Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostoipna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 78 Sreda. 2. oktobra 1935 Leto X Četrta republika v Franciji? Prejšnji teden se je vršil kongres zedinjenja doslej ločenih razrednih strokovnih organizacij v Franciji. Do novega leta se bo izvedla popolna organizacijska združitev. S tem se je delavska fronta spet znatno okrepila in povzročila razumljivo razburjenje v vrstah nazadnjaškega meščanstva in fašistov. To zedinjenje je pospešilo razvoj, v znamenju katerega potekajo važni dogodki v Franciji že od lanskega leta. V Franciji, tej klasični in stabilni državi zapadno-evropske demokracije so se predlansko leto začele ustanavljati fašistovske legije. Stara meščanska parlamentarca kakor Doumergue in Tardieu sta postala nasprotnika parlamentarizma. V vsej meščanski demokraciji se je pričelo hudo vrenje. Mnogi radikali, ki so še pred dvema letoma odklanjali finan-čno-poltične zahteve socialistov, so postali pod silo razvoja pristaši načrtnega gospodarstva in smelih reform. Nekdaj demokraciji sovražni komunisti so začeli braniti demokracijo. Na desnici se vrši veliko politično pregrupiranje, na levici se pa vedno bolj zbirajo moči v znamenju ljudske fronte. Nove politične metode se porabljajo, dalekosežne reforme se pretehtavajo. Konservativno obeležje dosedanje francoske politike se izgublja, Ali pomeni vse to razvoj v četrto republiko? Iz meščanske demokracije v novo, višjo, ljudsko demokracijo? Politični boji v sedanji tretji francoski republiki so se doslej razvijali v znamenju boja in menjanja napredno-meščanskih in konserva-tivno-meščanskih struj in vlad. Ta turnus gre zdaj h kraju. Na desnici so se zelo ojačile protiparlamentarne in protidemokratične struje, na levici se pa razpravlja o demokratičnem socializmu, toda ne več teoretično kot doslej, temveč popolnoma praktično, kot o bližnji uresničljivosti. Na levici stoji danes ne samo ta-kozvana delavska fronta, temveč ljudska fronta, tabor, v katerem so se združili socialisti, komunisti, levi radikali in vse napredne demokratične skupine. Kako je moglo priti do tako široke ljudske fronte? Ta genialna politična tvorba je mogla nastati le po 150 letih revolucionarne zgodovine Francije, po preizkušnjah in utrjenju meščanske demokracije v štirih revolucijah, po tradiciji republikanske demokracije, ki je proglasila geslo: Nasprotnika na levici ni! Pod to tradicijo so danes francoski demokrati pripravljeni sodelovati tudi s komunisti, odkar so se ti odpovedali svoji prejšnji taktiki. Vsi pravijo, da bo ta ljudska fronta pri prihodnjih volitvah zmagala. Ali bo tudi zavladala? Poznavalci razmer pravijo, da se francoski fašisti ne morejo meriti z ljudsko fronto. Nijen najresnejši nasprotnik je finančni kapital, ki regulira francoski bank in ki je s svojimi mahinacijami preprečil že marsikateri dober na-^en francoske levice. In o tem vprašanju prav konkretno razglabljajo voditelji francoske ljudske fronte. Rta n j 21 rudarjev mrtvih Ustanovitev Ljotičeve politične stranke, ki je ipod imenom »Jugoslovanski narodni pokret — zbor« skušal presaditi fašizem na naša tla, je ministrski svet prepovedal. 1. Kukec Peter iz Zagorja ob Savi, 2. Oblak Jakob s Tolstega Vrha pri Laškem. 3. Grošelj Ivan iz Št, Lamberta pri Litiji. 4. Zidarič Karel iz Mirne na Dolenjskem. 5. Bračič Anton iz Velike Vuzenice pri Ptuju. 6. Prašnikar Franc z Vač pri Litiji. 7. Žabov Mato. 8. Kocur Mato, 9. Jonovič Janko. 10- Krstič Radomir. 11. Stankovič Milorad. 12. Gundelj Andrija. 13. Marjanovič Antonij. 14. Despotovič Milija. 15. Milajkovič Vitomir, Imena ostalih šest v bolnici umrlih nam niso znana, * Podrobnosti © strašni rudarski nesreči Premogovnik Rtanj v Srbiji je največji premogovnik v državi. Lastnik premogovnika je Adolf Minch. Premogovnik se nahaja v podnožju hriba Rtanj v višini 800 metrov nad morjem. Nesreča se je pripetila dne 27. m. m. pred četrto uro zjutraj, to je zamenjavo šihta. Premogovnik je bil šele pred štirinajstimi dnevi oblastveno pregledan. Uradna poročila trdijo, da je nesreča vpliv višje sile. Metan je udrl v rov in se vnel ter nedvomno eksplodiral po pripovedovanjih delavcev, ki so bili nenadoma nekam treščeni, ne da bi vedeli zakaj. Žrtve so večinoma ožgane in zastrupljene. Nesreča se je pripetila v okoli 1100 metrov dolgem rovu. Smrtno se je ponesrečilo takoj 12 rudarjev, pozneje jih je umrlo ie 9, Ranjenih pa je bilo 24. Med poškodovanci sta med hujšimi ranjenci Valentin Kalnik iz Loke pri Celju in Simon Rajšek iz Konjic. Manj poškodovan je rudar Grm. V soboto so smrtne žrtve pokopali ob pretresljivih prizorih. Ljubljanska Delavska zbornica je spričo nesreče razobesila žalno zastavo. Delavstvo zahteva točno preiskavo, da se dožene pravi vzrok strašne nesreče. Doslej izdana poročila, ki zanikajo vsakršno krivdo rudni- ške uprave, izvirajo od nje same. Ako bo preiskava ugotovila tudi samo najmanjšo krivdo, smo za najstrožje kaznovanje vseh odgovornih faktorjev, v svarilen vzgled vsem, ki se lahkomiselno igrajo z življenjem delavstva in poleg bogate. Rtanjske rudarske naselbine so zavite v globoko žalost. Izmed ponesrečenih rudarjev je več družinskih očetov, ki so legli v prerani grob, svoje družine pa zapustili v bedi in pomanjkanju. Večji del žrtev so pokopali že v sredo ob ogromni udeležbi prebivalstva od blizu in daleč. Mrtvaški sprevod se je vil skozi Boljevac dve uri. Toda že morajo kopati nove grobove, da polože vanje nove žrtve, ki umirajo v bolnici na posledicah plinskega zastrupljenja. Prvotno š6tevilo smrtnih žrtev se je med tem že zvišalo od 12 na 21. Ostali, ki se nahajajo še v bolnici, gre za devet rudarjev, bodo, ako ostanejo pri življenju, stoodstotni invalidi. * Na licu mesta preiskuje nesrečo posebna komisija, v kateri je zastopan tudi delegat beograjske delavske zbornice s. Veličkovič. Na podlagi zaslišanj rudarjev, ki so preživeli katastrofo, je verjetna domneva, da je nesreča nastala vsled prodora plina iz' rova, kjer so lansko leto radi požara morali ustaviti delo. Pred solidarnostno akcijo rudarjev v Sloveniji Zmanjšanje dobave premoga za 5000 ton Iz Beograda poročajo, da je vprašanje dodelitve dobav premoga definitivno rešeno. Prometno ministrstvo je odločilo, da ostane v veljavi prvotni sklep z dne 29, julija t, 1,, in se bo vsled tega zmanjšala dobava premoga iz rudnikov v Sloveniji za okroglo 5000 ton. Posledica tega bo ustavitev obratov v Velenju in v Črnomlju, v ostalih revirjih pa bo vsled omejitve produkcije s 1, novembrom postalo akutno vprašanje nadaljnih redukcij rudarskega staleža, V celoti se je znižala količina dobavljenega premoga iz rudnikov v Sloveniji državnim železnicam v teku let od okroglo 9500 na 3800 ton in je samo vsled te redukcije naročil postalo 2850 rudarjev brezposelnih. Vest o končni rešitvi vprašanza dodelitve dobav premoga je vzbudila v revirjih zaprepaščenje. Že vzpostavljeni akcijski odbor pripravlja veliko solidarnostno akcijo rudarjev. Za uvedbo starostnega zavarovanja Kriza v socialnem zavarovanju Manjši Okrožni uradi se ukinejo V Beogradu se je vršila konferenca zdravnikov SUZOR-a, ki ji je prisostvoval tudi predsednik g. Hara-mina in glavni ravnatelj Glaser, ki je podal poročilo o finančnem stanju bolniškega zavarovanja. Število članov zavarovanja se je od leta 1930 do leta 1933 zmanjšalo za 110.000 (631.C00 : 520.000). V junija tega leta jih je bilo zopet 