%t Obseg: Turska goveja kuga je prestopila mejo hrvatsko! — Razglas našim gospodarjem živinorejcem, ki želijo goved be- lanskega plemena. — Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. (Dalje.) — Gospodarske novice. — Spomini na Tirolsko. — Mnogovrstne novice. — Naši dopisi. — Novicar. Gospodarske stvari. Turska goveja koga je prestopila mejo hrvatsko ! To hudo novico je prinesel naš zadnji list, ki je objavil, da v Trstu so v mestni klavnici pobili dvoje kužnih goved in da kmalu potem se je ta pošast prikazala v Poljanah v litijskem okrajů, zanesena tje po bosniških bušah , ki so jih hrvatski barantači prignali na sejm šentviški. Uže zadnjič smo izrazili strah, da ne bi bila kuga iz tega sej ma zatrošena na več krajev , in 5 dne t. m. žalibog smo izvedeli , da naš strah ni bil pražen, — uže 6 krajev v litijskem kraji je okuženih: Poljane, Videm na Temenici, Bukovice, gornja Dobrava blizo Trebnega, Boštajn in Kanderše. In morebiti se je zatrosila v več krajev po turških bušah, katere so nazadnje celó po 8 gld. kmetom prodajaii, in je morebiti uže okuženih domačih naših goved, ki so potem zopet zalega kužoine za druge postala, Nov strah nam delà današnji dopis iz Kos tanje v i ce na Dolenjskem. Zato pozor gospodarji, ki imate živino , pa pozor tudi vsi vi drugi domoljubi, katerim je na tem ležece, da ne seže nesreča po vsej deželi in še dalje po sosed-nih deželah ! Zato spolnujte prav vestno, kar se vam od c. k. deželne vlade in njenih gospósk ukazuje. Verujte, da nalezba kužnine od bolne živine in od vsega, kar živina na sebi ima in kar od nje pride ali kar je ž njo v doti ki bilo, je edina pot, po kateri se ta najgroz-nejša bolezin siri iz bleva v hlev, iz vasi v vas, iz dežele v deželo. Ce se tedaj na vso moč skrbno varuje zdrava živina vsakoršne nalezbe, znebili se bomo po pc-bitih kužnih in sumljivih goveđih kmalu grozne kuge; — če pa smo nečimurni in zanikerni, bomo sami krivi velike nesreće! Razglas našim gospodarjem živinorejcem, ki želijo go\ed belanskega plemena. Gospod Franc Reiter, posestnik v Laj n ah v belanski dolini (Mollthal) na Koroškem, ki uže več let izreja goveda zeló čislanega belanskega plemena in prejema naročila gospodar jev, ki želijo tacih goved kupiti, je poslal tudi družbi kmetijski kranjski razglas, ki ga ravnokar po svetu o tej zadevi razpošilja. Ker smemo misliti, da je mož pošten in ne le ba- rantač za svoj dobiček, zato glavne točke Reiterjevega razgiasa radostno naznanjamo našim živinorejcem, da se vedó kam obrnlti, če si želijo omisliti belanskih goved, katere uže več let nakupujejo družbe kmetijske a podporo državno. Gosp. Reiter v svojem razglasu obeta strogo poštenje o izvrševanji došlih mu naročil. On živi v belanski dolini (Mollthal), izreja sam plemenna goveda, pa vé tudi drugje jih dobiti, če jih v svojem hievu nima. Največ kupčije — pravi — z belansko živino (teli-cami in junci) je v jeseni. Prav veliko tujih trgovcev iz gornje Avstrije, Salcburškega in Tirolskega pride uže pred sv. Mihelom v belansko dolino in pokupijovso živino, ki jo le morejo dobiti, da jo potem proďajajo. Kdor pozneje za njimi pride in bi rad od naših domačih živinorejcev kupil, je ne dobi nič več. Zato treba, da si kupec uže mèseca avgusta zagotoví nakup. To naj bi si vsak gospodar dobro zapomnil, ki želi kupiti naših goved. — Za molžne krave je pa spomladi največ barantije; kdor molžnih krav želí, treba, da na nakup misli uže začetkom meseca svečana. Dozdaj ni v belanski dolini ne sejmov za plemenno živino ne javnih druzih naprav; na navadnih živinskih 8ejmih se pa nič prida ne dobi. Kdor hoče boljega blagá si kupiti, mora po vaseh od hleva do bleva ,,bav-ziratiťí, predno živina na planine gré ali pa ko s planin doom pride. Al še to je těžko, ker le malo vasi belan-ske doline je blizo železnice, v gornje kraje te doline pa le málokdo pride in prav v gornjih vaséh je jedro belanskega plemena. Zarad vsega se tù več živine kupi iz rok mešetarjev, kakor od lastnikov živine samib. In če h kmetu pride tuji kupec, mora večidel živino dražje plačati, kajti kmet si rad vsacega člověka v mestni ob-leki domišljuje bogatina in zato ceno prenapenja. Sčasoma bo to drugače, dandanes je še tako. Proti koncu opisuje gosp. Reiter lastnosti belan-ekih goved in njeno ceno. Belansko pleme ie v začetku tega stoletja se naredilo tako, da so krave domače belanske doline plemenili z junci pincgavskega plemena. Zato so belan-ska goveda še zdaj zeló podobna pincgavskim, za katera se tudi ée dandanes večkrat prodajajo. Belansko pleme je lepe postave, prijetne barve (rudeče, sem ter tjè z belitni progami) in prijaznega pogleda. Tako velik, kakor Pincgavec, ni sicer Belanec, tudi tako močan ne, vendar tako velik, da se more večim plemenom prište- vati. Krave nepitane dosežejo okoli 400, biki okoli 500 kilogramov žive teže, voli 6 do 7 let stari dadó pitani 350 do 400 kilogramov samoga mesa. Meso je posebno dobro in ne preveč mastno. Prave belanske krave na mieku ne prekosi nobena druga krava. 2800 do 3000 litrov mleka namolzejo po- čez od ene krave leto in dan ; mleko je za surovo maslo in sir jako dobro. Krma mladih goved v belanski dolini obstaja pozimi posebno iz slame, seno jim je že pcboljšek. Poleti plezajo na pašo na najviše planine, kjer le malo kratke trave raste in je živina izpostavljena zdaj vročemu, zdaj tarzlemu vremenu. To pa ravno naredi belansko živino tako močno in trdno, da pljučne bolezni komaj poznajo. Ceno beianskih goved stavi gosp. Reiter tako-le: 21etna breja tel-ca težkega plemena veljá na mestu kup- čije okoli 110 gli., — 1 '/a leta stara teiica 90 gld,, — mlada krava proti koncu brejosti 130 gold., — mladi za pleme uže pripravni bi ki 120 do 150 gold. Naslov, pod katerim naj se pisma z vprašanji ali narocili pošiljajo gosp. Reittrju , je v nemškem jeziku ta-le: „Herm FransXav. Reiter in Leinach, Post R a n g e r s d o r f i m M ô 111 h a 1 e, K a r n t e n. Naslov za