Posamezna Številka 10 vinarjev. siev.ise. v LjoiiiM v sredo, №. avgusta m. Leto XL1V. = Velja po pošti: = Za oelo leto napre] . , S 2B-— la en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*— V L ani na dom: Za Ci DHprej . . K 24'— za en v seo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*80 = Sobotna izdaja: = za oelo leto......K T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'— Inserati: Eaostolpna petitvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat . ... po 3D v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Poslano: Enostolpna petitvrsta po 60 vin. Izhaja vsak dan, lzv emšt nedelje in praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga vozni ređ (O —- Uredništvo je v Kopitarjevi nUol štev. 6/liI. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi ullol št. 6. — Račun poštne hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Zastaua dežele Katere zastave naj manifestirajo dinastično zvestobo? Današnja »Laibacher Zeitung«- priobčuje na uvodnem mestu: Št. 5243/Mob. Ukaz Cofer. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. Ш§, šl. 52У|Шо1)., glede rabe fuzemskih zastau pri slovesni manifestaciji dinastične nissMe, drlaune ali de« žeine pripadnosti. Na podlagi odloka gospoda ministra notranjih zadev z dne 12. avgusta 1916.1., št. 18.0501 M. I., odredim, da se smejo — s pridržkom izdaje splošnih odredb glede zastav — do nadaljnjega rabiti od tuzemskih zastav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti izključno le zastave z belo-rdečo, črno-rumeno barvo in v deželnih barvah. Kot deželne barve imajo veljati v odloku c. kr. ministrstva notranjih zadev z dne 23. septembra 1848.1., št. 27781114, zaznamovane barve „bel a-m o dr a-rdeča", ki se skladajo z deželnim grbom. Kaba takozvanih starih deželnih stanovskih barv „zlate (rumene)~modre-rdeče", katere so bile po navedenem ministrskem odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih stanov, kot deželnih barv zasebnikom ni dovoljena in je pod kaznijo ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. 1., drž. zak. št. 96, prepovedana. Razen navedenih tuzemskih zastav se smejo pri takih slovesnih prilikah kot doslej razobešati tudi zastave kranjskih mest. Uporabe ogrskih zastav in državnih zastav, ki so z monarhijo v zvezi, se ta odredba ne dotika. Ta ukaz stopi takoj v veljavo. c. kr. deželni predsednik: Henrik grof Httems s. r. Vojska i nalilo. Mresti loški napodi i višine vzHodno od Gorice Krvavo odbili. • vse posiojanKe ostale v noSih rokofi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se razglaša: Močne sovražne sile so napadle naše postojanke vzhodno od gozda pri Dolu med Lokvico in Vipavo sedemkrat, a so jih naše čete vselej popolnoma odbile. Pešpolka št, 43 in 46 sta se zopet sijajno odlikovala. Ljuto so obstreljevali s topovi višine vzhodno od Gorice, hrib Sv, Gabrijela in Sveto Goro. V odseku Sugana sta se zrušila dva sovražna napada na Civaron v našem ognju. Dunaj, 15. avgusta. Uradno se poroča: Italijani so nadaljevali svoje napade tako na bojni črti Solkan—Miren na griče vzhodno od Gorice, kakor tudi v odseku južno od Vipave do Lokvice neprenehoma z velikimi množicami, medtem ko so sosednje prostore obstreljevali z močnim topniškim ognjem. Naše čete so krvavo odbile vse navale in so — večkrat po ljutem boju moža z možem — na celi bojni črti ohranile svoje posiojanke. Vzhodno-gališki in dalmatinski domobranski pehoti kakor tudi preizkušenemu honvedskemu pešpolku št. 3 dre odličen del na uspehu včerajšnjega dne. Sovražne sunke smo odbili tudi pri Plaveh in pri Zagori, dalje na bojni črti v Dolomitih na Croda del Ancona. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. DOGODKI NA MCRJU. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se poroča: Skupina morskih leta! je ponoči od 13, na 14, t, m. metala bombe in mnogokrat zadela kolodvor Ronki, vojaške naprave in postojanke v Pieris, Vermiljanu, Selcih in v Škocijanu in na neko sovražno baterijo ob izlivu Soče. Kljub liutemu obstreljevanju so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Poveljstvo mornarice, Italijansko uradno poročilo. Rim, 12. avgusta. Uradno se poroča: Na Krasu so včeraj naše čete prodrle čez Dol in osvojile vzhodno pobočja višine 212 (Nadlogen) kakor tudi vrh Črnega hriba, kjer se je sovražnik srdito branil. Danes zjutraj so zasedle Opatjeselo, pri čemur so ugrabile sovražniku 270 ujetnikov, 3 poljske topove in veliko množino municije za srednjo in težko artiljerijo. V odseku pri Gorici se sovražnik, ki je dobil ojačenja, še vedno upira na gričih vzhodno od mesta, krit tudi po težki artiljeriji, ki je postavljena na visoki planoti Banjšica. Na ostali fronti artiljerijski boji in delovanje sovražnika na napravi utrdb. V gornji dolini Boi so osvojile naše čete novo postojanko na drugi Tofani. Zadnjo noč so sovražni letalci ponovili svoj napad na Gra-dež; bilo ni niti človeških žrtev niti škode. Dnevi vojnega požarja. (Izvirno poročilo Slovencu.) Goriško, dne 13. avgusta 1916. Boj besni dalje, topovi grme, strojne puške rožljajo, čeprav ne s tako besnostjo kot zadnje dni, Italijani se pripravljajo z mrzlično naglico na naskok na naše postojanke. In ta naskok imamo pričakovati vsak trenutek. Prepričani smo, da odbije-mo ta italijanski naval in da preženemo Italijane iz Gorice, Italijani so naskakovali včeraj z vso besnostjo naše postojanke — posebno na Dobrdobski planoti. Sv. Gabrijel in Sv. Katarina sta bila zopet vsa zavita v stebre dima. Boj besni dalje. Zopet smo ujeli veliko Italijanov. Lahko ranjeni naši in Italijani napolnjujejo ceste in se mešajo z begunci. Danes sem govoril z znanim vpok. goriškim duhovnikom Quaglio, ki je hotel še v sredo zjutraj iti maše vat v cerkev sv. Antona. Laške konjeniške patrulje, katere je srečal, so bile »kulantne« in ga niso ustavile. Infanterijska laška patrulja pa ga je ustavila in ga je preiskala. Šele ko sc je prepričala, da je duhovnik, ga je izpustila. Bežal je čez škofov vrt in dalje. Pred vrtom »Singalia« je stala italijanska straža z nasajenim bajonetom. Kazala mu je pot proli Gorici. Vendar jc srečno ušel. Ljudje pripovedujejo o italijanskih patruljah še vedno čudovite reči. Nocoj so krožili nad Vipavsko dolino zopet laški acroplani. Bomb niso metali. Topovi grme naprej. Razpoloženje našega vojaštva je izborno. Dalmatincev je komaj mogoče zadrževati, kar z bajonetom hočejo na Laha — na zakletega sovražnika. Upamo, da ni več daleč dan osvete. Prebivalstvo je postalo bolj mirno. Razburjenje prvih dni se je poleglo. Zaupanje v naše orožje je splošno. Naša reč mora zmagati, avstrijski meč mora pognati nenasilne Lahe iz našega slovenskega juga. In v našo avstrijsko in slovensko Gorico verujemo! Na Sv. Gori. Poročevalec »Reichsposte« dr. J. C. vVirth piše o Sv. Gori: Pred vratmi smo, ki vodijo v razdejanje, Teden za tednom so merile italijanske baterije vseh kalibrov na samostan na Sv. Gori, dokler ga niso izpi-emenile v pusto grobljo. Skoraj v vsaki celici tiči strel, stopnice so se podrle, vse navskriž leži tra-movje. S težavo plezamo čez razvaline in zibajoče sc lesovje, v teku premerimo dvorišče, na katero je sovražnik zastreljen, da pridemo do cerkve. S kipi okrašene odprte stopnice je razbil strel iz možnarja. Kakor na kaki nevarni planinski poti plezamo po razvalinah ntivzgor. in če bi nam naš vodnik ne povedal: »Tako, sedaj smo v cerkvi,« bi tega ne vedeli. Divja groblja in navlaka pokriva prostor; trije zvonovi so izginili, razbiti so do temelja. Šele če natančneje pogledaš, vidiš, da ni samo kamenje, kar tu leži. Tu in tam se sveti med razvalinami svečnik ali drugo oltarno okrasje, med ruševinami leži majhen, bel angel iz marmorja, ogremni kip nekega svetnika, ki je padel s svojega podstavka, sloni z glavo nizdol ob steni. Raztrgane slike, razbiti ornamenti vsepovsod. Na čuden način precej dobro ohranjeni oltar, nad katerim se vzpenja nebesni svod, pa žalostno gleda dol na dele razdejanja .,. Zunaj na malem pokopališču, pred opustošeno cerkvijo, se dviga med starimi grobovi preprost, svež lesen križ. Na njem pa ne najdeš imena kakega vojaka, kakor bi pričakoval, marveč na mali deščici je vžgano ime: »P.Franc Ambrož.« Italijani nezadovoljni radi hladnega sprejema y Gorici. Geni, 15. avgusta. »Temps priznava c nekem vojaškem članku, da ofenziva na zahodnem bojišču obupno počasi napreduje. Pariško časopisje obžaluje, ker Goriča-rti niso prisrčno sprejeli Italijanov. Echo de Pariš- in ■ Gaulois« pravita, da so osramotili italijanske oprostitelje, ker so ostali v mestu le cesarju zvesti Goričani v vohunske namene (!), prave Italijane so pa odstranili iz Gorice; Italija bo morala zalo uvesti krepke ukrepe. Italiiani v Gorici. Rim, 12. avgusta. -Agenzia Štefani" piše: Poveljstvo aktivnih čet je za ureditev upravne službe v Gorici imenovalo majorja Sestilli. Odredili so, da se brezplačno razdelijo živila prebivalcem Gorice, katerih je okoli 8000. Včeraj so vojaške oblasti otvorile trgovine z živili. Povsod razobe-šajo trikolore. : Grazer Tagespost« poroča: V Gorici je ostalo, kakor trdi turinska ^Stampa^, okolu 9000 prebivalcev, večinoma revni ljudje. Zadnje dni so strašne ure preživeli v kleteh. Mnoge so zadek granate ali so bili pa podsuti od rušečih se hiš. Strašni boj pri Soči. London, 14. avgusta. (K. u.) Lord North-cliff je brzojavil z bojne črte ob Soči: Angleži si niti predstavljati ne morejo, kako strašen je bil boj na italijanski bojni črti. Občinstvu bi se odprle oči, če bi bilo le dovoljeno poročati o številu ranjencev, ki so jih prepeljali vozovi angleškega Rdečega križa. Lugano, 14. avgusta. Italijanski listi prenapolnjujejo posmrtnice vojakov, ki so padli pri Gorici. Samo milanski listi so v petek objavili 394 posmrtnic. Še nekaj o sodbi lorda Northchiiiea glede na soško bojno črto. Haag, 14. avgusta. Glede na svoje vtise pri Soči je pisal lord Northcliffe: Italijansko armado so večkrat smatrali za armado diletantov, a kakor je angleška armada začetkom vojske le malo napravila, je tudi Italija potrebovala časa, da je mogla