30 Diru PO SKLEPU LISTA. Mečimn atentat Italijanov na Trsi, 29. aov.: Prefekt tržaške province je izdal splošno prepoved vseh slovenskih in hrvatskih predstav, in to za njegovo področje. Po stari praksi je sigurno, da bodo temu zgledu sledili še drugi prefekti v območju kojih žive naši sobratje. Poslancc \Vilfan jc takoj intervenira) pri prefektu, seveda brezuspešno. Prefek je potrdil, da je izda! tako prepoved, če3 da so se predstave izrabljale v iredentt-stične namene. Razburjenje med jugoslovanskim pre-bivalstvom je velikansko. Dno 22. t. m. se je otvorila proga Ormož —Ljutomer—Murska Sobota, s katero je prišlo Prekmurje v gospodarsko področje Slovenije. Kakor javljajo iz Zagreba, se bo v prihodnjih tednih presolile gradbeno vodstvo v Krapino, da prične z delom na progi Rogatec —Krapina. Proga je dolga 11 km iu najbrže bo dokončana ter otvorjona za promet meseca julija prihodnjega leta. S tem bo omogočena direktna zveza Zagreb—Maiibor in bo tako razbremenjena postaja Zidani most. Pred nedavnim časom so začeli po poročilih zagrebških listov trasirati progo Novo mesto—Brežice, ki bo važna za zvezo Ljubljana—Zagreb. Ravnotako je že trasirana proga Kočevje—Vrbo vsko, kar je zveza Slovenije z morjem. Liška železnica, ki bi se imela o tvoriti že 1. decembra t. L, še sedaj ni dograjena. Računajo pa, da bo začetkom julija prihodnjega leta že gotova. Dosedaj je položeno že G km tračnic. Predno pa se otvori proga, je potrebno razširjenje splitskega pristanišča, da bo moglo zmagovati promet, ki bo z otvoritvijo proge silno narastel. Dne 1. decembra t. 1. se otvori za promet proga Užice—Vardište, ld bo vezala Srbijo z Bosno. S to progo bo prihranjen Srbiji in Vojvodini veliki ovinek v zvezi z morjem preko Broda na Savi. Za najvažnejšo progo Zagreb—Belgrad nameravajo zato, da se razbremeni, napraviti izogibališča in sicer v Zivaji (med Dubico in Sašem), nato med Sibiniein in Orlovcem ter med Starim Petrovim Selom in Novo Gradiško. Pred kratkim se je otvorila v Macedoniji proga Veles—Stip, ld je velike važnosti za tamošnje kraje. Vsekakor je za Slovenijo izredno važnosti, da dobi čimpreje boljše zveze za ostalimi poJsrajinami, predvsem pa z morjem. Sicer je že nekaj prog trasiranih, vendar pa je negotovo, če se bo z gradbo v prihodnjem letu začelo. Gre večinoma za krajše proge, ld naj bi tvorile boljšo zvezo z ostalim omrežjem. Tako znaša n. pr. dolžina proste Kočevie—Vrbov-sko, ld bi tvorila zvezo Slovenije z iporjem, 44 km. Trasirana je tudi (že leta 1923) proga Sevnica—Št Janž, katere dolžina znaša samo 13 km. Naša kreditna kriza. V četrtek, dne 21. t. ni. je imel tajnik L ugrebslm borzo dr. Ivo Belin predavanje o tnaši kreditni krizi V uvodu je povedal najbolj značilni znak sedanje denarne krize v državi t. j. izredno visoko (20 do 30 odstotno) obrestno mero. Tudi v najhujših krizah v predvojnih časih nismo imeli tako visoke obrestne mere. Sedaj imamo okoli 1000 novih podjetij (delniških družb), ki so bila ustanovljena v povojnih letih. Ta gospodarski napredek je povzročil ve-iko povpraševanje po kapitalijah. Velik del po vojni ustanovljenih podjetij je prišel pod vpliv tujega kapitala. Sicer se hranilne vloge večajo, vendar pa — preračunano na predvojno vrednost — zaostajajo za predvojno višino, kar je posledica inflacije. Investirani kapital je imobiliziran. Inflacija je tudi povzročila ustanavljanje podjetij brez zdrave podlage. Obtok bankovcev v sredi t. I. je preračunan na zlato — znašal 334 milijonov dinarjev, kar pomeni na 1 prebivalca 25 zlatih dinarjev napram 40—50 zlatih kron v bivši Avstro-Ogrski. Izhod iz te kreditne krize je dvojen: ali povečanje ponudbe, kar pomeni pritegnitev tujega kapitala ali pa znižanje povpraševanja, kar je istovetno z opustitvijo povojnih podjetij, torej njih polomom. Drugemu izhodu bi sledilo povečanje brezposelnosti ter uvoza, za poslednje v škodo zunanje trgovinske bi- lance. Za udejstvitev prvega izhoda pa je vsekakor najvažnejši predpogoj — stabilizacija valute in sploh gospodarskih ter političnih prilik pri nas. Po stabilizaciji bi se lahko povečal obtok bankovcev ter pritegnil tuj kapital k sodelovanja. Posledica bi bila znižanje obrestne mere in izhod iz vladajoče kreditno krize. g Lsmonjan pravilnik v trgovini s devizami in valutami. »Novosti« poročajo iz Belgrada, da je finančno ministrstvo odredilo iz-premembo pravilnika o trgovini z devizami in valutami, tako da Narodna banka ni več dolžna odkupovati tretjine izvoinih deviz, kakor je to delala dosedaj, ampak more izvršiti izplačilo tedaj, ko dobi potrdilo, a je ček v inozemstvu plačan. g Kovanje zlatega denarja. Finančno ministrstvo namerava odrediti tudi kovanje zlatega denarja v kosih po 20 Din v skupni vrednosti 20 milijonov Din. g Gospodarska organizacija, nasledstvenih držav. Zastopniki avstrijskih gospodarskih organizacij so sklenili, da se bo vršila konferenca zastopnikov gospodarskih organizacij v na-sledstvenili državah ob priliki prihodnjega dunajskega velesejma za gospodarsko zbližanje med nasledstvenimi državami. g Obtok bankovcev v Avstriji. Po izkazu avstrijske Narodne banke je znašal 23. L m. 7310 milijard aK. Obtok izkazuje napram 15. L m. zmanjšanje za 238 milijard aK. g Hranilne vloge na Madžarskem. Po statistiki tajništva Društva narodov so znašale hranilne vloge na Ogrskem koucem meseca oktobra t. 1. 250 milijonov zlatih kron. To jo sicer samo 10 odstotkov predvojne višine, vendar pa so se hranilne vloge od začetka sanacije sem popetorile in izkazujejo ee nadalje porast. g Ameriško posojilo za nemško flržarno banko. Iz Newyorka poročajo, da se jo ustanovil konzorcij, ki bo dal nemški državni banki posojilo 15 milijonov dolarjev. Rok posojila je do 31. januarja leta 1926. g Izkaz Narodno banke r dne 22. novembra 1924. (Vse v milijonih dinarjev, v oklepaju razlika napram 15. novembru 1924.) — Aktiva: Kovinska podloga 477.7 (J-0.9), posojila na menice in vrednostne papirje 1528.4 (—7.4), račun za odkup kronskih nov-čanic 1208.2, račun začasne zamenjave 380.0, državni dolg 2968.3, vrednost državnih domen 2138.3, saldo raznih računov 551.1 (-f 31.0), skupaj 9260.1; pasiva: Glavnica in rezervni fond 31.3, bankovci v obtoku 5926.9 (—63.3) račun začasne zamenjave S89.9, državne terjatve 105.3 58.0), razne obveze 605.0 (+29.8), vrednost državnih domen 2138.3, ažija 63.1; skupaj 9260.1. g Poravnalno postupanje. O imovini pro-iokolirane tvrdke Paternost &. Rčmic, trgovina z deželnimi pridelki v Ljubljani se je uvedlo poravnalno postopanje. — O imovini Antona Lebna, trgovca z mešanim bl3gom v Borovnici se je uvedlo poravnalno postopanje. g Vpis v trgovinski register. Vpisale so se uastopne tvrdke: Gorenc in drug, trgovina z mešanim blagom, javna trgovska družba v Hrastniku; »Jugografika«, tiskovna in založna družba z o. z. v Ljubljani; R&ziuger & Co., tovarna pločevinastih izdelkov, družba z o. z. v Mariboru; Josip Berger in sin, trgovina z usnjem, kožami in žitom v Murski Soboti; ^Elrac, trgovina kosmetičnih toaletnih in kemičnih predmetov, družba z o. z. na Viču pri Ljubljani. g Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: Drevesničarska zadruga v Dorfarjih pri škofji Loki, r. z. z o. z.; Stavbena zadruga nameščencev poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani, r. z. z o. z., Tiskovna založba, osrednje s. z. z o. z. v Mariboru; Kmet-ska hranilnica in posojilnica v Novi vasi na Blokah, r. z. z o. z. g Zvišanje delniške glavnice. