Celje - skladišče D-Per Leto VI. — april 1983 Izhaja vsakega 20. v mesecu COBISS o glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Delu čast in oblast Smo pred praznikom dela, prvim majem. Vsako leto se ob teh prazničnih dneh spominjamo dogodkov, katerih zgodovina označuje neko preteklo obdobje. Praznik s katerim je povezano toliko lepega, zaradi njega pa so tudi mnogi umirali na različnih koncih sveta. Praznik je ostal. Spornim na boje v preteklosti pa je živ še danes. V časih, kakršnih mi živimo naše današnje in jutrišnje življenje, pa je naš pogled uprt v premagovanju naših vsakodnevnih problemov in v doseganju večjih rezultatov. Z vsem, kar nas danes navdaja z upanjem, da bo jutri lažje, je treha povezati tudi misel, koliko pa bomo mi vsi skupaj prispevali za to, da bo jutri res boljše. Lažje in hitreje bodo prehojene poti, čim bolj enotni in trdni bomo v naših hotenjih in ciljih. Naša prizadevanja in rezultati pa morajo biti v letošnjem letu naravnani predvsem na dosledno uresničevanje zastavljenih programov. Programe in načrte pa si ne postavljamo samo v združenem delu. Vsi organizmi naše najširše družbenopolitične skupnosti morajo v svojih programih videti, kaj je tisto, kar vodi v napredek. S tem pa ne bomo samo premagali obstoječih težav, ampak borno tudi dosegli višji nivo, ki bo temelj na dejansko ustvarjenih rezultatih našega dela. Nedvomno je s tem povezana tudi skrb za gospodarsko stabilizacijo. O njej govorimo vsak dan. Pravimo, da se mora-mo' stabilizacijsko tudi obnašati. Seveda pa si še vedno ponekod to razlagamo dokaj čudno. Ko o stabilizacijskih prizadevanjih govorimo, smo vsi za to, ko pa jih občutimo na svoji lastni koži, pa nas to zelo prizadene. Pri vseh teh prizadevanjih pa je jasno, da se bo marsikdo vprašal, kaj pa naš gospodarski in splošni družbeni razvoj. Odgovor se mora najti v tem, da razvoj mora iti naprej, s tem da ima v tem času prednost gospodarski razvoj, predvsem tisti, ki zagotavlja boljši položaj Jugoslavije v mednarodni trgovini. Poleg tega pa mora veljati večja skrb energiji in proizvodnji, ki zagotavlja delovnemu človeku in občanu več hrane. Ko pa si istočasno postavimo vprašanje o našem razvoju osebnega in splošnega družbenega standarda, potem je odgovor tudi v tem, da bo treba omejiti pretirano potrošnjo in porabo na vseh negospodarskih področjih. Ta aktivnost, ki sicer vsakodnevno že spremlja naše življenje, pa se mora v vseh sredinah tudi dosledno izvajati. Ob tem prazniku je prav, da se spomnimo vseh teh vprašanj. Sicer pa je še vrsta drugih. Od tistih, ki zadevajo nebrzdano rast cen do osebnih dohodkov. Vsa ta vprašanja tudi imajo svoje odgovore. V tem uvodniku najbrž ne bi bilo prav, da vse to navajamo. O njih pišejo in govorijo tudi širši družbeni me- diji. Seveda pa smo kljub vsem težavam in problemom v naši skupnosti dosegli tudi dobre rezultate, ki so se odražali tudi v doseganju visokih učinkov in s tem v zvezi je bil tudi dosežen hitrejši razvoj v teh sredinah. Razveseljivo je predvsem to, da se vsepovsod vedno bolj zavedajo, da je mogoče bolje živeti samo z boljšim delom. Večja produktivnost, ki nas vseskozi spremlja v prizadevanjih ekonomske stabilizacije, je v naši skupnosti že na določenem nivoju. Ne smemo pa dovoliti, da bi nas doseženi rezultati uspavali. Naj bo zato naš praznik, delavski praznik, posvečen tudi tem vprašanjem. Ne pozabimo, da smo vse te dosežke dosegli s krvavim osvobodilnim bojem in revolucijo po osvoboditvi. Kot samoupravljal« in delavci smo prehodili številne poti, premagane so bile krize gospodarskega razvoja. Naša pot, ki je znana vsem v svetu, nas v ničemer ne sme in ne more omajati. To, kar smo dosegli pod vodstvom tov. Tita, nam mora biti vzgled, da bomo še naprej s Titom