razviti svoje moči. Ne sme se tudi podcenjevati avstrijska obramba. Avstrijske postojanke so izklesane s takim orodjem, s kakršnim so zgradili predora Št, Gothard in Simplon. Postojanke strelcev so zavarovanj s prstom debelimi ploščami, ki so utrjene v skale. Avstrijske čete delajo ponoči in po dnevi z dinamitom na podzemeljskih bivališčih. Zaloge streliva, s katerimi razpolagajo Avstrijci, so neizmerne; tudi preskrbovani so avstrijski vojaki bogato. Štirikrat na dan dobe hrano. Italijan-skaiibojna črta more le počasi napredovati, >oii Letalni napadi na Benetke. Lugano, 15. avgusta. Italijanska vlada fe izjavila, da so iz cerkve Santa Marija Formosa v Benetkah, katero so jo napadli c. in kr. letalci, že zdavno odpeljali na varno vse umetnine. Potop italijanske bojne ladje »Leonardo da Vinci« se potrjuje, Baselj, 14. avgusta. Potop vojne ladje »Leonardo da Vinci« se potrjuje; zletela je, tako se zanesljivo poroča, na odprtem morju zrak, ko se je vračala v Tarent, Rešiii so le nekaj mož. Italijanski minister nezadovoljen z laško saniteto. Lugano, 14. avgusta. Minister Bianchi, ki je nadzoroval italijanske sanitetne naprave, je izjavil v listu Giornale d Italia«, da se je saniteta sicer izboljšala, a da še vedno primanjkuje kirurgov in da so zdravniki slabo razdeljeni, kar se posebno pozna na obvezovališčih prve črte. Kie iščimo barbarov? Lugano, 14. avgusta. (K. u.) V Pegli na ligurski rivieri so laški domoljubi dali duška svojemu navdušenju nad padcem Gorice s tem, da so napadli neko gostilno, v kateri je pred 30 leti stanoval nemški cesar Friderik III., kjer so zato vzidali spominsko ploščo iz marmorja. Ploščo so domoljubi« razbili, razbili okna gostilne in vse pohištvov, Giolitti govoril, Lugano, 15. avgusta. V včerajšnji seji ob otvoritvi provincialnega sveta v Cuneo je govori! tudi nekdanji ministrski predsednik Giolitti; njegov govor so napeto pričakovali. Giolitti je uvodoma opozarjal na svoja izvajanja 5. julija 1915, ko je opozarjal na težke žrtve, ki jih bo zahtevalo podjetje Italije od naroda; a da ne bodo nobene žrtve previsoke z ozirom na to, ker je odvisna bodočnost Italije od izida vojske. Petnajst mesecev vojske je pokazalo, da nosi italijanski narod krepko najtežje žrt-vev. Boj bo mogoče še dolgo trajal in bo težak, a notranja sloga med vojaki in narodom, volja, da vse žrtvuje, bo prinesla narodu zmago in ž njo se bodo izpolnile narodove želje. Konec največje morije ljudi, kar jih pozna zgodovvina, mora prinesti varen mir, da bomo z drugimi narodi napredovali na polu napredka do višje kulture in do boljše socialne pravičnosti, da bodo ponehali vzroki bojev med narodi. Govoru so zelo pritrjevali. Gonja proti z Avstrijkam in Nemkam poročenim r italijanskimi častniki. Lugano, 14. avgusta. Poslanec Cola-janni je vprašal vojnega in mornariškega ministra, če bi ne kazalo, da bi odstavili vse častnike, ki so poročeni z Avstrijkami ali z Nemkami. »Avanti« se roga Calajan-niju, češ da bodo morali odstaviti tudi kraljevega namestnika vojvodo Genueškega, ker jc poročen z rojeno bavarsko princeso. Angleški trgovinski minister o zahtevah Italijanov, London, 14. avgusla. (K. u.) Angleški trgovinski minister Runčiman je obiskal v Milanu tudi tamošnjo trgovsko zbornico; med drugim ga je pozdravil tudi Salar.dra. Runčiman je na pozdravne govore odgovoril; v svojem govoru je zelo hvalil italijansko politiko in vojskovanje. Med drugim je naglašal, da Anglija pripozna upravičenost Italije glede na vprašanje premoga, a premoga zahteva svet vedno več, angleški premogokopi ga pa manj izkopljejo, ker je nad pol milijona premogoko-pov pod orožjem; upoštevati se mora, da potrebujejo veliko premoga tvorniee streliva na Angleškem in na Francoskem. Italija bo dobila za zimo več premoga, tudi cene bodo nižje. Anglija bo podpirala Ita-liio tudi z ozirom na zgradbo italijanskih trgovskih ladij. Anglija je pomnožila svojo trgovinsko mornarico za 1000 novih ladij; 3500 angleških tvornic izdeluje strelivo. Boselli in Giolitti v Turinu. Lugano, 14. avgusta.. (K. u.) Ministrski predsednik Boselli je došel v Turin, da otvori deželni svet, kateremu predseduje. Tudi Giolitti je došel istočasno tja, kjer ostane dva dni. Vojska z Rusi. Uspešni napadi nal čel v Bukovini. Ruski napad na celi Crll odbiti. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 14. avgusta. Uradno se razglaša: Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla, Južno od Dnjestra nobenih dogodkov. Naš ogenj je razkropil včeraj na višinah severno od Mariampola rusko konjeniško brigado, ki je napadala. Danes v jutranjih urah se je zopet zapletel sovražnik ca celi bojni črti med Dnjestrom in pokrajino južnozahodno od Zaiošč z zveznimi bojnimi silami v tesnejše boje. Južno od Horozanke se je izjalovil ruski sunek, Nas^e čete so prepodile zahodno od Kozove oddelke, ki so plenili. Pri Avgustovki зп v prostoru pri Zbo-rovu so odbili naši bataljoni veliko ruskih napadov. Privedenih je bilo 300 ujetnikov. Bojna črta maršala p 1. H i n d e n • b u r g a. Armada generalnega polkovnika pl. Bohm-Ermoilija je odbila južnozahodno od Podkamiena napad množic, katerega je uvedel večurni bobneči ogenj in uporaba s plinom napolnjenih bomb. Predpolje naših postojank pokrivajo mrtvi in težko ranjeni Rusi, Bijejo se novi boji. Izjalovil se je pri Hulevičah ob Stohodu slaboten sunek Rusov, Južno od Stobihve smo vzeli po sovražniku zasedeni peščeni grič in ujeli posadko opirališča. Dunaj, 15. avgusta. Uradno se poroča: Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla, Zahodno od Moldave v Bukoviai in pri gori Tomnafik so naši napadi napredovali, Pri zavzetju neke vztrdjno hranjene postojanke smo ugrabili sovražniku 600 mož in zaplenili 5 strojnih pušk. Bataljoni, ki se bore južno od Tata-rova, so zasedli, napadeni po premočnih ruskih silah, zopet svoje postojanke v Tatarskem prelazu. Pri Stanislavovu in južno od Jezupola je odbila armada generalnega polkovnika pl. Kovesza osamljene sunke, Pri Horozanki, zahodno od Monaster-zyske, je sovražnik cel dan naskakoval našo bojno črto; mestoma je napadel šestin še večkrat, zaporedoma v množicah, a smo ga povsod odbili z najtežjimi izgubami zanj, S protinapadom so preprečile avstrijske čete sunek Rusov južnozahodno od Kozove. Tudi pri in južno od Zborova so ostali brez uspeha vsi z največjimi žrtvami pla- čani napori sovražnika, da bi bil prebil vrzel v naše črte. Bojna črta maršala p I. H i n d e n -b u r g a. Sovražnik Je pri armadi generalnega polkovnika Bohm-Ermolli po svojem porazu južnozahodno od Podkamiena, kjer je imel zelo velike izgube, opustil daljne napade. Tudi v Voliniji nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: p!. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala pl, Hi n d e n-b u r g a. Odbili smo sovražne sunke pri Skro-bovi kakor tudi ob prekopu Oginski, južno od jezera Vigonskoie, Nemški oddelki so odbili vzhodno od prekopa ruske prednje čete z izdatnimi izgubami zanje. Pri Zarečju ob Stohodu se je odločil ugodno za nas boj s sovražnikom, ki ie bil prodrl. Močno je napadal sovražnik odseka Luh in Graderka, južno od Brodov; napade smo krvavo odbili, tam se izvajajo nori napadi. Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla, Napadi Rusov so se izjalovili v odseku Zborov — Koniuhi. Odbili smo s protisun-kom tiste dele sovražnika, ki so bili vdrli) privedenih je nad 300 ujetnikov. Sovražnik je tudi zahodno od Mona-sterzyske napadel brez uspeha. Naš ogenj mu je zadal velike izgube. Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala p i. H i n d e n -b u r g a. Izjalovili so se vsi napadi Rusov na odseka Luh in Graberka, južno od Brodov. Bojna črta generala konjenice nadvojvode Karla. Armada generala groia Bothmerja je z najtežjimi izgubami za Ruse popolnoma odbila močne, deloma ponovljene napade v odseku Zborov—Koniuchy, na cesti, ki vodi iz krajev Brzezany in Potutory v Ko-zovo in zahodno od Monasterzyske. Vrhovno vojno vodstvo. ZOPETNI LETALNI NAPAD NA OESEL, Berlin, 15. avgusta. Wolffov urad javlja: Dne 13. t. m. je zopet napadla skupina naših morskih letal sovražni letalni postaji Papenholm in Lebava pri Oeselu. Dosegel se je dober učinek. Kljub ljutemu obstreljevanju po obrambnih baterijah in po sovražnih bojnih silah so se vrnila vsa letala v dobrem stanju v svoie opirališče. RUSKA URADNA POROČILA. 10, avgusta zvečer, Ob Seretu pred vasema Neterpince in Nosovce (7 km južnozahodno od Zaiošč) so se bili trdovratni boji. Gozd. ki so ga naši zavzeli pred navedenima krajema, so napadali Avstrijci in Nemci; dozdaj smo uieli 90 častnikov in 1300 vojakov. Ob železnici Monasterzyska-Nižniov so naše čete nekoliko napredovale; Zloto Lipo so naši na več mestih prebredli, ker so vsi mostovi razstreljeni. 