585.000. Zavarovane mezde so se pa od leta 1930 znižale od povprečnih 26.56 dinarjev na 21.56 dinarjev v letošnjem letu. To pomeni znižanje zavarovalnih prispfevkov dnevno na 210.000 dinarjev, ali celih 30 milijonov letno. Ker tudi delodajalci vedno bolj neredno plačujejo se ima SUZOR boriti z velikimi težkočami in znaša primanjkljaj v samem polletju letošnjega leta 7 in pol milijona, ki se mora izravnati s posojili iz nezgodnega zavarovanja. Skupni dohodek je znašal lansko leto komaj 259 milijonov (v letu 1930 preko 300 milijonov). Od tega so prejeli zavarovanci nazaj v obliki denarnih in naturalnih podpor 199 milijonov (75%) ali za 11;700.000 več kakor v letu 1933. Upravni stroški (plače nameščencem, zdravnikom, režija itd.) so znašali lani 43,919.144 dinarjev, ali za 800.000 manj kakor v letu 1933. Edini izhod iz te krize bi bila izvedba starostnega in one-moglostnega zavarovanja. Sprejeti so bili sklepi o znižanju upravnih stroškov, o ukinitvi Okrožnih uradov z manj ko 20.000 zavarovanci in o čim strožji štednji. Pet milijonov nezaposlenih v Nemčiji priznava državni gospodarski minister dr. Schacht. Na nemškem nacističnem kongresu za propagando so povedali, da je nemški fašizem znižal nezaposlenost v Nemčiji od 6 na 1 in tričetrt milijona. Uradni organ dr. Schachta, ministra za državno gospodarstvo »Deutsche Wirtschaftszeitung« (8. avgusta t. 1. na 32. strani) popolnoma trezno pove, da je znašalo »število vidno in nevidno nezaposlenih v Nemčiji konec junija 1935 le 4.4 milijone.« Okoli 700.000 navidez zaposlenih (zasilna dela, kmetiški, cestni, obveznosluž-beni delavci) v tem številu niso všteti, ker pri teh itežkih delih nič ne zaslužijo. V juniju mesecu so vpoklicali mnogo nezaposlenih v vojsko, obenem je največja zaposlenost v poljedelstvu — kljub temu presega število nezaposlenih pet milijonov. ♦ Taka je resnica, ki jo moramo povedati, ker je slovensko časopisje (tudi klerikalno) menda iz propagandističnega namena širilo neresnične podatke, ki so bili podani v propagandistične namene. Klerikalci na čelu reakcije. Švicarski klerikalci so predlagali vsem meščanskim skupinam, naj bi pri prihodnjih volitvah nastopili s skupno Isto proti socialdemokratom, ker se sicer boje, da bodo zmagali socialisti, katerim se danes poleg delavcev in uradnikov pridružujejo tudi kmetje. Preosnova bednostnega fonda Je potrebna Da bo služil tistemu, kateremu je bil namenjen. Davčni viri so v današnji dobi predvsem indirektni da/vki, ki soraz-. merno najbolj obremenjujejo delovne sloje. Živimo pač v taki dobi, ki potrebuje temeljite revizije v socialnem duhu in ki nedvomno pride. Posebno mesto med novimi davki bi lahko zavzemal bednostni sklad v Dravski banovini in slični socialni davki. Temu davku se ob njegovi vpeljavi industrijski in obrtni delavci in nameščenci niso upirali, ker so si mislili: Kakor predstavlja nov davek tudi za mnoge težko obremenitev, položaj nezaposlenih sodelavcev, katerim naj bi se s tem davkom pomagalo, pa je še težji. Mimo njihove usode pa je še zaposlenim moralno nemogoče iti. V eni ali drugi obliki jim je treba nuditi pomoč. Pri upravljanju tega foda pa so napravili tudi ta davek med delavstvom enako nepopularen, kakor vse druge davščine. Danes delavci Dravske banovine v tem davku ne vidijo več socialne dajatve, temveč enako krivičen davek, kakor so vsi davki zadnjih let. Kako je do tega prišlo? Donos davka se uporablja za le-čenje vseh socialnih ran v banovini in v korist vsem slojem prebivalstva. Obdavčuje pa se majhen del donosov narodnega gospodarstva in to še oni, ki je relativno najšibkejši. Donos tega davka se uporablja v veliki meri za zasilna dela. Mezde pri teh zasilnih delih so v skladu z odgovarjajočim državnim zakonom tako določene, da so postali ti fondi sredstvo za zbijanje mezd in slabšanje socialnega položaja delavstva. To je mogoče le zato, ker se ne posvečuje pri nas nikaka pažnja načelu, da se stiska brezposelnih ne sme izrabljati za okoriščanje kogarkoli, temveč stoje menda tudi naša zakonodaja in naši javni faktorji na stališču, da je to dopustno, ker bi bili brezposelni drugače še teh nenormalnih mezd ne dobili. Socialni fondi, kakor je bednostni fond, bi mogli ostati. Morajo pa se bremena in dajatve med posamezne sloje prebivalstva vse drugače porazdeliti in pritegniti k sodelovanju vse prebivalstvo, ne pa samo majhen del prebivalstva. Ce se fonda ne da tako razširiti, ga je treba ukiniti ali pa preodkazati ves njegov donos javni borzi dela in glavni bratovski skladnici, ker so iz teh vrst davkoplačevalci v ta fond in interesenti, ki potrebujejo zaposlitev ali denarno pomoč. Med okoli 50.000 pridobitno sposobnimi prebivalci Dravske banovine prispeva za ta fond le okoli 30.000 delavcev in največ 10.000 delodajalcev. Neobremenjen ostane torej ogromni del pridobitnih slojev, dočim je obremenjen majhni del prebivalstva, ki ima le okoli 20% vseh donosov v banovini v svrho reševanja splošnih socialnih problemov v banovini. Davek torej obremenjuje majhen del prebivalstva, le petino vseh donosov ter se ne porablja v glavnem za one, ki prispevajo. Da se ta neenakomerna obremenitev in porazdelitev stavi na pravično bazo, je treba zakon revidirati ali pa1 ukiniti, če ni drugega izhoda. Uspehi socialdemokraftiine vlade v boju proti brezposelnosti K zaključku tretjega leta social-nodemokratične vlade na Švedskem je podal minister za socialno politiko Gustav Moller pregledno poročilo o celotnem boju vlade z brezposelnostjo. Ob nastopu socialdemokratične vlade je bila na Švedskem največja brezposelnost, kar je pomni ta država. Bilo je 172.000 brezposelnih. Danes pa je brezposelnih komaj 13 tisoč ljudi! To pomeni gotovo največji uspeh pravilne gospodarske politike socialdemokratične stranke. Nobena druga država se ne more ponašati danes s tako nizko številko brezposelnih in s takim procvi-tom gospodarstva. Kljub temu je Mollner izjavil, da še ni zadovoljen z rezultatom:, ker hoče doseči, da ne bo niti en Šved brez zaslužka. Primerjajte s temi delom politiko raznih fašistovskih in reakcionarnih vlad, pa boste videli, katera politika je za ljudstvo prava! Beograjska občina krši socialno zakonodajo Občinski delavci v Beogradu delajo po 15 ur dnevno Tako je bilo uotovljeno na shodu občinskih delavcev v beograjski delavski zbornici. Delavci zahtevajo ob istih plačah zakoniti osemurni delav-® nik. Prometno osobje, tramvajci in šoferji, delajo po 12 ur za plačo 35 do 40 dinarjev, čistilci vozov in pomožni delavci pa po 15 ur za 20 Din devne plače. Svojčas so že imeli osemurnik, ker se pa niso brigali za svoje organizacije, so ga sčasom izgubili. Občinska uprava izjavlja, da pristane na osemurnik, da pa bi v tem slučaju znažala plače na polovico, t. j. na 20 oziroma 10 Din dnevno. Na kaj takega delavci seveda ne morejo pristati. V tem gibanju skušajo posredovati Delavska zbornica in Inšpekcija dela. Značilno je vsekakor, da v prestolnici, na katero se zgleduje vsa država in kjer je center socijalne zakonodaje, javna uprava sama na tak način krši socijalno zakonodajo. Doma in po sveta V ogledalu Radikalske težave. Kakor poročajo beograjske »Radničke Novine« (št. 38.) je naletelo organiziranje radikalske zajednice v Srbiji na velike težave, ker so radikali razdeljeni na mnogo struj skozi vsa zadnja leta. Vsaka struja v posameznih krajih si prizadeva dobiti od g. Ace Stanojeviča potrdilo, da je ona upravičena voditi