telegram pa se naredi tako-le : „Fran z Reiter Leinach, Wink 1er n". Shod vinorejcev ia vinska razstava na Đunaji. Poroea prof. Po vse. (Dalje.) Ker sem uže omeail velikanske « gosp. Leibenfrostove, naj takoj omenim tudi velikánsko stavbo mestne nove hiše, katera bode več milijonov goldinarjev stala. Pod celo velikánsko stavbo sezidane so podzemeljske kleti in sicer v namen, da bodo mogli v teh me3tuih kletih shranjevati vinorejci svoja vina nameniena za prodaj. Tu tedaj bo velikánská stalna (permanentna) zbirka najrazličoisih vin, in kupci bodo vedli, kje najti obilno zbirko in dobro blago. Ako bo prišlo oskrbnistvo te kleti v prave ro&e, ni dvomiti, da bo noogoćno vplivalo to na razvoj avstrijske vinske kupcije. Preidimo na vinsko razstavo: Prostori za to izbrani so bili v pohištvu dunajskega vrtnarskega društva. Rnzni predmeti bili so razvrsteni v več oddelkov: I. vino; IL grozdje; III. obrtnijski iz- delki iz vinskih odpadkov ; IV. trte; V. kletarska orodja ; VI. vinogradska orodja; VII. tvarine za kletarsko po-rabo ; VIII. učni pripomocki, znanstvena delà in literatura, zadevajoča vinorejo. V I. oddelku bilo je videti sicer precej vina za pokušnje, a nadejal sem se tu na mogoónem Dunaji najti večo zbirko, posebno pogresal sem vinske pokušnje iz južnih pokrajin, iz Goriskega, Isterskega , Dalma-tinskega, posebno pa iz Kranj *kega ; od kodar ni bilo nobeno vino razstavjjeno. Najbolje je bilo zastopana niže avstrijsko vino, katero se je našlo v ob;lai meri v pokuševalnici (Kostb&lle), kjer so nekateri vinski trgovci dajali pokušati vina po 10—15 kr. malo kupico. V tem oddelku zapazil sem, da se je marsikateri obiskalec raz-stave najdalje mudil, ker žalosíno je bilo gledati prazne razstavljene steklenice, ko je v pokuševalnici vsakater mogel zadostiti želji za par grosev. Dunajčan je zmerom radovoljen in res bilo je tù kaj živahno, ko se je pri znanstvenih oddelkih le malo obiskovalcev na-hajalo. V II. oddelku bila je zbirka raznovrstnega grozdja. Posebno odlikovala se je zbirka kr. hrvatsko slavonske gospodarske družbe (v Zagrebu), ki je 200 sort prav lepega, zdravega in dobro dozorelega grozdja razata-vila. Sploh je bil ta oddelek dovolj dobro zastopan in je obiskovalcu podajal lep o priliko, seznaniti se z raz-nimi sortami grozdja. V III. oddelku je bil razstavljen vinski kis, vinska k i sli na, vinski kamen; oinantni eter, vinski cvet, esenca ali izvleček iz grozdnega cvetja. ekstrakt iz grozdnih peek, konjak, vinsko žganje, tropinovec, ja-belčnik, hrušev penečevec (Obâtchampagner). Zanimiva bila je razstava tovorniČarja Ko lier ja, ki s» bavi v svojih tovornicah z izporabo tropin, drož itd. Tu je bilo videti izporabo vinskih odpadkov , kako se tropine in drože žgó ali destilirajo, kako se špirit čisti, kako se potem iz teh ostankov še izdeluje vinsko kišio apno itd. V IV. oddelku so bile razstavljene cele trte s koreninami vred. Res so bile nekatere prav iepe , a take rasti nikakor niso , kakor se pri nas na Primor-skem trte nahajajo, kar je tudi naravno, ker južna zemija je pravo stalisče za trte. V V. oddelku bila je zbirka raznih vinogradarskih stroje v in or odi]. Posebno obilna je bila zbirka raznega blaga od Klosterneuburške „Weinlaube". Grozdni mlini Josipa Hlubeka so občno dopadali, ker so dobro narejeni in ne predragi. Grozdni mlia z lesenimi valjarji v^ijá 23 gold., oni s železnimi pa 28 gold. H lu bek ima svojo zalogo v Ptuju (Pettau) na Stajarskem. Feitzelmayerjeve (tovornicar Fei-tzelmayer v Požunu (Presburgu) vinske stiskalnice bile so res hvalevredne. Cena jim je 280 gold. Closterneuburška razstava je obsegala : grozdne mline, vinske stiskalnice, trtne škarje, trtne žage, razno orodje za obdelovanje vinogradov, na pr. krampe, pi-kone itd., pihalnike, žveplalnike itd. V VI. oddelku bila je najznamenitniaa zbirka meha-nikarja Heinrika Kappelerja na Dunaji, ki je raz-atavil svoje proizvode, kakor: aparat za merjenje slad-korja in vinske kisline, kakor tuli aikohoia. Razen tega so bile razstavljene razne vinske po-sode, vinske pumpe, steklenice itd, Zopet v tem oddelku razstavila je klosterneu-burška ,,Weinlaube" obilno število raznega blaga, tako da je njena zbirka veča bila od vseh drugih razstav-ljavcev. Nastejem le nekatere reči : Renska vinska pumpa, aparat za ogrevanje vina, razni filtrirni aparati ali precejalmki ; nategače, vrhne cevke in vehe; pol-nilne steklenice, žveplalniki; stroj za napolnjevanje stek- lenic itd. ; = VII. oddelek pa je imel nekatere tvarine razstavljene, katere niso nič kaj spričevale , da vinu ne pri-mešavajo tvarine, njemu ne lastne, toraj škodljive, na priliko: tù si videl vinsko crno barvilo (Rothwein = couleur), tù barvilo za rumeniti vino, tù rizlingov, tù mu-škatni buket, iù glicerin. Prasam le pri tej priliki: aii je vino še naravno in pošteno, če je bilo hudo kislo, cikasto, in da se mu dostavi glicerin, ki mu ne odpravi kisline, ampak jo le zakrije, blizo tako, kakor dostavljamo sladfcor pretrpki limonadi; sladkor le zakrije limonino kislino , ne da bi jo odpravil. Še bolje je ta slučaj: Primorska crna vina se jako drago prodajajo, ko so bela vina veliko nizja v ceni. Vza-rnem belega vina , dodam mu mrvico tanina in barvila iz malven h cvetk napravljenega, in tù imaš črni teran ! Prasam le, ali ni to u m e t n o — bolje rečeno — šlepa rako ponarejevanje vina? Uže v uvodu sem omenjal isreka slavnega L e i b e u f r o s ta , ki je imeno-val črna južna vina „zdravilna vina". Ce pa pride sle-par in mi pobarvano in s taninom dostavljeno vino prodá za teran, ali nisem mar prav grdo opeharjen? A pustimo to in povrninao se zopet v razetavni eenburgu, v sgornje Podravje. Pri trgu Greifen-VII. oddelek. Tu je bilo videti razna čistih, ribji klej, burg se svet nekoliko razširi. Visoke golicave kakor * gelatino , apertovi čisti ini prali , tanin žveplo , kaolin , vinsko kislim* itd. potrebne za čistenje vina , toraj poštene tih rirno V V 1 u U Aiy