11. avgusta popoldne. Ob Stohodu, v prostoru Lubieszovv, Wc!.ka-Lubieszowka, Stobichwa in Zarečje se nadaljujejo ljuti boji. Naše čete napredujejo ob Seretu; tudi tam se ljuto bijejo. Sovražnik se močno brani in izvaja protinapade. Kljub naporom sovražnika, da bi ustavil našo ofenzivo, so hrabre čete generala Saharova z napadi pregnali sovražnika iz vasi in iz gozda na desnem bregu reke in dosegli nadvladajoče višine. Boji se izvajajo zdaj v črti vasi Troscianiec in Nesterowce. Naši konjeniški polki so dvakrat napadli sovražno pehoto, S ponovnim napadom na krilo gostih nemških formacij se jim je posrečilo, da so jih v popolnem neredu vrgli in zadržali njih napad. Hrabre čete generala Ecka so ujele v teh bojih od 4, do 10. avgusta 268 častnikov in 13.000 vojakov, poleg teh so zbrale nad 1000 ranjenih Nemcev in Avstrijcev, Skupno smo našteli 10. avgusta le neranjenih nemških in avstro-ogrskih ujetnikov: 2 štabna častnika, 104 častnike in 4872 vojakov. Ujetniki so izpovedali, da so krvave izgube sovražnika zelo težke. Ob železnici Mona-sterzyska-Nižniov izpoDolnjuiejo naše čete svoj uspeh in prodirajo dalje. Neki naš pehotni polk je vrgel sovražnika iz nekega gozda severozahodno od vasi Dubien-ko ob Koropiecu in je vdrl v južni del mesta Monasterzyska, kjer se še bojuiejo. Sovražnik, posebno Nemci, je izvajal oroti-nacade, ki smo jih popolnoma odbili. V tem prostoru smo ujeli 2500 mož, med njimi enega avstrijskega polkovnega poveljnika z njegovim štabom in enega voinega. pridigarja. Med napredovanjem proti za-hocu so r>riJle naše čete na levi breg Zlote Lipe, z bo;cm so vzele vas Lazarovko in ujele nad 1000 Avstrijcev n Nemcev. Neki naš orenburški kozaški polk je napadel sovražnika in ujel 200 mož s 3 strojnimi puškami. Neki nemški polk, ki je prekoračil Zloto Lipo pri vasi Zadarov in poizkušal napasti odsek, ki smo ga držali, smo odbili z velikimi izgubami. Naša hrabra konjenica je prebredla izliv Zlote Lipe, napadla in vrgla sovražnika. Med zasledovanjem je dosegla levi breg Dnjestra pri ovinku južno od vasi Uscie Zielone, Tam smo ujeli skupno v bojih 8, in 9. do 5000 mož, Proti Stanislavovu se bližajo naše čete s vojim desnim krilom Dnjestru južno od Mariamoola in so došle na desni breg Bistrice; pričeli so se takoj graditi mostovi. Pri Vorohti ln pri Šibemu (?) so vzele naše čete z bojem nekaj višin, 11. avgusta zvečer. Naš uspeh ob reki Seret v pokrajini Nesterovce, Pleškovce in Jankovce je prisilil sovražnika, da je popustil svoje utrjene postoianke pri Hlad-kem, Voruolijevki in pri Cebrovu (15 km severozthodno od Tarnopola. Istočasno so naše čete osrčene po doseženem uspe-lu, ki so ga dosegle v pokrajini železnice Monasterzyska-Nižniov, prešle na napad. Z ljutim naskokom, ki je premagal sovražne postojanke, so napredovale naše čete do srednjega teka potoka Koropiec, vzele so utrjeno sovražno postojanko in zasedle Monasterzvsko. Neka naša kolona avtomobilov s strojnimi ouškami je pod poveljstvom poročnika Pleškova popravila pri Monasterzyski podrti most in je prišla za hrbet bataljonu 3. nemškega rezervnega polka, ki se je umikal. Ko se je zadelo tam na odpor, je uničil bataljon z ognjem strojnih pušk zavarovanih z oklopom. Pri izlivu Zlote Lipe so napredovali deli konjeniških čet in zasedli vas Uscie Zielona pri izlivu potoka Horozanka v Dnjestr. Hrabre čete generala Ščerbačeva so dosegle tam velike uspehe. Vrle čete generala Le-šičkega so osvojile po ljutih bojih pri Stanislavovu 10. t, m. ob 7. uri 5 minut mesto Stanislavov in so preganjale sovražnika, ki se je umikal proti Haliču. Predno je izpraznil sovražnik Stanislavov, je izvedel več razstrelb. Pod pritiskom naših čet je izpraznil sovražnih levi breg Bistrice. Naše čete so pričele prekoračevati reko; za hrbet umikajočega se sovražnika so streljale s salvami pehote in s strojnimi puš' kami. 12, avgusta popoldne. Naše čete so zasledovale sovražnika ob srednjem Seretu; sovražnik je popustil svoje utrjene postojanke; naši napredujejo proti Jezier-ni pri Bučaču. Severno od navedenega mesla napredujejo hrabre naše čete vedno dalje in so prekoračile na več mestih' reko Koropiec; ob srednjem teku te reke so osvojile vasi Slobodka-Gornja in Fel-varki. V smeri proti Monasterzyski smo zasedli železniško črto Monasterzyska-Wylzlki in odsek med Zloto Lipo in Ho-rozanko od vasi Krasiejov do vasi Uscie. Pri Stanislavovu so nadaljevale naše čete prehod čez reki Brstrica-Nadvornianska in Bistrica-Solotvinska. Sovražnik je izpraznil Stanislavov in razstrelil nekaj železniških ogibališč; mesto samo je nepoškodovano. 12, avgusta zvečer. Slavlje rojstnega dne na bojišču se nahajajočega velikega kneza prestolonaslednika Aleksija po naših hrabrih četah se je slavilo s sijajno izvedenim naskokom in zavzetjem zadnjega odseka v minuli zimi najmočnejše utrjene črte od Pripjeta do rumunske meje. Danes, dne 12. t. m., so padle vsled izrednih naporov, ki so jih izvajale sedem tednov junaške čete generalov Ščerbačeva in Saharova pod vodstvom generala Brusilova, utrjene vasi Hladki, Vorobijovka, Cebrov, Jezierna, Pokropivna, Kozlov in močno utrjeni gozd Burkanov kakor tudi cela črta ob reki Stripa. Obkoljujoč na dveh krilih smo z našim krepkim sunkom vzeli ves odsek pozimi temeljito utrjenih sovražnih postojank od Tarnopola do Bučača. Hrabre čete generala Lešickega so zasedle mesto Nadvorna in vas Fitkov in so prekoračile Bistrico-Solotvinsko, Opazka vojnega tiskovnega stana. Tako mi kakor tudi nemško vojno vodstvo je že davnaj prenehalo prerekati se z lažmi in s pretiravanji prenapolnjenimi poročili ruskega generalnega štaba. Potrebno je pa le, da se pripomni, da po ruskih četah baje »zavzete« trajne postojanke med Tarnopolom in Bučačem Rusi nikakor niso napadli in jo še manj vzeli.To črto smo marveč izpraznili v zvezi s tistim premikanjem naših bojnih sil, o katerem so poročala nemška in avstrijska dnevna poročila 11, t. m, NERESNIČNA RUSKA URADNA PORO-ČILA. Dunaj, 15. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se javlja: Ruska uradna poročila obsegajo vedno deloma popolnoma izmišljene, deloma brez mere pretirane podatke o številu ujetnikov. Nasproti vsem tem neresnicam se opozarja, da so svojevoljna pretiravanja v ruskih uradnih poročilih v zvezi s potvarjenji vojnih dogodkov, ki jih ententino časopisje v nevtralnih deželah širi. Ker je to dejstvo splošno znano, ni potrebno, da bi sproti popravljali. Neke trditve ruskega poročila z 8, avgust pa le ne moremo prezreti, ker gre zopet za obrekovanje neke naše čete. Poroča se, da je prišel na bojni črti ob Sto-: hodu del naših čet z dvignjenimi rokami v ozemlje nekega ruskega polka. Bataljonski poveljnik polkovnik Stepanenko, ki se je baje približal našim vojakom, je bil baje izdajalsko usmrčen, nakar so ruski strelci postrelili ves oddelek. Cela povest je grda, vojaku nedostojna laž, ki se mora ožigosati. CESAR VILJEM NA VZHODNI BOJNI ČRTI. Berlin, 15. avgusta. Wolffov urad poroča: Cesar se je podal zopet na vzhodno bojišče, ko je na zahodni bojni črti, kjer je bival več dni, obiskal tudi cesarjevičevo bojno črto in je v njegovi navzočnosti nadzoroval za bojno črto več čet. BOJI NA NOVI ZVEZNI ČRTI V GALICIJI. Vojni tiskovni stan, 14. avgusta. (Potrjeno po vojnem tiskovnem stanu.) Na ruski bojni črti je tvorilo včeraj središče zaveznikov med prostorom Podkamien do Dnjestra glavno bojno črto; dozdaj so napadale ruske množice najmočnejše krilo dolge obrambne bojne črte v južnovzhodni Galiciji in v Voliniji. Ruski sunki so bili naperjeni proti več točkam te približno 100 kilometrov dolge bojne črte. Pri Marjampolu je nastopal sovražnik s konjenico; ena konjeniška brigada je naše naskočila. Napad se je zrušil v ognju naših pušk, kakor so se zrušili svoječasni napadi konjenice pri Tlumaču. Južno od vasi Ho-rozanka pri potoku Horozanka je napadla popolnoma brez uspeha ruska pehota. Južno od Zborova pri Avgustovki in na obeh straneh tarnopolske ceste so večkrat Rusi napadli, a bili so odbiti. Južnozahodno od Podkamiena so poizkušali Rusi po več ur trajajočem bobnečem ognju vtisniti s plinastimi napadi in s sunki svojih množic desno krilo Bohm-Ermollijeve armade; njih poizkus se je izjalovil z nenavadno velikimi izgubami za sovražnika. V Voliniji traja dalje odmor med boji. Ob Stohodu so poizkušali oddelki armade Leš južno od železnice Šarni—Kovel prekoračiti Stohod, kar so preprečile c. in kr. čete. V gozdnih Karpatih nič važnega. GENERAL EVERT POVELJNIK RUSKE SEVERNE ARMADE. Kodanj, 14. avgusta. Mesto Kuropat-kina je prevzel začasno poveljstvo ruske sedme armade general Evert. DVE SRBSKI DIVIZIJI NA RUSKEM BOJIŠČU. Bukarešt, 14. avgusta. »Dimineata« Javlja, da se nahajata med ruskimi četami tudi dve srbski diviziji, kateri je nedavno ogledoval car. NA VIŠKU VOJNE MOČI? Lugano, 15. avgusta. Petrograjska brzojavka lista »Corriere della Sera« pravi, da je v bojih na gališki bcini črti vporaba čet došla do viška in da stojimo pred odločitvijo, "ker so Rusi sedaj poslali v boj vse svoje rezerve brez izjeme. Geni, 15. avgusta. Da izpopolnijo ruske rezerve za bojno črto in sanitejsko osobje, morajo vsi v inozemstvu bivajoči Rusi, kakor tudi doslej nepotrjeni letnikov 1893 do 1916 nemudoma k vojakom. ŠKODA NA VOLiNIJSKIH CERKVAH. »Dziennik Poznanski« posnema po ruskem »Kolokolu«, da je arhimandrit Evlo-gij predložil sv. sinodu poročilo, v katerem navaja, da znaša škoda na pravoslavnih cerkvah v tistih volinijskih krajih, katere so Rusi ob zadnji ofenzivi zasedli, 12 do 15 milijonov rubljev. IZJALOVLJEN' SEMENJ V NIŠNEM NOVGORODU. Kodanj, 14, avgusta. Vsi ruski listi poročajo, da se je veliki semenj v Nišnem Novgorodu, od katerega so veliko upali, popolnoma izjalovil. BARK BO ODSTOPIL? Dunaj. »Rječ« trdi, da bo odstopil ruski finančni minister in da mu bo sledil A. D, Protopopov, NASLEDNIK SAZONOVA. Stockholm, 15. avgusta. Ruski poslanik v Lizboni, Potkins, ki se je izkazal za izredno sposobnega diplomata, bo baje postal ruski zunanji minister, UČITELJI IN URADNIKI V RUSIJI OPROŠČENI OD VOJAŠKE SLUŽBE, Kodanj, 14. avgusta. Izšel jc ukaz ruskega vojnega ministra, ki oprošča od vojaške službe črnovojnike učitelje, da ne bodo morali zapirati šol. Oprostili so tudi vse uradnike dnevnikov glede na važnost njih sodelovanja pri organizaciji vojske. NOVA PONEVERJENJA V RUSIJI. — VOJNI MINISTER ŠUVAJEV NAMERAVA ODSTOPITI? Berlin, 14. avgusta. »Lokalanzeiger« javlja iz Stockholma, da je dognal vojni minister Šuvajev ob obisku južnozahodnega bojišča velika poneverjenja, Gre za milijone. Prizadetih je več generalov, posebno general Kalcdin. O Šuvajcvu pravijo, da bo kot vojni minister odstopil in da bo pre- vzel vodstvo intendanture. Vojni minister bo baje postal general Prolov. TAJNA TOČKA RUSKO-JAPONSKE POGODBE. Frankobrod, 15. avgusta. »Frankfurter Ztg.