radikalsko organizacijo. To potegovanje različnih kandidatov za radikalski monopol je podobno znani konkurenci desettisočev kandidatov, ki so hoteli dobiti dobra mesta na Jevtičevi listi. Motni odnošaji v takozvani »združeni opoziciji« se vedno bolj zapletajo. Demokrati okrog Davidoviča in zemljoradniki J. Jovanoviča so si najbližji. Maček molči kot v grobu. Dragoljub Jovanovič seje razdor med vsemi srbskimi opozicionalnimi skupinami. Vilder se je iz Zagreba prišel tajno pogajat z Aco Stanojevičem. Ta del opozicije hoče torej skleniti neki kompromis z radikali, ker mu je le za oblast. V Bosanskem Pe-trovcu je imel zborovanje član vodstva »seljačkega pokreta« dr. Milan Gavrilovič. Po zborovanju so v obhodu po mestu peli pesem: »Marši-rala kralja Petra garda«. Potrebno je, da bi se čim prej izdali obetani politični zakoni, da bi se mogla osnovati »Socialistična zveza delovnega ljudstva«, ki bi zbrala delovne sloje pod svojim jasnim programom in se uveljavila proti breznačelnosti raznih meščanskih in nacionalističnih skupin. Smrtna nezgoda dveh športnikov. Pri motorni dirki v Ljubljani se je smrtno ponesrečil znani športnik Stane Seunig. — Skoraj istočasno pa je padel raz kolesa zobotehnik Ivan Novak in pri padcu zadobil tako hude poškodbe, da je kmalu nato v bolnici umrl. Stare šarže v sovjetski vojski bodo zopet uvedene od poročnikov vse gori do generalov in pri mornarici od kadetov do admiralov. Najvišji zapo-vednik se bo imenoval maršal. Tudi v stavbarstvu se vračajo v Sovjetski Rusiji zopet k staremu klasicizmu, k grškim in rimskim oblikam. Konstruktivističnih stavb se gradi vedno manj. Predvojni arhitekti zopet pridobivajo na ugledu. Sploh v vsem sovjetskem življenju se opaža vračanje k staremu. Gandhi o spolnem vprašanju. Gandhi ,ie mnenja, da spolno življenje škoduje duševnemu delu. On sam se je 1906. leta zaobljubil, da ne bo več spolno občeval. Gandhi pravi: »Kdor hoče vse svoje življenje posvetiti človeštvu, ne zmore tega brez »brahamba-rije« (t. j. spolne vzdržnosti). Brahamba-rija se začenja s spolno vzdržnostjo, a konča se ne samo z njo. Kdor se drži braham-harije, tudi sanjati ne sme o čutni zadovoljitvi. Jaz sem si upal, zaobljubil semi se, da se bom vse življenje držal tega. Izpolnjevanje zaobljube mi je povzročalo hude težave. Danes lahko rečem, da se čutim popolnoma trdnega, a ni se mi še posrečilo, da bi obvladal svoje misli, kar je najvažnejše.« »Književnost« in socialisti. — »Književnost« še vedno smatra za sv oj o dolžnost, da oibrekuje socialiste in laže lo) njih. Tako si je v zadnji številki priv.oščil neki »Strašek« belgijske socialiste. iMož razodeva zelo pomanjkljivo, znanje o idejnih smernic ah Hendrika de Mana, vodilnega čiana belgijske delavske stramke. Belgijskim socialistom pa očita kot huidlodelstva razne ukrepe, za katere se .istočasno .zavzemajo francoski — komunisti! Tako se s svojim, protisocialističnim bojem smešijo šblarji sami, ki pišejo o stvareh, ki j.'h ne poznajo in ne razumejo. Narodni poslanec in človek. Beograjska »Politika« je priobčila to-le zgiaidbo: »Slučajno sem stal pred Narodno skupščino. Privozi neki ikcčijaiž in iz kočije dostojanstvena stopi narodni poslanec, ki ga dtobro poznam. Potegne .denarnico in pomoli iV.očijažu 20 Diin. »Oprostite, prosim vas, gosplod poslanec, tarifa za to progo znaša 40 Din.« »Ej. za .mene ne velja »ohena tarifa. Jaz dloločam tarilo. Vzemi, če hočeš.« Siromak kočijaž je žalostno vzel 20 Din im todšel. »Hemagoštvc marksistov«. Pod tem naslovom je objavil »Slovenec« članek, v kateremI se bridko .pritožuje nad trditvijo, ki smo jo objavili v zadnji številki našega lista, d'a je JJRiZ zveza meščanskih strank. V dokaz, .da temu ni tako, navaja, da so se nekateri ministri že .ootrudili in šli' med ljudstvom, kjer so obdržali shode. Med drugim pravd tudi to-le: »Mar ni moral ministrski predsednik Stojadino vič v Plevlju pred množico ugotoviti, da je prav on prvi mini-strslki predsednik, ki se je .potrudil v San-džak med ta bedni narod?« — Pričakovali smo od »Slovenca« več duhovitosti. S takimi trditvami nas pa seiveda ne bo mogel prepričati, da JRZ ni zveza meščanskih -.frank. Prepričal nas bo lahko le z dejanji! Teih pa doslej ni bilo! Sicer pa bomo ob priliki »Slovencu« .postregli s fakti, čeprav mu to najbrž ne bo všeč. Esperanto Po svetovnem kongresu proletarskih esperantistov XV. kongresa .proletarskih esperantistov (SAT), ki se je vršil letos avgusta v Parizu, se je udeležilo 343 so drugo v in sodruiic iz 15 držav. V (predsedstvo soi bili izvoljeni ss. Aza-rin iz Španije, Coldefy iz Francije, Erikss.on iz Švedije in Prent iz Holandske. Značilnost tega kongresa so bili številni inicijativni 'predlogi in resolucije, med njimi najvažnejše .one, ki (govore o nujni potrebi združitve iproleterslkih esp. central SAT in, IPF, Ta sklep pozdravljajo vsi pošteni delavski esperantisti, dobro vedoč, da je tudi na tem polju enoten nastop najboljša garancija za uspešen napredek našega gibanja. .Na kongresu je vladal .pravi bratski duih, da so se vsi čutili kot ena družina, prežeti čuta solidarnosti. Omembe vredna so predavanja na Delavski visoki šoli in seje raznih sekcij. Da >poleg vsega ni manjkalo razvedrila je razumljivo. Ker se je tudi en jugoslovanski esperantist udeležil kongresa, bi želeli, da bi nam le-ta o dobljenih vtisih kaj več poročal. Dodati še moramo, da se bo prihodnji kongres vršil v Menčestru (Anglija), medtem., iko je »nevtralna« zveza določila Dunaj, kamor vabi vse esperantiste sedanji režim, ki je samo v tem oziru naprednejši kot nemški, da še ni prepovedal učenja esperanta. za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. : B. Traven, Bombat Prevaja Talpa I. Knjiga 18 »Je že mogoče, o tem ničesar ne razumem,« je pripomnil mr. Shine. »Sedaj pa menažerja skrbi, kaj naj napravi. Eno izmeno je že sam delal, toda za stalno to ne gre. Če bi brzojavil družbi, bi trajalo tri do štiri dni, preden bi dobil namestnika. In če dobi sploh še človeka, kakršnega bi potreboval, je še drugo vprašanje. Kajti sposoben človek za tri tedne ne prevzema dela, ker bi utegnil s tem zamuditi drugo mesto, kjer bi delal šest mesecev. Tedaj pa sem rekel menažerju: Well\ sem rekel, ,vi ste prav človek, ki sem ga iskal, mr. Beales.« »Toda — še zmeraj ne vem, kaj imam jaz s tem opraviti,« sem rekel. »Počakajte vendar, Gale, boste že slišali. V treh, štirih dneh bo bombaž pospravljen. Kaj pa nameravate potem?« » Pega sedaj še ne vem. Najprej bom pač malo počakal, potem bom pa šel kamorkoli: proti severu ali jugu na vzhod ali zapad. Prav za prav pa nameravam v Guatemalo. Costa Riko ali v Panamo. Tam so baje našli nove petrolejske vrelce.« »Stojte!« je rekel mr. Shine. »Tudi jaz sem si mislil, da vam je vseeno; in v Guatemalo in v vse ostale dežele boste še zmeraj pravočasno prišli. Menažerju sem torej rekel: Well, sem re- kel, prav vas sem iskal. Imam trgalca, belca, belega v obraz in v prsa, fanta, ki vam navrta tudi najbolj hudičevo blato, človek mora vendar nekaj tvegati, Gale, če hoče kaj doseči. Torej, sem dejal mr. Beales poslal vam bom tega moža. Nu, kaj porečete k temu, Gale, dečko, kaj? To sem menda vendar dobro napravil. Torej stopite jutri zjutraj k Štoru, tam vam bodo povedali za pot h kampu in tam boste izvedeli tudi za vse ostalo. Ob petih popoldne boste že na petrolejskemi polju in sedete lahko takoj k obedu.