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo tvrdki A. We$ten, delniški družbi v Celju zvišanje delniške glavnice od 5,000.000 na 20,000.000 Din. g Iz carinske službe. Finančno ministrstvo je sklenilo ukiniti kot nepotrebne oddelke v Logatcu in Kozarjah glavne carinarnico II. reda na Rakeku. g Nova delniška družba. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo ustanovitev delniške družbe »Centralna vinar na d. d. v Ljubljani«, katere delniška glavnica znaša milijon dinarjev in se sme zvišati do 4 milijonov dinarjev brez predhodne državne odobritve. Borze. 29. novembra 1924. DENAR. Zagreb. V današnjem prostem prometu so notirali: Italija 298.50 (2.068—2.998), London 319 (317.80—320.80), Newyork 68.75 (68.20-69.20), Pariz 3.75 (36.750—38150), Praga 207 (206.40-208.10), Dunaj 0.0973 (0.0962-0.09715), Curih 1352 (1327.50-1337.50). Curih. Belgrad 7.50 (7.50), Italija 22.50 (22.48), London 23.98 (24.00), Newyork 517.8 (518), Pariz 27.93 (27.75), Praga 15.55 (15.65), Dunaj 0.0072825 (0.0073). BLAGO. Novi Said. Pšenica 392—400, koruza 180 do 185. Položaj neizpremenjen. pr XXXI. umetniška razstava. Opozarjamo naše občinstvo ponovno na Umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Razstava je ena najzanimivejših, kar jih je bilo kdaj v Ljubljani, in vsi, ki so jo že posetili, je ne morejo zadosti pohvaliti. Zbrani so s svojimi najnovejšimi deli naši najstarejši, pa tudi najmlajši umetniki in vse struje in smeri. Smatraj vsakdo, ki čuti lo še iskrico kulture v sebi, da se oddolži slovenskim umetnikom za Djih žrtvovanje vsaj s posetom te razstave, če so že ne more udojstviti kot mecen. Upamo, da no bo naš apel klic vpijočega v puščavi in dma imamo Slovenci poleg kinov in barov tudi še kakšno drugo kulturno potrebo. K. pr Razlago ter vodstvo v Umetniški ras-stavi ima v nedeljo in pondeljek ob 11. uri dopoldne arh. prof. Kregar Rado. pr Dr. Josip Jeraj: Ob skrivnih virih. Tisk in zaloga Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. — Znak našega časa je pretiran racionalizem in materijalizem. Ta znak nosi na sebi naše novodobno mišljenje, novodobno življenje, novodobno delo in uživanje. Zato pa manjka našemu času notranjega zadovoljstva, iskrenega veselja in prave sreče, zato je postalo novodobnim ljudem njihovo življenje, njihovo delo, da celo njihovo uživanje težek križ, ki ga vlačijo vsi nezadovoljni seboj po svetu. V to naše, ua zunaj sicer večkrat sijajno, v resnici pa neveselo, mrko življenje, kliče znani buditelj slovenske štajerske mladine: > Dovolj imamo sijajnih palač, fabrik, širokih in modemih ulic in cest, električnih sil, premalo pa imamo božjih sil, energij, milosti za svoje duše; in hoče s svojo knjigo Ob skrivnostnih ririh pokazati našemu ljudstvu, posebno pa naši mladini vire, iz katerih naj bi črpali svojo moč, svoje veselje, srečo in uteho. So to viri, ki so nam tako blizu, viri, iz katerih so zajemali naši predniki moč in veselje za življenje in delo, viri, ki so pa za nas velikokrat zasuti in skriti. V svojem delu pa nam pisatelj z mojstersko roko odkriva in na novo odpira. Vse, o čemer pisatelj govori v svoji knjigi, lahko da našemu ljudstvu veliko plemenitega veselja in resnične sreče, posebne pozornosti pa so vredni na primer sestavki Narava, Sreča gorske župnije, Izči-šcene duše, Materinsko srce, O nevidnih vencih. Kolikor več prave zakonske sreče bi bilo, ko bi naši mladi ljudje, ki se pripravljajo na zakon, hodili po poti, ki jo kaže pisatelj v sestavku Zjvljenje po dva, koliko tihe plemenite družinske sreče bi bilo v naših hišah, ko bi si jo pripravljali tako, kakor je čitati v sestavku Dom. Knjižica je pisana zanimivo, tako, da jo moraš vsaj prelistati celo, če si jo vzel enkrat v roke, a pisana je tudi tako poljudno, da bo lahko tudi našega preprostega človeka vodila k virom veselja in sreče. Lahko rečemo, da je Jerajeva knjiga med slovenskimi knjigami nekaj čisto svojevrstnega in ue trdimo preveč, da smo dobili s to knjigo Slovenci vredno sovrstnico za »Mehr Freude«, s katero je škof in pisatelj Kepler hotel povzdigniti nemško ljudstvo. »V časih, ko nam tako primanjkuje zmisla za čisto, neskaljeno veselje po življenju, sem napisal te vre lica vsem tistim, ki čutijo stisko srca in težo življenja«, pravi pisatelj v predgovoru- Čutimo to menda vsi, zato sezimo po knjigi, da. i^tt? povzdigne srca in olajša življenje, posebno pa sezi po njej naša mladina, da si z njo poseje« v svoje srce plemenita zrna, iz katerih naj priraste lepša bodočnost našemu ljudstvu. pr «Lopudska siroticac. Opora v 3. dej. Glasba Fr. Ser. Vilharja. Libreto spisal Ogrt-zovie. Za nekoliko zakasnelo sedemdesetletnico Vilbarjevega rojstva, se je uprava ■'Nar. grlcd.« v Ljubljani odločila dati gori imenovano opero, ki obdeluje sledečo snov; Dekle iz ljudstva in knez Lodoviko se spoznata in vzljubita. Njeni trije bratje (Iva, Vlaho, Nibo) pa smatrajo za sramoto, da bi njih sestra Mara bila ljuba knezu, ki bi &e> z njo pozabaval in jo potem pustil javnemu zaaraehu. Mara veruje knezu Lodoviku, katerega ima za dobrega človeka, ki ji ne bi mogel napraviti zlega. Od vseh bratov je najbolj proti tej ljubezni Niko. Zagledal se je v Luco, katere brat jo rad imel Maro in je pripravljen sestro dati Niku le pod pogojem, da on dobi Maro. Med tem hotenjem in med hotenjem Maro so zdaj prične boj, ki konča tragično. Lodoviko je iskren dečko kakor jih malo med knezi in misli resno in napravi vse, da pribori Maro. Na bližnjem otoku jo samostan, njega predstojnik pa je Don Mavar. Lodoviko jo njegov ljubljenec, zato opatu vse razloži in mladeniču naklonjeni opat se pokaže pripravljenega tajno poročiti mladi par. Z Maro se torej dogovorita, da naj na znamenje (ogenj) privozi k njemu na otok sv. Andreja, kjer ju opat poroči. Niko zve za to, zažge ogenj na napačni strani in zvede Marin čoln. v napačno smer. Lodoviko in njegovi mornarji spoznajo prevaro se spustijo v morje in se meri nastalo nevihto spopadejo z nasprotniki. Mara skoči iz čolna in plava proti Lodoviku. Lo-dovikovi zmagajo, zvežejo Nika in prinesejo do smrti zmučeno Maro pred Lodovika. Mara je v napetosti dejanja pri plavanju dobila srčen napad in med pogovorom z Lcr-dovikom izdihne. Ivan Serafin Vilhar je eden zadnjih reprezentantov čilniške dobe. V te dobo se lahko stavi tudi «Lopudska sirota«, ki nam predstavlja obilježje splošno znanih «Djalubij«. To potrjuje mnogo zaokroženi!' delov, ki jih pojejo Lodoviko, Mara in Marija Orsola, kakor zlasti zbor mornarjev v 3. dejanju. Harmonično je delo priprosto opremljeno, bogato se šopirijo zmanjšani septakordi, sekvence se ponavljajo po štirikrat, instrumentirano je v prvi vrsti za pločevino in pihala, aa godala Šele v drogi vrsti. (V Evropi jn dosedaj v celem šo vedno na. robe.) Prav pa je, da spoznamo kvaliteto jugoslovanskih del, da se bomo znali ceniti po zaslugi. Taka kontrola je končno vendarle potrebna. Marij Kogoj. Izgubila se je 25. t. m. na poti od cukrar-ne do Sentpeterskega mosta črna pompadura s ključem in srednjo vsoto denarja. Najditelj se naproša, da odda isto proti nagradi, Cu-krarna, pritličje levo. Našlo ee je zobovje. Dobi se Hrvatski trg 4.