»«*Ai n Največji slovenski dnevnik v THružemh -državah Veljm za vse leto - • » $6 00 S Za pol ieta.....$3 00 ' G Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA |n List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daly la i the United States. a Issord every day except Sundays j Si| and legal Holidays. C. 75,000 Readers« TELEP0N: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NO. 85. — ŠTEV. 80. TELEFON: CORTLANDT 2876. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 12, 1927. — TOREK, 12. APRILA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. RUSIJA POZNA ANGLEŠKE SPLETKE J*. Rusija je spoznala spletkarije Anglije. — Poslujoči poslanik je bil odpoklican, a izvršeno ni bilo nikako popolno prekinjenje odnošajev. — Na severu se vrši velika bitka. poroča o obširni zaroti. PEKING, Kitajska, 1 1. aprila. — Moskovska vlada je dostavila včeraj kitajskemu poslovodju poslanico, v kateri zahteva takojšnje oproščenje lastnine, ki je bila zaplenjena pretekli teden, ko je bil vprizorjen napad na poslopje sovjetskega poslaništva. Poslovodja in njegov štab sta bila odpoklicana, a konzularni uradniki so ostali v Pekingu. Maršal Cang Tsolin je povabil angleškega in druge vojaške atašeje, naj obiščejo fronte v Ho-nanu in Pukovu, da se osebno prepričajo o ugodnem stanju zadev za severne čete. V njegovem glavnem stanu so včeraj izjavili, da čete generala Can-ga resno ogrožajo Lukov. MOSKVA, Rusija, 1 1. aprila. — Ruska poslanica izjavlja, da so vprizoriii neodgovorni krogi in tuji imperijalisti poskus, da provocirajo sovjetsko vlado k vojni. n Sovjetski poslovodja Aleksij Cernik je izjavil včeraj, da bo odpotoval danes s svojim štabom v Moskvo. Sovjetska poslanica pravi, da je sovjetski vladi znano, da je kabinet v Pekingu le orodje v rokah velesil, ki delajo za vojno, v katero pa se Rusija ne bo pustila zavesti, kajti s tem bi se še bolj otežko-čil že itak zapleten položaj. Sklep Rusije, da se ne bo pustita zavesti v vojno s Kitajsko, je razviden iz umerjenih zahtev poslanice. - Na otvorilni seji vseruskega sovjeta j £ imel predsednik Rikov nagovor, v katerem je izjavil i>lede položaja na Kitajskem: — V boj u ne bo zmagala vlada, ki ima na razpolago najmočnejše orožje, tem več vlada, ki ima močnejše živce. — Te živce smo ojačili v številnih bojih. Vsaka druga dežela bi že davno poslala čete na Kitaj- kot vs0 dr1l"P- ki. so bile ™zkrite| * ij .-t ii-i i v v//il svetovne vojne. Z;i denarna j 5av sko, da se osveti radi podlih napadov na nase poslaništvo. V navzočnosti ! 500 delegatov, posebno številnih zastopnikov iz Georgije in Turkestana, je kel Rikov, da sta Anglija in Italija edini sili, ki Aretacija domnevanih špijcnov. Dva Rusa in trije Francozi so bili aretirani v Odmevi Butler -Borahove debate. Znani prohibicijski petelin Wheeler je rekel, da se je povečal razkol med D . , _ .. . . , mckrači. — Butler je Parizu kot spijom, ob-| ba}e i^ememl svoje toženi prodaje vojaških nazore &lede nulifikaci-skrivnosti. — PolicLja je. Angleži so bolj obdačeni kot Nemci. PREMOGARSKA STAVKA Anglež mora plačevati dve tretjini več kot pa Nemec. — Veliko dav- Premogarji nameravajo napraviti preUkušnjo glede aretiranja piketov. — Izjavljajo, da nima policija pittsburške kompanije nobene provice poditi moz s ceste. premolars k e __PITTSBURGH, Pa., I 1. aprila. — Aretacija šti čho breme je'delomsTpo- "h piketov United States Mine Workers od strani policistov Pittsburgh Coal Company bo nudila pre-iskusni slučaj za uravnavo vprašanja pred sodišči t lede pravic piketov, — je izjavil včeraj P. T. Fa-j?an, predsednik pittsburškega okraja. Te aretacije, prve v tem okraju izza časa, ko se je dne 1. aprila pričela stavka, so bile izvršene pred včeraj- sledica stavke. L0XD0X. Zopet enkrat Anglija, 11. ho izvedel apriia. Anglež Vreraj sta bili izdani tukaj dve PARIZ, Francija, 11. apriia. — ugotovili, kot odmev debate med Pet komunistov, kojih dva sta bi- senatorjem P>orahorn ter dr. But- la Rusa in trije. Francozi, ki so lerjem glede prohibieije. Prvo je resnico, da je vojna skrajno drag;i zavzemali urade v komunist ičnitb izdal Wayne Wheeler, tajnik An- zabava. Najtežje obdačeni naicd Šnjem. družbah, je bilo včeraj aretiranih tisalonske lige. drugo pa kongres-'sveta, kot se splošno prizanava, bo x t . , . . na ^temelju obdolibe. da so zapo- nik La Guardia, znani nasprot- čul, iz ust Wist on Churchilla, ki bo 1N/a StOtine StavkuJOClh premogarjev je prisostvo-sLeni s špijonažo in prodajo voja- nik suhaških postav. (predložil poslanski zbornici pro- Valo včeraj velikemu ljudskemu zborovanju v Daisv skih in aeronavtičnih informacij _ Razkol v mokrih silah j«- bil račun, da ho moral plačevati še town, na katerem sta govorila podpredsednik sovjetski vladi. 'nadalje razviden iz Borah Butler več davkov, da se pokrije letne iz-1 U • i r CT p\ Policija domneva, da je bilo več debate, ko je obudil dr. Butler Oatke. ki bodo znaSali od 821) do I okraJni predsednik Fagan. Daisytown kot sto ljudi zaposlenih s trgovino nulifikaeijo kot strahopetno meto-'&W milijonov funtov. le pokrajina, katero smatrajo tako premogarji kot z vojaškimi skrivnostmi in vsled do ravnanja s postavami, ki niso; Od te velikanske svote, v.sle.l delodajalci za StrategiČlli sektor bitke, ki Se Vrši se tega so vrjetne nadaljne aretaei- priljubljene, — je rekel Wheeler.! katere mora delati vsak Anglež za j j je. Več osumljenih, je zaposlenih — Ta znači veliko izpremembo v | vlado po en dan v petih dneh, gie1 v narodnih arzenalih in avijatiških stališču moža. ki se je prej zavze-'polovica za dolgove. Od teh 410 središčih. jmal. naj narod omalovažuje Statu-! milijonov funtov pre več kot de- /e dalj časa je bilo znano voja- se, ki so nasprotni njegovim še-'vet desetin, za svoto. katero je str.-škim oblastim, da trajno odhajajo pam in običajem in ki je bil glav- la Anglijo svetovna vojna, informacije različne vrsto in da ni predstavitelj nulifikaeije. T0 opozarja na dejstvo, koliko se je vršila trgovina z informaei-| —Izid debate, — je rekel Whee- stane Anglijo, da likvidira jami. Oblasti so tudi imele dovolj Jor, — bi bil isti. če bi se tikalo svoje vojne izdatke kot pa stane povoda za domnevanje, da so v ne- vprašanje demokratičnega pra-|Nemčijo. * j nonsburg okraju, je jamčil Za štiri pikete, ki SO bili katerih departments delali pri- prama mesto republikanskega, ki' Angleška vlada je dolžna • • 1 ■ L 1 J T • 1 prave za obsežno sabota zo vojne- j^j zahteval prekiie prohibieije. i ij>3;i.ooo,ooo.ooo m stroški dolga aretiram .in ki Docio predstavljeni danes miro\ nemil ga materijala. Vladna detektivska Kongresni k La Guardia je izja- 'znašajo .^iJ.OOO.OOO.OOO na leto.'Sodniku v Wash ington okraju. sila je podvojila svojo pozornost vil, da je država Idaho, katero z.v j Nemčija, ki je izbrisala svoj no-; _ Mi se nameravamo odpovedati zaslišanju v stopa senator Borah, najbolj mo-! t ran ji vojni (lolg, dolguje letna , v . , „ . „ i i r* . -i , . „, --i . i • -slucaiu teh štirih moz, — ie rekel raean, — Ler lin kri kraj v Zdntenih državah. Rc- l^m-ila na temelju Dawesovegn na-fSIU^J" _ ^ J 5 ; J kel je. da je bila tako velika zalo- rta $11,000,000,00(1. Iz tega je ras- pustitit iti na sodišče, da se na mnudi priliko doka- te od nekep-a delaven Abrahama pa pi jače v Maekey. Idaho. da je vidno, da stnne vojni dolg nemške ^ati, da nimajo policisti pravice aretirati teh mOŽ Bernsteina. kateremu je plačal stoj bilo ,nr>fro«"e ljudem dobiti ]>ijaro davkoplačevalec približno eno tre- frankov. Bernstein je bil tudi are-.po deiet centov drink. , limn toliko kot iiitglesko. tiran- j —Če ni mogoče v državi Idaho. Francozi ko v sedanjem letu .. o i- • 1- Ob istem času je aretirala poli-j ki ima le 432.000 prebivalcev. — apropriimii 23,000.000.000 funtov garske kompanije. Mali so mirno sredi ceste, eija tri Francoze in dva Rusa. jje rekei La Guardia. —in s takim .,n $000.000.000. Zadolžne pristoj-' — Premogovni