« Tole, kar se obeda tiče, je bilo prav zapeljivo. »Če se vam potem delo ne posreči, izguba tudi ne bo prevelika. Za en dan vam bodo na vsak način plačali, razen tega pa boste en dan zopet jedli, kakor se človeku spodobi,« je pristavil mr. Shine. Premišljevati ni bilo tu kaj. Tu bi imel še tri ali štiri dni dela — in sicer težko in slabo plačano delo. Na potrolejskem polju je bilo treba sicer tudi dvanajst ur delati, kajti bili sta samo dve izmeni, toda delal si v senci in te sonce ni tako neusmiljeno žgalo. Razen tega si imel na razpolago stirilizirano ledeno vodo, kolikor si je le hotel piti. Predvsem pa si imel tam kakor je že mr. Shine pravilno rekel, človeka vredno kosilo — s krožnikom, nožem1, vilicami, žlico, žličko, skodelico in kozarcem na mizi, ki jo je sicer tesar precej slabo napravil, toda miza je vendarle bila in prav tako tudi klop. Ni ti bilo treba jesti iz ponve in se ti pri jedi sklanjati k zemlji z majavega zaboja, ki si na njem sedel. Prav tako ti ni bilo treba mešati kave z isto žlico, ki si z njo v ponvi pravkar pomešal masten krompir. Kruh, ki si ga jedel ni bil ožgan, pa tudi ne lepljiv kakor lepivo. Črn fižol, ki je zmeraj trd kakor kremenjak, ni bil več glavna jed. Tudi ti ni bilo treba spati brez podloge na valoviti pločevini, nego si spal v dobro prezračenih barakah, v snažni postelji, na mehki žimnici, razen tega, pa si bil pod tanko mrežo zoper moskite prav dobro spravljen. Vsak dan ti je bila na razpolago kopel, razen tega pa si imel tudi stranišče. Skoraj docela sem že pozabil, da so take stvari na sveta Romantika je lepa, zelo lepa! — če jo gledaš od daleč. Vsaj tako daleč, kakor je od udobnega sedeža v kinu pa do platna. Na platnu so junaki grmičevja in pragozda sanje deklet in pri ženah povzročijo misli na ločitev; v- resnici pa si pri jedi vrtajo po nosu in ti sedež ali pa mizo pomažejo s to ali ono rečjo. To se še da povedati. Če bi pa povedal še kaj več — niti ne vsega in ne najhujšega —, bi se pisani metulj takoj zopet izpremenil v najbolj gnusno gosenico. Toda vkljub temu: romantike je tudi na petrolejskih poljih dovolj, čeprav se ti zde na prvi pogled tako obupno prozaična in pusta kakor kak premogovnik. Treba je romantiko samo videti in jo znati najti. (Dalje prihodnjič.) IZ NAŠ Anketa za zboljšanje položaja tekstilnih delavcev -Minulo nedeljo se je vršila v dv.orani Delavske zbb-rnice v ‘Mariboru anketa, ki jo je sklicala Delavska zbornica v Ljubljani z namenom, da prouči položaj tekstilnega delavstva v Dravski banovini. Ankete so se udeležili poleg zaupnikov vseh mariborskih tekstilnih tovaren, delegati iz Kranja, Tržiča, Litije, Kočevja, Dravograda, Št, Pavla in Kamnika; dalje predstavniki s trofej Divinih forganiizacij, mariborski delegati Delavske zbornice, inšpektor dela ig. inž. Baraga, Delavska zbornica je bila zastopana po ‘predsedniku s. Sedeju, tajniku Uradniku, referentu Golmajerju, mariborsko ekspozituro pa je zastopal s. Čeh. Anketo je otvjoril in voidil predsednik Delavske zbornice s. Sedej, ki je uvodoma obrazložil ipcmen in namen te ankete ter povdaril, d -a Ibi bila skupna konferenca predstavnikov tekstilnega delavstva s predstavniki industrije, kakor je bilo to prvotni:* mišljeno, preuranjema, ker še ni zbranega dovolj gradiva. Udeleženci ankete so stoje počastili spomin žrtev ‘dela, ki jih je zahtevala grozovita rudniška nesreča v Rtnju. Nato je referiral tajnik D. Z. s. Urat-nik, ki je v daljšem zelo stvarnem' govoru, opirajoč se na statistične podatke,, ki jih je doseda-j zbrala D. Z., podal objektivno sSko stanja naše tekstilne industrije in s tem v zvezi osvetlil tudi položaj, v katerem se nahaja delavstvo te industrije, ki je nadvse bedlen in človeka nedostojen. Iz statistike mezd je razvidno, da nekatere tekstilne tjovame blačujejo delavce daleč pod ekstistemčnim minimumom, saj imamo neverjetne slučaje, da znaša plača delavke Din 7.50 na dan. Delavske mezde so Se majhen ‘del režije v tekstilni /industriji. Sam|o‘ carinska zaščita je v tej industriji donašala več kakor so pa znašale mezde, ki jih je prejelo delavstvo. Za sklenitev enotne okvirne kolektivne pogodbe, ki naj regulira neznosne razmere med delodajalci in delojemalci, bo potrebnjo kategorizirati obrate. Sindikalna alkcija naj gre predvsem za tem', da se izboljšajo mezde v onih obratih, kjer so naj-ffližje. Za neznosne razmere, ki vladajo v tej stroki ponekod, pa bi se morala zanimati tudi oblast, ki bi morala imeti predvsem več možnlosti za sankcije. Bilo- bi potrebno', da bi se še posebej /obdavčilo vse one delodajalce, ki plačujejo mezde pod eksistenčnim minimumom. Zakonita ‘določila se ne upoštevajo', delavskjo-zaščitni zakoni se ne izvajajo. Klljub grozoviti brezposelnosti se še vedno dela ‘ponekod po 10 ur na dan. Ker podatki še niso popolni, je D. Z. razposlala obratnim zaupnikom posebne vprašalne pole, ki jih naj vestno izpolnijo. Ko bo zbranega dovolj gradiva, bo- D. Z. sporazumno s strokovnimi organizacijami podvzela nadaljnje potrelbne korake. Predvsem mora postati sindikalna akcija živahna, ker le na ta način bo mogoče odpraviti te neznosne razmere 'in zboljšati nadvse bedni položaj tekstilnega delavstva. Sledil je referat tajnika Strokovne komisije v Mariboru s. Vidoviča, ki je imenom mariborskih zaupnikov tekstilne stroke predložil anketi skrbno' sestavljen osnutek okvirne pogodbe, iz katerega so razvidne zahteve in želje tekstilnega delavstva. Osnutek predvideva uvedbo temeljnih mezd, odpravo krivičnih kazni in ‘odškodnin,, uvedbo plačanih dopustov, reguliranje akordnega dela, vprašanje mezd delavcev-začetnilkov, naturalnih dajatev, izvajanje zakonitih določil itd. Referent je obrazložil posamezne točke osnutka, ki b'o- služil za nadaljnje razprave v tem vprašanju. S ‘predloženim osnutkom so se strinjali zastopniki vseh strokovnih ‘organizacij, kakor tudi obratni zaupniki in delegati. Predsednik s. Sedej je nato otvjoril debato, v katero so posegih s. Jakomin, g. Kravos, g. Rozman, dalje ‘zaupniki s. Sova iz Tržiča, s. Kerč iz Kranja, s. Vuk iz Litije, Zuipan iz Tržiča, g. Kores, Juvan in s. Petejan. Debata je ibila ves čas stvarna in na viSku, kar je pokazalo, ida so‘ si bili vsi navzoči svesti resnlasti in potrebe nujne rešitve tega perečega vprašanja. Anketa je torej v vsakem oziru lepo uspela in upamo, 'da bo znatno pripomogla, da se odpravijo razmere, ki kričijo po ureditvi. Potrebno- pa je, da se tekstilrio delavstvo zaveda, da bo treba izvojevati še mnogo bojev, za to se mora priključiti svobodni strokovni organizaciji. Previsoke najemnine bodo postale eno prvih vprašanj, ker jih ljudje z znižanimi plačami ne zmorejo-. Tu se zdaj čuti, kako škodljivo je bilo, da je svoj čas dtr. Gosar odpravil vsako stanovanjsko zaščito. Vsi najemniki bodo morali pjolkreniti skupno akcijo, če se bo hotelo kaj dbseči. Črno zastavo je izobesila Delavska zbornica radii žalovanja za ponesrečenimi rudarji v rudniku1 Rtanj. Tudi -ostala Ljubljana, ki sicer tako rada izobeša zastave, bi smela pokazati več sočutja ob tej hudi nesreči, pri kateri je našlo smrt toliko naših ‘ljudi. Novega imenovanega župana pričakuje tudi Ljubljana, saj v Mariboru je že ta stvar izvršena. Radi nesoglasij v pisanem taboru naših radikalov še ni padla odločitev. — Vprašanje je, ali ‘bo imenovan dr. Puc ali dr. Adlešič. Veliko Ljubljano pripravljajo. Na mestnem magistratu ugibajo, kako bodo izvedli vse p|otrebno za združitev okoliških občin v veliko Ljubljano. Meje