iJVk J--/ ----------------------) - ~ — • let pro3t zemljiškega briganti tako drago račun&jo domaćemu polku ni lepo, da ti ko v Da je pre- z drevesi? ki secco delajo, aii z živo mejo mija za sadno drevje nekoliko manjša, temu vzrok to . da sadna drevesca veliko prej dobiček donašaio kakor gozdna. garten" — da Bi ne bilo prav piše časnik >> Obst tildi v naši državi imeli tako postavo? Ozlr po svetu. Spomini na Tirolsko po volji. Ložje je se ve da plača! glasoviti Francesconi ko je tukaj večerjal, saj je imel oropane tisoce v 1 ist- nici pa gotovo tudi krvavo podobo zadavljenega pismo- y y rioše pred očmi. Liencu je rekel, da je trgovec. Hu- dodelnik ni mislil, da se peljeta s akrivnim policistom skupaj in da bo v rokah pravice V ze Čez ur na postaji Franzeasfeste II. Pismo iz Insbruka. Pismo iz Lienca. vsako ieto imenuje, kakor Iepa Tirolska. Mnogo tujc ev Dem Wandersmann gehort die Welt", pravi pre y Izmed avstrijskih dežel se malokatera tolikokrat govor In b knježevino, in ako bi t D res je! Daij priđeš . sem přišel v kra* dalj ti » mesto naprej prt zahaja o gorkem poletji v krasno bila njena romantika tako znana , kakor so natorna čuda švicarska, gotovo bi še več gostov romalo po njenih čarobnih dolinah ter občudovalo veličastne njene zopet dom na desn prekratek ; da Ti. namen popotovanj toda svet še ni za- o gledam spodnje-insko doli Pa Čas sreda in v soboto imam prelepo mesto, postavi toraj mej ra- višave. Prikupilo bi se jim tudi ljudstvo, saj je Ti- dovednosti moji, saj se srećnega štejem y d s to para po c e s poznán po odkritosrčnosu svojega lepih uiicah, da gledam velmanske r o 1 e c čez in značaja, po zvestobi svoji do Boga in cesarja be pobožnega y ,Beatu3, qui procul negotiis sem si mislil zato duhá nje m premljam z očesom široko ko ter m na rhove s Horacijem, ko sem lansko jesen se mogel napotiti ca Te i £0 ajti me^to, kakoršno je to y da pn Tirolsko. Prepustiti moram se ve da rdeče vezanemu Báde-ckerju natančneji popis dežele; tukaj posnamem samo to, kar sem si zaznamoval v dnevni zapisnik. iz gole Proti h vrtov hipoma v obrašcene t i • v •• • , • v • P v • v 1 1 1 • frančiškansk S ni, ker , Hi ato- nic« proti jugu ter pride, prestopivši sotesko pri S ach- rično najimenitnejša je frančiškanska y y škofiji. kakor jo ime « 3£ô nujejo, „Hof&irche". Znotraj je na vsaki strani pet ve-likanskih stebrov iz rujavega marmorja. Med vsakim teb peterih stebrov stojé v nenavadni velikosti štiri podobě iz črnega brona. Izdelace so tako naravno, da misliš, zdaj zdaj se ima katera prestopiti. V njih spoznaš slavne viadarje habsburške rodovine in viteze sred-njega veka. Posebno dolgo sem ogledoval kralja jeru-zalemskega , Bogomira Bouilion-skega s trojevo krono na glavi. V sredi cerkve pa stoji eden najkras-nejših spominkov, kar jih menda ima Avstrija — to je kameniti sarkofag cesarja M a k s i m i i i j a n a (1493 do 1519), kateremu je bila posebno priljubljena lepa tirolska knježevina. Ptujec , ki si to ogleduje, strmi nad velikánsko umetnostjo človeškega duha. Zgogovinosiovec Bohmer, ki je bil leta 1819. v tej cerkvi, je izrekel svoja čutila v vrsticah : ,,Wer sind sie, die metalienen Gestalten, Die hier vor Gott im ew'gen Cyklus halten Die fiirstlicke Zusammenkunft in Erz? An Maxens Grabmal steh' ich, tief verwundert, Es greift aus jedem Bildniss ein Jahrhundert Hcruber in das aufgeschmolz'ne Herz. Was jetzt der Erzkolossen inn'res Wesen, Das ist auch der Lebenden gewesen: Gediegenheit und Klang und Glanz und Kraft". Omeniti moram še dva spominka, ki se vidita v tej cerkvi. Precej pri vhodu na levo vgledaš lepo iz-delano podobo Hoferjevo iz kararskega marmorja. Zelen venec, ki je vedno ovit okoli njegove zastave, kaže, da se ga hvaležno spominjajo potomci. Na nasprotni strani pa je Ijubezen Tirolcev postavila spomin hrabrim rojakom, ki so padli v bojih od leta 1796. do 1809. Angelj drží v rokah pomenljivi napis: ,,Ab- sorpta est mors io victoria !" Pač res! Življenje so sicer dali za domovino, toda iz smrti je pricvetela zmaga in po zmagi bila je lepa Tirolska ohranjena habsburški monarhiji. (Kon. prih.) * Smrt po muhi. Nedavno je nek varšavski trgovec za kratek čas potoval na deželo in se po izletu vrnil po varšavsko-dunajski železnici domů. V vozu je zaspal; al kmalu ga je prebudil pik muhe na ustnico. Ko je přišel na dom, ste ustnici uže tako zatekli, da ste kakor dve veliki meseni klobasi se na obrazu videli, ki je v malo urah ves otekel. Hitro na pomoč po-klicani zdravnik je skušal vse, kar je vedel in znal, da bi rešil nesrečneža, a zastonj ! Pičeni od muhe, ki je gotovo se kje poprej kakega strupa živinskega aii člo-veškega nasrkala, je umri še tisto noč vsled vstrupenja krvi. — Druga enako žalostna prigodba se je pripetila neki kmetici v občini Hradeški na Ceskem, katera tudi od muhe v glavo pičena je v malo urah smrt storila. * Koliko se na celem svetu papirja naredi in koliko parabi. Mr. Munsell, tiskar v Ameriki, je izdal zani-mivo knjižico, v kateri pripoveduje to-le: Na svetu živi okoli 1300 milijonov ljudi. Izmed teh jih 360 milijonov nima niti papirja niti pisalne priprave. 