« poroča iz dobro poučene strani, da obsega rusko-japonska pogodba poleg doslej objavljenih točk še tretjo tajno točko, ki slove: 3. a) Rusija odstopi Japonski železniško progo med jezerom Kvangšteng in drugo postajo ob reki Sungari, b) Japoncem sc prizna pravica do svobodnega naseljevanja in svobodne trgovine v Sibiriji. c) Paroplovskih in ribiških pravic na reki Sungari se bodo Japonci posluževali v istem obsegu kot Rusi. d) Po tej pogodbi se japonski vladi ne nalagajo nobene obveznosti, da bi poslala v Evropo čete ali pomorske sile. e) Japonska se zaveže, da bo Rusijo prcskrbljevala z vojnim materijalom, Vpraša® Po1®. Rusija odgodšla svoje načrte glede na Poljake. Curih, 14, avgusta. »Ruskoe Vedo-mosti« poroča z merodajne strani, da je ruska vlada odgodila uvedbo načrtov glede na Poljsko, Upravna odredba na zasedenem Poljskem. Berlin, 14. avgusta. »Berliner Tage-blatt« javlja iz po avstrijskih četah zasedenih ozemelj Rusko Poljske: Zunanje ministrstvo je odredilo, naj se vsi prebivalci teh pokrajin smatrajo za državljane kraljestva Poljskega. V popotnih listih se bo zdaj vpisavalo: »Državljan kraljestva Poljskega« in »Poljak«, nič več »ruski državljan«. Samouprava za poljska mesta. Krakov, 15. avgusta. »Čas« poroča, da bo 1. septembra izšla odredba, ki bo uredila samoupravo v mestih Ljublin, Pjotr-kov, Radom, Kjelce in drugih manjših mestih od Avstrije zasedene Poljske. Priprav-ljavna dela so končana. Volivna pravica se bo priznala najširšim ljudskim slojem v obliki volivnih kurij. (»Tagespost«.) Novi anoleski mm — Krvavo olli. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14. avgusta. Veliki glavni stan: Južnozahodno od ceste Thiepval—Po zieres se je posrečilo Angležem, da so včeraj zjutraj v približno 700 metrov široki bojni črti vdrli v naše naisprednejše jarke S protinapadom smo jih vrgli danes ponoči zopet iz njih. Pred GuiHe;nontcm in južno od sosednje črte srn d odbili napade sovražnih množic z najtežjimi izgubami za sovražnika, Ravnotako sta se zrušila dva zslo močna francoska napada v odseku Maurepas do vzhodno od Hema. Naknadno se je javljalo, da so napadli Francozi ponoči 13, avgusta vas Flsury in nase postojanke vzhodno od tam in da so jih naši popolnoma odbili. Izjalovil se je včeraj sovražni napad z ročnimi granatami severnozabodno od utrdbe Thiaumoni. Pri in južno od prekopa La Bassee so se živahno bojevali, Sovražne patrulje so večkrat živahnejše delovale; posebno severnozafiodiio od Reimsa so napredovale po močni pripravi z ognjem močne poizvedovalne čete. Podjetja niso uspela. Vzhodno od Bapaume je bilo prisiljeno v zračnem boju neko angleško letalo, da se je moralo izkrcati. Vrhovno vojno vodstvo. Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stan: Angieži ponavljajo od včerajšnjega opoldneva svoje napade na črti Oviller— Bazentin le Petit in so jih nadaljevali г veliko trdovratnestjo do pozno v noč. Na poti Thiepval — Pozieres so se ustalili v tistem delu našega najsprednejšega jarka, iz katerega smo jih bili šele včeraj vrgli. Drugi njih mnogi naskoki, ki so sledili v kratkih odmorih, so se popolnoma in zelo krvavo zrušili pred našimi postojankami. Francozi so ponovili dvakrat svoje brezuspešne napore msd Maurepas in Hem. Med potokom Ancrc in Somme in čez ta odseka topniški boj še ni utihnil. Na ostali bojni črti — izvzemši živahnejših bojev južnovzhodno od Armeutieres, na posameznih točkah pri Artois in na desnem bregu Moze — nobenih posebnih dogodkov. Francosko uradno poročilo, 13. avgusta ob 3. uri popoldne. Severno od Somme je bilo ponoči primeroma mirno; utrjevali smo osvojeno ozemlje. Protinapad nemških množic na ccrkcv in pokopališče v Maurepas je zadržal naš ogenj; izgube Nemcev so bile težke; ujeli smo 80 Nemcev. Na desnem bregu Moze so Francozi južno od Fleury nekoliko napredovali. Več malih nemških napadov tam smo zlahka odbili. Ob 11. uri dopoldne. Severno od Somme smo z manjšimi delnimi boji napredovali na strminah višine 109. Topniški boj je bil precej ljut v odsekih Barleux in Chaulnes, Na levem bregu Moze je ob koncu dne naš zapiralni ogenj ročnih granat zadržal napad Nemcev na črte južno vzhodno od šume Avocourt. Narednik Le-noir je sestrelil pri Ginceri svoje 7. letalo. Ponoči na 13. t. m. je vrgla neka francoska skupina 120 bomb na kolodvorske naprave pri Metzu. 14. avgusta ob 3. uri popoldne. Severno od Somme precej živahen boj s topovi pri Maurepas. Južno od Somme so razširili Francozi znatno svoje postojanke, ker so vzeli več kosov jarka ob železnici Fay-Demicourt, kjer so oujeli veliko mož. Med Oise in Aisne živahni boji s topovi kakor tudi v odseku Moulain sous Tou-vent. Na levem bregu Moze nekaj bojev z ročnimi granatami pri vhodih v utrdbo Avocourt. Poizkušeni napad Nemcev na jarke Francozov vzhodno od višine 304 je zadržal ogenj strojnih pušk. Na desnem bregu Moze so odbili Francozi brez truda dva napada Nemcev z ročnimi granatami pri vasi Fl.eury in južnovzhodno od tam. Ob 11. uri ponoči. Slabo vreme je zaviralo podjetja na največjem delu bojne črte. Precej živahen topniški boj v raznih odsekih južno od Somme kakor tudi na desnem bregu Moze; sicer povsod streljanje s topovi. Zračna vojska. Sinoči so metali sovražni letalci bombe, med njimi več zaži-galnih bomb na mesto Reims; nemške baterije so pa streljale na mestne dele. Uničena je bila meščanska bolnišnica blizu bazilike St. Remy in ena lekarna, ubitih 6 civilistov. Izpopolnilno poročilo, ki obsega pregled o položaju od 6. do 13. t. m., izvaja, da je bilo severno od Somme v tem času ujetih nad 200 sovražnikov; zaplenili smo 70 strojnih pušk. V odseku pri Verdunu smo istočasno ujeli 600 mož in zaplenili 12 strojnih pušk Uspehi angleške ofenzive, Bazelj, 15. avgusta. O dosedanjih uspehih angleške ofenzive izjavlja poročevalec lista »Manchester Guardian« v angleškem glavnem stanu, da so Angleži kljub svojim velikanskim žrtvam na ljudeh in na topniškem strelivu dozdaj osvojili le 68 štirijaških kilometrov. Osem novih angleških divizij nastopilo v boju, Basel, 14. avgusta. Iz Londona: Iz seznamov izgub častnikov je razvidno, da se je udeležilo od 1. avgusta dalje še osem novih nikdar omenjenih divizij bojev. Izgube Angležev, London, 15. avgusta. (K. u.) Zadnji seznam izgub obsega imena 183 častnikov; med njimi jih je padlo 71, in imena 4000 mož. Francoska armadna komisija odpotovala kljub ugovoru poveljstva na bojišče, Gsr.t, 14. avgusta. Izvoljenih 20 poslancev armadne komisije za nadzorstvo armade je odpotovalo v soboto na bojišče kljub ugovoru armadnega višjega poveljstva. Herve se boji, da bo trajala vojska še dve leti, Genf, 14. avgusta. Herve piše, da je govoril z nekim vojakom na dopustu, kateremu je, kakor njegovim tovarišem, upadel popolnoma pogum, ker napad tako počasi napreduje, »Če ne bodo hitrejše dosegali uspehov, bo trajala vojska še dve leti,« je končal Herve, Asquith noče odstopiti. Amsterdam, 14. avgusta. »Times« poročajo, da se liberalna stranka resno vznemirja, ker sc žrtvujejo liberalna načela. Voditelji stranke so že pozvali Asquitha, naj prepusti vlado unionistom, če se zdaj ne more vladati po liberalnih načelih, a Asquith noče odstopiti. Angleški parlament. London, 14. avgusta. (K. u.) Reuter: Ministrski predsednik Asquith je vložil predlog, po katerem se podaljša delovanje parlamenta do 31. maja 1917. Anglija zopet »pumpa« v Ameriki. Haag, 14. avgusta. Anglija išče v Ameriki novega posojila v višini 200 milijonov dolarjev. Poseti Zeppelinov na Angleškem. Kodanj, 14. avgusta. (Kor. ur.) »Bcr-lingske Tidende« javlja iz Bcrgcna: Iz Anglije došli potniki poročajo, da je bil zadnji napad Zeppelinov na Newcastle tako ljut, da so se tresle ladje v pristanišču; več hiš je zrušenih. Geni, 14. avgusta. Pariški listi poročajo, da jc priplulo 10 Zeppelinov nad Wiborg. Haag, 14. avgusta. Angleška svarilna in varnostna služba je do zdaj še vedno piavočasno dognala, da se bliža v zraku sovražnik, a Zeppelini, ki so obiskali minuli torek in sredo Anglijo, so ostali tako visoko, da so šele bombe, ki so jih metali, naznanjale, da so Zeppelini nad Anglijo. Vpoklici Belgijcev v Franciji. Bern, 14. avgusta. (K. u.) Francoski isti objavljajo izjavo angleške vlade, ki dovoljuje vpoklicanim Belgijcem zadnji obrok za vpis v matične listine; rok so podaljšali na 25. avgust. iegoii m Balkanu. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 13. avgusta. (K. u.) Bolgarski generalni štab objavlja: Po svojih brezuspešnih napadih dne 10. t. m. na naše prednje postojanke zahodno od Doiranskega jezera se je omejil sovražnik zadnja dva dni na to, da je te postojanke manj ljuto obstreljeval. Gibanj čet pehote nismo opazovali. Na ostali bojni črti slab ogenj s topovi in praske med patruljami. ' ' NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 14..avgusta. Veliki glavni stan: Nobenih postnih dogodkov; celo navidezno delovanje sovražnika je poneha- val°- . HŽfilJ Berlin, 15. avgusta. Veliki glavni stan: Približno en , sovražni bataljon je napadel južno od Dojranskega jezera bolgarske prednje striže; sovražnika so odbili. ' Vrhovno vojno vodstvo, i Sarrail generalissimus. Lugano, 14. avgusta. »Secolo« poroča, da je dobil general Sarrail naslov generalissimus. Pomoč Italijanov v Solunu. Lugano, 15. avgusta. »Havas« poroča iz Petrograda: Četverozveza je zopet zahtevala vojaško pomoč v Solunu; zadnja prošnja je bila še nujnejša, kot so bile prejšnje. Angleško-francoska armada je močna 200.000 mož in je preslaba za krepak nastop. Rusija ne more poslati več čet, Francija je s svojimi rezervami pri koncu; nadomestila mora torej pošiljati Italija. Solun, 14. avgusta. »Švicarska brzojavna agentura« poroča: V zadnjih dneh so izkrcali tu več tisoč italijanskih vojakov. S tem je napravila Italija prvi aktivni korak za udeležbo ekspedicije v Solunu. fi- | Beg množic iz grške Macedonije.3'-' ' Soiija, 15. avgusta. Po uradnih c$Ve-> stilih z vzhodnega macedonskega bo'jfeča beže begunci iz Soluna, Seresa, Drarfri in iz Kavale čez prelaz Rupel v Bolgarije?, V Slivnico je došlo dozdaj nad 1000 b<$pn- cev. Bcgunci pripovedujejo, da vojno Vpd- stvo sporazuma rekvirira vsa živila, česar je moralo prebivalstvo pobegnit!" ' ti i Sarrail — agent. .o; 3 Curih, 14. avgusta. General Sarrdil je poslal francoskim trgovskim zbornicam okrožnico, ki opozarja francosko izvozne trgovino na Solun in Macedonijo. jsi 1 Sarrail in srbski prestolonaslednik; 1 »Kolnische Ztg,« izve od zanesljive strani, da so med generalom Sarrailom in srbskim prestolonaslednikom, ki biva sedaj v Solunu, nastala resna nesporazum-Ijenja radi brezobzirnega postopanja in uporabe 30.000 Srbov, katere sta Francoska in