same niso povsod točno določene, gre -za način pobiranja mestnih davščin dn taks, prevzem šol in učnih moči itd. Mislimo, da bo uradniški aparat kmalu premagal vse 'težave. Na trgu se pozna, da' je v Ljubljani mnjog-o državnih in samoupravnih usluž-beo- Ljubljana cev. ‘Kmečkih pridelkov po nizkih cenah je mnogo na izbiro-, kljub temu -pa kupovanje pada. Če ni denarja, je tudi najcenejše blago predrago in najpotrebnejša stvar luksus. Na prostovoljni javni dražbi se bodo 3. oktobra od' 9. ure dopoldne dalje pro-daj-ale razne premičnine iz Kollmanove ustanove, 'Prjodajalo se bo v Kollmanovem gradišču, Večna pot št. 1. Na prodaj je spalna', salonska, jedilna sobna oprava, kuhinjska oprema itd. Po prosvetnih večerih v Delavski zbornici nas sprašujejo mnogi, mnogi ljudje'. Saj so bili prosvetni večeri v -Delavski zbornici najbolj popularne prireditve skozi več let. Vsem interesentom sporočamo, da se žal ti večeri letos še nisp začela, ker še vedno ni razveljavljen razpust -»Svobode«. Strašna nesreča 24-letne delavke. Dvigalo je stisnilja glavo delavki Frančiški Podobnikovi pri Severju na Gosposvetski cesti. Dvigalo ji je natrlo lobanjo in zdrobilo- vso čeljust, da so ji izpadli vsi ‘gornji zobje. Kostanj ij-e letos zgodaj dozorel in mnogo ga je. Revni ljudje ga pridno nabirajo po vseh bližnjih gozdovih. To ibo -zadnja letošnja g-ozdna hrana za sir-omake. - Vinsko trgatev bo ‘priredila podružnica Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v soboto, 5. oktobra t. 1. v hotelu Lloyd na Sv. Petra cesti. 'Prosta zabava in ples. Trbovlje Konierenca o delovnih prilikah pri rudniku V petek, -dne 27. septembra se je vršila pri ravnateljstvu rudnika v Trbovljah konferenca o delovnih prilikah, kakor tudi v ostalih delavskih zahtevah. Na konferenci se je razpravlja],!* o 13 predloženih točkah, in sicer: 1. o neupoštevanju obrtnega zakona § 219 in 221; 2. o- odtegljajih za rudniški -konz.ilin; 3. o ureditvi zaposlenja ob dnevih, ko se praznuje, da bodoi vsi even-tuelno k delu ‘pritegnjeni rudarji enako za-pjoisleni; 4. -o upoštevanju 6-urnega dela pri ognju v jami in na slabem zraku; 5. o nevarnosti zrušenja na takozvanih »Širokih čelih« v jami; 6. o nujnosti zgradbe kopalnice na separaciji; 7. o odpravi nadur v jami; 8. o plačevanju podminimalnih mezd po posameznih obratih; 9. ja pomanjkanju' pralne in pitne vode v delavskih kolonijah; 10. o- rudniških stanovanjih in 'dograditvi že započetih delavskih stanovanj; 11. o akordnih ‘postavkah in odškodnini za razstreljivo; 12, |o nezgodah pri podjetju Dukič in drug in 13. o neplačevanju temeljnih mezd pri podjetju Dukič im diru g. Kakor je iz gornjega razvidno, se je na konferenci razpravljalo o najvažnejših zadevah, ki se ‘tičejo odnosa med delodajalcem in delojemalcem. Konferenco je vodil rudarski glavar g. Močnik, ki ae mu mora priznati popolna objktivnlost in nepristranost, tako s strani zastopnikov delodajalcev, kakor tudi zastopnikov delavstva. -Konferenci so prisostvovali vsi obrato-vodje in po dva zaupnika iz vsakega obrata. Prvotno je bila ta konferenca mišljena tako, da bi se vršila za vse rudinike skupno. Sedaj se bodo pa konference vršile za vsak obrat posebej in končno še pri generalnem ravnateljstvu v Ljubljani za nekatere skupne zadeve. 0 socialnih ‘prilikah se bo mjoralo pa še ponovno razpravljati na banski upravi v Ljubljani. Posamezni obnatovodje so se pri tej konferenci zelo trudEH, da bi dokazali, kako zeljo humano in socialno postopajo v svojem delokrogu z delavstvom, vendar ipa so se ugotovile skvari, .ki so proti zakonskim predpisom kakor tudi ‘proti dobrim socialnim prilikam. Delavski zaupnika s|o s konferenco zadovoljni, ker je vsaj deloma uspelo, da se je _ na najvidnejši način podčrtalo dejstva, ki so se poprej mnogokrat zanikala. Želimo, da se rpo ugotovitvah in oblju/bah odpravijo vsi niediostatki, kd so v škodo delavstva. Moramo pa pripomniti, da se z zapisnikom o poteku kjonferenco delavski zaupniki ne strinjajo. Strokovno gibanje Krojaške pomočnike obveščamo in svarimo, naj ne nasedajo raznim agentom, ki jih vabijo na delo v Sl. Požego. Resnica je, da se tamošnji krojaški pomočniki, ki so plačani po komadu, nahajajo v boju za izboljšanje mezd. Podprimo jih solidarno, agente pa napodimo. Osrednje društvo oblačilnih delavcev v Ljubljani. KRAJEV Maribor Novi mestni svet mariborske občine Z -odlokom banske uprave je bil te dni razpuščen -dosedanji občinski svet, mestni načelnik g. dr. Lipold in podnačelniik Rudolf Golouh sta bila razrešena, imenovana pa za načelnika g. dr. Juvan Alojzij, -odvetnik in hišni posestnik v Mariboru-, za pod načelnika pa g. -Franjo Že-hot, bivši narodni poslanec dn hišni posestnik v Mariboru. Za mestne svetnike pa- so bili imenovani: gg. industrijski: Dračar Oskar, Hutter Josip, ing. Jože Jelenc, Klančnik Ivan, Potočnik Ferdo, Ro-glič Drago, ing. Unger, Tavčer Antion; trgovci: Golež Anton, Gnil-šek Franc, Sluga Ivan, -Kovačič Ivan, Weiss Josip; obrtniki: Benedičič Anton, Hohnec Franc, Jemec Ivan-, Jan Ignac, Sojč Ivan, Sprager Alojz, Feiertag Anton, Munda Alojz; ravnatelji: Hrastelj Franc, Kovačec Janko, Pogačnik Bogdan, Ošlak Josip, Loss Josip; uradniki: Aljančič Lambert, Ozvatič Ignac, Petejan Josip, Stabej Jože, W,urzin-ger Ivan, Kotnik Anton, Remih Franc; učitelj: Grčar Viktor; advokat: dr. Fero Miler; odvet. prip. dir. Leskovar Josip; hišni posestnik: Meglič Otmar; hišnik: Kores Martin; nadrevizor: Pušenjak Vlado; zdravnik: dr. Pihlar Janko; profesorja: Prijatelj Ivan in dr. Sušnik Franc; vpokojeni višji častniki Sabothy Henrik, žarad. podpolk. v pok., Žitnik Miro, major v pok.; Velker Ivan posestnik; Veronik Franc, delovodja. Konferenca. V ipetek, dne 4. t. m. se bo vršila v dvorani v Sodni ul. 9-II. 'politična konferenca. -Na dine-vnem redu je »političen položaj v -državi«. Zaupniki preskrbite si pravočasno vabila. Razprava proti napadalcem v gostilni Achtig se ho vršiilia v petek, dne 4. t. m. c*b VillO. uha v razpravni dvorani št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča. Popravljena krivica. Pod tem naslovom je nedeljski -»Slovenec« o-bjavil to-le vest: »(Pri občinskih volitvah ‘dne 18. decembra 1927 je dobila bivša SLS 1858 glasov, socialisti 1713, S-D-S 881, Nemci 736 in radikali 234. Že sama iza sobe ije bila SLS najmočnejša stranka v Mariboru, postala je pa še močnej‘ša skupaj z radikali. Pri volitvah župana, ki so se vršile nato dne 14. januarja 1928, je -djolbil idr. Juvan 25 ‘glasov, Eržen 13 glasov, 2 glasovnici pa sta bili prazni. S tem je bil izvoljen dr. Juvan z ogromno večino za župana mesta Maribora in je bil župan do prvih -dni decembra l-eta 1931, ko je bil razrešen županskih poslov. Za župana je bil imenovan nato dr. Lipold, ki je b-il izvjaljen na listi stranke, ki je bila že takrat v Mariboru v veliki manjšini, je ipa danes v še večji manjšini. — S tem, da je imenovan spet za župana dr. Juvan, ki je prišel na to mesto z zaupanjem- mariborskega prebivalstva, je popravljena krivica in je dano -velika zadoščenje vo-lilcem Maribora. Saj je mesto izvoljenega žuipana postavil nasilni režim župana, ,ki ni mogel uživati zaupanja večine im'arib|o(rskega 'prebivalstva« — Znano je, da je »Slovenec« mo-jster v zavijanju, toda ne moremo verjeti, -d-a je s svojo tr-ditvij-o a popravljeni krivici prepričal javsno mnenje, da je v resnici popravljena krivica im zadoščeno vjolllilcem, ko so od trinajst izvoljenih