policisti bi potemtakem lahko Dokumenti, katere so zaplenili |Rllhagkim križarjem na čelu kot je bine so ppiblilno i^h proporci j aretirali vsakega državljana na javni cesti. in 1 senator Borah, izvesti prohibieije ^r-t angleške, a polovico manj nn ------ Francoski vojni "Justični umor" - pra. se novi tip diktatorja bistveno raz- dolg stane .vsled tega približno 50j Vnrwaprlc likuje od običajnega južno-amer - škega tipa, kajti soglasno s pori - Veliki Crescent rov Pittsburgh Coal Company-obratuje z neunijskim delom. Največji rov Vesla Coal Co., ki je last Jones & Laughlin Steel korpo-rasije, ki je objavila, da bo obnovila obratovanje na neunijski podlagi, se nahaja v bližini. Frank Dobbis, ki načeluje unijskim silam v Ca- in včeraj je bil ruski dijak Stefan faodnicki. aretiran par minut po tem. ko je dobil vojaške dokumen- na javnih cestah. Piketi niso bili razgrajaški in ni 30 bili neredni. Niso se nahajali na lastnini premo- napadov na nase pokali narodnih arzenalov m aero-planskih tvornieah dajali informa kiso bile kolektivno velike inosti. ; Bernstein in Godnieki sta se posumi jivo molčita, dočim odvračajo vse druge sile ^bno zanimala za gibanja franco-svojo sokrivdo pri napadu. — Zdi se mi, — je nadaljeval, — da je vse le provokacija, da se zaplete Rusijo v vojno s Kitajsko. Stalin je bil deležen velike ovacije, ko je stopil v dvorano. r-ilt. ki so dospela semkaj, jf 11'ji nez sedaj prav takr diktatrr k«. LONDON, Anglija, I 1. aprila. — Tukaj izjav liajo, da koncentrira sovjetska vlada že dolgo če la in vojni materijal na meji Mandžurije v namenu, da ovira odredbe mandžurskega diktatorja proti Kantončanom ter jih prepreči. KITAJCI OPAZUJEJO ANGLEŽE na domovih aretiranih mož glavnem stanu komunistične orga-jter je pijača tako obilna, da pride zlatem temelju, nizaeije, sa dovedli do prepriča- ,ia deset centov za drink, kaj mo n.ia. da so prišle oblasti na sled ob- rem<) potem pričakovati v večjih odstotkov več kot pa nemški mak-' ----- širni špionažni organizaciji, večji j središčih prebivalstva? Isimum Mesto da bi kritiziral dru*e dr-i * . -n - - nim. eela Pal(, ! IiEULIX" 11. aprila. — e ter stavil Xew York kot stra-' Ll IJu5tifni nmor V Itajb0,j ,in,VelU plačila so delavci v različnih stro-|^n V7^ed nai bi senator raise " 'V a pomenu besede. - S temi beseda-1 zhr, 5ivP irkZ* in repičen nauk ^ PriŠ'° ^ yehklh mi je označil socijalno-demokra-i ^ vi-eraj e.ienslo t^- Temo^tt -ZZ k° b° ^edloŽen Pr°ra5un- (W!tični ^Vorwaerts" smrtno obsod-|vo zanikalo, da prestavi glede nemoznosti medenja prohi- hiU ima seveda dober izpovorJ ' bicije v svoji lastni državi. |k,M. pravi, da je te?a kriva dolga tvLLtZn jpremegarska stavka, čeprav je fi- nančni minister Snowden v nekem Izkoriščanje delavcev na članku, ki je bil priobčen včeraj. ,rotn' l ma(ie;,a n., deželi kn sei Mateieu, čilenskerau poslanikn.tr:* skih čet. a protišpijonažni sistem je skrbel, da so bile informacije, katera sta dobila, večinoma napae- List dostavlja: — Fpamo, da ne bodo pustile Združene države srn I sta Mussolini m de liivora. Čeprav je včeraj čilenski ena nad Saccom i nJe"ov korak državni preobrat. ■ j", da je nova vlada brz.ojavila ^enj< r Puerto- Rico. zanikal. ».;, s tem. da absorbira hrano kali- jem sporočilu na ncwvorSko Cancer Association, ki je pričela prejšnji teden s kampanjo za 5 milijo- zakt nodaja ameriškemu vojnemu tajniku Davisu. Dostavil je. da se velike korpo- L0XDOX. Anglija, 11. aprila, ro zaviživa deklica, t fj imate zr SIovcnxko-Amcri- !Fašizem, ki je planil iz Italije na Dr. Francis Tenezar je . . - , t i , . •, i Špansko, je vprizoril sedaj svoj da se je ob lanski koledar? — A a rot i! e, 1______, . v,., T>.....^ cn htis .ve (Junes! • lik.fi nam kaže skupino Kitajcev, ki izza močne železne ograje opa- nov dolarjev za National Caneer ravnje izogibajo plačevanju dav-( entre. ikov. vsled česar ni na razpolago — Cesar Friderik II., oče prej-jll(>benega denarja, da se nudi prednjega kajzerja, je moral umreti vjbivafctvii primerno sanitarno in cvetu svojega Življenja od raka. 'medicinsko službo. '— Ob onem času ga ni mogla re-j - šti zdravniška in kirurgična zna-| ,„ost. čeprav sem mnenja, da bi Nemški fašisti SO pretep-lahko, ce hi živel v sedanjem ca- _ _ _ su. podaljšalo njegovo življenje za " niSKega konzula, deset do dvajsetih.let. - — Ce bi se to zgodilo, je popol-| KEXKJSDERG. Nemčija. 11J noma mogoče, da bi bil preprečen| aprila. — Tolpa tridesetih mož, veliki konflikt, kajti Friderik se katere se označuje kot nemške fa-j je zavzemal za demokratične prin- Šiste. je napadla včeraj sovjetske-1 cipe in kot tak b>nadalje vladal, ga konzula Kantorja ter ga tepla" nemškemu narodu. j s palicami po glavi, dokler ni pa- Dr. Stewart je rekel nadalje, da del na tla. Konzul je bil razvente-bo mogoče potom realizacije "Na-j ga ranjen na rokah in nogah, rodnega središča ]>odaljšati za j Vsi mladiči so bili aretirani. Po-vsaj deset let življenja onih tiso-jlicijski in vladni predsednik sta se čev. ki sedaj umro v<> republikanska narodna platforma vsebovala besedo "prohibi- j • ija" ali ne. Nekaj je pa gotovo, namreč to, da bo «ul-iof-al o nji ameriški narod a* kampanji leta 1928." Boj se je začel, boj je v teku. Ameriški narod bo j rapeto čakal izjav obeli političnih strank irlede prohi-bieije. Stališče, ki bodo zavzeli posamezni kandidati liapraiu prohibit* ijskemu vprašanju, bo merijo, s kate- ] i*im jih bo narod meril. — O SE enkrat vaše ustnice dotakne jo Helmar, nikdar več ne zahre penite po kaki drugi cigareti. Sezuuuite s«* Dopisi. Popisi bres podpisa in osebnosti ae ne priobčnjejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narožni-fcrr, proaimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališč« namani, da hitreje najdemo naslovnika. "0 L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. __Telephone: Cortlandt 2876-_ MUSSOLINI O DISCIPLINI Mussolini jo rekel: "Disciplino sem vedno ustvarjal z najpriprostejši-mi in najmilejšimi sredstvi. V človeku je treba vzbuditi zanimanje tei* toriio opazovati napredek. Ši silo se ne da ni resa r dosegi. Z nasiljem dosežena disciplina ni nobena disciplina. Tako disciplina zatira v človeku samostojnost in samobitnost Ter ustvarja trpko razpoloženje. Treba je preprečevali in ndstranjati vzroke zlo« da ni potreba zatem zla nasilno in bolestno zatirati/' Te krasne besede je ufovoril Mussolini. Govoril jili je tedaj, ko je bil star devetnajst let ter je bil ljudskošolski učitelj v neki mali italijanski vasi. 0e bi bil vztrajal pri svojih tedanjih nazorih, bi lahko neizmerno koristil svoji domovini. Ker je pa te kristalne principe divjaško poteptal V blato, tira svojo domovino v neizbežno propast. G arson Mine, Ont. Vzemitr malo prostora za moj dopis. Dasiravno nas jo tukaj zaposlenih dovolj Slovencev, ne čitam nobenega dopisa iz naše naselbine. Kaj jo temu vzrok? lio menda popravili rečeno "lenoba". Zategadelj som so jaz oglasil tor ho<"pm opisati tukajšnje razmere. Kar se tiee dela v tukajšnjem nidniku. delamo s polno paro. samo plača je bolj nizka. Radi tega pa dobi lahko vsak rojak delo tukaj. neglede ee zna delati v rudniku ali ne. Dosedaj je še malo-kateri odšel od Tu. ako ga jo zdravnik proglasil sposobnim za delo kajti so žo sprevideli, da kar drugi ne zmorejo, to Slovonei z lah koto narede. Resnično, da nas ima znamo. Kadar ga popijemo tako-i le za enih $2f». takrat jo vsji zaba-j va in veselje. Seveda smo drugi \ dan pošteno bolni. K temu nam; manjka naših Slovenk, kajti dose-' daj ni tu niti ene. Če bi jih bilo! kaj. bi imeli včasih kake boljše i zabave, ne samo pri moonshinu. So tudi tukaj 3 pefdarski klubi in sicer precej številni. Želja njih je ženiti se. toda kako, kor manjka vsega onega, kar spada k temu. Torej korajžo Slovenke, tudi tu-j kaj je življenje dobro, ter upam. da bo potem tudi dovolj zabavo. Xa zadostuje zaenkrat, bom drugi«"- bolj obširneje poročal. Mogoče bo tedaj že