-II. desno. Vsaka drobna vjrsSicai 5'SO ell vsaka beseda SO par. Naj- manjši 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! AMERIŠKA OMARA sc kupi. » Ponudbe s ceno upravi lista pod »Ameriška omara«. BLAGAJNA cca. 600 kg, iz predvojne dobe se prorla. Istotam naprodaj tudi FRAK, nerabljen (predvojno blago). Naslov v upravi pod 7415. polkrito, dobro, i\i5l»8Jti> prodam ali zamenjam za konja. Naslov v upravi lista pod Stev. 7519. nekaj posestva in gospo-ar. poslopjem, 5 minut od Nnika, naprodaj. FRANJA &RGAN, Zagorje ob Savi. Nova hiša TANINSKl LES, OBIČAJEN čez 30 cm debele, čez 3 m dolge: JAVOR, JASEN, GA-EER, BUKVA, HRUŠKA, BREZA, HRAST, ponudite z obverno ceno, vagonske količine tvrdki Franc Kupnik, Podplat. ODDA V NAJEM z ve- ki nadomešča za silo tudi iltira vrtom, 5 min. od ccst- harmonij, prodam za 3000 'c želez., mesečno 2200 Din. | Din. Ogleda sc pri vratarju 'aslov v UDravi pod St. 7538. ' Iranč, samostana, Ljubljana, aaBBBBIBRBGSSBiSaSBBB' Or. Vid červinka ZDRAVNIK V o POLZELI se je vrni! in zdravi kakor ponavadi. asiBaaaaaNMSBiBBB PRODAM »Zgodnje Danice« od 1. 1848 do 1. 1905 (40 letnikov), vezane. Nairaje vse letnike skupaj. Cena 25 Din za en letnik. Istotam naprodaj »CVETJE Z VRTOV SV. FRANČIŠKA od 1. 1880 do 1. 1898, vozans. Cena 20 Din za letnik. — Franc KRAMAR, organist -Tomišclj, p. 7543 soba s telefonom, v sredini mesta, v I. nadstr., se odda V NAJEM. Informacije daje Tajništvo Zadružne gospodarske banke. 7534 Etol#<2Pna v industr. kra-rCfttil II« ju. 5 minut od železnice, se radi izselitve proda. Bodočnost zajamčena. Strokovno znanje ni potrebno. - Pojasnila daje g. PUHAR — Spodnja ŠiSka, Vodnikova cesta 88. 7549 Perzijski plašč elegantni, moderni, sc. po ugodni ceni proda. - Naslov v upravi lista pod St. 7539. Več fotoaparatov z opremo tn nekaj radio-materijala ceno naprodaj. -Naslov v upravi pod it. 7537. Prodam dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ ter URO budilko. - Naslov v upravi »Slovenca^ pod Stev. 7535. STANOVANJE zamenjam iz Maribora v Ljubljano. Poizve r.e v upravi pod Stev. 7536. vojaščine prost, ne preko 22—24 let star, se išče Reflektira se samo na one. kateri so izučeni v špecerijski stroki in imajo voljo izobrazi« se za POTNIKA. — Prednost imajo oni, kateri so se izučili na deželi. Samo pismene ponudbe na tvrdko -ALKO-. Ljubljana. PERFEKTNO ......... STENOGRAFINJO ea slovenski in nemSki Jezik in STROJEPISKO — takoj sprejme odvetniška pisarna v Ljubljani, event. samo za popoldneve. Plača od 1500 Din višje. — Ponudbe na upravo pod Številko 7532, IŠČE SE LABORANTINJA z nekoliko prakse za tovarniški laboratorij v Ljubljani. Ponudbe pod »T. 7548« na upravoiStvo. 7518 KUPIM vsako množino DESK vseh dimenzij, trame, bukove te-stone in plohe, kakor tudi drugi LES. - Ponudbe pod »L e s« na Anončni ln reklamni zavod »Apolo«, Ljubljana. Stari trg 19, I, nadstr. IŠČETE LI NAMEŠČENJA ? Naročite iz Osijeka organ za natečaje in posredovanje služb »Fortuna«. Vsaka številka prinese ca. 300 oglasov iz vseh delov sveta, nanašajočih sc na prazna mesta za moške in ženske v srbo-hrvatskera, nemškem in mažarskem jeziku. Naoglcd-na številka se brezplačno nc pošilja, kakor tudi ne naroČila po povzetju. Cena po-samnim številkam 10 Din, na eo mesec 35 Din, na četrt leta 100 Din. 7458 N E M S ČI N O poučuje bivša učiteljica posamezno in v skupinah. Cena nizka. Istotam sc spraj- m<*fn dve Gospodični na stanovanje. Naslov v upravi pod številko 7520. Gospodična uradnica, išče SOBO za ta-eje. ! >d »l koj ali pozneje. Ponudbe na upravo pod »Uradnica«. NA STANOVANJE k družini se sprejme šivilja. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Solidna-« Ster, 7545, PRODAM ali ZAMENJAM za dobro kolo dobro, trivrstno nemško HARMONIKO. Naslov pove uprava pod štev 7518, VREČE ra moko iz iuto po 85 kg cele aU luknjasto kupujemo. Brzoponudbe t navedbo cene in množino na Vorsiča naslednik, Maribor. 7525 PRODAM: KOSTUM, PLESNO OBLEKO, bele ZASTORE. IGRA". čE, ZABOJE. SODČEK -Naslov v upravi pod 7370- STANOVANJE najmanj 2 sobi in pritiklmr IŠČEM v sredini mesta; plačam rir.okc najemnino ;3 ev. odškodnino. Ponudbe n» upravo pod 'Stanovanje«-. dfrrafl SEOVESEC, Ifee 50. novembra; Ster. Otroške oblekce za dečke in dcklice, navadne in boljie, predpasnike, volnene svitarčke, razno trikotažo. nogavičke in drujjo si ar. Mik lavi lahko za malo denarja nabavi pri tvrdki F. in L GORIČAR, »Pri Ivanki«, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Sodita dražba JELOVIH DESK okoli 400 do 600 m' raznih dimenzij sc ■»rji dne 11. decembra 1924 eb 14. uri na skladišča V. SCAGNETTI, Ljubljana, r.a gorenjskim kolodvorom. Strašno iMr pritožuje nad draginjo; kdor se 8c ni prepričal, kako poceni \t mantifakturno in galanterijsko BLAGO ter USNJE pri tvrdki »DANICA« MAJZELJ in RAJŠELJ LJUBLJANA, TURJAŠKI TRG ŠT. 1. Zdrav in močan VAJENEC za klobučar, obrt sc sprejme pri Fr. Bernik, klobučar, Sp. Šiška, bivši perutnin. zavod (vhod iz Slovenske ceste). Kupec za lepa la. JABOLKA rinfuza ali v zabojih pa-kovane, je tvrdka Amerikanci in kapitalisti, pozor! Za zelo rentabilno podjetje v Sloveniji sc iščejo DRUŽABNIKI in DELNIČARJI. Naprošate se, da pošljete naslove pod »Prvovrstno podjetje" St. 7432 upravi lista. Redka prilika. Proda ali v najem se odda v prijaz. vasici selskc doline Le® Lederer enonadstr. hiša v SOMBORU. DANES DOMAČE LINE v restavr. pri »Roži«, Židovska ulica. — Sc priporoča A. ŠMID. Prodam Moške srajce taajnovejši vzorci, najfinejše blago, kakor tudi drugo perilo, kupiš najceneje, ker jc lastni izdelek, edino le pri tvrdki F. in L Goričar, »PRI IVANKI, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29. 7566 NOV VOZ z diro, na peresih, oljnate osi, srednje močan, pripraven posebno za trgovce. - Mihael RIHTAR, trgovec, Dob pri Domžalah. ZA ORGANISTE! 38 nabož. ljudskih pesmi za ineš. zbor ozir. orgle. Škof. odobrcnjc. V 2 zvez. Cena zvezku 6 Din, obema 10 Din. Tudi v znamkah. A. KOSI, Sol. ravn., Središče o. Dr. ABSOLVENT stroj, delovodske Sole, vsestransko naobražen, z dobrimi spričevali, želi mesta izven Ljubljane. Nastop takoj. - Ponudbe pod »Absolvent« na. upravo lista. 7409 s vrtom, gostilno (kegljiščem) in trgovino, ki sta edini v kraju in okolici. Poleg hiše teče studenec, ki sc lahko izrabi za malo vodno silo. Najugodnejše za rokodelca ali penzijonista. — Ponudbe v upravi lista pod »Ugodni pogoji« Stev. 7422. NASLOVE " oddajalcev iu pa odjemalcev stanovanj, trgovskih in obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev iu kupcev hiš, posestev in nepremičnin, dobite proti mali odškodnini pri *POSREDO-VALCU« — Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 23. 0960 Za Miklavža in božič. Mamicc, razveselite otroke in kupite igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelne, holenderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroie itd. n a j c e ne je TRIBUNA F. B. L., Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 7004 kakor razne šolske potrebščine, pismeni papir v mapah in kasetah, prešani papir (Kreppapier), svilen papir, umetne božične in novoletne razglednice, okraske za božično drevo, jaslice, trgovske knjige v vseh velikostih, koledarje j, t. d. mmwi DOBSJO ZNATEN P0P3IST? v vseh modernih ohESkah iz češkega in angleškega felaga, priporoča po jako zmerni«! cenah sjlic® štor* 7. Radi reduciranja zaloge globoke znl- s žane cene! — Ugodni plačilni pogoji! ® Ceniki zastonj! — Najugodnejša prilika R za nakup za tapetnike, trgovce s pohl- si štvom in zasebnike! — Prosti vpogled! sa Pri večjem nakupu se povrnejo potni | stroški! — Na drobno in na debelo! ga Največja izbira v zalogi pohištva Karol Preis Maribor, Gosposka ulica 20. i ♦ t X X Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani Mastni trg štev. 6 I -ki ima že nad —- | 10,000,000.