500 milijonov Moogolcev rabi papir, narejen iz pereš in stebel različnih rastlin, 10 milijonov rabi lesene tablice, 130 milijonov pa — Perzijani, Indi, Armenci in Sirci — ima papir iz pavole. Ostalih 300 milijonov pa rabi naš na-vadni papir iz cunj, katerega se ieto in dan 1800 milijonov funtov porabi; za to se potřebuje 200 milijonov funtov cunj, brez druzih reči, kakor slame, lesa, listja, katere primešujejo pri izdelovanji papirja. Računa se počez 6 funtov papirja na enega člověka leto in dan. V 3960 papirnicah delà 90.000 možkih in 18.000 žen- skih delalcev. Potřebuje se vsako leto blizo 300 milijonov papirja za pisma, 900 milijonov papirja za tisek, 400 milijonov za tapete in enake reči in 200 milijonov sušilnega in zavijalnega papirja. aši dopisi. Iz Rusije 25. sept. —rç. — „Bella ali gérant, tu, felix Austria, nube!" Nehoté nam prihaja ta avstrijska deviza te dni na misel. Zakaj? — zato, ker te dni leti iz Berolina in z Dunaja na nas telegramov kakor iistja in trave o neizmernih dunajskih ovacijah onemu možu, katerega Rusi imenujejo ,,železnega kancelarja", Nemci ,,den Manu von Blut und Eisen — kako ga avstrijski Slovani imenujete, ni mi znano, le zdi se mi, da ga še ne poznate. To je veliki prigodek naših dni. Ko se je sreČai v ruskem Aleksandrovom nemški cesar z ruskim ce8arjem, ni to po besedah berolinskih časopisov prav nič pomenilo, in da bi komu na misel ne prišlo, da je to kaj pomenilo, napela sta oba Bismarkova glavna trobentača „Nordd. allg. Zeitung" in „Post" vse žile ter zakričala sta po vsej Evropi kratko, samo s par besedami, al glasno, na vsa usta, da to ni nič pomenilo. Mi v Rusiji ne verjamemo prav nič Bismarkovim tro- bentačem, zakaj prepričani smo, da dokler bota oba imenovana cesarja živa, se med Nemčijo in Rusijo ne bo nič po8ebnega zgodilo; ko pa bodo enega ali dražega izmed njih odnesli k očakom, tedaj se bo zgodiio to, kar Bismark uže davno pripravlja. On je s pomočjo Avstrije potisnil Dance v kot baltijskih zundov; on je potem potisnil tudi Avstrijo iz Nemcije in Italije , nazaduje je potisnil Francijo od Rena. Tega njemu še ni bilo zadosti; 1875. leta ]e on hotel Francijo potisoiti v kot biskajskega morja ter jo oropati do nazega. Tega mu pa Rusija ni dovolila. To ga je razdražilo in on je hotel zato od Rusije terjati nekoliko milijardov rubljev. Al on vé, da tega na svojo roko ne more storiti; v to mu je treba pomoči. Kje pa take pomoči iskati, če ne pri avstrijskih Nemcih in Magjarih? Andrassy, kot pravi Magjar, menda je bil prec pripraven , mu roko podati ter iti ž njim po eni poti. Al Bismark ni slep, on dobro vidi, in pokazal jeAndrassyu kamen, na katerem bi se oba „prijatelja" morda spodtaknila na svoji novi poti: to so avstrijski Slovani. Njim je treba naj prej dati pogačico in piškotec, da bi sladka ustica molćala, ali pa celó vriskala od priarčne hvaležnosti. Bismark dobro vé, kaj delà. V bosno-hercegovinsko pogačico je on velel zapeći tudi Novopazarsko ,?fi»o". Da je ,,borba s severním velikanom" cilj Bismark-Andrassyevega prijateljstva, o tem so se jugoslovanski patrijoti lahko prepričali, će so hoteli razumeti, kar so Bismarkovi oficijozûi časopisi uže celi mesec pisali po povodu Bia-markovega popotvanja k svojemu magjarskemu prijatelju. Oči so se jim lahko odprle posebno te dni , o času Bismarkovega dohoda na Dunaj. Dunajski in berolinski oficijozni in polofícijozni listi in listići so na vsa usta povedali, kak cilj ima Bismarkova združba z Andrassyem. Tako na priliko „Nordd. allg. Zsitung" o dolgem članku, napisanem, kakor vredništvo trdi, na Duoaji, nam grozi med drugim to-le : „Dolocen memento je avstro-nemska z veza za panslavizem, kateri se mora eè škripanjem zob umakniti v kot. Kedar bo ta stranka zaželela od skromnih želj *) pristopiti k delu , jo bote avstro-ogerska država ia Nemćija srečali roka ob roko, prsi s prsi." — Kaj nam je dunajski dopisnik Bismarkovega organa povedal, to je menda vsem Slavjanom *) Skromne želje so Slovanom tedaj vendar dozvolene — kako srečni smo ! jasno, kakor ruskim, tako tudi avstrijskim. Pa recimo, da Bismark samo Rusiji žuga, ne pa tudi avstrijskim Slovanom, in recimo dalje , da bi avstrijski Slovani res bili tako kratkovidni, da bi to verjeli ter da bi bili gotovi srečati Nemčijo v zvezi z Magjari in Nemci ,,roka ob roko, prsi s prsi", bo li potam njihovih „rok" in „prsi" tudi zadosti, da se doseže cilj, to je, da se Nem-čija razširi na severovzhod? In, ko bi jih bilo zadosti, ko bi Bismark z avstrijsko pomočjo dosegel svoj cilj; kako dolgo bote potem hodili „avstro-ogerska država in Nemčija ,,roka ob roko", „prsi s prsi"? Ne bo li Bismark postopal z Avstrijo po ruski vojski tako, kakor je postopal z njo po danski vojski? V Avstriji je se mnogo lepih dežel, pripravnih za kompenzacijo, po katerih bo „Germanija irredenta", kakor „Italija irredenta" stezala svoje roke po Avstriji. To bi morali tudi avstrijski Síovani, posebno Cehi, Slovenci in Hr-vatje pomisliti, predno prepričanje prodajo za Jakobovo lečo. — V Rusiji se za celomesečno godbo jo priliki Bismarkove svatbě skoraj nikdo ni změnil. Se le te dni, ko je vriš in pš dunajské radosti vso Evropo na-polnil, ter so nas s telegrami o teh orgijah skoraj čez glavo zasuli, so spregovorili o njej tudi ruski časopisi. Da je Rusija pred pričeto vojsko ponujala Avstriji pomagati jej, pregoati Turke iz Evrope ter spodobno od-škodovati se, to menim, da častiti čitatelji še pomnijo. Takrat Avstrija ni poslušala Rusije, ampak poslušala je zvito berolinsko bučo ter Rusiji dělala zaprek, kolikor je Bismark želel. Zdaj Avstrija tudi ne gleda na to, kaj bi bilo Rusiji prijetno, temuč, kakor je podoba, se predobrovoljno udaja v roke in mreže „postenemu me-šetarju". Zato člankov ruskih časopisov, napisanih po povodu žuganja in grozitve dunajskih in berolinskph oficijoznih organov, častitim čitateljem ne bom tolmačiil, naj jim po „Moskovskih Vědomosti" od 23. septembra poveai le to, kar mora potolažiti vse tište, ki Avstrijo strašijo s pošastjo ruskega panslavizma. „Moskovske Vědomosti" pišejo med drugim to-le: ,,Rezultate ruske politike imamo pred očmi : oni se imenujejo: svobodna G reci ja, svobodna R u m u n i j a, svobodné kneževine Srbija in Crna gora, svobodna Bolgarija Vse te deEele. se vé da želé obdržati neodvisnost ki so jo za drago ceno prejele. In, gladite, v tem vi dijo tišti ,,panslavizema, kateri ne sme niti misliti o tem, da bi „od skromnih želj pristopil k delu". To ja-rostno grozitev more objasniti samo strah, da kneževine, katerim je neodvisnost predraga, ne bodo marale za Bismarkove nakane in ne bodo hotele podvreči se avstrijski hegemoniji." Je li to pan slavi zem, če se je toliko stoletij pod krutim jarmom turškim zdibajocim slovanskim narodom řešila