delavskih zastopnikov, ostali v občinskem zastopu samo- še trije. Mi ise za taka podarjena mesta prav nič ne borimo, pač pa bi pričakovali od glasil i, ki g|o(reče propagira katoliško akcijo, nekoliko miamj zavijanja in več resnicoljubnosti. Bakljado smo imeli minulo soboto v Mariboru. Takjoi poroča »Slovenec«. Hudo-muišneži pa ‘pravijo, dal je bilo največ lju-d-i pri bakljadi, ko je šla čez Glavni trg, kjer je ogromna množica ibaš v tem času gledala vratolomne valje nekega akrobata. Mari-b)o(rski občani so torej manifestirali... Ne bo vse v redu v glavi političnega dopisnika pri mariborskem »Večerniku«, ki je te dni napisal pod ma-sllavom »Odbita marksistična ponudbah, da so se .marksisti ponudili JRZ. Odkar »Večernik« ni več vladtao glasilo, kar bi pa hotel na vsak način biti, dela prav čudne skoke. Delovanje JNS ni več mogoče zagovarjati, zato se za spremebo ogreje včasih -za pohorsko akcijo, sem pa tje škili — d-asi je že lomil kopje za fašizem — za demokracijo itd., itd. Kdo ve kakšen bo njegov konec potem, ko Celje Stavka v celjski Cinkarni konCana Stavka v cinkarni je ‘bila pretekli teden končana. Delavstvo v njej res ni doseglo izaželjenih uspeho, toda v eni zadevi je .pa' popolnoma uspelo-, Uspel je glasen prjof-est, -da se z delavstvom ne sme postopati, kakor s brezpravno rajo, temveč kot važnim faktorjem, brez katerega se ne vrte stroji in se tuidi ne izdeluje blaga. V mnogih državah je to načelo že zmagalo v eni ali drisgi obliki. In ne na škodo industrijskega obratovanja, temveč na njegovo veliko korist. Mogoče bo treba pri nas premagati še mnolgo ovir in težav, da to spoznanje končno prodre. Toda -ono bo prodrlo, ker mork prodreti, pri vseh pametnih ljudeh. Kajti dokazano je, da industrija, ki je zgrajena na samem ‘priganjaškem sistemu ni mikiotlli dobra. Pri prvi veliki preizkušnji se bo to baš na Japonskem, ki s takim sistemom prednjači, v jasni luči pokazalo. Dobra industrija s solidnimi izdelki bo morala vedno reflektirati na dobre delavce, ki se -pa le -v svobodnih razmerah porajajo. Če bi to me bilo resnica, bi vendar jet-nišmice dajale iz svojih delavnic najbolj precizne izdelke, saj imajo jetniki dovolj časa na razpolago, v resnici pa še metle izdelane v njih niso nič VTedme. Končno je resnica, da mimaijo vsi delavci v cinkarni le po 27 Din dnevne plače. Toda kolikor je takih in sličnih, se je za vsakega treba vprašati, kako naj s tako plačo živi. Če bi imeli po 27 Din dnevne plače kot brezposelno podporo, bi na koncu čdJovek rekel, da se s tem denarjem že nekako počaka boljših časov in če človek ne dela že lahko nekoliko zategne svoj pas. Če pa dela, mora pa vsaj 3 krat na dan jesti, za kar pa ta plača že ne zadostuje, ker je treba plačati tudi stanovanje in -sem in tja vendarle kupiti, če ne že obleko, pa vsaj peri- ibo obredel že vse smeri, in ne bo -mogel ostati niti lastni zvest, ker je nima. Zločinec Košanjc prijet. Mariborska policija že več mesecev zasleduje zločinsko dvojico, Košanjca in Pajmana, ki sta izvršila nič manj kot 25 vlomlov -deloma v Jugoslaviji, deloma v Avstriji in se stalno potikala v obmejnem pasui Košanjc je prišel v pondellljek, idlne 30. t. m. v Maribor. Obveščena je bila policija, ki je zločinca obko‘-li-la n a mestnem starem pokopališču. Med njim in ‘zasledovalci se je razvila prava re-volverska bitka — Košanjc ije imel -pri sebi tri revolverje- — ki se je potem- nadaljevala po mestnih ulicah. V Gregorčičevi ulici je Košanjc ranil sodarskega pomočnika Sladek a, ki mu je zastavil pot, takoj nato pa ie bil prijet. -Ranjenega so prepeljali v policijske -zapore. Lov na zločinca je v mestu vzbudili mnogo razburjenja. Košanjc je šele lansko jesen pres-edel lO-letno kazen radi umora jetniškega paznika. Narodno gledališče Torek, 1. oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi«. Otvoritvena predstava. — Sredo, 2. oktobra: iZaprto. — Četrtek, 3. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe«. Premiera. Otvoritev gledališke sezone. V torek, 1. oktobra je bila otvorjena letošnja gledališka sezona z Debevčevo dramatizacijo romana Dostojevskega »Bratje Karamazovi«. To d-elo slavnega ruskega genija, ki zavzema -v svetovni literaturi eno prvih mest, prevzema gledalca z globino svojega dogajanja. »Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, dne 6. oktobra je razpisala zagrebška podružnica izlet na »Glavico« v G. Stenjovcu. Obenem bo proslava 11-letnega obstoja Zagrebške podružnice in 30-letnega obstoja društva. Iz Maribora je odhod z nedeljskim jutranjim vlakom ob 5.15 uri do Stenjevca. Po možnosti naj se vsi člani in prijatelji udeleže te proslave. — Kdor se tega izleta ne -more udeležiti, pa gre lahko na Pohorje. Odhod ob 5.30 zjutraj do Ruš, potem čez rižo ob Lobnioi do Beigotta. Vozna cena Din 3.50. JEDILNI PRIBOR III iz chroma in rjeprosti, prvovrstne kakovosti, čudovito poceni pri M. Jlger-Jev sin, Gosposka 15 Plačilne olajšave! lo. Če je ipa še -družina, pa o mizerjii sploh govoriti ni treba. Tako' stoji torej stvar. Delavci ne moreljio zato, če v tej akciji niša dosegli onega, kar so nameravali. Mi le pribijamo, da je vse kar so hoteli doseči tako naravnb, razumljivo in -upravičeno, da mora -biti vsakemu iskreno žal, če niso povsem uspeli. — Glede 'poteka stavke je slišati med delavstvom razna mnenja, kateri ukrepi so billi dobri in kateri ne. Dočim je bilo -med stavko -nujno potre-bn)o paziti, da se niti z najmanjšimi razpravami ne kvari enotnosti -akcije, taka bo sedaj stvari le koristila, če se zaslišijo vsa razna mnenja, da' se vse dobre strani znova podčrtajia, eventualne napake pa ulgotove in za bodočnost odstranijo. O stvari bomo še spregovorili. Za enkrat naj končamlo s tem, da izrečemo delavstvu -po-polno priznanje za, njegovo vzorn-o zadržanje, ,ki je tudi v javnosti vzbujalo mnogo pohvale im simpatij. Moralni kapital, ki si ga je dellavstvla v tej akciji pridloibiio, bo lahko pri primerni taktiki s pridom uporabilo, zal zboljšanje svojega položaja. In to naj bo cilj vseh pametnih in poštenih ljudi'! Ruia Bajno električno razsvetljavo imamo v Rušah. Občani si nabavljajo žepne svetilke, ker se pri tej razsvetljavi ne vidi niti od ust db nosa. Ali res ni mogoče temu odpo-rn-oči, ko je vendar elektrarna Fala oddaljena ‘le par kilometrov od Ruš. Ali sl ie poravnal naroi-nlnoT Ako Se ne, stori tako| svojo dollnost I Kranj O enotnosti proletarijata. Pri nas krščanski socialci že 'dalj časa pravijo, da žele z marksisti »enotno delavsko fronto«. Taka »enotna fronta« naj bi ipo njihovem mnenju objela tudi »plave«, ki ,sio radi slabih pozicij zelo navdušeni za njo. »Slovenec« pravi: »Program krščanske strokovne internacionale precizno izjavlja, .da je internacionala pripravljena sodelovati z vsemi prizadetimi organizacijami na področju) pravilnih strokovnih zahtev. V b|oju za uveljavljenje pravilnih delavskih zahtev, morejo torej iti krščanski delavci z delavstvom ostalih smeri kot enakopravni činitelj.