- Din jamstvena glavnice Vloge na hranil, knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje KUPCI nepremičnin! Zahtevajte v vsakem javnem lokalu REKLAMNI LIST »POSEST« v katerem so obširni popisi raznovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskih, obrtnih in gostilniških hiš ter posestev, kmetskih in graščinskih posestev, mlinov, žag, stavb i Sč itd. — Na žetjo Vam dostavlja list brezplačno REALITETNA PISARNA »POSEST« d. z o. z. t Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 24. prve vrste nova reb3 nonolne zrela dobiva ss pusti Prva brv. tvornica salam, suSc-nega mesa in masti Lep klobuk e vam nare- za. samo 80 Din iz starih baržunastih klobukov aH drugih ostankov Pavla NOVAK, KriževniSka ulica 9/1. — Prekrojevanjc in prebarvanje fileovih klobukov po najnižji cenL 7260 Pozor, KOLESARJU Pošljite siara dvokolesa v popolno prenovo, emajlira-njc z ognjem in poniklanje. Na žetjo se dvokolesa tudi shranijo čez zimo. »TRIBUNA«, F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev.4._6828 KTorpridev Maribor. naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte 6e! A. VICEL — Maribor, Glavni trg št 5. INSTRUKCIJE daje akademik iz viSjih semestrov, Pisma na upravo lista pod »AKADEMIK«. UČENEC za ključavničarsko obrt se sprejme takoj. — IVAN PONKVAR, KonjuSna ul. 1, Ljubljana (Trnovo). 7497 "iščem DRUŽABNIKA (družabnlco) s 100 — 150.000 Din za brezkonkurenčno trg. podjetje v Mariboru ali Cc-jju. Znamko priložite. Vpraša sc v upravi "Slovenca« pod --TRGOVINA« štev. 7473, V b o 1 j S o hišo se sprejme več deklic od 10. leta diilje starih_ na dobro brano in stanovanje s 1. januarjem. - Pismene ponudbe na upravo lista pod »Dobra vzgoja«. 7517 Zamenja se PLETILNI STROJ »ter. tO, 40 cm, prvovrstni, šc malo rabljen, za St. 8, ravno tako v dobrem stanju, a je lahko manjši. - Naslov pove uprava lista pod itev. 7542. Proda se na promet, kraju gostilna - s posestvom - tik drž. ceste, pol ure od Kamnika in postaje. Kraj je primeren tudi za večja piod-jetja. Cena zelo ugodna. —> Poizve se pri lastniku v Podgorju štev. 86. 7468 Pristnega hruševca kupuje vsako množino veletrgovina žganja HENRIK ZEIINKA LJUBLJANA — ŠIŠKA — CELOVŠKA C. 66. PERJE ic-a Petrinja. Generalno zestepstvo rs Sloveniji: ss. Bunc in drug j E. Vajda, čakovec Ljubljana, Celje Maribor. I ♦<>♦«.♦.................... kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka I ■ Knoeh jermena za pogon. Rezano j« jamo iz na]-fcnljih volomUh kropo-no« garantirana trilna 0'9S—1. Jfoano, lepljeno In protegneno f *wh dimenzijah na skladlftu Krekov trg 10. Telefon 247. Tvorniško skladišče: Zagreb, Ilica 44 Dvorište (Hotel Royal) Telefon 20-54_ Najlepša in najkrasnejša darila za MIKLAVŽA in BOŽIČ priporoča po nizkih cenah FLORA ŽMli-MecUcrmann papirnica in milHloSefsa (preg I. CELIL BBBBBBEBBBBBBBBBBB Najprimernejše Miklavževo darilo dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine m3fxmxxmmmnmmx Li_n Tr o Kranju Cenik zastonj! Cenik zastonjl BBBBBBBHHBBnBBESnieiB Večjo količino orehovega, hrastovega, lipovega, javo-rovega, jesenovega, gabrove-ga in bukovega okroglega lesa se proti takoišnjemu plačilu stalno kupuje. Ponudbe na tvrdko VINKO KRSTAN — lesna trgovina, MARIBOR, Majstrova ulica 13. 7564 ISTOTAM SE IŠČE za slalno celoletno dobavo smrekove, jelkove, borove in mecesnovc DESKE I. in H. vrste v vsaki množini, naravnost od producentov in posestnikov žag, kateri bi žagali po meri. nabave živeža za vojaSho bolnico v Ljubljani. — Dne 12. decembra t. I. ob 11. uri se vrši v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani zaklju-ček pogodb, potom javnog nadmetanja za dobavo in oddajo sledečih predmetov: 4—8 kg teleč. mesa dnevno; 40—50 litrov mleka dnevno, dalje 100 kg svinjske masti, <00 kg fižola, 300 kg riža, 200 kg geršila, 64 kg zdroba pSenične^a, 100 ke sp!ošno znan kot "ajboljši izdelek »\lUll0l\d <11 Ml 11 Ud u, vedno sveži. — V moji veletrgovini s špecerijskim blagom: a. jurca nasl. ALOJZ SENČAR v Ptuju, dobiš od sedaj skozi cclo leto vsak dan — tudi ob nedeljah dopoldne — takoj, brez vsakega plačila 1 liter najfinejšega bučnega olja (kronska znamka) za vsake 4 litre suhih izluščenih košic (jederc) 1 liler najfinejšega buč. olja za 5 kg suhih neizluščenih bučic. Ravnotako kupujem vedno po najvišjih dnevnih cenah jajca, fižol, koruzo, orehe, sutie golše, kuhano ^ in surovo maslo, vinski kamen itd. x H X X X X X X X X X X X X X X X X X X X i» a X X X X X X X X XI š Za ts.tStos:šoroča iisaizii mm X fnseriraffe v ^Slovencu i proda liter po 2.50 Diu Ja-iiob SLOKAR, Zajlrad St. 36, Celje. 7572 Stanovanje obstoječe iz 2 sob ali več, išče mola družina z lastnim pohištvom in 10-lctno hčerko; mož je večji del odsoten. Plača dobro, event. dd tudi nagrado, - Naslov v upravi »•Slovcnca« t>od Mev. 757<1. Damske"piašče" najuovejši kroj, fini in navadni, razne športne bluze, mod. krila, domače damsk«; obleke (Haubklcidl, predpasniki iz klota, listra, sifona in kretona, tudi vse dam. perilo, kupite najceneje, ker jc lastni izdelek, pri F. in I. Goričar, PRI IVANKI«, Sv. Petra cesta 29 — Ljubljana. n. h. bji>yjrh0 HasnaitaM bcem cbojhm itea. juinjcniOM hh reMy oGthhctbv, ;ia ce>f otbophji b Jby6jbann na r%najcKE n,eciH nrreB. 33 — ckjia^nune ; Bajiiian« — nOCPEJlOBAJIHO nOCJIOBHHIIO 3A CIiPEJEMAHbB B0BX BPOT THGKAPOKHX, KK>HF0-BEIimiIX, KAPTOIIAEIKHX, PACTPHPOKHX HH OOTAJIHX B nAHHPOrPAOHHHO OTPOKO CnA^AJOHIDC I1APOMHJ1, KaTepa U3BprayjeM airaio. cojih^iio hh no 3Mepunx nenax. Hapo-thjia ;to(5abaam na, aom b jbyojha.ho (Jipa.hko Bcex ctpohtkob. t: Ha hokiihii no t(vter|iony iiitoc. 13.223 ajm 366, nphflem na skok) occCho cipaHKa-M. :: Ypo.flHc ype co oa 9—12 hh oa 3—5. JOCHn KPMnOTMrfi, BHP^OMHAjlE THCKapna, Ki&HroBeanHHa, pacipnpHHna, Kap-TOHa.iKHa TOBapHa hh na.TiiipHa mtflycTpHja. ~ CFE. OltlH. THANSATLAMTIQUE — Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko, samo © «Jr»I morje Havre-NewyorK, Srednja in Jul Amerika Gl. zastopstvo za Jugoslavijo Slavonska banka d. d. v Zagrebu. Vozne listke in tozadevna pojasnila daje zastopnik v Ljubljani, Kolodvorska ulica 41 P omislite 1 Pomislite I Mavž Božič AH veste s Clm najbolj ustre/.sta soprogom, hčeram, sinom, otroilckora, služkinjam, sorodnikom ? Ako kupite Že Izgotovljena plašče, obleke, navadne za fantke, ua deklice, za novorojenčka, vso vrste predpasnikov čepice, odeje, pletenine, srajee Dobite pa tud! vsakovrstno trpežno blago Cene znatno znižane do Božiča v trgovini T o Sv. Petra cesta št. 38. Elll =111=111= III EIIIE lili SIliEIIIEIIIEIIIElllEIIISIIISIIIEIIIE Ha debelo. Tovarno hozuiiovine NaS*e£Se po?lie«fe 1 nase države! Barvanje hot v Lclp- Ha dPObilO. zi^u, sirojenše, kosj-leKcltonlrunle. - popravila, preobnove, kožuhovinasfc obro&e lo obrisi, modeli. Naročita. pr@$ia§a Sa isakcp kol : IMaita. Sodna ulica 5. IIEIIIEIIIEH!EH!EIIIEillEmEIIIEIil! ®ar Kupujemo rabljene mtt ia moko in ostale vreče po najvišji dnevni ceni. — Ponudbe na; AVRAM SIF, veletrgovina vreč, plaht in preje, tovarna vreč in plaht, Novi sad. Blago se prevzema v Jugoslaviji: Centrala Novi sad, Belgrad, Zagreb, Dubrovnik, Sarajevo, Sušak, Split, Ljubljana. — V inozemstvu: Reka, Trst, Budimpešta, Dunaj, — Passau, Hamburg. — l9!EHtEIIIEIIIEIIIEtliEI!IEIHEI!IE!HEIUEUIEIIHEIilE V VSEH ŠPECERIJSKIH PRODA. JALNAH SE DOBI NAJBOLJŠI PRIDATEK K HRANT Do mi pote! moja imMU svinčnik „P£NKAtA" dobivala bi gotovo vsak dan od mene pismd« Kajti dvojna milina bi bila pisati z elegantnim, vedno zaojstrenim in zmirom pripravljenim