katera rojakinja tn. IT konou žolim vsem rojakom in rojakinjam veselo "alelujov. Tebi Gins Xaroda. pa želim obi- ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU PROHIBICIJA V petek zvečer se je vršila v Bostonu značilna debata. Na odru sta nastopila dva ugledna moža, ki se pa, ko nanese govor na prohibieijo, gledata kot pes in maeka. To sta predsednik Columbia univerze, Butler, in zvezni senator Borah. Oba sta republikanca, vodilna republikanca, toda glede suše sta si strašno navzkriž. Butler je skušal podelati prohibieijo v blato, (ločini jo je botel Borah dvigniti v deveta nebesa. Obema se je poskus deloma posrečil, ozirom deloma ponesrečil, kot že pač hočete. Pri tej stvari niso tako važni dokazi in protidokazi, ki sta jih navajala. Njuni dokazi so javnosti več ali manj znani, in noben gospod ne more povedati kaj posebno novega. * Važnejše jo, da tvori ta debata nekak prieetek velikega proliibicijskega boja, ki bo nedvomno izbruhnil na prihodnjih narodnih konvencijah obeh velikih političnih strank. Voditelji republikanske in demokratske stranke hodijo krog proliibicijskega yprasanja kot mačka krog vrele kaše. Poizkušajo in ugibajo, kaj in kako bi ukrenili, da bi pri prihodnjih predsedniških volitvah prohibieija sploh ne prišla vpoštev. To se jim pa najbrž ne bo posrečilo, ker je vprašanja glede suše in mokrote tako sporno in obenem tako pereče, da se mu ni mogoče zlepa izogniti ali ga meninič tebinie zatajiti. Neki demokratski voditelj je bil pred par dnevi posvaril svojo stranko, naj pri bodoči kampanji ne zavrže proliibicijskega vprašanja. Ko se je izvedelo, da bosta pod pokroviteljstvom Hooseveltovega kluba v Bostonu debatirala senator Borah in dr. Butler o prohibieiji, je iz kluba izstopilo več uglednih članov, med njimi tudi Mr. Stearns, ki je intimen prijatelj predsednika Coolidge-a. To je jasno znamenje, da v Beli hiši niso ničkaj zadovoljni, če se spravlja prohibieijo v ospredje. Značilno je pa, da se je članstvo kluba takoj potrosilo, kakorhitro je bila debata oznanjena. To dokazuje, da vsi sloji prebivalstva posvečajo vso pozornost prohibieijskemu vprašanju. i JN a j Hfc politični voditelj se tako izvijajo — pri pri- jo za dobre dnlavee. vendar pa nam zato nič bolje ne plačajo, f lo novih naročnikov temveč nam daj o j o najtežja dela. j Zabave in veselja seveda no po •T Urbancli. I/. Kima poročajo, da je madžar-ski ministrski predsednik ^rof l»etlil«»n odločno zanikal, da stremi | Madžarska jk> monarhiji. Madžarska da noče niti kralja, niti ovsa rja. Kaj pa je pravzaprav današnja .Madžarska ' Republika pod diktatorstvom regenta Horthv-a, ki preje sedež Zi-Tinemn sinu. Sedežu so je pa možak tako privadil, da noče /. njo-yra. magari da so vsa habsburška v.lahta na glavo postavi. Ilortliv na Madžarskem. Mussolini v Italiji. IlotaTa s«» in meseta rita preko Jugoslavije, ki niti z mezineom ne gane. ampak samo kima in kima. Jugoslovanska ogorčenost so lo tedaj pojavi, ko je za hrbtom Jugoslavije sklenjena kaka mast- Izhajanje angl. časopisa Boston'v Ameriki nobenega tekmeca na (na kupčija na st roško jucroslovan-Xews Letter označuje resnični do-|žurnalističneni polju. Boston News skega naroda. godek ameriškega novinarstva. —.Letter je obstojal do lota 177«!. KoJ FClonkanje pred točo no poma-Riehard Pieree iz Bostona je sicerjje izbruhnila revolueija. jo ta čas- ga dosti. Zvonenje po toči ie pa že ieta ItiOO poizkusil izdajati po- mk proglasi! svojo zvestobo do absolutno brez vsake koristi, rijodičen časojijs. Ali posrečilo s * stare domovine. Vrednik jo >ieer| * mu je izdati le eno številko * Pub- kasneje pokazal nokoliko simpatij' Včeraj >eni pa zavezel ženi i"- lie Occurrences', ki jo bil meseč-j/. revolucijo, ali bil jo takoj nado- včeraj som ^a ii pa _ ie pri- nik. Oblasti pa so ira takoj zatrlo.j meščen z nekim lojalistom. ki poveil pristaš anprleško nadvlade. —'pozno domov. on:i loži v postei.i« ko \nsoke narave." in prva števil-) Časopis je prenehal, ko so se An- t.*r govori in klepe."-e. .Mol.'im in ka je bila tudi zadnja. Britanskejtrl^ži morali umakniti iz Bostona. spravim spat. Ona pa govori oblasti so bile zlasti ojroivenc, kcr Po izdanju prvepa re ^lavi. nakar je bil mir do ju-zično časopisje v Amerik i izvira t ra. torej prav iz začetne dobo ameriš-' Več kot Ki let ni imel Campbell j PONESREČEN POLET Xa Kitajskem so se izvršili zadnjih dneh veliki dogodki. San-haj, največjo kitajsko me- Rusijo in Anprlijo spremenil v pre-jsa v Londonu. st... poglavitno pristanišče t»» o- eejšnji meri v korist prvi. Anjrle-j croinne države, ki stoji na ustju žeje zadel s tem nov udarec in nji-! največje kitajske reke, prlavne bova pozicija v srednji Kini je s; prometne žile najbogatejšega in tem se bolj ogrožena kakor je bi-; najbolj obljudenega dela države, la že sedaj. Nikakor ni pretirano! v« liki, bogati fian-ha je že nekaj veselje, ako so v Moskvi zavzetje! dni v posesti kanton škili čet. [Šanghaja proslavili z velikimi de- "V',' * "T r, . .. I " * . z«r< 0žirr-]< pijaoe. jžaj za nasprotje med sovjetsko] sto let po izdanju prveira časopi-jden iz Malne-a porastka časopi-; ()f|kar je prohibieija uvel javi je- ov. Petdeset let kasneje jili je l>i- '«« izmed t»*h 254 flnevnikov. s Let a 1!M>0 j»a jt* število časopisov j porast I o na L'liJ.lo. izmed teh 2200 j dnevnikov. \t. IfW; jo bilo 22.200 j časopisov, všfevši 24.11 dnevnikov. na. so se pa že dogodili slučaji, ko so ljudje požirka. umrli od euejra samega Oče je pritliprova! svojemu sinu — Ti nesrečno seme. ti *. Zakaj . ; izdanih v 10.603 mestih in naselbi- i r* - - t- , -pa ne delaš.' Zakaj ?«• trgovina m ? Mene i»renii-li ! Pred tri priti šanghajski armadi za hrbet. Vse kaže. da so to storili iz taktič- Med Prajro m Berlinom so . , _ , . , ^ . . nah Združenih držav in Kanadi. nesreča, ki', , V( ...... , . . . , . . i \ to skupno število ie vštetih 1230 bi bila kmalu končala z usodnimi! . . desetimi leti sem začel delati v tr- . ... -i i h-asopisov v tujih .jezikih, namreč posledicami za potnike. Pred ne- srovini. Tri dolarje na teden mi je »> - ■ . i , . , . . , .. . . nemških. ISO traneoskdi. 14.» ^ Brz nato s« Kanlonei zavzeli tu-| kaj dnevi je lnla o tvor jena m iz-!v , ., , - - ... ji J ' .. .. 1 španskih. 12.5 italijanskih, poli- li: jra sicer ni niti od rot-cna prometu nova zračna linija; ' „ , , ' - i • , r^ • t> skill. 3.) svouskm. približno 30 nor- prnnerjati s Sanfrhajcm ]>o med Berlinom m Praso: za oprav- . wi , . i ■ . - ii.......t i , - I voskih in 20 danskih. 41 židovskih. \aznosti. ki pa pomeni vendarle! Ijanje službe so bila določena 1 11 i Xankini flovolj važno postojanko. nih razlogov; prisiliti nasprotnike, da sami u-mak ne jo svoje čete iz Sanghaja s<> tu "»"»krat znašli v konfliktu in se na ta način izognejo korapli- mednarodnimi četami in nase-k ieijam. ki bi pač bržkone nasta- osobito angleškimi in ame lo ako bi se morali tik pred me- nškimr. in pri tem je nekaj ino-stom ali morda eelo v mestu sa>emeev izgubilo življenje, med rameni boriti z glavnimi nasprotni-' njenei P!« ^ celo sam angleški mi vojskami. | konzul. Ti dogodki so položaj sil- Z zavzetjem Sanghaja obvlada-1 no i" napetost med jo Kantonei vso dolino velevažne1 kantonc' 111 (osobito An- reke Jangtstekiang; sedaj imajo 0/1 ( s tt>m *e]o Podčrtala, tedai poleg južne v oblasti tudi,Kan,OIUM ni! 0UI in Angleži ter glavni del srednje Kine in gospo-! ^Amenkanc. že občujejo med seboj dujejo že nad ogromnim ozemljem! v ob,,kl "Itimatov, kar priča do-z ne mnogo manj ko 200 milijoni: vol*> govorno, kako resna je po-prebivalei. Sta,a Stvar nn Kitajskem. Sieor Kantonei s tem še vedno! nastopajo na Kitajskem niso dosegli odločilne zmage nad,sieer do
