Eno leto »delovne šole". (Ob priliki razstave 6. razreda in 504etnice deške osno^ne šole v Studencih pri Mari* boru od 2. do 4. julija 1927.) Petdesetletnica deške osnovne šole v Studencih je dala povod, da se je pod vod* stvou upravitelja tov. A. Hrena priredila v glavnem delavskem centru mariborske okolice razstava vseh deških šolskih izdel« kov. Ni pa bila ta razstava običajne šolske kvalitete, ampak izložba izrednega, povsem novega in marsikomu sploh še nepoznanega obiležja. Zraven vzornih proizvodov nižjih razredov je posebno senzacijo vzbudila sa^ mostojna razstava delovne zajednice 6. raz« reda (vodja tov. Ernest Vranc), ki se je predstavila kot nekak neoficijelni »poiz« kusni razred« in je pokazala uspeh delovs nega pouka (industrijskega tipa) tekom enega šolskega leta. Mnogo se danes govori, še več pa piše o »delovni šoli«, tuintam je tudi že obstojala v kakem predavanju, skoro vsak nad= zornik jo že več let priporoča, vendar jo še marsikdo smatra za Scilo in Karibdo in vse ostane pri starem. Poznam tovariše, ki kljub čitanju domače in ttidi novejše peda* goške literature ostanejo pri najboljši volji — na mrtvi točki. Vzrok? Deloma pomanjs kanje praktičnih smernic in prenasičenje teoretskih razglabljanj, deloma flegmatična komodnost, največ pa zakrknjena konsers vativnost, češ, saj gre dobro po starem ko= pitu! Na srečo se že precej jasni (tudi pri naši organizaciji, ki že letos nudi izobraže* valni tečaj) in mnogo je že tovarišev, ki uvidevajo potrebo reforme današnje šole v praktično smer, nekaj jih je, ki so reformo po današnjih možnostih že izvedli! In ravno v Studencih smo videli, da tak preokret ni tako težaven, kot si ga mar* sikdo predstavlja, treba je le odločnosti in dobre volje. Prvi poizkus, ki smo ga videli, znači precejšen prelom s preteklostjo in vendar je nepričakovano dobro uspel. Prvi hip smo z nekako skepso ogledoi vali ogromno delo 12—144etnih dečkov v teku 1. šolskega leta, a kmalu smo se pre= pričali, da veje tu povsem drug duh, duh praktičnosti in produktivnosti. Vsa polna šolska soba kaže uspehe individualne in so= cialne vzgoje studenške delavske mladine. Snov celega leta ima kraju primerno kul* turno tehnično tendenco, ki veže vseh 13 delovnih skupin v eno celoletno učno enoto, ki se zrcali v izreku: »Delo sladi življenje!« To je vodilna smer, ki se je obdelala po principu samodelavnosti, domorodnosti in koncentracije na poseben produktiven na« čin. Vsak učenec je vodil svojo »Delovno knjigo« in v njo je zbiral vse podatke in izsledke posameznih delovnih skupin — vse ilustrirano in kolorirano, da ima gledas lec povsem tudi jasno sliko estetske vzgoje. Razstava je bila razdeljena po delovnih skupinah, ki jih je razredna zajednica obs delala tekom šolskega leta: Jesen, praznik vseh mrtvih, Ujedinjenje, Miklavž, Roiič, Novo leto, z'ima, pust, pepclniica, Velika noč — praznik pomladi, Jurjevo, ljubi maj — krasni maj, Binkošti — praznik poletja, počitnice prihajajo. Pri vsaki skupini so bile skupini primerne slike, izdelki iz gline, lesa, zvezki, delovne knjige itd. Zanimivo je, da se je risanje kakor tudi ročno delo (izrezov, model., kart., mizarstvo) gojilo lc kot učni princip, torej v zvezi z vsemi preds meti, ki so se koncentrirali v delovne sku« pine. To se mi zdi za višjo stopnjo edino pravilno, ker se sistematično risanje goji itak od 1.