svinčnikom »PEN KAL A«. —Vsaka papirnica ima v zalogi svinčnike Penkala, v črni barvi Din 15, luksusna izvršitev v, raznih barvah po Din 20. — Zahtevaj tam tudi prava ziata naliv-peresa »PENKALA« Agitirajte za naše časopise' —BMM— Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani v staroznani Juvančičevi kleti, Celovška cesta št. 77 (Sp. Šiška) priporoča svoja prvovr§Sna vina. — Sprejme tudi provizijskega potnika. — Ponudbe je nasloviti na zadrugo: Kongresni trg št. 2. - ■■■■ m Hfm ■ JIU1 Ml ir|Vi yf~tWrr~TTT>lT—IMMJl-I_ .. lanBMBttanaaama»u*-»m&mxI -jm&heneami szsematKmz.aetsssnosmaaaamr Omeinlšhl atelle za narodne ln moderne vezenine L1! nudi bogato izbiro originalnih umetniških predtiskarij po narodnih in modemih motivih v vseh pripadajočih tehnikah. Kompletne garniture iz finega domačega in češkega platna. Ročno slikanje na svili in baržunu. Monograme vseh vrst. Vezenje perila za neveste itd. Domače podjetje 1 Brezkonkurenčne cenol Cenik zastonj l 53; eaassa i -nam i;«ra&a e vssam vmsm tesmn BBSZH mg BHiHB ■■■■M«« Mm 1. CELJE • Gosposka 14, kupuje po najvišjih dnevnih cenah zlato, srebro, stare novce in žlahtno kamenje. 30 odstotne OBRESTI dam za posojilo Din 30.000 na menico in prvovrstno garancijo za dobo treh mesecev. Ponudbe pod »NUJNO 20 — it. 7S59« na upravo. OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE! Kdo hoče podpreti podjetje, ki je namenilo svoj čisti dohodek izključno v dobrodelne namene, — Pojasnila se dobe pod Šifro »KrSčanskl temelj« 7462 pri upravi. Zelo ugoden rakvip modrocev, divanov, otoman in klub-3erni.nr ter vse v to stroko spadajoče izdelke nudi so l i d n o izdelane iu najcoueje tvrdka Peter Kotel Kranj (SlovBnlia) tvorniea tapsl-nlM lidelrov Pri večjih nnročilh kakor za hotelo, restavracijo, mizarje 1.1, d. Se znaten popust. Pozor ženini in neveste I Zahtevajte cenikel Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.SJ. v Ljubljani Kopitarjeva ulica S. II. li H STROJI TOVARNE IN LIVARNE (L t V LMijaDl ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po konkurenčnih cenah v kratkih rokih. zahtevane cenlK! za vino, p vo, žganja ln olje, prvovrstne li-doluje in dobavlja h iro so' dno ln najcenejSe mehanična sodarska delavulca R. PICHLERJA SIM, MEIBOR Frančiškanska ul. 11, v meroizkusnem uradu. Iž lesa a seboj prinesenega, se izdelujejo vsakovrstni sodi tako). Popravila hitro in pri zmernih cenah. Splošne stavbene družbe M A8iBOft Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, z a ko v i c e za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd. iaaRBnDBDnaDBRBsnsBaEsnaeiiflaaEiiass^asaaBBiiBassGSiaciitinaasatKesiBBRR M g V Sbof ze srečo! f, a . ■ i Večje posestvo s mm ki po kale slo dobi lastnik naše srečke, ki ga bo zadel žreb. Cela srečka Din 100'—. a Cetrtinska srečka Din 25'—. — Desetinska srečka Din 10*—> J Pri četrtlnskih srečkah igrajo Štiri, pri desetioskih detet oseb na jedno Številko. — jjj Zadene žreb četrtinsko ali detelintko srečko, vrši se med itirimi oziroma desetimi m posestniki dobitka ponovilo žrebanje, ako se isti v teku 14 dni med sabo t do- B bitkom ne spravijo. Izžrebanih Številk 2000.^— Dan žrebanja se naznani po časo- g pisih takoj, ko bodo srečke razprodane. — Srečke razpošilja »Prostovoljno gasilno g druStvo t StrniSču pri Ptuju«, proti naprej vpotiljatvi zneska za srečko ter Din 3'— £ za priporočeno poSiijntev. — lSčejo se povsod prodajalci srečki EQjSiniB3»SBRiaBBBB[aaCIBBBS3BBBBBaBBBBBBBBBBflBBaBaaBBnBaSBBWBl' * Kje so najbolje za Miklavža in božična darila kupi, je brez dvoma znano. „1*131 NIZKI CEM« Llubliona v. Sv. Petra ccsta 3. Nudi conjanlm odjemalcem veliko izbero raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izbera Jamskih, moških in otroških zimskih potrebičiu ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških obleko, — Svilene in pleteno samoveznice itd., itd. — Velika izbera za krojače in šivilje. :HIEmEIIIE!IIE!IIE!IIEIIIEIIIEIir BEafflHBElflRffiHSSRBBBKfflISBRBeBESaKREEBiBlEBB Dobro idoče in brezkonkurenčno TRGOVSKO PODJETJE, katero je tudi z eksportom po celi kraljevini SHS dobro poznano in prvovrstno upeljano, J®^ I S Č E "^C vsled razširjenja sedanjega podjetja yj ili i3 1T1 mm [[l sTs iit iu Novi materijal doSell Stalno in bogato skladišče vseh radio - potrebščin marke „SILVERTOWN" London, kakor: Kondenzatorji nepremenljivi in premenlfivi (Dreh-kondensatoren) transformatorji, Cossor svetilke, kristal-detektorji, zujala, vretenca, slušalice, anodne baterije, akumulatorji in vsi ostali deli za sestavo vseh mogočih aparatov za prejemanje. — Vsi dovršeno in masivno izvedeni aparati renomirane angleške radioindustrije. Cene zmerne! — Preprodajalci znaten popusti Saves britanskih lndustrljalaca (Associated Britisb manulacturers Ncar East Ltd. London) Zagreb, SajmlSte SO. IJ! [[i iil m iji m m m s kapitalom 100.000 do 150.000 Din. — Cenjene ponudbe pod šifro »TEHNIK« na »APOLO«, Stari trg št. 19, II. nadstropje, Ljubljana. IBBBBBBBBBBBBBBISBnSIBSMBffiaiRRBCiBBBBBHBSr Stroški pri »porabi bencina. Adaptiral svo| aufo-traktor ali stabilni motor s patent. HAG-generatorjem. Kuri z Prospekti in rafarenca daja ogljem! $ugo-Qag | Ljubljana t reie/on seo Bohoričeva allca 24. Stroški pri vpovabt oglja. |>.v. j Vsemogočnemu je dopadlo poklicati k seM mariio Omejc tretjercdnicn v 78. letu starosti, roj pri Sv. Katarini. Pogreb bo v nedeljo 30. t. m. ob 3. uri popoldne iz mrtvaSnice Sv. Krištofa. Treijerednlu Paola. =iiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimniniiiiiiuiiiiiiiiii= — C Gobe, I orehe, f rujavi, zeleni, beli i fižol I kupuje |GLi¥H LJUBLJANA j | Gosposvetska cesta 3. - Wolfova ulica 12.1 šiiiimiiriiiiiiiiiiiiMiMiiiiriiiiiniiiiiiiiiiimiiiMiiiimiiiiiiinmiiiiiiiniiniiiiniimniiiiii Odvetnik in kazenski zagovornik ▼ Ljubljani dr. Dinko Puc naznanja, da je PRESELIL svojo pisarno v Dalmatinovo ulico št. 5. Naznanilo ! Slavnemtt občinstvu vljudno naznanjam, da sem popolnoma na novo preuredila kavarno „Merkur" ter na novo otvorjeno restavracijo „Merkur" v Židovski stezi št. 4. Za obilen obisk se slavnemu občinstva priporočata M. Izlakar in K. Cigler. K OZUHO VIN A VSEH VRST NA IZBIRO PRI Ln fl T krznarstvo — LJUBLJANA — ■ S S U 1 j Gradišče štev. 7. 3646 STROJENJE, BARVANJE in IZDELAVA K02UH0VINE vo z državnim izpitom za semostalno vodstvo veleposestev se išče za graščino »Boštanj ob Savi« (Slovenija), ki ima skoro samo gozdove. — Reflektanti, ki so vodili že samostalno enako gospodarstvo, naj stavijo ponudbe s curiculom vitae na: And. Jakil, Karlovac. 11 ZAHVALA. Vsem, ki to naii ljubljeni hčerki ANICI lajšali zadnje dni njenega kratkega življenja, jo spremili na njenem prezgodnjem poslednjem potu ter ji obsuli prerano gomilo z zelenjem in eretjem, izrekata najiskrenejgo zahvalo žalujoča roditelja GVIDON in ANICA POČIVAVŠEK. Trbovlje, dne 30. novembra 1924. sMliiiiiiiniiiiiiiiiuuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiMiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiNiimis naznanja, da 2. 