Angleška spravili v Solun, da se izpopolni angleško-francoska ckspedicijska armada. Sarrail je pa sedaj hitel, da jih potisne v prvo črto proti Bolgarom, medtem ko prestolonaslednik zastopa mnenje, da ostanek srbske armade in srbske moške sile ne sme služiti kot cilj za topove Angležem in Francozom pod pretvezo, da se morajo na Balkanu boriti za svoje lastne koristi, Bolgarija predaja tobak. Rotterdam, 14, avgusta. Bolgarsko finančno ministrstvo je naznanilo, da bo pro--dalo na dražbi 1,250.000 kg tobaka. Gre za v Srbiji zaplenjeni tobak. Grška in četverozveza. Bern, 14. avgusta. (K. u.) »Temps« objavlja uradno obvestilo grške vlade, ki izjavlja, da četverozveza ni stavila nobenih novih zahtev Grški. ШШ zaMsvalfl, da Rumunija pojasni svoje slaiišče. Odredbe vojne stranke. Bukarešt, 15. avgusta. Zadnji čas so se širile različne vesti, da zbirajo Rusi v Bes-arabiji in ob Donavi čete, s katerimi hočejo udreti skozi Dobrudžo v Bolgariji in skozi Moldavijo na Scdmograško in da namerava Rumunija ob enem s temi naredbami odrediti priprave, ki jih bo vlada deloma trpela, deloma sama odredila. Treba je pribiti, da drže v Rumuniji na eni strani Bratianu, z nekaterimi člani svoje vlade, Filipescu in Jonccu z rusofili, na drugi strani pa so Carp. Marghiloman in Majorcscu. Vojna stranka jc posebno julija in avgusta odredila ob meji priprave, ki bi v danem trenutku mogle gladko izvesti zvezo z Rusi. Bratianu ima dogovore z Ru- sijo, ki, četudi niso na papirju, na podlagi obljub neizpremenljivo vežejo Bratianu-je-ve roke, pa samo njegove. Zato sodijo v treznih krogih, da vojne priprave niso take, da bi se morale danes ali jutri brezpogojno udejstviti. Veliko važnost polagajo najnovejšim razgovorom nemškega državnega kanclerja na Dunaju. Z veliko pozornostjo zasledujejo avdijence, ki jih kralj sedaj dovoljuje vodilnim možem dežele. Danes je kralj sprejel bivšega ministrskega predsednika Majorescu. Priprave Rumunije. Bukarešt, 14. avgusta. »Indcpcndancc Roumaine« javlja, da je odplul rumunski bolniški parnik »Princ Karol« v Galac. Vojni minister je ukazal, da morajo vse državne tvrdke izrabljati svoje izdelke izključno za potrebščine armadi. Peter Carp o usodi Rumunije. Bukarešt, 15. avgusta. Peter Carp piše v svojem listu »Moldava« o usodi svoje domovine: Zdaj zopet krožijo najrazličnejše govorice. Pristaši iz tabora četvero-zveze širijo govorico, da je blizu čas, ko bomo šli v vojsko na strani Rusije; a kljub temu se to ne bo zgodilo: to lahko trdimo z vso gotovostjo. Zgodilo se to ne bo, ker volja ljudi trenutno ne more izpremeniti razvoja dogodkov, ki sta jih pripravila delo in pridnost tekom desetletij. Moč so imeli, na njih strani je bilo takozvano javno mnenje, a opraviti le niso mogli ničesar. Naj se trudijo, kolikor se hočejo, dosegli ne bodo ničesar. Trdna politika preteklosti nam je pripravila pot, katere ne moremo popustiti. Usoda nas je postavila v današnjem borenju na stran osrednjih velesil, nihče in nič nam ne bo moglo preprečiti izpolnitve naloge, za katero se že pripravljamo petdeset let. Prej ali slej bo Rumunija le zavzela svoje po dolgi dobi pripravljeno mesto in igrala svojo zgodovinsko vlogo. Rusi pripravljeni na prehod skozi Rumunijo. Bukarešt, 14. avgusta. Bratianu na noto četverozveze še vedno ni odgovoril. Rusija je ob rumunski meji vse pripravila. Kjer so prej stale na meji male straže, stoje zdaj celi pešpolki. Meje ne sme nihče prestopiti. Rumunski trgovci, ki se nahajajo na kupčijah v Rusiji, morajo brez poziva zapustiti Rusijo. Rusija hoče korakati skozi Rumunijo. Bukarešt, 14. avgusta. Ruska vlada je vprašala po svojem poslaniku v Bukareštu rumunsko vlado, kakšno stališče bi zavzela, čc bi korakale ruske čete skozi Rumunijo proti Sedmograški. Rumunija demobilizira. Bukarešt, 14. avgusta. V Rumuniji so pričeli demobilizirati. Ni izključeno, da demobilizirajo na prošnjo četverozveze. Politiki zapuščajo Bukarešt. Bukarešt, 14. avgusta. Kraljica in kraljevič sta se vrnila na Sinajo; tudi voditelji strank so se podali v letovišča na parlamentarne počitnice. Iz Bukarešta sta odpotovala tudi Peter Carp in Marghiloman. Dohodki Rumunije v žitni kupčiji. Budimpešta, 15. avgusta. Nemško-av-strijsko-ogrski konzorcij je plačal rumun-skim kmetom za pšenico do 1. julija 26 milijonov 301.000 levov, angleški pa 216 milijonov 500.000 levov. No morju. Delo podmorskih čolnov. Berlin, 14. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Neki naš podmorski čoln je potopil dne 13. avgusta dopoldne v angleškem Kanalu angleški rušilec »Lassoo«. Berlin, 14. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja: Neki naš podmorski čoln je v angleškem Kanalu od 2. do 10. avgusta potopil sedem angleških in tri ruske jadrnice, dalje tri angleške in dva francoska parnika. Načelnik admiralnega štaba mornarice. ToriM v vojski. Perzijska vlada se izseli iz Teherana. Genf, 14. avgusta. Iz Petrograda: Zaradi turških operacij v Perziji sta angleški in ruski poslanik zahtevala, naj se izseli perzijska vlada iz Teherana, da ostane neodvisna. Iz vrvenja si« v Nemčiji. Diisseldori, 14. avgusta. Radi napadov pl. Harnacka 1. avgusta na nemško zasebno industrijo so izstopili iz nemškega narodnega odbora tvorničarji Avguštin Tys-sen, Louis Roclilinig, Peter Klockner in baron pl. Bodcnhauscn Dcgener. Devin^ 14. avgusta. Narodnoliberalni poslanec Bassermann zahteva v »Magde-burger Ztg.«, naj sc vodi vojska v prvi vrsti oroti Angliji s popolno izrabo naših bojnih sredstev pravočasno in z največjo odločnostjo. Z besedo »pravočasno« se jc odstranil Basserman znatno od tistih, ki zahtevajo, naj se prične takoj brezobzirna vojska s podmorskimi čolni. Berlin, 14. avgusta. Pred kratkim se je poročalo, da so v Berlinu širili letake, naj se s silo izvede mir; posebno se je priporočala splošna stavka. Proti tej agitaciji je svarilo tudi socialno demokraško strankarsko vodstvo. »Lokalanzeiger« zdaj poroča, da so se tiskali letaki v neki mali tiskarni, ki je tiskala svojčas anarhistično glasilo »Der freic Arbeitcr«. Zaprli so urednika nekega socialdemokraškcga lista kot urednika letaka in kot razšlrjevalca tajnika zveze socialnodemokraških volilnih društev v Berlinu; zaprli so tudi tiskarja. Draždane, 15. avgusta. Shod, na katerem je govoril včeraj soc. dem. poslanec Scheidemann o vojski, narodu in o miru, so poizkušali razbiti neodvisni socialisti, kar se jim ni posrečilo. Na shodu se je sklenila resolucija, ki sicer želi, naj se kmalu sklene mir, a ne za vsako ceno, marveč naj jamči za neodvisnost, nedotakljivost ozemlja in za prost razvoj strokovnega gibanja v Nemčiji. Rožno poročila. Kaj vse sanjajo laški časnikarji. Kolin, 14. avgusta. »Koln. Ztg.« poroča iz Milana: Ob manifestaciji pred uredništvom lista »Popolo d' Italia« je govoril urednik Vicentini z balkona: »Meščani! Zavzetje Gorice je največje važnosti; predigra novih zmag nove vojske. Mi v našem malem uredništvu smo si želeli vojske in smo zato ponosni na to novo zmago. Mi zdaj tudi zahtevamo vojsko proti Nemčiji. Hočemo, naj se dvigne ves narod, vse ljudstvo, če bo potrebno prisiliti vlado, da bo napovedala vojsko Nemčiji, vojsko nasilnežem človeštva, uničevalcem Belgije. V uvodniku pa piše »Popolo d' Italia«: Gorica tvori prvo stopinjo, iz Gorice gre pot v Trst do druge zmage, potem pa iz Trsta na Dunaj! In od tam naprej. Kdo bo mogel zadržati naše nevzdržljiyo prodiranje? Zadeli bomo Avstrijo v srce, izbrisali jo bomo iz zemljevida Evrope, kjer tvori anakroni-zem! Monitor »Temes«, ki so ga dvignili, kakor znano, pri Belgradu iz Save, bodo privlekli v četrtek v Budimpešto. Tisza bo položil pred zbornico venec na ladjo. \ Američani pošiljajo vojake na mehikausko mejo. Genf, 15. avgusta. Lijonski listi poročajo iz Washingtona: Vojni oddelek je ukazal, naj takoj izurijo 25.000 črnovojnikov, da jih potem odpošljejo na mehikansko mejo. Volitve predsednika v Združenih državah, Genf, 14. avgusta. Radi \Vilsonovih neuspehov glede na evropsko politiko je zelo pridobila Wilsonu nasprotujoča republikanska stranka. — »Petit Parisien« poroča, da so republikanci pridobili zase državo Maine in ves severovzhod. Genf, »Petit Parisien« pravi, da ni upati pri volitvah na Wilsonovo zmago in da bo zmagal njegov protikandidat Hughes. Pred stavko železničarjev v Ameriki. Newyork, 14. avgusta. (Kor. ur.) Glede na nevarnost stavke železničarjev bo posredoval Wilson. Imenovanja. Za nadporočnike v rez. so imenovani poročniki: dr. phil. Gamillscheg Ernest, 1, bos. herc. lov. bat..; Grientschnig Valter, 17. pp.; Hopf Miroslav, 7. pp.; Nalezinek Jurij, 97. pp.; pl. Plachki Karol, 17. pp.; Šmalc Matej, 4. bos. herc. pp.; Čopič Josip, 2. bos. herc. pp.; dr. jur. Šibenik Aleksander, 53. pp.; Majcen Stanko, 27. pp.; Sodnik Josip, 22. pp.; Pokom Ivan, 27. pp.; Sablič Edvard, 97. pp.; Rader Josip, 17. pp.; Juvan Alojzij, 4. bos. herc. pp.; Oražem Viljem, 97. pp.; Scharsach Ernest, 7. lov. bat.; Vončina Valentin, 30. pp.; Vadnjal Marij, 4. bos. herc. pp.; Klembas Anton, 3. bos. herc. pp.; Grabnar Ivan in Schluga Miroslav, oba pri 17. pp.; Ulmer Anton, 97. pp.; Pogorele Miroslav, 4. bos. herc. pp.; Remic Franc, 27. pp.; Verdanc Rudolf, 17. pp.; Mejovšek Branko, 4. bos. herc. pp.; Čuden Franc, 28. polj. hvab. p.; Belec Božidar, 36. polj. havb. p. — Za poročnike so imenovani: Haller Josip, Klavs Atnon, Thomann Pavel, Popper Julij, Thomascr Peter, Thonn Gustav, Bartelma Miroslav, Scheicher Erih, Lambichler Franc, Pausch-mann Josip, Ludvig Gustav, Racz Ernest, Karoly Julij, Fleissner Anion, Hofmann Verner. Seivvald Edvin, Schwerer Alfred, Francz Ivan, Delisch Avgust, Messanegger Rudolf, Egger Franc, Pirker Leon, Dollin-ger Rajnhard, Tugcndhal Norbert, Mohr Ivan, Zanki Ignacij in Friedrich Rihard, vsi pri 7. pp.; Druškovič Franc, Kočar Beno, Janžekovič Ivan, Aničič Josip, Kolmann Franc, Medvešek Alojzij, Auman Milan, Hren Robert in Iloman Miroslav, vsi pri 27. pp.; Žvokelj Dominik, Gril Karol, Rot-ner Ludvik, Rabi Karol, Zafošnik Mihael, Polič Maks, Kavčič Ivan, Kruk Aleksander, Majerič Otmar, Kudermač Ernest, Gobec