v srcu ustvarjali tako, kot nas je on učil. Tega se zavedajmo in nobena ovira ne bo nepremagljiva. Doseganje boljših rezultatov bo realnejše in lažje. Strnimo svoje vrste in se z vso odločnostjo in z vsem znanjem borimo za to, da bo naše delo res dobilo svojo čast im oblast. To storimo z delom na svojem delovnem mestu, v tovarni, šoli, pisarni ali kjerkoli drugje. To od nas zahteva čas, v katerem živimo in situacija, v kateri smo se znašli vsi. Naša skrb bo manjša in manj boleča, v kolikor bomo dosledno uresničevali dogovore, ki smo jih sprejeli. Želimo, da bi prvi maj — praznik dela — minil v čast vsem delavcem. Dragan Slakan Udeležimo se majskih slovesnosti Ob delavskem prazniku 1. maju bodo skoraj v vseh sredinah številne svečanosti. Poleg tega pa bodo na predvečer prvega maja zagoreli številni kresovi po naših bližnjih vrhovih. Že od nekdaj smo se ob večerih zbirali in ob kresu zapeli pesem Ob tabornem ognju. Pripravili smo številne programe. Tudi letos bodo programi povsod, kjerkoli bodo zagoreli kresovi. Poleg tega se bodo mnogi v teh dneh, pred prvim majem, udeležili raznih izletov v naravo. Kjerkoli bomo v hribih ali drugje, naj nas naša pesem vodi v mislih v našo mladost. Naša lepota in naša misel bosta posvečeni domovini. Delavska zmaga bo še toliko bolj obogatena, kolikor bolj se bomo njene prave vrednosti tudi spominjali. Večina majskih slovesnosti bo, tako kot ponavadi, pripravile OO ZSMS. Skoraj zagotovo pa bo tako kot vsako leto kres zagorel na Resevni. Vabimo vas, da se udeležite majskih slovesnosti povsod, kjer bodo organizirane. ********************************************** * ■K i Vsem občanom -K * in delovnim ljudem I čestitamo za praznik OF { in 1. maj * * £ DPO, IS, SO, uredništvo * Od tu in tam... — Kurirčkova pošta je prispela v našo občino 18. marca po skrivnih poteh in z zased, obiskala je vse osnovne šole. Povsod, kjer se je ustavila, so ji priredili krajši kulturni program in prebrali pozdrave slovenskim pionirjem. V ponedeljek, 28. marca, so mladi iz naše občine kurirčkovo torbo s pošto predali svojim vrstnikom iz Jurklo- štra v laški občini. — V sredo, 30. marca, je bila seja koordinacijskega odbora za SLO in DS pri OK SZDL, skupaj s člani odbora za izvedbo tekmovanja mladi v znanju SLO in DS. Dogovorili so se o poteku tekmovanja mladih, ki bo v petek, 22. aprila v Dramljah. Občinskega tekmovanja se bodo udeležile najboljše ekipe 7. in 8. razredov osnovnih šol iz naše občine. Najboljša ekipa na občinskem tekmovanju se bo udeležila regijskega, ki bo 12. maja v Slov. Konjicah. — V nedeljo, 10. aprila ob 15. uri, je v Šentjurju gostovala dramska skupina prosvetnega društva iz Loč pri Slov. Konjicah. Na programu je bila uprizoritev komedije «•Vdova Rošlinka.« Na žalost je kulturno poslanstvo ostalo nevidno, ker poleg velikega truda, ki so ga vložili, je naša dvorana ostala popolnoma prazna. Večer pred nastopom v Šentjurju, so na Ponikvi uprizorili igro pred nabito polno dvorano. Kakšna kulturna prireditev bi nas Šentjurčane pritegnila v dvorano kulturnega doma? — Na občinskem tekmovanju »Kaj veš o prometu?«, se je v kolesarjenju pomerilo 25 učencev vseh naših osnovnih šol. Opravili so teoretični poskus znanja, pravilno vožnjo skozi mesto in spretnostno vožnjo na poligonu. »Kaj veš o prometu?«, je poleg kolesarjev pritegnilo k tekmovanju še mlade likovnike, literate in tehnike ter s svojimi izdelki na temo o prometu popestrili to tradicionalno vsakoletno prireditev. — Občinska zveza prijateljev mladine Šentjur je organizirala pionirsko problemsko konferenco na temo: prostovoljno družbeno koristno delo pionirjev. Konferenca je bila v sredo, 20. aprila v prostorih osnovne šole Franja Malgaja v Šentjurju. Udeležili so se je delegati pionirskih odredov osnovnih sod naše občine, le-te pa so spremljali mentorji pionirskih odredov. Dan 2. aprila se mi bo vtisnil v spomin. Na Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju se je izteklo tekmovanje Tito — revolucija — mir. Učenke naše šole smo se kljub kratkemu času dobro pripravile. Sobota je že tu. Zadnje urice se še učim. »Kar bo, pa bo,« si rečem in odidem na tekmovanje, ki je bilo ob 14,30 uri. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip s petih šol. Tekmovanje se je začelo. Zaželijo nam srečo, potlej pa piši, kolikor znaš. Na razvrstitev smo čakali dolgo. Ura je odbila šest, ko so bili rezultati razglašeni. Drugo mesto je odneseno OŠ Šentjur, katero smo zastopale trd učenke naše šole. Zadovoljne smo bile z našim rezultatom in nagradami. Od mladinskih organizacij je bila ekipno prva mladinska organizacija Kalobje. S tem kvizom smo mladi pokazali naše znanje iz gradiva Nastajanje nove Jugoslavije in se v njem pomerili na občinskem tekmovanju. Najboljši gredo na regijsko tekmovanje. Šentjurski portret Skromen in delaven Ivan GRAČNER — Janez je človek, ki ne govori veliko, človek, ki je okupiran z delom ter si težko odtrga trenutek za klepet. Rodil se je 9. junija 1952 v Presečnem pri Dobju. Izhaja iz kmečke družine. Osnovno šolo je končal v Dobju in nato nadaljeval svoje šolanje na trgovski šoli v Celju. Končal jo je leta 1970, nato se zaposlil v trgovini na Planini. Po petih letih je ob delu končal tudi poslovodsko šolo. Ponovno je prišel na Planino in nato v Novo vas. Z otvoritvijo Blagovnice Merx v Šentjurju je prišel za poslovodjo na oddelek za pohištvo. Janez je zelo aktiven družbenopolitični delavec. Vseskozi je bil predsednik delavskega sveta v TOZD Prodaja, član raznih komisij, vodja delegacije, predsednik osnovne organizacije sindikata ipd. Janez, kot da ne pozna nič drugega kot delo. Je izredno skromen in pošten človek, predvsem delaven. Zaradi teh njegovih vrlin je zelo priljubljen med ljudmi, cenijo ga in mlajšim sodelavcem je lahko za vzor. Janez zmeraj išče način, kako bi zadano nalogo opravil boljše, vse se predaja razvoju družbe. Poleg rednega dela vedno najde čas za opravljanje odgovornih družbenopolitičnih funkcij. Trenutno je član predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov ter član družbenopolitičnega zbora SO Šentjur. Ivan GRAČNER — Janez je entuziast, velik optimist, globoko prepričan, da se z delom in dobro voljo veliko naredi. S svojo nesebičnostjo in delom veliko prispeva k razvoju naše družbe. Goce Kalajdžiski OBVESTILO V sredo, 11. maja 1983 bo v našo občino prispela in prenočila zvezna štafeta mladosti. Vabimo vse občane, da jo dostojno pričakajo in se udeleže naše največje manifestacije. Štafeta mladosti je simbol, ki povezuje vse nas. Z vašo udeležbo pri prihodu štafete dokažimo našo pripadnost Titovi ideji. Prihod štafete bo 11. maja ob 20,30 uri na igrišču pred osnovno šolo. Ob njenem prihodu bo bogat kulturni program. V osnovni šoli, kjer bo prenočila štafeta bo organiziran mimohod. Naslednji dan, 12. maja ob 7. uri, bo štafeta mladosti nadaljevala svojo pot proti Brezam, kjer jo bodo mladi iz naše občine predali svojim vrstnikom laške občine. Iz dela OO ZKS Šentjur - Center Člani osnovne organizacije Zveze komunistov v krajevni skupnosti Šentjur-center so na svoji zadnji seji ob koncu prejšnjega meseca obravnavali med drugim tudi program dela občinske konference za obdobje april 1983 — april 1984. Člani so menili, da je program dobro postavljen in da zajema vsa področja. Še posebej dosledno pa je v programu zastavljen položaj in vloga ter razvoj našega združenega dela. Temu vprašanju je namenjeno precej pozornosti. Seveda pa druga področja, kot so idejnopolitično delo, vloga in položaj