  • rrz incidenta, točno po predpisu; j nkn,jinsUih ]uh nazaj: L" ko se je pa letalo vračalo proti Berlinu, je izgubil pilot radi goste megle nekje nad Toplicami | smer in se je hotel vrniti, da bi na-! Predavanje o Čehoslovaški. profesor čo- „ . m , , Bohuslav Corn v. sol ornontaeijo. Ta pomota je po- „ . ".»,.. . , . c ... i snega jezika na tržaški ti'govm-stala zanj usodepolna. Spustil so . , , . - ski univerzi, ie predaval o ceho-ie preeoi nizko pod oolake m je j ... „ ' ... , , J slovaški državi, o prestolici Pra- plaval jedva K00 metrov nad zern ljo. jgi, o deželi, te dni pa predava o narodnem življenju v ehoslovaški. Naenkrat jo pred aparatom ne-,0 industri?i in tr„ovini kaj zahreščalo. Letalo se je zapletlo v veje mogočnega drevesa, ki, KNJIGO so se zarile v prope ler in ga zdro- KAKO SE POSTANE AMERIŠKI bile. Med potniki je nastala nepo-j DRŽAVLJAN pisna panika. Vsi so mislili, da sej imamo zopet v zalogi Stane 25. da som kupil in prevzel trgovino. Sin »;i je verno poslušal. Od- kašLjal se je. malo pomislil in od- } -i i vrnil: — Ja. seveda, je vso lopo in vso ros. Prod tridesetimi leti je imel človek priliko, da so je povzpel in napravil denar. Pred tridesetimi Joti še ni Fulo cash-registrov . .. Današnje ženske so od vraga. Prijateljica j»* vprašala prijateljico : — Kje dobiš toliko denarja — I. kje ?a dobim Mož mi ga da. — Saj imam tudi jaz moža, pa bo zdaj pa zdaj vse skupaj raztre- i Onim. ki so jo medtem naročili, ščilo. A k sreči je letalo mirno le- smo jo že odposlali, glo na tla. potniki so kriknili. — Uprava Glas Naroda, bili so na zemlji, živi in nepoškodovani. 82 Cortlandt St., New York City. Z letalom je potovalo sedem pot nikov. Pilot je takoj tekel na bliž- ZAHVALNO PISMO — Ne veš. kako je treba, (.'o ini denarja manjka, se z možem skregam. Dva dni jokam in pravim, da bom šla proč in da me ne bo nikdar več nazaj. Ta moja grožnja ga tako pretrese, da mi takoj Bolečine hitro izgine z Red Cross obližem. Kolikorkrat se romunska politika izpremeni. tolikokrat se oorne romunskemu kralju na boljše. Odprava ostrih zboilljajev kot z nožem, težkih neprestanih bolečin rov-matizma. to je vse. kar žele trjieči. In vi lahko to dobite. Tja. kjer vas boli. pritisnite Johnson's Red Cross ledični obliž. Čudili se boste in veseli boste, kako hitro vam ho pomagal. , Ne oziraje se. kakšna zdravila ste da bi nastopala napram Angležem korektno, ali množice so nanje tako razdražene, da jih oblast kroti le s težavo oziroma vsaj dela vtis. uporabUali proti revmatltmu. ne po-jkakor da jo tako. Dogodki se lah-rabite se poslužiti tega. starega za- . . , . nesljivega Bed Croes obliia. Greje inlko vsak trenutek sami od sebe o-pomirja onete dele, zaustavlja l»ole- j krenejo v smer. ki more povzročiti najhujše komplikacije. D«»vet l*t sem imel strašne boleolnp v i j ^ t- - t želodcu, da jih skoro nisem mogel ve denar za pot. Ko imam denar v njo telefonsko postajo in je tele-. Z^e J^L mT rokah" se foniral po pomoč. Pripelal se je avtomobil, ki je letalo naložil in sm %-sako priporočeno .zdravilo, pa , , - t> * ci»" „„ c.„|nohene pomoči. Vsled bolečin nisem m-«, je odpeljal naprej. Potniki pa so Kei spati, podne« .^e j» r.-. tako i^it- bili srečni, da so odnesli golo živ- to- ^ ff?1 Bi želel smrti tv sem imel prr. v _ zen ielodee, se mi je \T£e"o v glavi, fe 1 jen je in zdravo kozo. - Tvrdka sem pa kaj jedel, se mi je »delo. da. sem T . , , . 1 . .-'Imel kiselkast okuf. .noj jezlx i« bil ve- Junker bo seveda morala i>laeati dno pokrit z beio .v^rinu m neiwstano potnikom odškodnino, ker potniki so bili inozemei. večinoma tr-goei in imajo radi pilotove nezgode jzmotno izgubo. r menoj. Neprestana I»eeica. nogah in križu, glavobol in omotica, v&e wm moral pljuvati. T-judj« so se obračali od mene, ker r.e.ii imel tako slabo sapo. če bi ne bil v svojih mladih leUh priStedll par tisoč dohujer. bi bil na cesti. kajti ni mi biio nt>r uiti z?, delo, niti za denar. Nič me ni brisalo, kaj bo' prohibieijo. Ko. nekatere uspehe vidimo ze Senator Borah, ki je velik zagovornik prohibicije. je rekel, da b? treba je najmanj petindvajset let počakati, da bomo videli uspehe e.ijmi v v Kini. njim . , - - .__to je tako vplivalo name, da sem opustil s„,ir,; Evropi ne otežuje nastop v*e upanje, da 01 i>it ^ kjaj zdrav. Xa- seaaJ- sannm 111 onim. ki'en^rat Kfm se » »■ štiriindvajsetih u-1 ran popolnoma predrussu.-i!. Oanoaues se prihajajo kot pomočniki pr tem V ne vrže čudeži. Ijudj; S., prepametni. to-r, . ... . • , .. 1 to z menoj se je zgodil moderen čudež, postev. Zato tezi sedaj angleška Danes delam, trdo delam in skai-m na- politika za tem. da se evropski, ™^JT™ ^ •toori Čim prej in mirno likvidira- no pomoč sem sklenil povedati vsakomur n -.„1___... . J ■ J , . _ ,. - . ..'o mojem čudovitem ozdravljen W in jim l rieakovatj je tedaj, da se boiJ0.-Tndi za nas je to važno, saj .ie pcnedati_ vse. ne da bi uiitevai kako čine, prema«« nnetje ter izžene oko relost iz nabreklega mesa in sklepov. Nefno masira meso s vsakim giblja- jem telesa to njega zdravilne sesta-} pozornost sveta v prihodnjih dneh1 mogoče, da je zavzetje Šanghaja c'fe ■bof^.1*v.ed*tt' kako Vfn* imbu va I , v. i i zdrave!, mi poSljite koverto z znamka, _ j vedno veeji meri koncentrirala na vplivalo na angleško diplomacijo, na kater: je vase ime in naslov, z ve- UDllz Miro IURMU na kose, U se I ___ r., • 1 Tt , I, , . ., , , . . , seljem vam bom pomagal, ker sem tako bodo pxflegali bolečim delom. Niti en a°g°aKe na ivitajsKem. vpričo te- aa je nastopila taKO pomirjevalno hvaležen »a svoje zdravje. Pomnite, da gra bodo nedvomno evropske zade-, vx našem sporu z Italijo. Ni dvo-; Sem ^oL^1 J^eb- vo stopile v ozadje. Angleži v pr- ma, da bodo storili Angleži v pri- denarja. Moja ieija je pomagati - . ,__j . .. . v- . , , . , .trpečemu človeštvu. -— John Gornik. vi vrsti bodo imeli največji inte- hodnji dobi raje ono, kar poloza- 305-35 waisb Bid«., rutsbur^h. Pa. — res na tem, da se jim s komplika- ja v Evropi ne komplicira se bolj.StoTmfddJ'f*11*1 dan vam ni treba ret inuafcti rev msrtsma. Vi labko dobite takojSnjo in pristno pamo& r bUlsji lekarni, «e te sa vriiki Bed Grass obiti t —Adt*t Otroci znajo kuhati žganje: mlada dekleta nosijo za nogaviejimi podvezami steklenice žgane pijače; samo v božičnih dneh umre po *»ar sto ljudi vsled zauživanja stnii»e-ne piajee; norišnice so polne, bolnišnice nimajo prostora za vse, ti so z alkoholom zastrupljeni. To so že sedaj nekateri uspeli; prohibieiie. Kaj bo po petindvajsetih letih, če bo slo tako naprej., si niti predstavljati ne moremo. GLAŠ XARODA. 1-' APK. i!»27 ront: Japonski matik. To je ena tistih žensk. zaradi brodil sto prodaja len. Xi mogel ' katerih - lovek uganja bndalo-1 odločiti prej nego v soboto zvečer. I Ni mu bilo v krvi. da bi dajal da-Tako je pomislil pri *ebi vikumijrila. Pa tudi ni maral, da bi koga Gianroberto di CastcipunteUto, t na to privadil. d .iM ravno nova "bndakht" ni pomenila velike apremembe v njcgo vem življenju. Imel je polno avantur. To pa ne pomeni, da je bil razsipen. Nasprotno, vsak krajcar je trikrat obrnil, prejno ga je izdal za nekaj. Gledal je vedno na to. da ga v;se čim manj Klane. Zato se je izogibal dalogča.sju vsakodnevnega iz- Db četrt na .sedem je bil (tLan- j »erto v neki trgovini v uliei Ob robi-rt o v neki trgov Condotli. S, vedno je ogledoval malega malika L/. j»oreelana. Debeli la*mik trgovine, ki m* je zd»l sam. da so ga privedli iz daljnega Iztoka, je potrpežljivo čakal. "Torej, je to res jiordednja cena'" je vprašal Gianroberto. "Ker je .sobot« in ker .ste vi. naj bo zadnja eena a.sem>totrjde.s* l Najnovejši nemški parnik. Včeraj je dospel v New York novi nemški parnik Haitiburg-Amerika črte ter je bil oficijelno sprejet. Ca p t. * K. Cjraalfs hiranja jx» jedilnem listu v kaki- tir. Ali .-amo za vas. " nem resfavrantn. IVmii .se mučiti.j Seveda, on je videl ta večer Gi- ko moreš, samo z malo napora, za ! m robe rta prvič v svojem življenju. Jjitbmiiv nasmeh. vsak dau prejeti povabilo za obed in v Ker j o pri prtjati-^u ali znancu. Ali pa we znojiti pred visokimi cenami jrledali.