Avgust, Krušič Vladimir, Kavčič Alojzij, Hrašovec Alojzij, Sturm Jakob, Kobal Viktor, Simonišek Anton, Ermenc Karol, Stergar Josip, vsi pri 47 pp.; dr. Železnik Franc, Šešek Vladimir, oba pri 53. pp.; Ja-strobnik Ivan, Liška Franc, Ferlinc Bogdan, Mulgaj Franc, Kramberger Alojzij, Volavšek Ignacij, Jurin Franc, Klemenčič Andrej, Šlander Josip, Mirt Anton, Videm-šek Josip, Pollak Leopold, Podobnik Aleksander. Goršič Ivan, Kosi Karol, Schwarz Ivan, Kolšek Konrad, Palme Edvin, Singer Julij, Roman Peter, Osojnik Ivan, Pelcl Franc, vsi pri 87. pp.; Reinenji Ladislav, Kumer Franc, Mahne Vladimir, Furlan Franc, Pejk Franc, Cernčevič Štefan, He-gediis Gcra, Kocjančič Franc, Čermak Marij, Tomassi Oton, Jurjačevič Marij, Ma-rinčič Anton, Bačič Ivan, Jarnik Peter, Bti-laich Gvidon, Furlan Alojzij, Kahan Aleksander, Puschi Atilij, vsi pri 97 pp.; Klein Ludvik, Benedik Stanislav, Humer Robert, \Vobisch Karol in Gebauer Edmund, vsi pri 7. lov. bat.; Janć Ivan, Grčar Pavel, Hočevar Ivan in Vrhunc Ivan, vsi pri 2. bos. herc. pp.; Legat Vallcr, 3. herc. pp.; Lajo-vic Albin, Ahčin Franc, Primožič Ivan, Čenčič Pavel, Majhenc Franc, Demšar Luka, Kaušck Karol, lic Josip, Lokar Franc, Štempihar Nikolaj, Umek Oskar, vsi pri 4. bos. herc. pp.; Stuhec Franc, 3. bos. herc. lovv. bat.; Kovač Leopold in Vrtovec Ven-cel, oba pri 6. bos. herc. lov. bat.; Klopčič Ivan, 3. pion. bat.; dr. Hrašovec Aleksander, pri 3. tren. div. — Za majorja je imenovan stotnik 26. dom. p. Franc Zvvirn. — Za stotnike so imenovani nadporočniki: Vladimir Zavrl, 25. dom. p.; Anton Juvan-čič, 37. dom. p.; Štefan Sviloksi, 27. dom. p. — Za nadporočnike so imenovani poročniki: Viktor Durini, 27. dom. p.; Vladimir Fiala, 37. dom. p.; Oton Rode, 26. dom. p.; Franc Kotlušek. 27. dom. p.; Franc Cigoj, 36. dom. p. — Za črnovoj. višje zdravnike so imenovani črnovovj. asist. zdravniki: dr. Andrej Jenko, dr. Julij Polec, dr. Miroslav Škof, dr. Karol Solc, dr. Ivan Zajec, dr. Bogdan Dere, dr. Ernest Dereani, dr. Viktor Kac, dr. Alojzij Kraigher, dr. Leo Kreft, dr. Ernest Мауег, dr. Josip Šlezinger. Dnevne novice, + Dvakratni mmisrrski svet. Avstrijski ministri sp 14. t. m. imeli dva ministrska sveta; prvi je trajal od 10. do 12. ure; drugi je trajal več ur popoldne. -f Ogrski ministrski svet je zboroval 14. t. m. popoldne; navzoči so bili vsi ministri, tudi minister na kraljevskem dvoru na Dunaju Roszner. + Odlikovani avstrijski ministri. Železniški minister dr. Zdenko baron F o r -s t e r jc dobil velik križec Leopoldovega reda. Ministri dr. H u s s a r c k (naučni), Trnka (javna dela) in Z e n k e r (poljedelski) so postali baroni. + Apostolskemu vikarju škoSu Bje-liku je podelil vojvoda saksonski Koburg Gota veliki križ saškega Erncsdnskega hišnega reda z zvezdo. — O knjigi »Slovenische Kriegs- und Soidatenlieder« dr. Rudolfa pl. Andrejke piše ugledni nemški vojaški list »Danzers Armeezeitung« v svoji številki 29—30 z dne 27. julija 1916 sledeče: Kdor hoče spoznavati dušo narodovo, jo mora poslušati v njegovih pesmih. Zato smo dr. pl. Andrejki posebno hvaležni, da je v zbirki »Slovenische Kriegs- und Soidatenlieder« razkril širšemu svetu mišljenje in čustvovanje najvažnejšega plemena avstrijskih Jugoslovanov, Slovencev, Južne Štajerske, Kranjske in Primorske. Lepa knjiga Andrejkova, ki je tudi umetniško zanimiva zaradi mnogih slik slovenskih risarjev in slikarjev, nas seznani v gladkem nemškem prevod u z izbranimi umetnimi in narodnimi pesmami slovenskimi enega celega stoletja. Tu naletimo na povsem izvirne prepesnitve Collinovih brambnih pesmi iz 1. 1809, najdemo naredne hvalospeve na Radec-kija in čujemo vsi presenečeni, kako se je Soči med Slovenci žc pred desetletji pripisovala odločilna bojna vloga; tako zado-bimo splošno sliko pravega slovenskega ljudstva, skozi rodove in rodove neomajno zvestega in udanega svojemu cesarju, pa tudi vojaško krepkega. Zapomnimo si imena njegovih pesnikov Vodnika, Prešerna, Simon Gregorčiča, Aškerca, Simon Jenka. Sijajno opremljena knjiga priča tudi o zmožnosti in sposobnosti Katoliške buk-varnc v Ljubljani, ki je to knjigo založila. -f Najnovejše cesarjeve slike, Dasi v sedanjem resnem času ne bomo hrupno slavili cesarjevega rojstnega dne, bomo pa vendar vsi loliko iskrcnejše mislili na častitljivega grajskega gospoda v Schon-brunnskem gradu. Cesarjeve slike, ki jih je v najnovejšem času izvršil dvorni fotograf Pitzner, predstavljajo cesarja v avstrijski, ogrski in nemški uniformi ter kažejo, kako čvrst je še naš prevzvišen vladar, ki praznuje letos že svoj 86. rojstni dan. Slike nam nudi seriia razglednic (10 kosov), ki se prodajajo povodom Najvišjega rojstnega dne na korist oficielnemu vojnemu skrbstvu v notranjem ministrstvu po 2 K deset kosov. Razglednice se dobivajo in naročajo v Katoliški bukvami v Ljubljani. Odlikovan je bil s častnim znakom Rdečega križa II. razreda z vojno dekoracijo gosp. profesor Bruno Lovrič, c. in kr. divizijski župnik in dopisnik »Našega Jc-dinstvavi. — Za višjega vojaškega zdravnika je imenovan asistenčni zdravnik v Škofji Loki dr. Ivan H u b a d. — Vojni kurat pri 17. pešp. dr. Kulo-vec.je postal divizijski župnik. Na njegovo mesto je pa prišel za kurata Janko Goga-la, kateri že vrši svojo službo. — Zastava za koroške strele? je iz-ozena v izložbi knjigotržnice Leon v Ce- S' „ tava ^Pravljena po načrtih akad. slikarja Ed. Mankarta. ki je sedaj vojni slikar pri koroških četah. v 8шг*Иа j•• ~~ AIz HudsIl0Š0lske s,užb«- Prov. učiteljica Amalija Erker v Koprivniku je do-deljena v službovanje v Svetli potok. Dosedanje suplentinje na idrijski rudniški ljudski so , Marija Tušar, Frančiška Mačkov-sek Marija Šinkovec, Martina Dežela, Edvarda Bloudek, Frančiška Rejc, Doroteja Kovač, Leopoldina Novak in Antonija Ter-pm ostanejo v enaki lastnosti na svojem mestu tudi v prihodnjem šolskem letu; razen imenovanih bo suplirala na navedeni soli tudi absolvirana učiteljska kandidati-nja Ivana Lapajne. — Grob polkovnika Milana Pribiće-vica v Bosni. Sarajevski »Hrvatski Dnev. mk.: poroča, da je bilo napačno tisto poročilo, ki je trdilo, da so usmrtili lastni vojaki zloglasnega srbskega polkovnika Milana Pribičeviča, ki je bil, kakor znano, eden glavnih povzročiteljev umora v Sarajevu in voditelj Narodne obrane. Res je marveč, da je padel Pribičevič v bojih v okraju Srebernica, kjer se je s svojim polkom mudil do naše velike ofenzive. Poko-pan je v vasi Karina, ki leži tri ure od Sre-bernice. — Ustreljen. Iz Ercegnovega v Dalmaciji se poroča: Dne 29. julija t. 1. je bil tamkaj ustreljen Jurij Zenovič, ker je bil po c. in kr. vojnem sodišču obsojen zaradi veleizdaje na smrt. Za časa črnogorske okupacije je bil Jurij Zenovič črnogorski guverner v Budvi. Smrt v ruskem ujetništvu. V ruskem ujetništvu v Taškentu je dne 29. aprila t. 1. umrl Ivan Jcrin, tajnik hranilnice in orga-nist na Punlu. Zapušča vdovo in hčerko, Vsem znancem in prijateljem se priporoča v molitev. — Umrl je v Tržiču Janez Zaplotnik, star 85 let. Mož je zelo rad obiskoval božja pota posebno pa Sv. Višarje, na katerih' je bil nad 55 kraL — Umrla je v Novi Gradiški 811etna sestra sarajevskega nadškofa dr. Stadlerja, gospa Viktorija P r a 1 i c a. Pokojnico je nadškof zelo ljubil, ker mu je v najnežnejši mladosti nadomeščala stariše, katere je bil zgodaj izgubil. — Umrl je v ICrakovu profesor geologije na Jagelonskem vseučilišču dvorni svetnik dr. wierzejski, star 70 let. — Padel je nadporočnik Igo K o t n i k, sin g. notarja Kotnika. Blag spomin junaku! — Vojak kot vlomilec. 41 letni infan-terist Podgoršek iz Lugarjev na Kranjskem, sedaj v Judeaburgu, se je preoblekel v civilno obleko; vlomil pri nekem kmetu v Murdorfu in zaklal in odnesel šest zajcev v vrednosti 60 kron. Zajce je nameraval v Judenburgu prodati, a so ga zasačili in zaprli. Podgoršek ima menda še več vlomov na vesti. — Vojak umrl. V Gradcu je umrl na jetiki poddesetnik prostovoljskega kolesarskega bataljona Ivan Pe t e k. Letina v Hercegovini kaže dobro, posebno lepo pa koruza, Primorske novice. i — Begunci iz Primorskega se morajo fld stanovanjedajalcev takoj, po prihodu, po obstoječih predpisih c. kr. policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani prijaviti. V dotič-nih zglasilnicah je treba v rubriki značaj, opravilo, obrt tudi pristaviti, da je dotič-nik »begunec« iz Primorskega in sicer je treba navesti kraj, iz katerega se je moral dotičnik izseliti, torej begunec iz .... . Tudi oni begunci, ki so se nastanili pri že tu bivajočih svojcih, se morajo prijaviti. Vsako opuščeno prijavo ali odjavo se bo strogo kaznovalo. Ob enem se vnovič Razglaša, da smejo, begunci le s posebnim, od strani c. kr. deželne vlade kranjske sporazumno z c. in kr. 5. armadnim poveljstvom izdanim dovoljenjem v ožjem bojnem območju (toraj tudi v Ljubljani in okolici) prebivati. Tozadevne prošnje se mora slej ko prej, za osebe, ki stanujejo v policijskem okolišu ljubljanskemu, vložiti na c. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani. V prošnji je posebej še dokazati, da ima prosilec zadostnih sredstev za preživljanje. Beguncem, ki so brez sredstev, se na Kranjskem prebivanje ne more dovoliti; za iste je preskrbljeno v begunskih taborih, Novice iz Gorice. V Vipavo došli goriški duhovniki pripovedujejo, da je pretekli torek, dne 8. avgusta, zadela laška granata zvonove stolne cerkve, Zadoneli so vsi tužno milo, prvič, kar traja vojska z Lahi. Kedaj bodo zopet veselo zapeli? Veliki zvon je granata ubila, drugi so ob tej priliki nepoškodovani, — Znani g. Quaglia, vikar v pokoju, je bežal iz Gorice med zadnjimi, ko so v mesto že prihajale laške patrulje. Patrulja ga je ustavila in mu preiskala obleko, Od nasprotne strani je že prihajala naša patrulja. To priliko je gospod porabil, da jo je po najkrajši poti popihal iz Gorice, — V Gorici je ostal župnik pri sv. Roku Baubella, — Oskrbnik jezuitske cerkve č. g. Jug ni mrtev in je skoro gotovo ostal v Gorici. — V Gorici sta od »Monta« ostala uradnik Zej in sluga Jenko. — Nekateri Italijani v Gorici so f>ripravljali laške zastave, da pozdravijo aške vojake, nekaterim pa se je to prvi dan ponesrečilo. — Govori se, da je mrtev v Gorici sin trgovca Orsana in družina Sta-bile, — Kopačeva hiša v Gorici je popolnoma razrušena. Begunci iz Gorice, ki so bili pod oskrbo Dandinijevo, pridejo, kakor se poroča, v Kočevje. Goriško okrajno glavarstvo se nastani v Logatcu. »Mont« iz Gorice je ostal začasno v Logatcu, Desetletnica nove maše. V nedeljo, dne 6. t, m. je praznoval na Otlici desetletnico nove maše č. g. pl. Pasarelli, Na slavnost je prihitel tudi č. g, Oswald iz Idrije, Smrtna kosa. Umrl je v Pulju glavni agent avstrijskega »Lloyda« J, Bostolotti, — Umrla je v Trstu Katarina Stupar. _ V Gradcu je umrla Ema Fornasari pl, Verce, gospa v goriškem svetnem plemiškem zavodu. Iz Branice. Danes popoldne ob 5. uri je krožilo nad Gor, Branico enajst sovražnih zrakoplovov. Smer so imeli proti Gorici. Šest bomb so vrgli v Štanjelu. Škode ni. V znamenju časa. V četrtek je umrl na Cesti v Sv. Križu na Vipavskem 2 in pol letni begunski otrok Ivan Hvalič iz Solkana. Istotam je umrl tudi begunec iz Solkana 83 letni Jug Jakob. V Dobravljah iste občine je umrla na begunski poti dveletna Bertolini Palmira iz Šempetra. Dan preje pa je umrl na Volčji dragi njen oče Ivan Bertolini, Vojaki so ga pokopali. Brez dežja na Goriškem, Na Goriškem imo dalje brez dežja. Laški zračni napad na Trst. V torek dne 15. avgusta okrog 9. ure zjutraj je priplavala nad Trst močna škvadra laš- kih letal' tipa Caproni, Letala so bila spremljana od dveh francoskih .lovcev«, podobnim našim Fokkerjem. Sovražnik je pričel napad na mesto s težkimi bombami, katerih je vrgel precej. Lotil se je delavskega okraja. Naša letala so bila hipoma v zraku in so pričela s svojimi mojstrskimi poleti boj z Italijani. Podpirale so jih naše baterije in Lah jo je po eni uri obiska od-kuril. Stvarne škode ni storil dosti, pač pa je nekaj žrtev med prebivalstvom toliko žalostnejše. Pri tem napadu beležimo sledeče žrtve. — Mrtvi: Ivana Koljevina, stara 70 let in Marija Ronconi, stara 15 let. — V bolnici se nahajajo: Lenassi Marija, stara 12 let, Nicolini Otilija, stara 11 let, Nicolini Marij, star 13 let, Calligaris Jožef, star 7 let, Kale Antonija, stara 63 let, Milovič Ana, stara 15 let, Simšič Av-relij, star 4 leta, Haipel Marij, star 31 let. Lahko ranjenih in po rešilni postaji obvezanih oseb je približno 15, Italijani so torej z moritvijo starcev in otrok dosegli zopet eno pravico več, — molčati o svoji kulturi in o našem »barbarstvu«. Pogreb žrtev se bo izvršil na stroške občine dne 17. t. m. ob 9. uri dop. ob udeležbi vojaških in civilnih oblasti, Sprevod bo vodilo pogrebno podjetje Zimolo. Iz Rusije došli invalid. Iz Rusije se je vrnil zadnje dni invalid Avgust Marc iz Dobravelj na Vipavskem. Nahaja se v neki rezervni bolnišnici na Dunaju. Izgubil je nogo. Italijani v izpraznjeni Gorici, »Ncue Freie Presse« poroča: V »Secolu« opisuje Rafael Garinei svoje vtise o priliki obiska v Gorici neposredno potem, ko so bili Italijani zasedli mesto. Med drugim omenja, da je srečal na potu tjekaj ministra Bisso-latija, ki je bil kmalu po vhodu čet v Gorici ter je nato osebno čestital Cadornu. Glavna cesta Gorice, Franc Jožefova cesta, pravi, bo nosila poslej Cadornovo ime. Tačas manjka v Gorici vode in luči. Italijanski ženijski vojaki da so pa že na delu, da zopet urede vodovodne in električne napeljave. Po brzojavni zvezi, ki so jo nemudoma napeljali preko Soče, je kot prvi poslal svoj pozdrav kralju in ministrskemu predsedniku Boselliju minister Bissolati. Poleg mestne hiše, na kateri se je takoj izobesila trikolora, gori velika palača, katero je bila zadela avstrijska granata. V italijanskem ujetništvu. Iz italijanskega ujetništva sta se oglasila Anton Košuti, ki je bil ranjen in pa Kari Kobal, oba iz Sv. Križa na Vipavskem. Prvačino in Črniče je prebivalstvo prostovoljno zapustilo. Istotako Dornberg, Renče je prebivalstvo zapustilo. .Prosi za naslov. Gospod Bazilij Štanta (Zdenska vas, pošta Videm-Dobrepolje, Dolenjsko) prosi da bi mu gospodična Štefanija Petrovčič naznanila svoj naslov. Poročila in pojasnila o sedanjih beguncih iz goriške okolice sprejema preč, g. Franc Pire C. M., Ljubljana, Tabor 12. Zaplembo premožena je odredilo tržaško sodišče proti Iginiu Klanzig, roj. 1. 1876 v San Vito al Torre, okraj Tržič, notarski kandidat, tit. desetnik pri orožnikih v Viscu, ker je osumljen ubega k sovražniku. LJutillansKe novice. SOMEŠČANI. Pojutrajšnjem obhaja Svoj 86. rojstni dan naš presvitli in viteški vladar. Obdaja ga ljubezen, zvestoba in železno zaupanje vseh avstrijskih podanikov. Zatorej naj se visoki ta dan z vsake strehe naše Ljubljane vijo slavnostne zastave, pred vsem črno-žolta cesarska zastava, da naš sovrag uvidi, da plapola ponosno in zmagonosno kakor prejšnje dni! Vendar sem pa prepričan, da najbolje ustrezamo očetovskim željam Njega Veličanstva, če se ob ti slovesni priliki na prvem mestu spominjamo onih, ki so dali življenje na bojiščih za cesarja in domovino. Mestna obč na je zategadelj posvetila znesek 5000 K vdovam in sirotam onih slavnih vojščakov, ki so padli v junaškem 3. zboru, in onih, ki so padli v primorski naši prehrabri armadi. Kdor je v stanu, naj po svojih močeh posnema mestno občino ter tako proslavlja rojstni dan našega cesaria in kralja! Bog ohrani Avstrijo! V Ljubljani, dne 16. avgusta 1916. Župan; Dr, Ivan Tavčar 1. r. lj Praznovanje Najvišjega rojstnega dne. Z ozirom na bližino bojišča mestna občina letos ne bo razsvetlila svojih poslopij in daje to vsled raznih povpraševanj v vednost vsem someščanom, lj Deželni glavar dr. šusteršič se je z včerajšnjim brzovlakom odpeljal na Dunaj, kjer se po odreditvi osrednje vlade vrše važna pogajanja in posvetovanja v deželnih zadevah. Vsled tega se deželni glavar ne bo mogel udeležiti cesarske maše dne 18. t, m. in ga bo zastopal deželni odbornik kanonik msgr, dr. Evgen Lainpe. lj Zaobljubljena procesija v Dravlje k sv. Roku gre v ponedeljek dne 21. t. m. zjutraj ob štirih lj Za črnovojniškega višjega vojaškega zdravnika je imenovan asistenčni zdravnik dr. Ivan Zajec, deželni odbornik in zdravnik v Ljubljani. lj Uveljavljene so zopet določbe razglasa c. kr. deželnega predsednika z dne 11. aprila 1913. dež. zak., št. 15, o delovnem času in o zapiranju prodajalnic v trgovinskih obratih in v sorodnih opravilnih obratih v mestnem ozemlju Ljubljane in v okolici. Ta razglas stopi v moč tisti dan, ko se razglasi v deželnem zakoniku. lj Imenovanje, Za poročnika sta imenovana praporščaka pri 2. bos. herceg. polku g. Vinko Vrhunec in g. Pavel G r č a r, oba iz Ljubljane. lj Poročil se je v ponedeljek v trnovski cerkvi v Ljubljani g. dr, Josip C e p u-d e r, notarski kandidat v Kozjem, z gospodično Cenko Severjevo. Častitamo! lj Oddaja moke pri mestni aproviza-ciji. Za moko naj se zglase: v četrtek, dne 17. t. m, mokarji in ljubljanski trgovci, v petek dne 18. t. m. okoliški trgovci, v soboto dne 19. t. m. pa peki — vselej ob 8. zjutraj v nekdanji Galletovi hiši, I. nadstropje, mestna posvetovalnica. lj Cene mesu so padle v Zagrebu 8. t. m. od 6-40 K in 8 60 K na 5-60 K in 6-50 K, Tudi cene telečjemu mesu so padle na 3-60 do 4 K, lj Napačna vest. Poročilo, da je umrl dež. inž. poročnik v rezervi g. A. Bernik, se ne potrjuje. G. Bernik je jako nevarno obolel. Prepeljejo ga v Steinhof. Iz ruskega ujetništva se je vrnil v Ljubljano te dni Matevž Štefe, stanujoč na Opekarski cesti 32. lj Dotični gospod, ki si je približno pred tremi tedni izposodil pri tvrdki A. Goreč pelerino, naj jo blagovoli vrniti po pošti na naslov A. G., Ljubljana. „Leonardo da Vinci" se ie res polnil. Kolin, 16. avgusta. (K. u.) »Kolner Zeitung« poroča iz Švice: Italijanski listi so včeraj priobčili osmrtnice nekega ladijskega poročnika, ki da je »umrl povodom tragičnega dogodka na veliki bojni ladji«. S t em je potrjeno poročilo o potopitvi bojne ladje »Lionardo da Vinci«, katero si vlada tudi ni upala dementirati. Pariz, 15. avgusta. (K. u.) »Petit Journal« poroča iz Turina: Neka visoka osebnost mornariških krogov, ki se je vrnila iz Tarenta, potrjuje izgubo naddread-noughta »Leonardo da Vjinci«, izjavlja pa, da ni postal žrtev sovražne akcije. Ladja, ki je imela na krovu 1200 mož posadke, je bila zasidrana v Mare Piccolo, obdana od mnogih vojnih ladij, med katerimi je bila tudi angleška oklopnica, ko je krog pol-dvanajstih ponoči dne (cenzurna vrzel!) avgusta buknil na krovu v medkrovju ogenj, ki se je takoj močno razširil in preskočil na ladijske celice. Poveljnik je dal takoj komunikacijske celice preplaviti z vodo ter je skušal vojno ladjo blizu brega zapeljati na tla. Vsled eksplozije je pa dobila ladja odprtino in se prevrnila na desno stran. Velik del posadke je padel v vodo, približno 300 mož, med njimi več častnikov, je utonilo. Ostali so se mogli vsaj rešiti. Upajo, da bodo mogli ladjo kasneje zopet dvigniti. Potopljene italijanske ladje. London, 13. avgusta, (K, u.) Lloydova agentura javlja: Italijanski parnik »Tetis« je 4. avgusta torpediral nemški podmorski čoln. Del posadke je dospelo v Genovo. Italijanski parnik San Giovanno Batista in italijanska jadrnica Rosario sta bila potopljena. KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI priporoča: Spirago, Katholische Volkspredigten zum Gebrauche fiir Seelsorger und Kateche-ten. K 6-30. Biihler, Auf dem Friedhof. Grabreden, K 1-95. Sinthern-Harrasser, Im Dienste der Him-melskonigin, Vortrage fiir Marianische Kongregationen. II. Band. Vez. K 6-75, Gospodarstvo. Uporaba žita in mlevskih izdelkov za krmila. Z dnem uveljavljenja ministrske naredbe z dne 15. julija 1916, drž. zak, št. 220 (18. VII. 1916) so stopile v veljavo nove določbe glede uporabe žita in mlevskih izdelkov kot krmil. Vsled razširjenja državne zapleni tve žita se je moral tudi promet s koruznimi štoki, graščico, prosom in zmesjo na novo urediti. Glede posameznih žitnih vrst se je med drugim tudi sledeče odredilo: 1. Zadnje žito ali preme k. Pri tem ni nikake izpremembe glede največje izmere pri mlačvi, oziroma čiščenju žita. Pri ječmenu se mora premek vračunati v sno četrt, ki je poljedelcem dovoljena za krmila. 