svoboda zlata?! Da jim je rešiteljica zdaj bila Rusija, kakor je leta 1849. Rusija pomagala Avstriji zatreti magjarski punt zoper njo, je li to p an sla v i z e m?! Naj vsak, kdor še ni strasti oslepil, primerja početje Rusije s početjem Nemčije, katere koló goni Bismark, ter rece : kaj je panslavizem, kaj pa germanizem! V Gorici 5. okt. — Imeli so me bralci „Novic" bržkone za kakega „siebenschlaferja", saj je že 5 — 7 tednov, odkar nisem „Novicam" nič pisal. No, dremal sem, tega ne bom tajil; pretnagala me je „vis inertiae". Vendar pa znam kaj povedati iz dobe sladkega po-čitka. *) Sanjalo se mije, da mi, Goricani — ne u m r-jemo. Kako to? Star pregovor sicer pravi, da proti smrti ni ga zelišča na vrti; ali dandanašoji stari pregovori več ne veljajo. Tako smo se mi v Gorici nade-jali, da bode smrt za nas — če ne odpravljena, vsaj *) Dobro jutro tedaj velecenjenemu gospodu dopisniku! klice tudi Vredništvo. odložena. Dasi imamo natnreč dvoje pokopališč, mislili smo vendar, da nas ne popeljejo ne tje doli, ne tje gori. — Na novo pokopališČe ne, dokler bo tekla za-stran njega pravda, na staro ne, ker je že pred tremi leti nezmotljivo „znanstvo" izreklo , da dosedanje naše grobišóe ne more več sprejemati trupel, da je nujno treba novega prostora itd. Novi prostor je že blizo 2 leti pripravljen, ali pokopavajo se mrliči le na starem — ki tedaj .ni tako slabo, in s katerega se ni še — kuga razširila po bližnji okolici, kar priČajo tudi nova po-slopja, ki se prav tik pokopališča zidajo v znamenje, da imajo zdravstveni oziri tudi svoje izjeme. Toda naj koncam to reč. Hotel sem reci, da smo imeli nekaj ho-matij in nekaj časniških čenć zastran novega pokopališča. Zdaj, Čez tri leta, je 300 mesčanov vložilo prošnjo , da naj bi kaka komisija novi prostor še enkrat pregledala in presodila, je li pripraven za grobišče, ali ne; in, če ni, naj bi se popustil in novi mirodvor drugde napravil. To je grm; zajec pa, ki za njim tiči, je — zaušnica večini našega mestnega starešin-stva, češ, da je bil zavržen denar, ki ga je stare-šinstvo pred 3 leti za močvirni in ilovnati svet izdalo, ko je nakupljena zemljišča — pre plaćalo. Večina sta-resinstva je omenjeno peticijo zavrgla iu sklenila, da se naredi lepa, ravna cesta z drevoredom od mesta do novega pokopališča. S tem sklepom, ki novo pokopalisče odobruj e , splavala nam je po vodi nada , da ne umr-jenoo, ali da bo v Gorici umiranje odloženo. Kakor v sto in sto druzih rečeh, obveljalo je tudi tukaj, kar uči sveto pismo, da mora vsak člověk — tedaj tudi Goricani kakoršne si bodi stranke — umreti. Tega nas ne obvarujejo vsi goriški doktorji, ki so se unidan z dr. Rojic-em zastran novega pokopališča sprli. To so bile prve „siebenschláfarjeve" sanje, prav za prav premišije-vanja po sauj ah. Š' e marsikaj druzega je premišljeval o počitnicab, česar pa nima časa danes razpravljati, ker mora podvizati se, da pride v pravi goriško novičarski kolovoz. Sole so tedaj od prte tudi pri nas (v mestu). Gimnazij je sprejel v 2 oddelka 1. razreda 82 učen-cev. Oglasilo se je jih bilo 93. V više razrede je prišlo veliko vnanjih študentov, sosebno iz Kranj a in iz Ljubljane, tako da šteje naš gimnazij leto3 350 dija« kov brez pripravljavnice, v katero je sprejetih okoli 50 slovenskih dečkov. Viša real ka ima pa samo 178 di-jakov. Pred leti jih je bilo že277. — Vendima je — koder je kaj je — tako pičla, da malo kedaj taka. V Brdih imajo komaj četrtino navadne vendime. — Včeraj sta odrinila na Dunaj naša državna poslanca dr. Pajer in dr. Valussi, grof Co roni ni je že dalj časa na Dunaji. Deželnega glavarja Pajerja bo namestoval v deželnem odboru gosp. svet. Gorjup. — Prima lectio brevis. Iz spodnje Idrijc 2. okt. (Peticija do naših gosp. državnih poslancev.) V „Laib. Zeitg." 1. marcija 1877. leta se je bralo: „Za pojasnenje v zadnjem času iz Idrije dohajajocih pritožeb o vplivu tukajšnjih rudniških peči, v katerih se živo srebro žge, na rastlinstvo in ži-valstvo, je visoko c. kr. ministerstvo poljedelstva v so-glasji z ministerstvom notranjih zadev zaukazalo temeljito preiskovanje , kako bi se tej škodljivosti v okom prišlo. To preiskovanje se bode pričelo meseca maja t. 1. (1877.) , in se ga bodo udeležili tudi strokovujaki izvedenih društev, posebno profesorji visokih tehniskih šol". — Ker morebiti moj glas na pomoč živinorejcem idrijske okolice zdaj, ko smo dobili novega gosp. ministra poljedelstva, do katerega imamo toli&o zaupanje, ne ostane glas upijočega v puščavi , zato naj opišem še enkrat to uže skoraj stoletno pravdo. Idrijski rudnik živega srebra začenja se z 1. 1490., drugi trdijo, da leta 1497., in to je tudi bolj verjetno. Halo po malo přisel je leta 1575. v cesarske roke pod nadvojvodo Kar o lom. Cesarski oskrbniki skrbeli so, da je kopanje hitro napredovalo. Za kako pritožbo o škodi rudnikovega sopara za živinu v tem času se niÓ ne vé. Ko pa je avstrijska vlada s Spanijo 1. 1786. pogodbo zaatran zakladanja z živim srebrom sklenila, dobivali so tudi vec srebra. A še tistega leta oglasila sta se dva posestnika iz Kan omi je s pritožbo; dobila sta tudi povračilo v denarjib. Dve leti pozneje oglasilo se je 45 poaestnikov, ki vsí so imeli veiiko škodo. Tudi tem se je škoda povrnila s 1200 gold. 53 kr. pod naslovom „miloščine". S tem je gosposka prvikrat pripoznala škodljivost sopara živega srebra. Pogodba s Spanijo je jenjala 1. 