« Taka skupnost pri nas v Sloveniji že obstaja in brez dvoma bo lahko obstojala tudi v Kranju. Saj se v pravem smislu krščanske strokovne internacionale »enotna fronta« razume tako, da se skupno v podjetjih sklepajo1 kolektivne pogodbe, .Ja se skupno vršijo mezdna gibanja po obratih in eventualno skupno izvajajo konsekvence naprarn podjetnikom, ki ne pristanejo na upravičene zahteve in ki ne upoštevajo socialne zakonodaje. Razume se, da v oibraitu, kjer obstoja ena organizacija v tem oziru, enotna fronta« že obstoja. Kjer pa ,se sklepa enotna kolektivna pogodba za neke vrste industrije za celo banoviinlo ali državo, pa ne odločajo lokalni funkcionarji podružnic, ampak glavni forumi organizacij, po navodilih članstva, posredno pip funkcionarjih vseh zainteresiranih zvez, Tako oni stavlljtajloi predloge po želji večine članstva, kar je edino pravilno. — Jasno pa je, da ne more priti do take enotnosti, kakršno si želijo naši krščanski socialci. Po njihovem mnenju naj v* organizacijskem delu in v časopisih prenehamo z vsako protiagitacijo, skupna parola pa naj bo: za delavca je vseeno, pri kateri organizaciji se organizira, samio da se organizira. Pri tem bi imeli bodisi »beli« ali »plavi«, eni pri klerikalnih, drugi pri »nacionalnih« podjetnikih zaslombo (ker že iz praktičnih skušenj vemo, da podjetnikom ni vseeno, kje je njihov delavec organiziran), dočim bi bili marksisti z (obeh strani šikaniram. Glede nenapadanja v časopisih pa imajo oni še vedno ob strani glavne kanone, ki bi streljali na marksizem. V enem oziru pa s.o krščanski socialci še Jesenice Za resnico! Članek »Nezaupnica o To-paloviču«, ki sem ga napisal in je izšel v »Delavski Politiki« št. 28 in 29, omenja »22 posvetovavcev« in konča z oipiozoritvijio, »da so prejeli pred leti fašisti v Ljubljani obljubo, da se bo poskušalo delavsko gibanje na Jesenicah razlbiti«. Slednja trditev ima namen, da vse sodruget brez razlike opozori na potrebo previdnosti, kadar nastaja med nami spor glede taktike. Kakor sem že pojasnil, mi je prizadeto okolnost in samo toliko takrat povedal sodlrug, ki je očitno veroval v njeno točnost in se je zanašal tudi na to, da jo lahko dokaže. Vseeno pa je prav ta trditev razburila nekatere sodruge, in sicer tiste, ki jim je bila znana vsebina celotne obdolžitve, kakor meni ni bila, zlasti na koga je skovana in od koga izvira. Vse to pa meni ni bilo znano, in tako sem prišel v nevšečnj položaj, da so se pojavile trmaste in celo javne govorice, da sem »pisal O1 plačancih, podkupljencih in ceilb o sedem, milijonski obljubi«. Tem tožnikom, ki hočejo lob-eoem biti sodniki, povem samo to, da verjetno n’so brali mojega članka, temveč dal prisluškujejo sami nekim sumičenjem na m|oj račun. Onim sodrugom pa, ki so se v pošteni diskusiji z menoj potrudili razčistiti nesporazum, zagotovim sledeče: Kakšna je celotna obdolžitev, na koga je skjovana, da je skovana celo na tukajšne aktivne sodruge, zlasti pa, od katere strani pravzaprav izvira, vse to sem doznail šele naknadno in polagoma. Da sem bil vse to vedel takrat, bi si zelo premislil izvesti potrebno' opozo-ritev v izvršeni obliki. Vir dotične obdol-žitve je namreč po sedaj znanih podatkih oseba, ki nima samo dostopa, temveč tudi besedo na zaupnih sestankih JNSarjev. Zato jaz danes ne samo drvjoimiim, temveč sem tudi prepričan, da oibdlolžitev v taki zvezi nkna nobene opore. SodSmg, ki me je prvotno v dbbri veri informiral, se je hudto1 zmotil, akta je mislil, da je njegov vir resen dokaz. Zato naj ta zgled povzroči, da odslej preneha razvada iznašanja dokazno nepodprtih okol-nosti, katera razvada ustvarja razdor in ne-zaupnost, temelji pa 99 odstotno1 v prišepe-tavanjih iz nam nasprotnih taborov. Dr. Ivo Štempihar, Marija v Brezju pri Mariboru Zanimiva pridiga. Iz Hrastnika je prišel v Brezje nek dhhovnik pridigat o težkem položaju rudarjev. Reveži tako trpijo, pa nimajo niti cerkve, kamor bi hladili k službi božji. Za cerkvena1 opravila imajo najeto gledališko dvoranlo1, za katero plačujejo najemnino in sicer rudarji sami. Nameravajo graditi novo cerkev im ljudje mnogo daru- Ujjoliižšo po Pili 8’- v Trpinovem bazarlu na boljšem od »plavih«. Ob strani imajo tudi verske pridigarje, ki ravno zadnje čase najbrutalnejše grmijo piloti socializmu. Naj omenimo samo pridige pri Sv. Joštu v Kranju na Primorskem itd. Važno pa je to, da nam ne more biti vseeno, kje naj se organizira, kranjsko, delavstvo. Tk» pa ne radi različnih pogled|ov na verska vprašanja, ampak radi nepremostljivih nazorov glede ureditve bodoče človeške družbe. Dočim krščanski socialci hočejo samo nekoliko izboljšati mizerni pjoložaj delavcev, v kolikor je ogrožen življenjski obstoj, hoče marksizem urediti novto brezrazredno' člioveškp družbo. Če bi se držali krščanski socialci glede ureditve človeške dlrulzbe Kristusovih načel, potem smo socialisti brez izjeme vsi za njihovo »enotno 'delavsko fronto«. Delavec ne more zagovarjati privatne lastnine produkcijskih sredstev, če noče, da> se ohrani kapitalistični sistem izkoriščanja, ki ogroža eksistenco posameznikov, družin in naroda. — Toliko krščanskim socialcem (o pravem, pomenu besede — »enotne delavske fronte«. Naš cilj ni fronta, ampak enotnost delavskega razreda. — Marksist. Pogovor pri dobri kapljici. V neki gostilni sta se ob prisotntosti delavca, ,ki razume nemško, pogovarjala dva »boljša gospoda« v nemščini o svojih »kšeftih«. Eden pravi drugemu: »Dokler bodo delavci tako neumni kakor ista danes, tako dolgo bomo še detaro želi«. — Če se ta očitek neumnosti koiga tiče, potem se .predvsem kranjskega neorganiziranega tekstilnega delavstva. Prizadeto delavstvo bo »gospodom« pametno Odgovorilo s parolo': Vsi v članske vrste Splošne delavske strokovne zveze, vsi na veliki shod' dne 6. oktobra! Gaštejski klanec bedo znižali. Zadnji čas smo videli, da merijo od savskega mostu do gostilne na Laborah nlovo cesto. Pri tej ■priliki nameravajo znižati klanec in pod klancem odpraviti nevarni ovinek če,z železniško progo. Nova cesta se bo vzpenjala takoj od savskega mostu in bio čez železniško progo zgrajen viadukt. Proti Gašteju bo pa klanec podaljšan, da bo> bolj enakomerno izpeljan, Ve se pa, da od merjenja do zgraditve mine mn|og,o časa. | jejo zanjo, čeravno so slabi časi. Rudarji pa ; delajo samo 12 do, 16 dni in še tudi od tega zaslužka žrtvujejo za cerkev. Gospod je omenil, da je bila v neki cerkvi, v kateri je istotako pridligoval o brestrniških rudarjih, ki nimajo cerkve, neka stara žena, ki ni imela denarja pri rokah, da bi lahkoi takoj darovalk, zato je šla po maši domov in potem nazaj v župnišče, kjer se je opravičila, potem pa položila na mizo 100 Din. — Župnik ji je rekel, če ji ni preveč, da tolikjo daruje, ona pa je rekla: »Naj bo, saj dam za Kristusa Kralja.« -— Nek rudar, ki je bil že en mesec brez dela in ni imel denarja, je dal žepno uro, zadnje svoje imetje; rekel je: »Pa uro prodajte in denar porabite.« — Neko siromašno dekle je srečalo pridigarja na ulici in mu stisnilo 200 Din v poko. Pridigar je bil tako ginjen, da je dejal: »Kar razjokal bi se bil ob tem prizoru!« Vprašal jo je, če dekletu ni preveč, da toilliko daruje. Ona pa je rekla: Naj bo, saj darujem za Kristusa Kralja.« — V neki cerkvi je položilo revno dekle svoj prstan na kr|oižnik, svoje zadnje imetje. S temi besedami je pridigar tudi pri nas tako ganil ljudi1, da so se Jokal!. Pravil je potem še naprej: »V Mariboru smo nabirali 23.000 Din, v Celi ju 12.000 Din itd., zato bi vas prosil, da tudi od vas vsak kaj daruje, če ne veliko, pa tolikjo kolikor zmore. Kdor pa nima denarja pri sebi, pa naj ga prinese gospodu dekanu v Hoče.