1.1 svojo pisarno v ffranfn v nisi gospe Sumlteve. simiimiiinimiiiiiiiiiiiuiiimiiiHMi:! O H S I priliKd. ▼ Ptufn na zračnem prostoru je po jako nizki ceni lepa družinska Hiš A z vrtom po zelo nizki ceni NAPRODAJ. — Resni reflektantje naslovite dopise na POŠTNI PREDAL štev. 14, CELJE. fflaflepše Miklavževo. Holicis® lo novoletno darilo |e Mra knflgal Veliko Število mnogo zahtevanih knjig kot darilo ima zatožni katalog, ki ga, da si olajšate izbiro, na željo brezplačno vpošlje zatožna knj garna Ig. Klcinmayr & Fed. Bamberg, d. z o. z., v Ljubljani, Miklošičeva c. 16. HIINAUUMI !f0 Bektromotorje? d najboljši fabrikat s 40 */e popusta! — Ve« električni materijal globoko pod dnevnimi centfmi M!rocompaDy LJubljana, Sv. Petra cesta 25. Generalno zastopstvo jadranske zavarovalne Mbe LtnMiani S€€fls©¥n©T0 4 (Rtrniionc Mrialica «li Sicmla) naznanja, da je svoje že 25 let obstoječe glavno zastopstvo v Mariboru, Aleksandrova cesta 20, v tem smislu razširilo, da je pridobilo gospoda Otmar ja Meglica, višjega davčnega upravitelja v p., kot organizacijskega sotrudnika za mariborsko oblast Družba je vsled dolgoletnega delovanja in lculantnega poslovanja najbolje upeljana in upa, da bode tudi za naprej opravičila v polnem obsegu do sedaj izkazano zaupanje p. n. strank. ing. Bohoričeva ul. 42. K>OŽe fa°zbe?eve in vse druge, od d i v j a č i n { kupuje v vsaki množini D. ZDRAVIČ Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9. jevo Poskusite! Konkurenčne cene! Ne bo ta Zaloga vseli vrst s i ar®, konzerviranih rib, £oU©5a«S©, čaja, likerjev, vin v steklenicah, Šampanjca ruma In konlaka Vse vrste mesnih izdelkov, kompotov, marmelad, konzerviranega sočivja i. t d. m drobno in na debelo nudijo trgovina na Vodnikovem trgu tej nasproti stoječi paviljon in paviljon na križišču Rimske ter Tržaške ceste. Antonija Pibernik. žal! Vsak dan sveže Čajno maslo in kranjske klobase, vsako sredo la soboto priznano najboljSe domaže jeternlce, pečenke, krvavice In riievke izdelki domače tovorne .Globus', Vrhniko. slabotne, krvi potrebne in nervozne osebe, bledične in šibke otroke. — Dobi se v lekarni dr.G.Piccoli, Ljubljana, Dunajska cesta. Samski klobuki nakiteni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbol HORVAT, modistka — Stari trg. Popolnoma varno naložite svoj denar pri v Ljubljani, t, z. z o. z. ki se ie PRESELILA iz hlSe Uršuiinskega samostana na Kongcesnem trgu poleg nunske cerkve v lastno galaCo na Miklošičevi cesti poleg hotela „UMQH". Hranilne vloge se obrestujejo z ozirom na višino zneska in odpovedni Jas. Varnost za hranilne vloge e zelo dobra, ker posedula Vzajemna posojilnica veČino delnic stavbne delniške družbe hotela ..Union" v Ljubljani. — Vrhutega ;e njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavblšč iit zemljišč v tu in inozemstvu, — Denar se naloil lahko tudi po poštnih položnicah. VSflaBBflBBBBBBBBBflBBBaBBBBBHBBflBBBBBBBBBBaffiK1 H g | pred nakupom se prepričajte | | o nizkih cenah y staroznani manu/akturni trgovini 1 ■ Zanesljivo blago § B ...............,------------j^izke cene § affllE!l®BBlB!aHlBBBBBBB!aaBia{SBB0IE!S!BWBBHBIKBBtgBBBBHB | Jhl&^iihar preje Carl Soss, Jtfaribor, Aleksandrova c.9 ® 0arhali, Jlaneli, tiskanina, hlačevina, sukno za molke " obleke, belo platno, /lanel in šivane odeje vedno v zalogi Franc Erjavec „pri zlati iopati" trgovina t železnico Ljubljana, Valvazor jev trg 7 (pret HammcrBclimldt) priporoča svojo Bogato xa-logo raznovrstne ieleznlne ter tudi prvovrstni dalmatinski ..Portland cement" po nizki ceni. SO najprikladnejše in najcenejše Gosposvetska cesta 7. Marijin trg 2. Češka indnstrijalna in gospodarska banka, podružnica v Liubliani, Marijin trg št. " _ Telefon St 104. _ Brzojavni naslovi INDUSBANKA. Delntbha glavnica In rezerv« cca Ki 2W.000.000-- CENTRALA v PRAGI, NA PRIHOPE M Hranilne vloBe ln teko« ratnn H« »470.000.000«- «7 podružnic v vseh večjih hrajlb Cehoalovnftk. repnblHce. - Sprejema vloge na kn|ISlee ln ratnn« ter prevaja vse banCnc In bonme transakcije kar na|knlantn«|«. Tritoveilsh! drva premog hofcs onaitSM premog slcziishc isrthtie dobavlja ILIR8JA tu Kralja Petra trg 8. Tet 220 Flafillo tudi na obroka. trboveljski premog POZOR1 POZOR! Ostanki za perilo co naprodaj po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilikcl Reslje-fa ceita 30, I. nad., desno. Lokal to odda ▼ najem za več let na Gorenjskem. - Proda se oprava i celim inventarjem vred osebi, ki prevzame lokal, 2 aobi, kuhinjo in klet. — Ponudbe na upravo lista pod: »TAKOJ« štev. 7436. KONTRABAS >« kupi. Ponudbe i popisom na upravo lista pod »Kontrabas«. 7496 lUa •• DEKLICA od 14 do 17 let za popoldan k otro- | kom. - Poizve se v upravi »Slovenca« pod itev. 7511. j Proda * e več lepih spalnih oprav - I tz trdega lesa. - Poizve se v Skoiji ulici iL 13, dvorišče, j pri mizarju. 7437 2 stavb, parceli j lepi, prodam blizu Št. Vida o. Ljublj. po 10.000 Din. Naslov v upravi pod it. 7440. Stanovanje | »oba ta kuhinja, se ODDA, kdor plača najemnino za leto naprej. Naslov v upravi i _ I »Slovenca« pod Stev. 7499, Ako reSite mojo nganko, dobite zastonj ln brez pollljalnih stroškov eno Izmed sledečih 1.) Popolno kuhinjsko garnituro, sestojeSo lz: 1 kuhinjskega namiznega prta, 2 stenskih prevlek, 1 prliča za kredenco, 2 prtlčev za kuhinjski stolec, 3 metrov proge ta kredence, 1 prUča za krnSno ko-šarico in 1 prtiča za podstavek. 2.) Izbor predtiskanih ročnih del, sestoječ lz; 2 miljelev, 2 mlznih nadprtov, 3 blazin ln 2 prličev za nočne omarice. 3.) 3 fine ročno vezene domske srajce, 4.) 10 tucatov D. M. G. bele pavolice za zankanje ali 8 tasatov pavollce r dragih barvah. 5.) 3 kartone D. M. C. sukanca za kvačkanje. 6.) 1 i/a kg najfinejše ovčje volne za pletenje Jnmperjev !. dr. v vseh poljnbnlh barvah. Rešiti 1« treba sledečo nalogo: Spodaj stoječi črni narlskl (10) naj se skrbno izležejo ter tako sestavijo ln nalepijo, da se pokaSe brezhibna slika znane, Izven Eviope živečo živali. Ljubljana Gosposvetska cesta 8 j Telefon 343 S1&2; delavnico s hlevom in lopo ter 600 m* zemlje, ob dr i. cesti in pri kolodvoru, v bliž. Ljubljane. Pripravno za stanovanje, ta* kuj prosto; cena 60.000 Din. Naslov v upravi pod it. 7439 blagajničarka" s prakso išče mesta. Nasloy v upravi lista pod it. 7494. i 2 konja Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. NajccnciSi nahop nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in ruiavega platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za JlvIlJe, krojače, Sollngcn la za obrezovanje trt. Rfi VELIKO IH MALO. Pogoji: 1.) ReSitve lz inozemstva se ne sprejemajo. 2.) Rešitve, ki prispejo šele po 15. decembru t L, se vrnejo. 8.) Vsaki rcSitvl je priložiti znesek 30 Din, ki se pa lahko dopoSIJe tudi po poBtnl nakaznici. Za to vsoto dobi vsakdo, ne glede na to, ali Je nganko pravilno reSll aH ne, brez stroškov in po prosti izbiri takoj ali a) 2 predtiskani stenski prevleki, velikost 78X54 cm, ali b) 5 predtiskanih Žepnih robcev iz najfinejšega Sifona, ali c) 2 prtiča za nočna omarice iz domačega platna in 4 štrenico D. M. C. pavolice za zankanje. 4.) Vse rešitve naj se naslovijo ua: Razpošiijafnico ročnlii del Wika Zipscr na Bledo. Pripomba: RflMtov Rorenfe nganko se rabata v zapeiatonl knvurfi pri lir. notarju M. Hnfherlo v Ljubljani, Mlklojičeva «,. ln se odpre (lne 17. decembra t 1. ob V,U url predpoldne v njegovi pisarni in ob niogovi nnvzodnosti. Ta repovedala pa mi jo to lastna pamet. To je Meritra, tvoja ljubljenka, in čarovnik je Kaku, katerega je obiskala preteklo noč.« »Kaj!