ških vstopnic! Tudi tu je bolje biti povabljen v ložo! In potem. kaj mora človek ve- Gianroberto .se je hrabro bo. »1. Konečno je zmagal v njem stari, \\>akdanji Oianrob.-rto. Zato je pust avd japonskega malika zopet na polico. "Žal mi je ,ali To je predr.igo In -s sigurnim korakom je .sto- r'metnkk se rod?. dno .satu kupovati cigarete. ko jih j pil k izhodu. Ali jedva je prišel imajo vendor prijatelji v obilici, j do vrat. se je zgodilo činlo. Ja-In kakšne! ; "»on^Jti mal'ik je zdrsnil s poiicc in Kdor pii vam pokloni cigareto, j padel na pod. Padci jc in >e raz-vani da tudi užigalice. tla si jo > bij na .sedem koscev, prižgete. Gianroberto in trgovec sta gle- [ dala na razbitega malika. Ttgovee je mislil .sam pri sebi: "Ta mora imeti uroeljive oei!" Gianroberto ga je radovedno gledal. '' Kaj M»daj .''' Trgovec je želel samo to, da bi s erepinjami razbil nos (lianro-bertu, ali vzdržal se je in uljudno rekel : "Tisoč lir j«* slo rakom žvižgat !* " Kaj se stvar ne da popravil?:'' "Kako naj .se popravi? C/e vsako po- ilaiuburg-Amerika parnik 4'Xeiv York", najnovejša pridobitev nemškega transa tlantiškega parobrod-stva. katerega je krstila v Ham-hurgu žena newyorskejya župana Walkerja. je bil ofieijelno sprejet. Xa karantini so sprejeli parnik župan AValkei in njegova žena. sprejemni komitej. nemški posla-nik Maltzan ter zastopniki raznih nemških organizacij. Novi parnik je podoben parniku "Albert Bal lili". "Deutsehland" in ''Hamburg" ter ima VK) ton to- Jnaie. Parnik je zgradila tvrdka Blftfroniln & Vriv* v Hamburgu. J\or kurivo rabi petrolej ter ima dva vijaka, katera gonita dve turbini, ki delujeta neodvisno dru-p-.-t od drup-e. Potovanje v Xew Vork napravi približno v desetib dneh. "Xeiv Turk" ima prostora za 250 potnikov prvega razreda. 420 drugega in 450 tretjega razreda. Gianroberto di < 'a.stelpunielatc ! je bil rojen s to odlično lastnostjo.' da je za njegove potreb«* .ski - j 1*1 nekdo drtifri- On je Imel .samo izbrati med tem. kar so mu drugi pripravili. Sleherni dan je prejel 1*0 dve vabili: ostale je odbijal, ali cc je 'bil dobre volje, odlagal za druge dneve. V družbi je eesto izvlekel svojo j prazno cigaretno dozo in z izra-; Rom 'dolgega '»"asa jo je .spravil zo- i . « ♦ , • tv . . i • j kaj takega razbije je pet v zep. Ali zato so mu takoj od ** „ . * . - t Plavilo zastonj. Xi vredno v'- m- vseh strani ponudili po eno eiga-j1. reto .Da se ne bi nikomur zameril,] 1 ' U' 11 f>' je vzel od vsakega j>o eno. j Gianroberto .ve zamisli m reče; "Nikogar bi ne mogel užaliti 1": "Kupim ga jaz takšnega kakr-jc iK)jasnjeval sam. podertajoč šen je; dam vam dvajset lir!" Hvojo ulj ud n ost in pozornost na- Ali trgovec se ni dal prevari1!. pram prijateljem in znancem. Flirt z lepo markizo Barbaro di Rocca-Friosa m spravil prav nič v nered Gianrobertovih financ. Kajti nekega dne se mu je posrečilo ibjasniti ji njegovo mišljenje, da je trganje cvetja euako umoru čioveka, zapiranje cvetja v sobi pa pravi zločin. ".Moralo bi se ustanoviti " Dru- Pristal je šele, ko mu je ponudil Gianroberto pctdes»>t lir. "Zdini se vam morda malo čudaka!" se je opravičeval GUu.ro-berto trgovcu. "ali jaz nabiram.... rai/bite kipce. Da ne manjka morda kakšen košček.' Xe, vsi so tu! Izvrstno! Hodite dobri in spravite mi vse to v lep zavoj! ^lonm odpotovati...." Iz ulice Condotti ni gotovo v c Mojsterski špijon. Xekateri izdejalei so takorekoč z brezpriemrni slavni. Klasičen je Efialt. ki je po-kfizal v Termopilah Perzijeem pot Leonid i za hrbet. V tej družbi je sv. Peter, ki je svojega učitelja zatajil, preden j> petelin trikrat zfipel. I.skarijot ga je pa celo pro dal za trideset srebrnikov. Imamo potem se celo vrsto drugih izda jaleev. renegatov .špijonov. izpre <-brnjeneev, — vse to spada v eno kategorijo. Nekatere žigosa za re-negate le strankarska strast. Zadnji helenski vitez Julija 11 je dobil od pa pest va priimek Apostata. razne heretike so zatirali z ognjem it mečem in prepir med enimi in dru gimi gre vse do današnjih dni. — Priimek izdajstva ali uskoštva lio-če često le očitati napadeneu. da je preje bil sam tam. kjer so zdaj njegovi nasprotniki. P>rianda in Vivianija so socijalisti pred petnajstimi leti A' parlamentu lnido obstruirali kot odpadnika. Descli-uiann je znan slovenski a post at — ('proklete grablje'). Prešernu — hm. je agiral morda v nekakšni j dni dni odlogu, tla točno k«. ' maniji, v voditeljski domišlja vosti i svojo obrambo. Dobii je i 1 j i o l: d'-!' i ko s,- j,, čutil ironjmdarja nad živ- drugefa dne "|» i i Si •• |Vi - • ;! : sa moza 1 a j e va l»-!1 -i ' *ln inteli^enee in velikih kne- komisije j-- n;it':n". vvn-s .t /i, Ni ci.;a arerifiha Njegovi akt i pri požaru v skt _'<• Jierluiska po;i- Z:i\:i.. ni znano. —-o /goreli leta PM->erf:iiskem tiolicii- jem žrtvovale svobodo, življenji-. zov« P" atentat i I« j.- obenem poka- ?.:A z brzoviakoin r.:r:;v,i.% osebno ter rodbinsko srečo. <'elo' zal železne živee. negrihno hladno Koeln -— U. januar, i luuii; in stoletje, približno od oktobrske re-1 kri. tnino vztrajanje na dogovor- je izginil. (Wt.oril.. -.e je. .i;. v volile i je 18*20 dalje, je bilo na|»ol-j jenih načrtih. Gib njegove glave Iiraziliji. Avstraliji. Gen.M-;:;» C njrno z revolucijami, atentati, pro-j Je hil smrtna obsodba nad velikimi rasimovu je jii^al na begu še i/ ccsi. vešali. pregnanstvom, ječami.i knezi, ministri in generali ali nad. Berlina, ila ga "lopovi" — nje-V našem stoleTjn se je ta borba j stotinami mladih študentov. Živel govi sodrugi prepoznali, iti na.i naglo bližala višku. Takrat je stall j*' v M«»"*kvi. IVtrogradu ali iim-^brže je od njega dobil razne po v ospredju mož. ki se je v neizreč-j zemstvu. t'urilm. San Sebastija- tvor jene potne list.- Sedaj je iuro-nem samodopadenjti smel nazivati | nu- Gženjen je bil ^ .'-isto in lirab-' topljeno, da je leta l!Hl) živ«-l \ ro revohieijonarko. Doro Hrillant.f Herlinu. ua Dunaju in v Dessau lK,'tretje !et... nakar je obolel. Po ki mu je povila dvoje deee in ki jej kot trgovce Lipčenko. Svoji ženi verjela vanj kakor v izveličarja. je dopisoval, ker ni mogla verjeti, vse do popolnega dokaza strašne! da je njen mož lopov. V zadnj njegove krivde. Azevljev visoki: pismu ji je sporočil, da ga krivo tj))ri-M cilj je zahteval, da živi mož v u- sedijo, da se bo vrnil, se postavil A zev. Skoraj deset let je bil Tajnijffodnib zunanjih razmerah — v pred revolucijdto sodišče, prinesel ?. glavar in gospotlar revolucijske u j primeri s špartanskim životareji- dokazov. Odgovora ni več dobil . j ' t m sode. hkrati pa že od dijaških !(-;>jem zarotnikov. Potrebno je bilo. Žena je med tem izpregledala pod i znall° 1 tt:i -j1'1 vodja ruske policije. Kot vodja u J'la občuje z onim 'visokim svetom", težo dokazov Bureeva . ^ spominjajo še d.'se! darnikov. najtajnejše in najopas-jnad katerim je izrekal smrtne ob nejše skupine socijalnih revoluei-jonarjev. je zasnoval umor min:- za pravega vodjo ruske notranje politike. Ko sta se dva svetova pobijala z istim orožjem, ko so se soeijalni revolucijonarji in earska policija berili s tajnimi or^ani/a cijami. je obema načelova! Evuo ti predsedstvu skupno z drugimi. 