« Priobčujemo izvleček te (ganljive pridige, da bo javnost poučena, kako je danes, kljub krizi, mogloče dobiti denar tudi pri revežih. Kakšen je bil uspeh nabiralne akcije pri nas, ne vemo, če bi sodili po razmerah, bi rekli, da slabo, ker kmetje dolgujejo, kolarjem1, kovačem in vsem obrtnikom za izvršena dela, da ne govorimo o .dlavkih. Hrastniški rudarji b]odo menda kmalu imeli veliko cerkev. — Kako bi bilo, če bi mi na tak način začeli zbirati za naše delavske domove? Statistika strokovno nadaljevalnega šolstva in zaposlenosti obrtnega in trgovskega naraščaja v Dravski banovini Tek. št. 8 Kraji obrtno-trgov. nadaliev. šol ter zdravniški okoliši Kočevje Ribnica na Dol. Sodražica Velke Lašče Števiio učencev v šolskih letih 33/34 34/35 90 84 — 30 Vstopilo v učenje v pri OUZD do 30. 8. 1933 1934 1935 20 19 16 6 13 12 1 8 6 7 13 11 obrti in T. B. O. D. 1932-34 trgovini Skupaj 55 31 15 31 Skupaj 90 114 34 53 45 — 132 9 Konjice srez 33 30 26 34 22 1 83 Loče — — 4 10 13 27 Oplotnica — — 2 1 3 Vitanje — — 3 1 4 Skupaj 33 30 33 47 36 1 117 10 Kranj srez 158 158 60 51 38 149 Cerklje ip. Kranju — — — 4 5 9 Preddvor — 5 7 4 16 Tržič 50 45 2,1 24 17 62 Škofjaloka eksp. 54 52 24 24 12 60 Gorenjavas — — 17 13 14 44 Železniki (tečaj) — 12 2 14 3 19 Skupaj 262 267 129 137 93 359 11 Krško srez 52 45 16 8 16 40 Kostanjevica — — 18 13 12 43 Mokronog — — 44 43 17 104 Rateče 38 — 11 11 3 25 Št. Jernej na Dol. 21 22 — — — — Skupaj 111 67 89 75 48 — 212 (Dalje prihodnjič.> Nemški fašizem prevaran V fašizmu ni konsolidacije Nemški fašizem javno razglaša, da je rešil svet pred boljševizmom. S tem fašizem: ne misli samo na komunistični boljševizem, ki je osvojil Rusijo v povsem drugačnih razvojnih razmerah kakor jih imamo v Evropi danes, marveč na delavsko gibanje sploh, to je socialistično delavsko gibanje. Domala pred enim letom, to je, dne 19. avgusta 1934, je glasovalo v ljudskem glasovanju 90 odstotkov prebivalcev za Hitlerjev režim, 10 pa ne. Takrat je fašizem1 slavil svojo zmago in napovedoval veliko ideološko ofenzivo, da pride še onih deset odstotkov Nemcev, ki se nahajajo še v ofenzivi proti fašizmu. Toda Rosenheimski govor Hitlerjev, v katerem je grmel proti nasprotnikom ter priznal, da bo mogoče govoriti o končni zmagi fašizma šele po dobi petsto let, kaže, da v fašizmu ni konsolidacije, marveč se v njem vrši proces desorga-nizacijc. To potrjujejo še druga dejstva, zlasti strašno rohnenje nemškega tiska proti socialistom, komunistom, katoliškim akcijam in celo proti štalhelmovcem. Vsa ta gibanja obdolžuje fašizem boljševizma, kar je za pametne možgane velika de-magoška laž, da narodu prikrije naraščajočo splošno nezadovoljnost. Posebno ogorčenje zbujajo v fašističnih glavah govori Dimitrova in drugih nemških komunistov na kongresu kominterne v Moskvi. Za tem ogorčenjem pa tiči strah pred nezadovoljno Nemčijo, ki sicer ne more Športna rubrika Medklubske pokalne tekme v Trbovljah, V soboto, dne 21. t. m. se je vršil turnir Amaterja, Daska in Retja za pokail' inž. Milutinia Debelaka, katerega je .priborilo moštvo ,Amaterja, ki je pa priehloiden. Tekme so se odigrale v redu An moštva1 so bila disciplinirana. — V nedeljo dopoldne je igrala mladina klubov Amater, Daske in Retje za pokail g, Varga; tudli tega si je pribjarila mladina Amaterja. — V nedeljo sta se pomerila Amater : Kovinar Jesenice, Tekma je 'izpadla 5 : 0 za Amaterja. Moštvo Amaterja je igralo lepo kombinacij sktoi igro, posebno v drugem polčasu je obvladalo teren. Kovinarji so plolkalzali lepo smiselno igro, ki pa ni uspela vsledi izvrstne obrambe in dobrega vratarja, ki je sijajno branil. Po končani tekmi Amaterja in Kovinarja je predsednik Amaterja Varga pozdravil navzoča moštva Amaterja, Kovinarja, Sparte in Primorja. Predsednik Sparte, g. Priča, je pa izročil krasno zastavico v spomin na drugo gostovanje v Trbovljah. S. Dolenc je pozdravil v imenu D. N. S. P. — Takoj po tem formelnem pozdravu raznih dellegatov je sodnik g. .Jakšič zapiskal začetek itfre in moštvi sta se predstavili sodniku. Moštvu Primlarja, ki je nastopilo' v kombiniranem sestavu, se je takoj videlo, da je tehnično zelo dobro sestavljeno. Igra je valovila iz polja v .polje. Moštvo Sparte mi' bilo kompletno, ali je igralta fair in lepo. Prvi polčas 1 :1. V drugem 'polčasu je ostal rezultat ne-izpremienjen. Gbe moštvi sta se trudili in tudi pokazali lepo kombinacijsk|oi igro. Igralo *:e je res prijateljsko im po želji Amaterja, da svoji športni publiki nudi doma srečanje dlveh ,dobrih moštev. Naša športna javnost je bila prav zadovoljna z igranjem Sparte in Primorja im želi viditi še takšen, nlogomet. Poset na igrišču je bil velik, tako da Amater ne bo imel izgube. Sodnik g. Jakšič je sodil v popolno zadlovoljistvta obeh sodelujočih moštev. Tudi ostali gostje iz Jesenic im Zagreba ter Ljubljane so odšli z lepim vsti-som nad gostoljubnim, sprejemom iz Trbovelj. Vinska trgatev zvečer v Delavskem dlomu je tudi nad vse dobro uspela. Naši športniki so se v družbi Jeseničanov im Zagrebčanov zabavali v prijetnih športnih razgovorih. Ob koncu prireditve je predsednik Amaterja, Varga, pozdravil in se zahvalil vsem gostom in -obiskovalcem' splortme 'prireditve, ki so s svojim posetom pomagali delavskim športnik Oim do lepe iprireditve. povedati javno svojega mnenja, do-čim vladni tisk molči o pravih razmerah, tako, da sta Nemčija kakor tudi inozemstvo neinformirana o dejanskem položaju. Namesto ideološke vzgoje opozicije nastopa teror in krvave obs.odbe za najmanjše prestopke. Če bi bilo opozicionalno delo proti fašizmu! ponehalo, ne bi bil fašizem' po- dveh in pol letih strahovito poostril kaznovanja protifašističnega udejstvovanja. Za veleizdajo (po zakonu! o zaščiti države) prvotno ni bila določena smrtna kazen, marveč največ tri leta zapora. Sedaj pa smo prišli že tako daleč, da se izreče v vsakem procesu vsaj ena smrtna obsodba v deliktih, za katere je bila prej določena, ječa največ tri leta. Take smrtne obsodbe so bile v zadnjem, mesecu že tri. Značilno za opozicijsko gibanje v Nemčiji je, da se celo ljudje, ki so prebili po več mesecev v koncentracijskih taboriščih, ne strašijo nadaljnjega udejstvovanja, čeprav jim grozi kruto preganjanje. Po Nemčiji je torej široko razpleteno tajno protifašisltično gibanje,*ki ga oficielna Nemčija ne pozna ter stoji pred uganko. Najbolj kremenita je delavska opozicija. Če pomislimo na bivše strumne socialistične politične in strokovne organizacije delavstva pred nastopom fašizma, si potem pač ne moremo misliti drugače, kakor da je duh socialistične in strokovne organizacije ostal ter nadaljuje svoje delo v ilegalnih organizacijah in akcijah. To delovanje pa podpirajo še posebej metode duhovnega terorja in silno poslabšanje socialnega položaja nemškega delavca in nameščenca. Iz položaja in razvoja je razvidno, da nemški fašizem sedi na sodu smodnika, o katerem sam ne ve, kdaj se razpoči ter le vara javnost s tem, da je vsa Nemčija na njegovi strani. Ukrepi režima dokazujejo ravno nasprotno: da prihaja nemški fašizem v akutno krizo, kar je popolnoma naravno. Fašizem je namreč le diktatura kapitalizma, ki se celoten nahaja v krizi, ki jo je mogoče odpraviti le z revizijo družabnega in gospodarskega sistema., JESENIČANI IN OKOLIČANI! Zase In za svojce kupujte ali naročajte po meri vsakovrstna oblačila, kakor obleke, plašče, športne jopiče, hlače, perilo itd., dalje zajamčeno trpežne čevlje, v celoti ročno delo domačega delavca, po zmernih cenah v trgovini in krojaštvu GOGALA na Jesenicah. Prepričajte se o kakovosti in kupujte domače izdelke! run in sen i Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.