1797., srebra zdaj niso več toliko žgaii; loda pritožbe niao nebale. Dobivali so tudi vso škodo kolikor toliko povrneno. C. kr. dvorni dekret 1801. leta obljubi, da se bode manj živega srebra žgalo in da vsled tega bodo ljudje manj škode imeli. To se je tudi zgodilo. Vendar pritožbe zoper škodljivost živega srebra niso nikoli popolnem pojenjale. Pod francosko vlado pa bila je vsaka pritožba zastonj. Leta 1814. oglasilo se je zopet več posestnikov iz spod. Idrije in oglašali so se do leta 1818. Mir je bil potem skoraj 20 let ^ to pa zavoljo tega, ker je vsled nekega c. k. dvornega dekreta bilo zaukazano , da naj se živo srebro žge samo v mesecih s črko r: aeptembr a, oktobra, novembra, decembra, januarija, februarija, marcija in aprila, — žgalo se je tedaj večinoma pozimi. Takrat so pritožbe potibnile. Pa uže J. 1837. vloži g. T. Leskovic pritožbe zoper škodljivost in prosi po-vračila. Toda gosposka mu vrne pritožbo to z besedo „nicht sticbbâltig" in s pristavkom, da se nič ne vé o skodljivem uplivu fabriskega dima ter še misliti ni o kakem skodljivem učinku. Ta izrek c. k. okrajne go-spóske — ne da bi bili stvar preiskovali — oplašil je posestnike za celih 9 let. 1846. leta oglasi se zopefc mnogo oškodovanih posestnikov iz spodnje Idrije in spodnje in srednje Kanomlje. Odgovorilo se jim je i ai o tako; kakor pred 9 leti gosp. T. Leskovcu. Gosp. J. Leskovic in 35 posestnikov iz županije spodnje Idrije vioži 1848. leta pritožbo c. k. ministerstvu, v kateri se posebno škodljiv vpliv tega sopara na živalstvo po-vdarja. Miniaterski razpis od 9. decembra 1848., štev. 8135, ovrže pritožbo J. Leskovičevo in aružnikov ,jz odiokom „brez pravega vzroka". Tega leta še le so se začele preiskave. Preobširno bi bio vse bolj na drobno opisati, vsa pota v Ipavo, Ljubljano in I d rij o naštevati in vse pritožbe in vládne odgovore pretresati. OmeuiíD naj le , da ravoo ta pravda zoper škodljivost sopara živega srebra doiočno kaže, kako so včasih „kompetentne gospóske" vešč (?) svojega posla. Temeljite pritožbe, da ima sopar živega srobra škodljiv vpliv in da peči ne morejo vsega sopara zadrževati, so bile odbité z besedo „nicht siichhaítig" ! Uže sami ti odgovori kažejo, da idrijaka rudarska gosposka vsaj tista leta ni bila ,.compétente auctorítátť\ kakor so se gospodje radi sami zvali. ^ (Kon. prih.) Iz Kostailjevice 4. okt. (Zivinska kuga — letina.) 30. dne oktobra meseca je pri gosp. Fr. BuČarju, tu kajsnjemu mesarju, poginila krava, ki je pa biia menda okoli 2 tedna bolna. Komisija, ki jo je včeraj ogledala, je spoznala, da je kuge sumljiva, in zato je c. k. okrajno glavarstvo danes zaprtijo za kostaojeviško živino zapovedalo , in ob enem tudi sejm , ki ima biti 6. dne t. m., prepovedalo. Ča bi tudi bolezen, za katero je krava poginila, ne bila prava turška kuga, vendar je previdnost tu silno potrebna. Ce je kara mogoče živinsko kugo zanesti, jo je k nam gotovo lahko. Naša meaarja kupujeta živino večidel iz Hrvatskega; poleg tega ostajajo pa posebno pri Buearju vedno vozovi , ki pribajajo iz Bosne. Ljudje silno godrnjajo , ker ne smejo živine na pašo goniti , zdaj , ko je paše povsod obilo; al ne pomialijo, da je bolje majhoa škoda ko velika, katera jim preti, če se boiezen obistini. — Letina ni tako siaba , kakor se je bilo zavoljo pomanjkanja dežja bati. Siaba je koruza, ker ni prav dozo-rela. Ker se tukaj za koruzo drugo žito seje, in se je sililo seme v zemljo spraviti, so ljudje z odrezovanjem perja silili jo zoreti. Dozorela , prav za prav posušila se jo, al zrnje je slabo. Ajda je bogata; tudi krompirja in zelja bo obilo. Vinska trta pa bo dala sploh manj, a boijega vina ko lani. Ker je vreme zdaj, ko se grozdje obira, ugodno, se je nadjati dobre kapljice. Ljudem, ki iz naših krajev vino kupujejo, bi pa světová!, n»j se sami sem potrudijo, dobili bodo dobro in ne predrago blago; vse drugače je, kakor ćj ga od prekup-cev kupujejo, ki mnogokrat hrvata za pravega doleojca prodajajo. Sicer se tudi tukaj na manjka poštenih vinskih trgovcev, al vsi niso taki, kakor bi bilo že:e:L Nekaterim ni mar za dobro ime domaćega vina, da si le sami več prislužijo; drugi pa raji vidijo, da nihče sem ne pride, da oni dobro robo lahko ceno dobijo, ter jo ko star'no pozneje dobro prodajo. iz Krškcga 3. okt. — Na tukajšnji trirazredni me- ščanski šoii se &acne novo šolsko let ^ 16. dne tv ra. Zunanjim učencem se obetajo ietos razne podpore. Sola ima namen, temeljito izobraževati za praktično življenje^ zlasti za boljši kmetovalski trgovski in obrtnijski stan. Sprejemajo se učenci, kateri so ljudsko šolo izvršili in kateri so nemščine nekoliko zrnožni. Slovenšcina je na zavodu učni predmet. Vodstvo 3razredne meščanske šole. Iz Ljubljane. — Vsa pozornost je daaes obrněna na Dunaj, kjer se je državni zbor slovesno pričel z ogovorom cesarjevim. Vsak prihodnjih dní nam bo tedaj prinesel važnih novic. — Kar smo dozdaj izvedeli z Dunaja, nam še zmirom upanje daje boljih časov-Kakor slišimo, je ministerstvo Taaffecvo volja, razpu-stiti vse deželne zbore in morebiti uže na podlagi novih volilnih redov voliti dati tudi nove deželne zbore, kakor imamo zdaj nov državni zbor. Gotovo pa je neki uže zdaj to, da se priprave delajo, da §. 19. osnovnih državnih postav v de jan je stopi v so la h in ur a d i h. — (lz seje odborové družbe kmetijske 5. okt.) došlo je „Novicaoť4 sledeče poročilo. — Dr. Bleiweis poroča pred vsem, da je al. ministerstvo poljedelstva z odiokom od 20. sept, odobrilo odborovo poročilo, kako je družba kmetijska obrnila podkovijski in živiaozdravski šoii za let/šnje leto podeljeno državno podporo, ia da ministerstvo hoče še dalje podpirati to deželi poirebno in koristno šolo. Ternu poročilu dodaja dr. Bleiweis poročilo o žalostni dogodbi, da je umri gosp. Pavel Skale, jako izvedeni io marljivi učenik podkovstva ia živinozdravstva na tej šoli, in da bode treba, nemudoma novega učenika za podkovstvo in živinozdravstvo iskat?., da se more novo šolsko leto prihodnji mesec brez zadržk & Z O P 6 u ačeti v tej šoli, katera potřebuje 3 učenike, ker on (dr. Bleiweis) ima poleg vodstvenih opravil na tej šoli učencem pet nauknv razUgati., profesor Ko n šek pa enega (rastiinoznanstvo). Posrećilo se mu je — poroča dalje dr. Bleiweis — dobiti vojaškega kovača io živinozdravnika, ki ga je volja stopiti na mesto rajncega gosp. Skaleta, če se družba kmetijska ž njim tako pogodi, da more prevzeti navedeno učiteljstvo» Družbini odbor izreka topio milovanje nad zgubo skozi 29 let marljivega učenika g. Skaleta in pritrdi predlogom dr. Bleiweisovim o dalji obravnav* z novim uče- oik m. Ker pa je gosp. Skale pod nadzorstvom druž- Sehiï beoega odbornika osp. Fr. Souvana in družbenega od- To gege ni res f 52 des Vorjahres aufgenommen ward Kajti Ijubljansk Ika ki ine bornika gosp. Jerica oskrboval tudi dražbeni vrt na ieta 394, 1875. leta 385, 1878. leta 365, in se 1879. ieta Pol jan a je bil na njegovo mesto izvoljen gosp. Vodé, 302 učenca posestnik v Dolskem. C. k. eželni soiski svèt kako > ma 250 Nar uceneev m )) S letos ne v je kmetijski družbi v presojo předložil nacrt misii v pospeh kmetijskega nauka na ljudskih soiah vsi paralelni oddelki. 