1 z kor»-»pendenee / njegovim braniteljem -e \ idi. da ir;i je politika smatrala za anarhista iu a-tentatorja. \ zaporu je ostal Azev izpustitvi iiodb*»el p«.I leta pozneje ledvični bolezni, 114. april i «'i»i;l!»17. Njegov groi» je v Wilmers-uske grob še daiuhi-nes neprestano kit i jo s svežim ženske, se ne ve. več. ki se ga t po smrti! štvo za zaščito cvetja' in kaznova-! Icm letu prišel bolje opremljeni /Vraz je Slovencev uskok". cela vi- ti bi morali vsakogar, ki trga cvet-1 zavoj nego je bil zavoj, v katerem je ali odstranjuje z mesta, kjer ga se je nahajal japonski malil: fcolnee ne more poljubljati!" V nedeljo predpoklne je pri še l lu s tem pojasnilom se mu je dragoceni malik v palačo Rocca posrečilo izmuzniti se tako, da ji ni! Fiosa. poslal nikoli niti ene naj na vadnej-! Gianroberto je izračunal vse se in najcenejše cvetlice. do poslednje podrobnosti; naj prvo Flirt pa se je med tem razvijal darilo na vratih rdečega .sal'.na, po in napredoval. item čestitke in potem tri korake * 1 naprej.... Flirt je bilo stalno brezplačen. Medtem ko je markiza Barbara V stvari sami pa ta flirt ni bil brez koristi, v.saj glede cilja ne. Barbara je bila vdova po marki-ju Roceo-Fiosa, ki je v celem .svojem življenju storil sam odve stvari vredne spomina: Da .se je v petdesetem letu oženil z Barbaro, ko ji je bilo petindvajset let ; Da je umrl, ko je trdil, da je edeninšestdeset let star in ko je govorila Barbara, da ji je osemindvajset let. Po vsem tem je bila Barbara v vsakem pogledu prvovrstna vdovi-ca. Ali prišlo je tudi to. kar je bilo neizbežno. Xe neizbežno s točke, s katere bi Vft> svet opazoval razvoj dogodkov, amj>ak neizbežno s stališča Gianrobcrta di Oasteipuntelato. Ona mu je uradno sporočila, da je čez dva dni tisti dan. ko je god weh Barbar na svetu. Kar se tiče ostalih Barbar, » ! • : se je v Parizu pokazal svoji zadnja instanca pri odobren iu a- „ .. . •■ « ... . , . *' 1 ■ nekdanji zeni Dori. ki pa ga je lio- tentatov na kijevskega generalne- u i„ 1-.- v - , - . ........ . . .. tela ustreliti. Azev je brz pobegni! ga gubernatorja Kleigelsa. mos-; 1 udi soeijalni revolucijonarji se\. . . . , ' . . . ... «z Pariza. Začetkom leta l!»14 te kovskega generalnega gubernator- nneli svojo tajno strankino jiolie;- . , . 7 ~ . ' . - ........izgubil velik del premoženja, z o- ia admirala Dubasova. ministra i jo. ki ji je naceloval \ ladimir Bur ALI VESTE — da se je steznik, ali nekaj podobnega, najprej pojavil v Franeiji in Nemčiji v trinajstem stoletju te je bil pozneje uveden v Angliji. Za. skledo leče. za par srebrnikov kdo. Saj jih vsak dan vidimo in gledamo, kakšni patrijotje so da nes. Evo. dve vrsti "izdajn«kov'\ ki pa sta zelo različni. Eni so zares izdajniki z občega moralnega vi dika. Drugi so le menjali prepri čanje ali orijentacijo in so izdajniki v političnem smislu. Očitek izdajstva torej ni stvarno vedno e-nak. Izdajstvo pianu, stranke ali ideje, izdajstvo Petrovo. Vrazovo ni žaljiv ali kazniv očitek. Izdajstvo poštenja pa. Judeževo in Efi-altovo. je sramotno. Izdajalec v pravem moralnem smislu je na primer Ricciotti Garibaldi. colonello. ki je dolgo let deloval v Parizu navidez kot hud nasprotnik Mussolini je vega režima. v resnici pa kot doušnik in lovski pes laške policije. Te vrste izdajnik — agent provocateur — izziva zaupanje somišljenikov in jih za denar izdaja. Takšni tipi se pojavljajo ter so številni v dobah, ko vse vre. ko se zbirajo tajne zveze in naklepajo zarote in vrše atentati. ko si sovražno stojita nasproti dva tabora. V dobah, ko gre za zmago nasilja ali svobode, takrat gre tudi zdajalcem pšenica v klasja Majhnih izdajalčičev smo tudi sami nekaj videli, pa tudi pravili PREPOZNO JE Ne čakajte, ila bi se bolezni in bolečine rav. vi le neozdravljive bolezni. Iznebite se bolestnih posledic. Pijte da>ti vode in poskušajte Svetoiioslaviu odvajalni liomirjevalee. Narodno zdravilu llolandske izza leta 101K». ciarantinino. Tri velikosti j^ri vseh lekarnarjih. W HAARLEM OIU Tekom jeva hv-. narjih. -•toletji s!.i» /:i odvajal; ;■ ".ni: t -Tri velikosti. t.v:« Ukn- notranjih zadev Dumova. in tri- cev. Tmela je sedež v Parizu. Bur-krat je poizkusil odstraniti same-1 cev je bil v stikih z vsemi kraji v| ga carja s sredstvi revolucijske! domovini, vse do Vladivostoka. — kemije. To je le manjši del krva- Njegov arhiv vsebuje mar-ikak ve ga imenika, na katerem je pod-; pretresljiv roman sothuga. ki je pisan Azev kot odgovorni urednik.1 oslabel in se udal policiji, ali pa. „ ... ... . , ..ki je postal plen prevelike vneme! Revolucnonarii, ki so delovali ,. . . ... -11 . ali neprevidnosti, liureev je bil skupno z Azcvom v tajnih družbah . . , . , poln sumov nasproti vsakomur so ga opisali. Bil ie vec kot sred- , stankoiu pa je začel trgovino - s| ^J™ škatlji. Ne kupujt« nadomestkov. ll*i'tftmfTM»ttJii je njevelik. širokopleč. skoraj trebu-šast. zdrav možak. Na mastnem vratu 11111 je tičala krepka okrogla glava, s precej azijatskim obrazom, debelimi kostmi v licu. z ne brez izjeme. On je prvi spoznal in ' obdolžil polboga Azejva izdajstva^:! — Ti si doušnik policije! — On je! dosegel, da je stranka leta 1009 u-j vedla svoje "sodno"" postopanje- , . . ... - ^v , n zr>per Azeva. Bureev je predložil koliko tatarskimi očmi. Nabrekle 1 . . seznam sedmih mladih sodrugov. Pod blagom si bile jeklene palci ce. ko se je cena ribji kosti povi- ustnice so dajale licu sirov izraz. V brutalnem mesarskem obrazu ni sledu običajnega mučeništva. abstraktnosti in zamišljenega anati-zma drugih revolucijonarnih voditeljev. Baš ta skoraj aiiimalična energija je utemeljila prevlado A-zeva v krogih socijalnih rcvoluci-jonarjev. katere je Azev izrezir n»*P™ti ču predmetov. Ali veste, da so se ei- tovno prosluli Azev, izdajalec rr.^' stvenim otroško - vernim sodru , - i- i u Stranka je obtožbo izprva zavra-Vedno je molčal, brez v J 1 u j j " 1 1- t- i eala. vendar so bile navedbe Bui- besede je poslusal ali preslisal ne- v - , ^ . eeva tako določne, da je nacelstvo skonene teoretične razprave. ^ieu- . . J , . . » . . , - -- moralo imenovati preiskovalno ko- da se je tekom svojega prislusnis- . .. . . .. - , , 7 --i x misijo. Naceloval ji je prosluli Bo kega posla sam okuzd s prevrat- .J... ' • . j • n ».....j-i ris Savmkov. (C'lan te komisije je nimi idejami. Policijo'je izdajal. 1-j . j ..... T i bil tudi Jan Berdo. ki je bil tudi sodrugom. 111 sodruge policiji. Iz:_M .. v ^ t pisem, ki jih je pisal neki svoji garete pojavljale, in izginjale, kaj-ti njihova kakovost ni bila prava. Helmar je pa pristna cigareta. Po-skuSajte eno, pa ste dobljeni. ke revolucije. Carska Kusija ni padla čez noe. Generacije revolucionarjev so že dolga leta podkopavale carizem in ,gom. Izprva je izdajal za denar, hkrati zaupnik policije. Končal se je sam.) Ko je ta komisija ob desetih zvečer nepričakovano stopila pred Azeva v njegovem domu in ga. naravnost obdolžila, je onemel petem morda iz prezira, nazadnje j _ pa se je ZOpet znašel, se izgovo- pa, ko je deloval na obe strani na- ril, da so sum izrekli njegovi oseb-enkrat in uprav pretirano predrz- ni sovražniki, prosil je za nekaj anes je čas — na včeraj ne morete več ra-čuniti, jutri bo pa mogoče že prekasno — da se preskrbite za bodočnost. A ko preide današnji dan, ne da bi imel kak ^ pomen za vašo bodočost, je izgubljen, čeprav ste se mogoče trudili na vso moč. ajboljši način ohraniti današnji dan za prihodnost je, da si preskrbite vložno knjižico, kjer bodo zabeleženi sadovi vašega truda. l^inako kot dneva, ki ste ga preživeli v sreči, se bodete spominjali tega dne, ker vam bo prišel prihranek prav, kadar ga bodete potrebovali. C! prejemamo denarne vloge in jih obrestujemo po 4%, mesečno obrestovanje. Vloge lahko pričnete z $1. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. RLAS XARODA. 12. API!. l!»27 MATI SKRB ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil O. P ALEKSANDER EXGEL Teden sreče. 1?