« je vzkliknil faraon in se zasmejal. >Ta dolgokraki stari zvezdoznanec s pisano kapo, ld je tako hitro bežal, ko so njegovega gospoda prijeli? On ni nič drugega nego vohun, ki je ža mnogo let v moii službi; glumač, ki se dela, knkor da bi velel kaj posebnega, da izvablja iz princa njegove skrivnosti. In Meritra, ki me jo nekoč posvarila pred Abijevo brezumno laroto! Asti, ti si plemenitega rodu in mora, ti si ženska, ki jo prav tako ljubim in visoko čislam, knkor kraljica, moja hči, to-'a ti znaš kljub temu biti ljubosumna, ka-or sem že davnaj opazil. Asti, nikar se ne ■Doti, ljubosumje do Meri tre ti je šepetalo v uho, ne duh božanske Ahure. Sedaj pojdi n vzemi svoje strahove s seboj, zakaj ta frna zarotnica Meritra čaka v moji sobi, da [ne sleče in me uspava s svojimi prijetnimi šalami in s svojim čebljanjem.« »Faraon je govoril in jaz grem,« je rekla Asti s svojim mirnim glasom. »Naj bi faraon sladko počival in so srečno zbudil.« Tua to noč ni mogla spati. Kadar jc za-Hsnila oči, so so ji v duhu pojavljalo prijazni, strašne, blodne prikazni, in v vseh je imel ta debeli in ostudni Abi svojo vlo-so. Tako je zopet videla oni prizor pri LJU BLJ ANA JURČIČEV TRG priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih pletenin, modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismena naročila točno z obratno pošlo usodni pojedini, ki jo je oče bil priredil princu iz Keša, ko je Asii s svojo umetnostjo dosegla, da je prišla iz glurnačevega vrča podoba opice. Samo cla se je sedaj dvignil iz vrča Abi, strahotni Abi, z rdečim mečem v roki in s faraonovo krono na glavi. Skočil je z ustja vrča, jo požiral s svojimi poželjivimi očmi in z jeklenimi koraki stopal proti njej, da jo pograbi, ona pa se ni mogla ganiti, nekaj jo je nepremično držalo na prestolu. Nič več ni mogla toga prenašati — odprla je oči in strmela v temo; iz teme pa so prihajali glasovi, ki so govorili o smrti in vojski. Zamašila si je ušesa in se trudila, da bi zbrala svojo misli pri Ramesu, žarko-ckem, lahkonogem ljubljencu svojem, ki ga jo tako zelo želela zopet videti, brez katerega je bila tako sama in brez ponoči. Kje jo Rames? so jo vpraševala. Kakšna usoda ga je doletela? Zdelo se ji je, da nekaj v njej odgovarja: smrt. O, če jo Rames mrtev, kaj naj stori? Kaj ji pomaga, da je kraljica Egipta, prva ženska na sve-tu, če je Rames mrtev? Samotnost, neznosna samotnost se {e je polaščala. Smuknila je s posteljo in skozi vrata svoje male sobo v stolpu. Bila je na ozkem stopnišču in pred njo jo bila ona druga soba, kjer je spala Asti. Nekdo je govoril z njol Morda je bil Mermes z ženo, in če je bilo tako, tedaj ni smela vstopiti. Ne, to je bil Astin glas, in ko je prisluhnila, jo zaslišala mrmrajoče prošnje in slovesne rotitve. Odprla jo vrata in vstopila. V sobi je gorela majhna svetilka in pri slabotni luči jo videla, da je stala tamkaj Asti v beli obleki in z razpuščenimi lasmi, z dvignjenimi očmi in proti nebu iztegnjenimi rokami. Tedaj je Asti tudi njo opazila, toda Io nejasno, ker je stala v temni senci, tako da je ni spoznala. »Stopi bliže, o duh, in govori, zakaj še nikoli nismo tvoje pomoči bolj potrebovali,« ie rekla. »To ni duh, to sem jaz,« jo odgovorila Tua. »Kaj imaš v tej pozni nočni uri z duhovi opraviti, Asti? Ali ni dovolj groze okrog nas, da kličeš še duhove povrhu?« »Kličem jih, da nas rešijo groze, kraljica, zakaj tudi jaz mislim, da smo v najtežjih nevarnostih. Ta noč je polna čarovnijo; voham jo v zraku in se trudim, da bi pregnala čar s čarom. Pa zakaj no spiš?" »No moreni, Asti, ne morem. Strah se me jo polastil. 0, da bi ne bili nikoli prišli v to zoperno Memfido, da bi ne bili nikoli videli njo nesrečnega gospoda, tega grdega človeka, ki mo hočo dobiti za ženo.« »No boj se, gospa,« je rekla Asti in jo objela nežno in trepetajočo Tulno postavo. »Jutri zjutraj odrinemo; to vem od faraona ln straža' se že pripravlja, ta prokleli Abi pa je v ječi.« »Ni ječe, ki bi ga mogla zadržati, Asti, razen groba. 0, zakaj ni moj oče ukazal, naj ga pobijejo, kakor bi bila jaz storila? Potem bi ga saj bili rešeni in nikoli bi me no mogel več poročiti.« »Ker je bilo drugače usojeno, o Neter-Tua, in faraon mora izvršiti svojo ln našo usodo in nihče ga ne more pregovoriti, čeprav je dobrotljlv.« Ko je govorila te besede, se Jo od nekod spodaj oglasil krik, glas človeka v strahu aH bolečini, in nato so so zaslišali koraki na stopnišču. »Kaj se godi?« je rekla Asti in je planila k vratom. »Faraon Je umrl ali umira,c je odgo- voril prestrašen glas zunaj. »Naj njeno veličanstvo pride k faraonu!« Naglo sta se oblekli in pohiteli po ozkih stopnicah doli ter skozi dvorane, dokler nista prispeli v faraonovo sobo. Ležal je na postelji, okrog njega so stali dvorni zdravniki. Govoriti ni mogel, toda oči jO imel odprte in je spoznal hčer, zakaj dvignil je slabotno roko in pokimal ter pokazal na noge. »Kaj je, človek?« je vprašala prvega zdravnika, ki ni odgovoril, marveč dvignil odejo s Dosleljo in razgrnil faraonove nogo in stopala, ki so bile bele in izsušene kakor na ognju. »Kakšna bolezen je to?« je vprašala Tua zopet. »Ne vemo, o kraljica,« je odgovoril zdravnik, --ker vso svoje žive dni nismo videli nič takega. Meso je naenkrat usahnilo in udje so liromi.« »Pa jaz vem!« ga je prekinila Asti. »To ni bolezen, to je Čarovnija. Faraona jo zadel hudoben čar princa Abija ali njegovih čarovnikov. Povejte, kdo je bil nazadnje pri njeni?« »Zdi so, da ga je njegova strežnica Meritra uspavala s pesmijo, kakor navadno,« je odgovoril zdravnik; »nato je odšla nekako pred dvema urama, pravi straža. Ko sem prišel jaz, da pogledam, kako jo njegovemu veličanstvu, sem ga našel tako.« Tedaj je Tua dvignila glavo in rekla: »Moj božanski oče je brez moči in zato vladam zopet sama v Egiptu. Čujle me in ubogajte I Naj pripeljejo princa Abija iz ječe v notranjo dvorano, ker ga hočem zaslišali. Pripeljejo naj tudi strežnico Me-rilro mod stražo z izdrlimi moči.-t Stran 13 SLOVENEC, dne 90. ncvemEra 19» Btw. 278. H a n ■ a B ■ a B 9 med dobrimi najboljll so: FfEFF Sioalnl stroji za rodbino, obrt In Industrijo. Večletna garancija. Ponk v vezenja brezplačen. Solidne cene In ngodni plačilni pogoji. IGN. VOK LJUBLJANA • CELJE • NOVOMESTO Sodna aL 7 • Krati« Petra e. U • Glavni trg aBisaBBnifliBBi „Vinaria" v Ptuju priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo VI II • ion m 11 po zelo ugodnih cenah. ffelihansfti) zalogo blaga najdete za moške in ženske obleke n v obče znani trgovini » R. Miklauc Ljubljana, Lingarjeva ulica in Pred škofijo (zraven knezoškofijske palače). Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo v tej hiši (v lastnih prostorih). OBIŠČITE TRGOVINO "»C B. VESELINOVIČA & KO., MARIBOR GOSPOSKA ULICA 26. — Ima veliko izbero: srajc, ovratnikov, nogavic, klobukov, čcpic, triko-perila, volnene trikotaže, šalov, svilenih bluz, kravat. — Fini francoski parfemi: Coty, Hubigan, Gybs, Botot, Zermandic, Piver, Simon, Rogcr Golet, kol. vode 4711 in Marija Farini, fina mila, pudri, Kaloderme, Odol, in drugo. Dobite dobro blago po solidnih, znižanih cenah. — Od oktobra t L nov princip: malo zaslužka — velik obrat! MEIM lngenioar Gese.lsctiafl Homanflit. fir. Oddelek L CENITVE tehničnih naprav industrijskih podjetij ln poslopij vseh vrst ln za vso namene. Oddelek IL STROKOVNA MNENJA tn Interesno zastopstvo vseh vrst, za vse namene, zaupne izjave in ustanovitve. Oddelek m. STROJI Sodelovaniem naših oddelkov L in II. najboljše zveze I Zato dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. RadebeuS-Dresden (Deutschland). Galun (KALIJEV) prvovrstna kvaliteta (kemično čist, popolnoma brez železa), v kristalih in moki, izdeluje in prodaja po konkurenčni ceni Kemična tov. Moste pri Ljubljani. Zahtevajte oferte in vzorce! — Dobavljamo promptno Tel. 351. vsako količino! Tel. 351. Praktična darilo za Miklavža in Božiči