2. Oves. Ž ozirom na trajno veliko potrebščino vojaške unra-ve se do sedaj dovoljena izmera 1 kg za konja na dan ne more zvišati. Pač pa se v nospešitev živinoreje za olemenske bike v posameznih izjemnih slučajih dovoljuje po 1 kg na dan. 3. K o r u z a. Zaradi v raznih krajih različne letine in porabe se promet s koruzo ne more enotno urediti, pač pa je v kratkem pričakovati tozadevnih podrobnih navodil od c. kr. deželne vlade, 4, Koruzni stročki ali štoki. Z novimi določbami v § 5 je onemogočena poraba stročkov za kurjavo, oziroma popolno zametanje kakor tudi vsak nakup v špekulativne namene. 5, J e č m e n. Za krmilo prepuščena množina ječmena je ostala neizpremenjena. Vsako izjemno zvišanje je nemogoče in se more večja potrebščina v posameznem slučaju le z nakazilom ječmena kriti. 6. G r a š č i c a. Od pridelane graščice producent lahko dve trejini porabi za posetev in krmila. 7. Proso. Tozadevno bo izdala c. kr. deželna vlada podrobnejša določila, 8, Zmes. Poraba zmesi kot krmilo v svežem stanju je dovoljena, če je bila v ta namen posejana, 9. Otrobi. Otrobov se mora letos ravno toliko oddati kakor lani, toda samo od pšenice in rži, ne pa tudi od ječmena in koruze. Drugi žitni odpadki, učinki itd. Po § 13. navedene naredbe razpolaga centrala za krmila z različnimi odpadki in učinki žita, ki se dobivajo pri čiščenju, oziroma mletju. Končno se pripominja, da je prepovedana vsakršna prodaja žita, oziroma krmil drugim osebam kakor vojno-žitno-prometnemu zavodu, oziroma centrali za krmila. — Podrobnosti pri okrajnih glavarstvih, oziroma pri ekonomatu mestnega magistrata ljubljanskega, — Ureditev streljanja divjačine. Vsleo vpoklica logarjev, gozdarjev, lovcev itd. se divjačina v zadnjem času ni streljala v taki meri, kakor bi bilo to želeti. Pogosto so se čule pritožbe iz poljedelskih krogov, ki so izražale bojazen, da bo tako razmnožena divjačina na veliko kvar kmetijstva in še posebno raznih poljskih pridelkov. Res je, da je lastnih lova dolžan povrniti škodo, katero je provzročila divjačina. Toda v sedanjih razmerah denarna odškodnina nc odtehta napravljene škode na pridelkih, ki so za prehranitev splošnosti velevažnega pomena. Že v normalnih časih jc dolžnost vsakega pravega lovca, da ima pravo mero v svojem lovišču, v teh izrednih časih je to še mnogo bolj treba nego sicer. Mnogo lastnikov lova je v pravem spoznanju položaja že lansko jesen skrbelo za to, da sc je divjačina primerno izredčila. Tudi ji bila darovana v dobrodelne namene znatna množina divjačine, kar je pač vse hvaie vredno. C. kr. poljedelsko ministrstvo trdno pričakuje, da bodo tudi letos lastniki lovišč smotreno delali na to, da se pridelki ne bodo po nepotrebnem tratili, ker so naj' večjega pomena za celokupno prehrane ljudstva. Divjačino je primerno izredčil' po pravilih lovstva, pri tem je v prvi vrsti upoštevati ona lovišča, od katerih je sploš no znano, da se je v njih divjačina preveč razplodila in razmnožila, in pa ona lovišča, kjer so se primerile večje škode, provzro-čene od divjačine. u ii Iščem vojaščine prostega kontorista veščega samostojne slovenske in nemške korespondence ter knjigovodstva, Sprejme so istotako izurjena o Nadalje sprejmem krepkega učenca s primerno šolsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji; prednost imajo oni, ki so žc bili nekaj časa v službi. Ponudbe na Franc Oset, veletrgovec, Vransko pri Celju, Cresio u VeC vagonov se suksesivno po znižani ceni odda, tudi v lastnih vrefiah. — Ponudbe na upravništvo lista pod št. 1929. Dobro ohranjeno se proda po nizki ceni v Streliški ulici št. 12, knjigovodja in slov. nem. korespondent se sprejmo takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe s prepisi spričeval in s sliko pod „DOBRA MOČ" na upravništvo. Opr. štev. U 65-16-6 V imenu Njegovega Veličanstva cesarja C. kr. okrajno sodišče v Ložu je razpravljalo danes v navzočnosti državnega pravništva opravitelja in obtoženca Ivana Krašovca v obtožbi, katero je dvignil javni obtožitelj zoper Ivana Krašovca zaradi prestopka po S 14 ces naredbe z dne 7.-S. 1916 št. 228 drž. zak. in je po predlogu obtožiteija, naj se kaznuje obtoženec zazsodilo tako: Obtoženec Ivan Krašovec roj. 1. 1861 na Volčjem, na Bloke pristoj. kat. oženjen posestnik in trgovec z živino pri Sv. Duhu št. 5, predkaznovan, je kriv prestopka po S 14 ces. naredbe z dne 7.-8. 1915 št. 228 drž. zak, storjenega s tem. da je dno 24.-5. 1915 pri Sv. Duhu izrabljajo izredne razmere povzročene po vojnem stanju zahteval za neobhodne reči, namreč za en par volov, ki jiti je kupil pred enim mescem za 2430 K — svoto 3940 1\ — torej očitno čezmerno ceno, in se obsodi po istem paragrafu z uporabo § 266 kaz. zak. na 5 (pet) dni zapora in na 1000 (tisoč) kron denarne ^lobe v slučaju neizterljivosti na nadaljne 100 dni zapora in po § 389 k. p. r. na povračilo kazenskih stroškov. Objednem se v smislu § 18 cit. ces. naredbe izreče, da izgubi obtoženec ode.kr. okrajnega glavarstva v Logatcu mu podeljeno obrtno pravico za barantanje z živino za dobo enega leta. Tudi je v smislu § 19 cit. ces. naredbe sodba po pravomočnosti brez razlogov na stroške obtoženca po enkrat objaviti v listih „Slovenec", „Slovenski narod" in „Domoljub". G. kr. okraino sodišče v Ložu oddelek II dne 28. junija 1916. Dr. Pernat 1. r. Miren gospod išče za 15. september Cenj. ponudbe pod R. 0.1930 na upravo lista. obstoječi iz štirih sob v Selenhurgovi ulici štev. 6, I. nadstropje, se s 1. novembrom 1916 1928 v imfem. Natančnejše izve se v zavarovalni pisarni v visokem pritličju iste hiše ter pri g. Antonu Bocu, lastniku kemične pralnice in barvarije, istotam. ima v zalogi sledeča krmila: Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— in zmlete ft K 87 — za 100 kg brez vreč. Rapsove tropine v ploščati po 76 K brez vreč i. 100 kg. Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg it K 53 — za 100 kg hrez vreč. Sladkorno krvno klafo po 51-— K za 100 kg z vrečama vred. Poljedelci \ Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječiren, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo. Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zvezo kainlta, kalijevo sol, 8% kalijev, 18—20°/0 mineralni in kestni superlosfet, mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 k« za K 10'— a 100 kg i. vrečo vred. Naročniki nai dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah bla^a iie sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13-20 K Л 100 kg z vrečo vred. Odšle) prodaia knjižico „Živinorejci ln vojna" Katoliška Bukvernr. Gospodarska zveza pa nakupu|e tudi po naj- ugodneišili cenah koruzne storže, ajdove, prosene in druge pleve. Poljedelske stroje, motorje, mlatilnice itd. naročajte le pri Gospodarski Zvezi. ICava! Kava v kockah že zmleta s sladkorjem; 1 kocka se potrebuje za pol Itr. kave Navodilo se glasi: 1 kocko pet minut kuhati v pol Itr. vode, in najboljša sladka kava je gotova. Samo en posust Na tisoče priporočilnih pisem na razpolago. — En poštni zavoj 5 kg stane samo K 25. — Pošilja proti povzetju ali predplačilu zastopnik tovarne Iv. IJrek, Ljubljana 4? Mestni trg 13. v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda. 1800 Več pove lastnik Rudolf Orossg, Ljubljana. najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri M Essiier a cs. v bjubiiani. Ljubljana Glasovirje, pianine, Phoriola; električne glasovirje, Orchesiiione i. t. d. S, KMETETZ Kolodvorska ul. 26. Sltvovko, tropinovec, rum in vino, dalje milo za pranje, zajamčeno 36% maščobe in zelo fino toaletno milo, različno surovo kavo — le proti prejemnici. Mokkador krepilno zmleto kavo s primesjo. Kavo in Mokkador tudi v zavitkih od 5 kg dalje, razpošilja po najnižjih dnevnih cenah tvrcika R, Kušlan, Ljubljana, Karlovška c. 15. ШШ шЖ£ J lik:.« v neprekosni kakovosti le pri Elektrotehn. predmeti Dunaj-Wien, IX/i Nordberg-Str. 6. Fernrul 21.928. ШШ in mi kupujem po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na naslov: JOS« К.ГС.11, LjPMjiM tolpa CKta Jt.7. Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ- in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroški!) dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že oo prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914............................K 173,490.838-— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz Čistega dobička . . K 432 232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UaltlO Zaoarouanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji, "f®® Marije Terezie cesta št. 12. Ш Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubi soprog, oče, stari oče, svak in tast, gospod Franc Seršen veleposestnik, trgovec in gos ilničar v Ljutomeru, podnačelnik okr. zastopa, obč. odbornik ljutomerski, ustanovnik in član raznih narodnih društev itd' dne 12. avgusta ob 10. uri ponoči po dolgem in mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal, Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 15. avgusta ob 5. uri popoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi ljutomerski dne 16. avgusta. Ljutomer, dne 13. avgusta 1916. Marija Seršen roj. Kavčič, soproga. Matija, Anica, Rezika, Franc in Ivo, otroci. Marija Seršen roj. Lipovec, sneha. Bojan in Ljubomfra. vnuka. 43® Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma vaino naložene, ker po:;o ilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. registrovaua zadruga z neome'eno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po M 1! 01 oMZunafcszanusfii su 2 i, I brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. Rezervni zakladi znašajo okroglo kron 800.000'—. Stanje hrani n h vlog je bilo koncem leta 1915 23 milijonov kron. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge i udi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na lekoči račun ter daje svojim zadružnikom posdjila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Tzflnin konzorcij »Slovenca«. Odirnvnmi urednik: Jožei Gostinčar. državni poslanec.