-I Xadaljevanje.) oči ko; megla. Nejasno j«- videl izobilieo tujih obrazov, kr^o zrli nanj koi iz oblaka, spomnil »o je svojega govora glede šotne kulture, a s tem ni nio se nasmehnite. Nato so mu rekli, naj »<•e Marjete lira u nove, ki bi ne- — brezposelna cvetlu-arka : Lotttc koč jw>itala eelo heroina .ee bi bila . Klingsberg. tako talentirana, kakor lepa — go-j Xaj nihče ne reče.'da takih slu j spa Marjeta je bila še vedno lepa čajev ni. (1e se ne bi dogajali, bi — torej njena postava se je tresla' slučajev sploh ne bilo. In ker slu-vsa od jeze. Zasačila je namreč'«'3ji obstoje, zato obstoje 1 ucli. — svojo prodajalko, malo dražestuolzlasti pri reklamnih loterijah —! (Loti Klingsberg. ravno "pri tem. ko Tudi taki slučaji. I jo je med dvema ogromnima šop- Lepa I^ori je imela torej prijet-koma kriza litem poljubil mladi in »o izbiro med zložljivo vilo s Sesti-elegantni bankir. Mlada damica j sobami in z vsem komfortom. je bila pri tej nesramnosti nedolž-! ali pa med zneskom v gotovini 150 ua. kakor je veČina želi nedolžna milijonov avstrijskih kron. Pre- radi moške nesramnosti. To pa je brisani brat, ki je vedel, da si odi Ofenzivna pripravljenost fašizma bil prav poseben slučaj, ki ga Mar-'vil* ««* bo mogel ničesar izposodi- ob meji. jeta ne bi pričakovala ravno tu. ri- da pa se da iztistniti iz 150 mi- jt> f]„j St» j,, izvršilo na svečan Ljubka Loti je podala s svojimi lijonov že še kako malo posojilee. na^iu ume8iViije fašističnega di-nežnimi dulitečiiui prsti bankirju, ii j«* torej svetoval, naj se odlo<"-i rektorija v Ciorci. V pokrajinski šopek belili in lisastih krizantem.' z« sto in petdeset milijonov v sro-'upmvi sedijo domači goriški 'roki jih j«- kupi i bogve za koga. Zetovim. j s pod je. ki brnlo opravljali tekoče dolgo sta se šalila oba radi polju- — S tem se lahko poročiš, ali; navadne posle, vodilno in odločil-ba. Bankir ji je že mesece obljubo-i l>a laliko špekuliraš na borzi. — no besedo v vsem političnem in go-•val prvovrstni sedež v kinu ali pa: je pojasnil brat, ves v skrbeh. spodarskem pogledu v dežel i "pa po ga e o. os avil0 tako lirv0vrstilO torbico ali j — Ne bom se poročila in lic bom; bodo imeli člani fašističnega di-celo uro z zapestnico, če se sme sa-j špekulirala ua borzi. — je zanič- Pektorija. kateremu je postavljen tujih mladih gospodov. katewm mo enkrat, ,>a naj bo tudi po oče | Ijivo odvrnila lepa sestra. j ua c.elo ltaHjnn l7 sr0(lme (]ržavo tovsko. dotakniti njenih res dra-i Xckaj tednov kasneje je sedela i Franeeeo <^ecese. Pri umeščanju žestnih ust.ee s sladkim nasmeškom Kretanje parniko* • Shipping He+z 12. aprila: Martha Washington, Tret. 13. april«; , MaurelacU, Cherbourg. 14. aprila: Albert iialtln, burs. CtJprbourf, Ham- 15. aprila: Olympic, Cherbourg. 16. aprila: Stutts-rt. 11. maja: Aquiiania, Ch^rboorf. 12. maja: Hainburr, Ph»rbouri[. Ilamhtrrg; iluer,ch»-n, Cherbourg. I5renim. 14. maja: Han^ Havre. S K l" PNI IZLET 17 maja: Berenraria. Ch^rbou'f; Columbus, Cherbours, Bremen. 19. aprila: Reliance. Cherbourg. Bremen. Cherbourg, Hamburg. 20. aprila: Atiuitajiia. Cherbmirr: Geo. Wuh-Ingion, Cherbourg, ii re rat-a. 21. aprila: Sew York. 18. maja: George Bremen. Washington. Chtibourg. 1». maja: Hambure. Cherbourg. Hamburg. lepa Loti v Grand hotelu pri ™ so vršili govori, polni prOslav- ~ . .. . . t i.: ____' prav nalahko in nežno s svojim. ■ souporjudomislilo. v Grand hote Ijanja'svete Gorice", ki je obdatm] moje dame. — je rekel ne- ustnieami. Loti je bila prav dostoj-} lu-, Rjlo ^ rayno on{^a (ln(t ko okoli in okoli z bojišči, na katerih! 22. parila: Columbus, Cherbourg, Bremen. 23. aprila: l'axis. Havre; Majestic. Cherbourg. Torek. Bremen. 27. aprila: Berenpiria, Cherbourg; rrei. Harding, Cherbourg. Bremen. 28. aprila: Deuiscbl&nd, Cherbourg, Hamburg SO. aprl'a: Levin than. Cherbourg; Franc«. Havre; Itremen, Cherbourg, Bremen. 4. majj: M;tur taiilsL. Cherbourg; President Roosevt-lt, Cherbourg. Bremen. 6. maja: C i«-v«:and, Cherbourg. Hamburg-8. maja: Berlin. Cherbourg, Bremen. 7. maja: Ot> rni'if, Chrfbourj. 10. maja: 1'rea. Wllfon, Trat. SKUPNI IZI.FT1 1 21. maja: Leviathan, Cherbourg; France, Havre; L»»rl(iin;er, Bretneo. 24. maja: Maithu W;..«hincton. Trst; Rellanca, Cherbourg, Hutiburg. 25. maja: Muureiania, Cherbotirg; Prealdent hu-ding, Cherbourg, Urtisien. 36. maja: Albert i^atllin. Cherbourg, Hamburg 28. maja: Oly mptc. Cherbourg; Ht-publlc. Bra-men, Cherbourg. 31. maja: Aqimatiia. Haniburg. Chrrlioutf; Thurlngla, 4. jumja: 1'aria, Havre. 23. .junija: I'res Wilson Tr! i • - . • i i 11 x 1 *l Jt J vini glavni tlobitek reklamne lo-i Barduzzi je povdarjal, da je go- Est-ce que maunez. f Ali no^a soroore. Tudi Pavel je vstal, čeprav bi bil najrajše ostal v temnem kotičku. — Kako se pač glasi ta tuja beseda? uijše bi se informiral pri enem tujih gospodov, a bilo ga je sram'bankirjevi pisarni, nakar je bil iazkriti svojo nevednost ter napraviti svojima sestrama sramoto, nastavljen s prav čedno plačo. No, _ Xo Jn kaj- mis]i- napl.avjti -azsvetljuje glavna cesta pred na-Klsbet je odšla /. drugimi deklicami in njej bi to najrajše zaupal. jin ,<4Pa prodajalka evetlie se jei ^0yxm (]0narjem.? Vsled tega se je žalostno splazil za drugimi, a ko je videl j{i»zahvalila dobrosrčnemu, elegant-1 imi koraki in nikdar se ne bo iz- II ii-- t — X^kaj prav posebnega. — je| rubilil sle<1 ;atero na pravico naše šte- ilo in zdravje naše«*a naroda. Fa- . 1 Vizem je eentimentalna in realna konstrukcija pa tudi brza kon- 11 r» Zitvil jn>ti ter s<- skril v goščavo. Tam je bil koš»"ek divjine kot v globokem gozdu. V zmedo raz-j«' pokleknil, oprl komolca na koleno ter pričel raz- nolikih listov migljat i. To imenujejo ljudje zabavati s< Iiilc je dobro, thi to človek solznimi očmi in ga pri tem ljnbkoj' pogledala ter pustila za hip svojo 4 roko v njegovi tako. da je potem i storil.to nesramnost. Loti bi temu |ne rekla nesramnost, da ni v kri- t nkrat spoznal, a ugajati mu ni moglo. Doma je bilo seveda lepše f tie ne m trenotku stopila v proda - — Ali si hočeš kupiti kako evet-1 ičarno — I*reveč. dolgo sem stala v cvetličarni. da bi se sedaj zopet posta- WQM COV»»M> WMT SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: P A R I S — 23. aprila; 14. maja FRANCE — 30. aprila; 21. maja NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Uredno nizke cene. Zajnmfile si prostor za prvo vntnjo nnvrpa velikana "ILE de FRANCE" 2, julija; 1. avgusta. VprnSajte kat^r^eukoli poohlaSi'enega agenta ali: FRENCH LINE — — — — 19 State Street, New York mi moramo br/.o n razwntega, kdo je mogel vedeti, če so bile dekle gotove s treblje-1*. jalno gospa Marjeta lirami in po .vzročila polom. Kajti gospa ^lar-jeta je bila pred dnevi z mladim f ^trukeija. kajti korakati". vila tja, še preden doživim kaj le-, Tajnik Caccesse je povdarjal. d.i pega v življenju. i;jem . .. (V se ni spravilo šoto še premokre na kup? Doma je bilo dovolj opravka, a on >e j<> potikal m naokrog ter se spuščal v prismojene igre kot kak pajac . . . f'e bi ne bilo KIsbet . . . seveda, kaj I a ima on od nje.'.... Kot se je smehljala njemu, se je smehljala .... , i • . , , , .. . , ... . / ,luje s se vedno lepo m \sakemn m sc to posebno, kadar e prieel Leo s svoiimt neslanimi ša-l S stopetdesetimi milijoni, io njegova naloga težka. "Fašizem v obmejni pokrajini se mora prijetna noč. taka. kot se jo pre-,. fav | pardon, sedaj jih je samo še sto- j smatrati vedno mobiliziran za o devet in štirideset, torej s st ode vet' hrambo svetih interesov domovine. i,,..; ii« ... . * . .,. ,, gantno gospo. Prav neprijetno pa . lami. kako tirzuo je storil to. kakor se je vsem prilizoval! Ah. svet .„ ____„„ _____ i svoje strokovno mnenje. Prav , , . j • , . . je.'če zalotimo dva dni po tej vse- je s i; i h m hinavski so vsi, prav vsi! j < ul je klicati svoje ime s steze, a on se je še bolj stisnil v svoje, skrivališče. Tukaj je bil vsjj j na varnem pred vsako porogljivost jo. Močna soparica je vladala v ozračju in vse je kazalo, da se bliža nevihta. — Meni je prav. — si je mislil Pavel, izgubiti. Zimska rž je že pod streho. Xo. sedaj pa naprej k damama, - je vzkliknil gospod ' - To je prav mnogo, srček. Za-| kakor velemestni zabavi svojega partnerja, ko poljubu je drugo. Tako je naneslo, da je bila lepa Loti na cesti. V torbici iz želvovi- vedno ele 'n ^"'hlesetimi milijoni si pa že Fašizem v novi goriški pokrajini lahko kaj privoščiš. — izjavi brat _________ Toda kaj si hočeš privoščiti? Deklica pogleda v tenko meglico parfuma in cigaretnega dima, ki je polnila dvorano, izpije kozar- . . . . ^ eek spaustega vina in pravi: T iiie je imela plačo enega meseca, ua ......... T, .laz ne moreni ničesar' . , .... .. — Kaj naj si privoščim? N se (ustnicah pa poljub, ki ji ni bil nici„ . , ' i " , _ ,. . , ' \ so srečo! ^las. ki j.