—5. razreda. Značilno je tudi delo teh delovnih zajednic, v katerih pride indis vidualnost učenca do veljave: vsak riše kak drug predmet, ki pa mora biti v zvezi z de« lovno skupino. Učenci sami iščejo motive za dotično delovno skupino, seveda je brez« miselno kopiranje izključeno (dovoljeno je le povečanje ali zmanjšanje slik), prevladuje pa risanje po naravi (Naši izleti!) in deko= rativno risanje (narodna ornamentika). Delovna skupina »Jesen« se je obrav* navala tri tedne in obsega mnogo izrezank dn risb jesenskih pridelkov, ki so se tudi gnetli iz gline, povodenj na ljubljanskem barju (iz gline), mostičarji na barju (kon* centracija!), orodje iz kamenene, bronastc in železne dobe, modelirano sadjarsko orod« je, splavi na Dravi, les na splavih, merjenje lesa, zlaganje drv, rimska doba itd., vse po podatkih in skicah v »Delovni knjigi«. Vi= deti je, da se je učna snov pribavljala s pri= tegnitvijo vseh čutil, vse izhaja iz okolice otroka — i'z življenja za živ.ljenje. Posebno zanimiva je koncentracija predmetov v posameznih skupinah, n. pr. praznik vseh mrtvih: nagrobni spomeniki (geometrija), smrt v hiši — testament (spis« je, računanje), smrt naših pesnikov (litera= tura! Nagrobni spomeniki iz gline z napisi in letnicami), zdravje in bolezen — modc lirana obraza (higijena). mrtvaška glava — okostje (somatologija) itd. Delovna zajednica je črpala snov iz vsakdanjega življenja in spretnost učitelje« va je ta »priložnostni pouk« prilagodila »predpisani učni snovi«, n. pr. polet Son* dermajer=Bajdak je dobrodošel za obrav« navo Azije, Nungesser, Coli in Lindberg obravnava Amerike, s tem v zvezi se je mo« deliralo letala in kontinente. Oblastne vo= litve so se uporabile pri računstvu (izraču* nav. količnika), razredna loterija za aliga= cijske račune, odlikovanje upravitelja Hre^ na za spoznavanje sv. Save, reklama Bata čevljev za odstotne račune itd. itd. Razen tega je vsak učenec vodil svoj dnevnik dogodkov in opazovanj, kar je pri* šlo ob raznih prilikah do posebne veljave pri pouku, ki se je — mimogrede povedano — vršil z izločitvijo okostenelega urnika le po tedenskem ddovnem načrtu, ki se je vsled raznih »priložnosti« seveda mnogo« krat »prevrgel« in nastal je novi, ki je od= govarjal _spremenjeni situaciji. Glavno je, da so bili učenci vedno »v tekočem« in so sami iskali nove »senzacije«. Kakor rečeno, je koncentracija tako spretno izvedena, da kaže vsakemu opazo= valcu učni postopek iz povsem novih vidi* kov. Ne dopušča mi prostor, da bi navedel izložene stvari, omenil bi le, da so bile raz* stavljene stvari, ki presegajo smoter osnov« ne šole, kar dokazuje, da se z organizacijo delovnih zajednic in s pomočjo delovnega principa doseže mnogo več nego zgolj s sus hoparnim verbalizmom in golim intelektus alizmom. Razstava je imela namen tovarišem po» kazati novo metodo »delovnega pouka«, t. j. udejstvovanje v smeri prostega dušev« nega dela in s tem v ozki zvezi ročno delo, ki ne sme preiti v brezmiselni obrtniški di« letantizem, ampak se mora vedno naslanjati na celokupen pouk. To udejstvovanje de^ lovne zajednice 6. razreda je bilo posebno evidentno in so s tako metodo popolnoma soglašali tudi oficijelni zastopniki šolske ob= lasti, ki so si razstavo ogledali (oblastni nadzornik Senkovič, nadzornik Koropec in Tomažič). Razstava je kot prva tovrstna izložba specialne delovne šole vzbudila veliko po= zornost ne samo med domačim delavstvom. ampak še posebno med tovariši, ki so z no= vimi idejami dobili spodbudo k novemu delu. Soglasno so izrazili željo, da se raz= stava obnovi začetkom šolskega leta ob pri*liki prvega zborovanja za vse učiteljstvomariborskega okraja. Tov. Vranc se je ra« devolje odzval vabilu za mesec september in takrat tovariši in tovarišice na plan za ideje nove šole! Postanimo pijonirji šolske reforme v prid sedanjosti in bodočnosti mi vsi: stari in mladi! Br. R.