300 tako Iz četku šolskega leta samo okoli 9 f tega se akor sta poročala da se mora d p r a v i t a število učen T JJVW^V^U U.vvvtj UML...»^. «J.V» J ^^ »• TOJ. f^ru MlulKl WUUUiail JLÍi o«-» V i Ul i, ua OtCVIlW U obrniti za letošnje leto podeljenih mu 600 gold, državne cev na ljubljanski realki nikakor ne raste, ampak podpor rt > ostalih 400 gold, pa je po naukazu c. kr. mi- se prav očitno man msterstva iz roči na tijske y ki raspolaganje odboru i družbe kme- nego ieta 18 <3 kaj eto 3 i je 140 manj bode to svoto večiooma obrnil za tisk pod- nego leta 1879 y učnih knjižio , 100 gold, pa za nakup ucnib pripomoč y kov iz vrat-3 kmetijskega orodja. gubila 115 115 manj nego leta 1878. iu 52 manj , da je reaika samo v dveh leti tako Pri tej priliki učencev. Vzrok tej prikazni ni se Je razp av i a prošnja vodstva deželne vino- in sadjerejske posebno elaba prihodoost, katera caka h tehniko šole na Siapu za pripomoć o nákupu učnih pripomoč- danjih realk kov za kemijo. Bralo se je pismo g. R. Dolenca y ko k i do kraj se učene ? samo npak z ) vodje slapenske vino- io sadjerejske soie, po katerem sčini nob kom pitajo, dasi vsled dogovora O s predstojnikom podružnice Rateške on podlag meseca apr 3 nimajo ministerstvo Tak praktična osnova se-ogleski-a in franeoskim HHHHHHti ie ietos niti v slovenščini na prilik naatopi pot za podučavanje na Dolenjsko prve dni pod cigar področje prihodnjega meseca tako, da pride prve dni novembra 1 pad ? ne vprašaj naša realk y V a te će in od tod »adaljuje popotno podučevanja po š č t, po kate dolenjskih vinorejskih krajih tako, da nazadnje pride v Trebno. — Gosp. vodja Slapeoske šoie bode ob pravem času oklical kraje, kam pride pođučevat, in pa kedaj.B| ■■■■lifeHiBiMaal■■■■■■■Mda čni n a ć r popolnoma in krščansk ď.h kot učna predmet iz naše 3 des dalo se morala nauk realke zbor ï nov v Ali to j,ultraliberalno ponemćevanj (l I o v e n-;ih raz- bacniti. se je celó našemu upanstvo v Crnemvrhu pise družbi kmetijski svoji većini nemskutarskemu deželne šolskemu ^ u J./U1JL jv ï v/ v w i w ^ * * ti v*. ^ i ; m i woui » uji v , v» jO» * y ucc OV VIU pi ťUGf^ClU íiUGll^j y VI» J ^ u; ilíiQlGX St V U ga je volja si omisliti obeinskega piemenskega bika, če naj se slovenščina in kršćanski nauk na reiki svetu preoapeto zdel tak mu družba kmetijska dá 100 gold, podpore. Odbor kot učna predmeta vsaj da je ministerstvo poprosí še dalj y mi sklene, županstvo podučiti, da družba kmetijska nima nobenega aoida, ki bi ga dala občinam, da si po dotični postavi nakupijo plemenske bike, za katere morajo y čudil benega zaupanja trpita Kdo s Oh bo če ljudje pri tacih razoierah nimajo do reals no u «t» u p i j v» ^.v,«*.^«»»^ «.«v^,^ rnv^jv Zdaj, ivy j o '{/ie občine same za svoj lastni prid skrbeti; družba kme- zopet na dnevnem redu, UVUU UUÏCV; I CfcHk vj OVUJH tijska je dobila državno podporo le za to, da na S taj ar- bralcem povemo, da je imela kranjska realna gimnazij ko j pr&šanj e o kranjski gimnazij bod vojim skem m Koroskem nakupi bikov dobrih plemen, ki jih koncem potem licitando prodaja; veselilo bo pa družbo, če si pri dražbi občine kupijo dobrih bikov. kega leta 1878 v štirih dih 85 učen- cev. in da je Vsled 80 mele maoj učencev nego K v Avstriji 18 srednjih sol, katere vse a i ««j úl »u^i v uvví tu WIQ.V » é . oiv v* du iLUDig uiau] UWCUUCI uo^u lv i a u j , a v ki je došlo odboru od gosp. viteza Schneid- sterstvo nobene teh ni zaprlo. Kocevsk dar mini pisma , T r e u e n f e 1 d s k e g a z Dunaja o reformi ljubljanske « • preparandije , po kateri bi se v pribodnje učitelji liud .Ie bil m ena sredoja šola, namreč spod io ja reaika skih sol teoretično in praktično podučevali o najpotreb- v Im s tu na Tirolskem, ki je imela manj (43) učencev gimnazij mela leta 1878. samo 44 učencev in v vsi Avstriji je nejših razdelkih kmetijstva , je odbor enoglasno sklenil nego KoČev ponoviti dotično prošnjo pri al. mioisterstvu, ker stvar je tako važna, da je skrajni čas, da se ali v učiteljski cev v štirih ta 1879 zredib, a Kranj v K očevi i 36 ućen na V se ietos m v in šoli 35 A pomislimo, da kocevsk pripravnici ozir jemlje na temeljiti poduk učiteljev gimnazija samo državo stane okoii 10.000 gold v onih kmetijskih predmetih y katere imajo učiti v ljud- leto y bi vlada lahko kemu Kočevarju , ki hoc n a gim- skih šolah, ali pa naj ee opusjí ves „landwirthschaft- nazijo v Ljubljani studirati, dala po 250 gold, štipen iicher Fortbiidungsuníerrichť*. Cas je, da nebamo „slepe misi loviti"! dije y gosp Ja n. a uda kmetijske družbe je bil sprejet nazijo razpus pa bi še d o b i če k y ime ako bi kočeva Spomina vred tud gim to > da apajne, vodja meščanske sole v Krškem. dni h izkazih je bilo ieta 1878. v Avstrij samo po 30 ( V Lichtenturnovo sirotnisnico) so po sklepu de- dnjih sol, na katerih se je lo učencev pom želoega odbora sprejete sledeče deklice: denk iz Crnuč, Frančiška Marija e- B r u S iZ Idrije y M arija žilo Kra y med temi lam haj s a na 19 mestu tudi Grošelj iz Huj pri Kranji, Marija Jasner iz Luko- mayerj K endar prejsoji ca^ pri ministru St ; nadejamo se, ni našel milosti da vice okraja Brdskega, Marija Jen ko iz Ratec okraja daj gosp. minister popravi, kar je preg 1878 kranjskega, Marija Je ras iz Smlednika y Jožefa Kle- Našega