- vzel priročno obe sestri, doeim je moral on sam capljati y.i njimi. držala svoje dobro razpoloženje, i saj je v mestu še mnogo drugih : to ti ne bo zadostovalo stopetdeset milijonov, — pojasni brat. s.nob ... .. ; i - -i t i> i lcvetličarn in zlasti, če je dekle ta- _ . . , , >uieii je prtbli/al m vmes je bilo euti moške glasove. Bilo mn* . — O. da. Karel! Gre le za to. pri srcu kot da jia nameravajo obglaviti. Tn nato mu je legla pred ko c%ctm'° ona- • • kako d o 1 g o hočemo uživati to' Cez nekaj dni je prejela pismo od bankirja, v katerem se je na-j videzno obtoževal, da je kriv. ker; srečo. Seveda, kolikor mogoče dol- eo. Zunaj je postalo tiho. Le iz daljave je bilo čuti ropot a nje krož nikrv in sempatam se je oglasil pritajen smeli. Pavel je zadržal s;ipo. f.'imdalj je vztrajal v svojem skrivališču, tembolj tesno mu je bilo pri srcu. Konečno se je zdel samemu sebi ** iz^ubila službo. PUal ji je. daj __ Zato*je najbrže tudi toliko kf.t šolski poba. ki s,- je .kril pred kaznijo svojega učitelja.' Vonj »e more boljSe oprati te svoje kriv-jnesregnih Ti štedijo pri sre-»astlin je postajal ostrejši in mučneŠi in iz vlažne zemlje se je dvi-]de kakor s toui- (la l>onudl lopi|ci, da so čim mosroče bolj dolgo oblaki so se dvigali na cvetličarki malo. dražestno stano-i ! srečni. Ce pa štedimo, ne uživamo, i Kako se potuje ▼ stari kraj in nazaj v Ameriko. vanje, da ji da na razpolago svoj ^ naprimor izdam jflZ vos svo avto in tako približno. Loti mu K denav v osraih dnoh ^^ odpisala, da se mu prav lepo za- , _ AU ^ znorela, _ odvrne osmih dneh ? i motiti in nadalju- gal čuden, neprijeten duh. —Jekleno sivi « bzorju in odda leč je čul grmenje. — To imenujejo zabavo. — si je mislil Pavel. A' grmičevju je zašumelo. Težke kapljice so pričele udarjati na i sie. Takrat se je splazil z svojega skrivališča kot plašen zločinec, hvaljuje. ker sočustvuje ž njo v.^ __ y osmi Uličen smeh ga je sprejel z verande. nesreči, da pa ne trpi radi stano-j Lot[ Se n(i da — Tam prihaja Avgust, — je rekel pritajeno neki gospod. _|vanjske bede in da se prav radajje: Pil je v Berlinu ter videl cirkus. — in drugi so mu pritrdili. |vozi z »vtotakso, luksus. ki si ga^ __ zapravim v,.s denar v os. — Tcstita gospoda. — je vzkliknil Leo. ki je stopil na stol. —'l^o privošči iz lastnega žepa.l^ dneh potem si mor(>m ustTRJ ia nzorni dečko, imenovan Majhofer. se je na neodgovoren način od-.Razen tesra pa !masreoko lot°- riti vse, o čemur je kdaj kaka pro-j icgnil pravoreku naše družbe. Ker jc videl v svojem bistrem občut i"-'0- ki Prir(idila velika trgo- dajalka v kaki ovetličarni sanjala.; kit vnaprej, da bo zbral največ korbic na svojo nevredno glavo .. J vina Blufer Co. pred kratkim v Kupim si na primPr za petdesiet se je v skrajno zavržni.strahopetnosti ... »reklamne svrhe. Eno ji bo že po-jmilijonov toalot> ki mi bodo zado_: — Xe vera, zakaj sme smatrata za tako slabega. — je rekel Pa-lmapral°: ali nebo- ah lotenja',stovale za osem dni. nato si kupim! vel vžaloščen. tmogoče pa bo oboje naklonjenof nefeaj nakUa z denarjenu ki mi Odgovoril mu je nov. velikanski smeh. jdražestni deklici. 'ostane, pa se popeljem v Xizzo in — Predlagam, da se mu kot kazen za njegov zločin prizna noč-l Xa to pisino bankir ni vef °a ,Monte Carlo in si privoščim takoj no čepico in da se sestavi v ta namen sodni dvor. |govoril. 'življenje vsaj enkrat v polni meri.! Kdor J« namenjen potovati v atari kraj, je potrebo«, da Je poo-Can o potnih Ustih, prtljagi in drn gib atvareh. Valed naSe dolgoletna tskufinje Tam ml nmoremo datJ najboljAa pojasnila In prltwroCamo. ▼•dno le prvorratna brxoparnlkau Tudi nedriavljanl uouiefo potovati v atari kraj. toda preakrbetl al morajo dovoljenja all permit ta Waablngtona. boil tal n eno leto ali I meaecev ln se mora delati pro-In Jo vsaj en meaec pred odpotora-nJem ln to naravnost v Washington. D. C. BA geaeralega naaalaft* j bega komisarja. Glasom odredba, ki Je stopila v t veljavo SI. JaliJa, 192C ae nikomur več ne pofllje permit po poŠti, am- ' pak ga mora Iti laka ti vaak poaflaa ! osebno, bodisi v najbllfnjl naaelaft- : iki urad ali pa ga dobi v New To> i kn pred od pot oranjem, kakor kedo > ▼ proinjl nproaL Kdor potnje vaa brca dovoljenja, potnje na svoja laatao odgovornost. jc vedno jiripravljen, da vse žrtvuje za veličino Italije". Sledile so povorke. člani direk-torija z Darduzijem in prefektom so šli v Redipljo na vojaško po-1 kopališče, potem pa so se peljali do kote 144 na Krasu, kjer je bil Duee v vojni "težko ranjen". Z zgodovino Gradišča ob Soči ! jse.bavijo po fašistovskem glasilu '"II Popolo di Trieste". Neki Mo-j setig je v svojem članku zatrdil,' da ni nobenega dvoma, da je kra-] jevno ime Gradišče ((iradiška ■ i pristno slovensko. Za njim se je oglasil Kttore Pat una, kateremiii i Mosettigeva trditev ni prav všeč.; j Pravi, da je treba pogledati še v I arhive v Benetkah. Tam pa bodo dobili najbrže dokumente, na podlagi katerih bo proglašena "Gra-1 disea" za krajevno ime čisto italijanskega izvora. Majnice (Gmaj-) j niča). Gradišče, Ruda, Fara. ^ 11 esse (V lesn>. Topoljan. Turjak s itd. so naša slovenska krajevna j ! imena v sedanji Furl a ni j i. Fašistični "zgodovinarji jih ne prizna vaja, ker po njihovi razbo-j riti pameti je še Ljubljana itali-| • jansko ime. I najcemejša VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH^ [DIREKTNA POTOVANJA Kratka ieleiniika voinja do doma po zmerni c«nl. Odpluti« proti Trstu ln Dubrovniku: MARTHA WASHINGTON 12. APRILA — 2* MAJA PRESIDENTE WILSON 10. MAJA — 23. JUNIJA | Vprašajte za cene ln proetore v bližnji acenturl. I ELPS BROS.. 2 Wast St , N-Y. ALI i mate že Sloven&ko-Atneri-kanski koledar? — .V a r o č : I fl en iztis še danes! — Prosim vas, sam bom vzel čepico, — je odvrnil Pavel, ves razdražen. Njemu je bilo sedaj treba le odpreti usta, da vzbudi novo vesel ost. Slovesno je bil kronah s čepico. Ki je mislil, videč, kako so vsi pokali od smeha. Le se-itri se nista smejali, pač pa zrli v tla. rdeči od sramu. KIsbet ga je gledala v zadregi, kot da ga hoee prositi oopn- fcčanja. — Avgust. — se je zopet, pritajeno glasilo iz vrst gospodov. Kmalu nato pa jc izbruhnila nevihta — Vse je pohitelo v hišo. Mlade idame so preblcdele. kajti večina njih se je bala grmenja in eria se*je ceh> onesvestila. .. > It. " , ^Nekega opoldne, ko je tvrdka Blufer Co.. z velikim tantamom pri Zares moram biti smešen. — redila žrebanje svoje loterije, je bila izžrebana srečka s številko — 278.345 r. glavnim dobitkom. Ta prlavni dobitek je bila zložljiva vila * šestimi sobami in z vsem komfortom, konstruirana po novem sistemu in ki se je dala postaviti povsod, kajti tvrdka Blufer Co., je prodajala tudi zložljive hiše. Glavni dobitek, tako je bilo v lo- (Dalje prihodnjič.) (Dalje prihodnjič.) Afjifirn jte za "Glas Xaroda", največji slovenski dnevnik v Ameriki. POZOR ROJAKI! VODNIKOVA DRUŽBA nam jo poslala še 25 zbirk svojih knjig, ki jih lahko n^iroče rojaki po $1.">0 zbirka. To so štiri knjige — dva romana in dve knjigi poučne vsebine. "Glas Naroda", terijskem načrtu, se na željo do- 82 Cortlandt St., New York City. Kako dobiti svojce is ADVERTISE in GLAS XARODA Prav vsakdo- kdor kaj i$če; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda** Kdor Ml dobiti sorodnika alt evojee la starega kraja* naj «n prej pile aa pojasnila. Is Jagoala-vije ho^prlpnsAenlh t tem leta 670 priseljencev, toda polovica te kvoto J« določena aa amerldke državljane. ki tele dobiti aem -tarlfle la otroka od 18. do 21. leta la pa aa poljedelske delavca. AnerisM diavljsnl pa asmorsj« dobiti kd fe^ la otroka do IS 1» da M bill ftetl ▼ kvoto, popa Ja delati proftnjo v Wuh- kaki karat. FRANK SAKS.ER STATE BANK IS COKTLANDT ST, MKW TOH POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9, $25.— S strešico za slovenske črke č, š, ž $30.— OLH^ER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : New York, f NT. %