Perilo za dame in gospode Krasne garniture z ročnim vezenjem in afonr Namizne garniture, kompletne za 12 oseb Prte in prtiče, žepne rute Brisalke platnene, irotirke Šifnn za perilo po metrih Platno in tkanina za rjuhe Kompletne opreme za neveste PofrHe majcencBe v trgovini perila i. S MG, Lintiliffl, Selenlmrgova fil. 5. Za Miklavža in Božič priporoča Nova založba r. z. z o. z. t Ljubljani, Kongresni trg štev. 19 kot primerna darila sledeče knjige lastne založbe: Cankar Ivan, Podobe iz sanf; Cankar Izidor, Obiski; Debevc. Vzori in boji; Euripides, Bratski spor; Finžgar, Zbrani spisi IV.; Herman-Bradač, Ivančkov sveti večer; Jaklič, Liudske povesti; Majcen, Kasija; Mole, Tristan ex Siberia; Shakespeare, Beneiki trgovec tn Jull| Cezar; Sophokles, Kralj Oidipus; Štele, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Finžgar, Zbrani spisi (za božič) Izide V. zvezek, Prerokovanje. — Razen teh ima v zalogi leposlovne in Šolske knjige, tudi tujih slovstev, v bogatem izboru. zasfonff Ne! ampak po jako nizkih cenah knpiS različne obleke, suknjiče, raglane in dežne plašče. — Za MIKLAVŽA t velika izbira vsakovrstnih oblek za dečke po najnižjih cenah samo pri Ložar & Bizjak, Ljubljana, Sv. Petra cesta 20. Trgovina z mešanim blagom v vino in sadjerejskem kraju na Spod. Štajerskem, poleg ccrkve in šole, ob okrajni cesti, poštni in telefonski urad v hiši, se z vsem blagom in z lepim stanovanjem za večjo družino, s kletjo, skladišči ter vrtom ODDA takoj V NAJEM oziroma se išče KOMPANJON. . Potreben kapital 50—100.000 Din, za katere se dž v potrebi tudi knjižena varnost. — Dopise pod »TRGOVINA 1875« na Aloma Company, Ljubljana. BI B IBBESBBBBBBBBflBBBBBBBBflBBBBB a domskih ln moških klobukov Barfoople - Završ&H LJubljana, Mestni trg štev. 7 Prrobllkovante no na'novc'5 modelih H B I B m B B Točna postležba! C« m ra HI a a Cene nlzhe! B a BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB£Bi£S!9l3BBBBBBBBB P 222/21—52. 7527 OKLIC, Dne 16. decembra 1924 ob 60. uri dopoldne sc bo na licu mesta v Zidanem mostu potom JAVNE SODNE DRAŽBE dala za 3 leta v najem Moserjeva gostilna in mesarija z vsem gostilniškim in mesarskim inventarjem. Najemna doba začne 1. februarja 1925 in neha dne 31. januarja 1928. Najmanjši ponudek znaša letno 15.000 Din. Pred dražbo je treba položiti kavcijo 10.000 Din. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču v uradnih urah. OKRAJNO SODIŠČE V LAŠKEM, ODD. L dne 24. novembra 1924. kamgarn in ševjot za možke in ženska obleke, belo, pisano in rjavo platno, ceflr, liiaJevlno, tiskanins in razno manufakturo, kupite najceneje in v velikanski izbiri v novo urejeni in prszidani veletrgovini R. Stermecki, Celje š«. 330. Ilustrovani cenik za čevlje, kSobuke, obleke, perilo odeje, iaso-strižnike, britve In tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zBjtonl! — Vzorce proti odškodnini! — Trgovci cngros cene! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Slavnemu p. n. občinstvu vljudno naznanjam, da kljub svoji bolezni, katera mc pa ne ovira v moji obrti, izvršujem se ter izgotavljam vsa naročila točno po najnovejši angleški modi. Za ccnj. naročila se priporočam velespoštovanjem ant. reisner — krojaški atelje, ljubljana, resljeva cesta 7. Izgotnvllcnl In po naroČilu, kakor tudi tapetniška polrc&Sčinr, uma in afrife na veliko In malo priporoča Rlldolf SBBBP specialna zalogo tapet. Izdelkov Ljubljano, GosposvEtska c. 6 turbine dobavlja: strojna tovarna in livarna J. M.Voith ST. PfiLTEN in Keldenhelm. za SJ32 razmera s hidrauliCno-hitrostnimi in elektro-odpornimi regulatorji Do sedaj je postavljenih Je* 8000 turbin S C a. 3,?00.CQ3 h. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje za papirnice in celulozne fn karton, tovarne, stroje za užijrallce, transmisije itd. Znano solidni proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. G. ZEMANEK, Ljubljana, Oorupova ul. 17. Tel. 621. Božično sitEk 300 nagrad v skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev. ▼ skupni vrednosti 1,000.000 dinarjev. Nagrade* i. 1 nov 2. 1 i, 3. 1 nova 4. 1 „ 5. 1 41 6. 1 nov 7. 1 nova 8. 1 novo 9. 1 nova 10. 1 nov 31. 2 nova 12. 2 novi 13. 2 nova 14. 2 w 15. 2 novi 16. 5 novih 17. 5 n 18. 5 n 19. 5 n 20. 5 » 21. 5 n 22. 5 » 23. 5 n 24. 5 1, 25. 5 M 26. 10 tt 27. 10 w 28. 10 » 29. 10 n 30. 10 » 31. 10 n 32. 10 n 33. 10 M 34. 10 H 35. 10 n 36. 20 n 37. 20 n 38. 30 » 39. 30 H 40. 30 Torino Fiat-auto za Sest oseb. Torino Fiat-auto za štiri osebe (T. 501)'. kompletna spalna oprava z dvema postetjama iz črešnjevega lesa, izdelek Bothe in Ehrman, Zagreb. kompletna jedilna soba iz hrastovine, izdelek Bothe ln Ehrman, Zagreb, kompletna pisalna soba iz hrastovine, izdelek Bothe in Ehrman, Zagreb. Ehrbahr glasovir (salonski glasovir). ' A * klubna garnitura iz usnja, motorno kolo 5 HP. velika perzijska preproga (Afganistan), pisalni stroj Undenvood. urejena ženska toiletna potna kovtega iz usnja, manjši motorni kolesi. Singer šivalna stroja, pianina. kompletni kuhinjski opravi, porcelanskih servicev za 12 oseh. gramofonov, vsak z 10 najnovejšimi laS£atv<- fotografičnih aparatov, velikih kovčegov za potno prtljago. „ velikih medenih električnih lestencev. * manjših perzijskih preprog (Shirvan ali slftnof. ženskih toiletnih garnitur iz kristalnega stekla, velikih gardinier iz kristalnega stekla, velikih vaz iz kristalnega stekla. s velikih naslanjačev z gobelin-blagom prevlečenih', velikih usnjatih ročnih kdvčegov. manjših usnjatih ročnih kovčegov. zlatih ženskih zapestnih ur. moških zlatih ur. porcelanskih servicev za šesl oseb. porcelanskih servicev za črno kavo sa 12 oseb. novih bicikljev. stoječih električnih svetilk, pirotskih preprog. porcelanskih servicev za črno Kavo za -SSst o^eT?. srebrnih doz za cigarete, moških zlatih verižic za uro ženskih zlatih zapestnic, moških usnjatih listnic, ženskih usnjatih ridikulov. Upoštevajoči današnje teške ekonomske razmere, vsled katerih je novo osnovanja tvrdkam nemogoče s svojimi še tako dobrimi proizvodi prodreti v javnost, boreS se i veliko konkurenco, poskušamo na ta reklamni način seznaniti širšo publiko z našimi prvorazrednimi parfumi, kateri so po strokovnjakih ter po najnovejših francoskih metodah in receptih prirejeni. Saj nam ni potreba uvoziti parfumerljo iz inozemstva, ko moremo v domovini isto doseči. V to reklamno svrho razpisujemo sledeče tekmovanie z gori navedojijcpi aagradami, katere so obenem najlepša božična darila. I. UGANKA. Iz sledečih zlogov sestavi štiri besede spodaj navedenega pomena! A — ta — nav — I — dam — me — Du — ri — li — A — ja — ka — 1. A------Del sveta (Kontinent). 2. I------Država ob Jadranskem morju. 3. D--------Največja reka v Jugoslaviji 4. A------Prvi človek na svetu. n. pogoji za tekmovanje. 1. Tekmuje lahko vsak tu- in inozemec. 2. Vsak tekmovatelj mora rešiti uganko točke I. in rešitev poslati v zaprti kuverti z rekomandiranim pismom na enega spodaj navedenih naslovov, a na kuverti mora naznačiti besedi: >Nagradno tekmovanje.« 3. V tem pismu se mora izven rešene uganke navesti krstno In rodbinsko Ime fn točen naslov'tekmovalca. 4. Vsak tekmovalec je obenem kupec ene steklenice parfuma našega proizvoda, raditega naj v to svrho priloži pismu, ali pa doznači po poštni nakaznici na spodaj označeni naslov znesek Din 60.— (nikakor pa v kolekih ali znamkah). 5. V to reklamno svrho stavljamo za sedaj v promet pet vrst prvorazrednih parfumov in sicer: «Chypre», , «Mon Caprice>, tPrince of Wnles»,