državnega poslane gosp menčič iz Kandije okraja novomeškega, Antonija Ko- si uze ko prizadj za viteza Schneid ljenje gimoazije k y Godoviča okraja iogaškega y M a rija K o s e c iz ane y anjana Kronau iz Kranjske gore y Fr an- t pa pro3Ímo, naj blagovoli tu navedene statističn )bjaviti na pravem mestu cr- V31 dru^i O nasi d čiška Maj die iz Dola okraja ljubljanskoga, Kristina P° v i iii ua Miovcuu mcsiu ; »cn u-iu^i u vendar nam te- n08^i Pa sebno slovesno, ker po želji ministerstva bodo pričujoči vsi nadvojvodi cesarjeve hiše in vsi cerkveni dostojan- oe važ- celib 16 let ni vidělo v zbor- stveniki, ki so udje gosposke zbornice. Poseb da to dr Kar. Bleiweis tv^iciuuuvj v viiiDui^u uuDtiivaui ui) uai. jjiQin&io, primari) v tukajšnji deželni bolnišnici, poroča, da je dobro P nici poslancev, vidělo se bo danes namreč to da h kralj est JtkJ --V VJ It KJ j U( in dežel avstrijskih upanje, da naš velecenj bolezen ojak srečno prestane hudo listu nemškega časnika bolgarskega, ki ga v» ^ V iJL lAlUXJVObUT I U U V /J ^ 1 Ck y OUI! 00.1 LI y tedaj tudi Cehi, pridejo v državni zbor. Začetek bode tedaj slovesen, naj Bog dá, da se bode zborovanje vršilo na zadovoljnost h d in srečo A v Sofiji izdaja gosp. Abel Lukšić pod naslovom dosto maltretira „Bulgarische Correspondenz", nahajamo sledečo vest: , G. Anton Bezenšek, profesor stenografije na visi gimnaziji zagrebški in vrednik časnika „Jugoslavenski steno- U8tavovercev. ki po lažnjivem liberalizmu j shodu 6. dne t. rn., v katereg jih graf" je došel v Sofijo. Imenovan je za proftsorja na tukajšnji gimnaziji, kjer bo poleg stenc grafije predaval še drug predmet. On bode tudi osnoval in vodil pisarno narodne skupščine in v ta namen skrbel za poduk potrebnih stenografov. Gospod prof. Bezenšek je izvr-sten strokovnjak v stenografiji in na Hrvatskem in Slo- došlo 161, 8klenili, da v vseh glavnih vprašanjih ho o kompaktno premembo ustave na korist autonomiji dežel taka prememba se more ukreniti le z večino dveh čej postopati, da tako zabranijo vsako kajti tr etjir deželam borovih posla v eJ in več ustavoverci dovoliti y amostojnosti redom, katerim naj Magj gospodoval na veke le Nemec takraj, unkraj pa Ti ustavoverci so čudni nosovi zdaj ko venskem pripoznan kot avtoriteta v tej široki; on je kne& Karol Auersperg menda sam ni hotel pre Gabelsbergerjevo sistemo presnoval na hrvatsko-srbsko vzeti predsedstva gosposke zborn in cesar imeno in slovensko stenografijo ; tudi je priredil to sistemo za val namestu njega grofa Trautmansdorfa, tega po bolgarski jezik. Srečna je tedaj v tej zadevi Bolgarija, stenjaka kar ovadujejo za augoratorja nazadajaške si da je tako hitro po gosp. Bezenšeku dobila to umet- steme Taaffeove ? ? nost peneli ? po kateri smo drugi Jugoslovani toliko časa hre-predno smo si jo prisvojili." slavo 501etnice književnega delovanja najiz- vrstnejšega poljskega pisatelja Kraszewskega, katerega visoko ceni ves slovanski svet in ki je bil o priliki velike svečanosti v Krakovem prve dni t. m. odlikovan od Nj. veličanstva s komturskim križem Franc Jožefa, so čestitali po telegramu tudi iz Ljubljane gospodje dr. Vošnjak, dr. Zarnik in Jurčič, dr. Bleiweis pa je v imenu Matice slovenske čestital Kras-zewskemu takole: ,,Kjer ves literarni slovenski svet čas-tita, ondi ne sme se pogrešati literarno društvo Slovencev. Slava tedaj preblagemu starosti književnikov Poljskih tudi iz okrajin slovenskih!" (Nove cerkvene pesmi.) „Napevi pri sv. m a š - Baron Haymerle, vrnivši se iz Italije, je včeraj prevzel opravila vunanjega ministerstva namesti Andrassya. Ogersko. — Državni zbor se je pričel 2. dne t. m Karlovcih se je 28. sept, odprl srbski cerkveni kongres. Patrijarh srbski je izrazil cesarju udanost zborovo. Iz Nemčije. Volitve za pruski deželni zbor se vršé te dni. Do zdaj so izvoljeni skoro sami narodni liberaici. Iz Rusije. — Časnikarski boj med Rusijo in Nem čijo se nadaljuje zdaj po Bismarkovem odhodu z Du- naja se oj8tre]e nego prej ti y in ruske „St. Peterburgske in blagoslovu. Za čveterospev ziožil Angelik Hribar. Založili in tiskali Blaznikovi nasledniki." Tako je naslov zbirki pesem, ki so ravnokar prišle na svitlo. Zbirka obsega 12 mašnih pesem in 8 „Tantum ergo", vse zložene v lepem cerkvenem, pa tudi doma- it * 1 % i i > w t ■ • a f • AS ena Vjedomosti" žugajo Nemcem, da „novo reševanje vzhod nega vprašanja ne bode več vršilo se na Bosporu, am pak ob reki Spree. Loja, zadnje leta u ) Iz Sarajeva. Glasoviti Hadži večkrat imenovani glavar ustašen, obsojen na let jeco. Ne- čem duhu in bodo dobro došle cerkveni glasbi. zbirki je 50 kr., po pošti 5 kr. več. — Dobiva se pa pri Blazniku v Ljubljani, pri skladatelji, Gerberji in v zalogi Mo- katoliški bukvarni pred škofijo. (Nova nemsko-slovenska slovnica.) horjeve tiskárně v Gelovcu je prišla na svitlo slovenska slovnica za Nemce pod naslovom: „Slovenisches Sprach-und Uebungsbuch." Namenjena je za prvi poduk v slovenskem jeziku in ima nadomestovati že pošlo Jane-žičevo. Spisal jo je dr. Jakob Sket, profesor na viši gimnaziji v Celovcu. Kolikor se dá razsoditi po prvem 9 gold. 93 kr površnem pogledu, je ta knjiga za svoj namen prav pri- 93 kr je přetekli teden preko Dunaja peljan v Terezin, davno tako strašni starec hodi zdaj po leseni nogi ves omamljen na teleus in duhu. Grško. — Tukaj je vse pri starem. Zastopniki turški in grški pridejo k seji, tam se sporeko, jezno se razidejo, a druzega dne pridejo skupaj, da se isto ponavlja. Žitna cena v Ljubljani 4. oktobra 1879. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 94 kr V » rzi turšice 5 gold 5 gold. 39 kr. kr banaške soršice 6 gold. ječmena 4 gold. 39 kr pravna; prvi del obsega slovnico y drugi e rilo v prozi prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 2 gold jn verzih , prid jan pa je še kratek slovensko-nemški ic 93 kr Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. — Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.