KS in ostalo, prav tako imajo svoje mesto v programu, ki so ga tudi sprejeli na nedavni seji občinske konference ZKS občine Šentjur. Poleg tega, da je bila osrednja pozornost namenjena prav temu programu, so člani OO ZKS kri- tično obravnavali tudi udeležbo nekaterih članov OO ZKS Šentjur-center na sejah. V zadnjem času je namreč opaziti, da se udeležba na sejah precej manjša, kar pa glede na samo vlogo in pomen te organizacije ne smemo zanemariti. O tem bo tudi svoje predloge pripravil sekretariat OO ZKS in to problematiko predložil na eni izmed naslednjih sej. Opaziti pa je, da so se nekateri sklepi, ki so bili sprejeti v zadnjem obdobju, v celoti uresničili, saj je opaziti tako večjo aktivnost v delegacijah SIS kakor tudi v delu drugih komisij in organov KS. Ta problematika je namreč bila obravnavana na eni izmed prejšnjih sej. Dragan Slakan Ko bi človek ravnal drugače Požari so v zadnjih letih povzročili zasebnemu in družbenemu premoženju že toliko škode, da je le-ta postala že zaskrbljujoča. Ne samo to, da je škoda nastala na materialnih dobrinah, pač pa so bili zaradi požara neposredno prizadeti tudi ljudje, v nekaterih primerih pa ogrožajo tudi njihovo življenje. Za nastanek požarov je v večini primerov kriv človek s svojo malomarnostjo in neprevidnostjo. Požari nastajajo povsod tam, kjer je popustila človekova skrb za pravočasno izvajanje preventivnih ukrepov preprečevanja nastankov požarov. Naša skrb za preprečevanje nastankov požarov mora postati vsakdanja in trajna vrednota slehernega občana in delovnega človeka, postati mora del človekove kulture. Vsa prizadevanja za preprečevanje požarnih nevarnosti moramo naravnati v vzgojo ljudi, posebno pa otrok. Ljudje morajo znati pravočasno ukrepati, da bi požar preprečili, če pa je že nastal, naj bi ga znali hitro in strokovno pogasiti že na samem začetku s sredstvi, ki so pri roki. Človek, ki z neprevidnim ravnanjem doma ali pri delu povzroča požare, oziroma ne upošteva požarnovarnostnih ukrepov, mora ,biti odgovoren za vse posledice, ki jih povzroči požar. Če požar opredelimo po objektih, kjer ti nastajajo, potem je to v notranjih prostorih stanovanjskih in kmetijskih zgradb, v tovarniških in skladiščnih objektih, na prometnih sredstvih, zunaj pa v gozdovih in na travnatih površinah. V V letu 1982 je bilo v občini Šentjur 19 požarov, od katerih so se štirje požari obravnavali kot kaznivo dejanje. Vzroki nastankov teh požarov je malomarnost in neprevidnost, igra otrok z ognjem, slaba električna napeljava, samovžig žagovine in krme ter samo v dveh primerih udar strele. Požari, ki se obravnavajo kot kazniva dejanja, pa so nastali ob požiganju travnišča in so se požari razširili na gozdove v bližini požigov. Pri enem od takšnih požigov travišča je starejša oseba izgubila življenje, ker se ni mogla pravočasno umakniti. Vse to nam narekuje, da moramo nujno spremeniti odnos do družbene in zasebne lastnine, zaostriti samodisciplino in odgovornost na vseh področjih družbene dejavnosti, med delovnimi ljudmi in občani pa razširiti požarnovarnostno kulturo ter vključiti vse strukture v prizadevanje za zmanjšanje števila požarov, materialne škode ter človeških življenj. Vse to se mora odražati v akciji NNNP, katerih ena od glavnih dejavnosti je požarna varnost. Posebno sedaj z nastopom spomladanskega sušnega obdobja, ko se povečuje nevarnost gozdnih požarov, se mora požarna varnost najbolj uveljaviti. Delovni ljudje in občani morajo delovati samozaščitno, ker je v tem času največja nevarnost nastankov požarov zaradi zažiganj trave in grmovja v bližini gozdov. Posebno nevarna je igra otrok z ognjem v bližini gozdov, zato naj bodo starši tisti, ki jih morajo podučiti o teh nevarnostih in posledicah, ki lahko nastanejo. Tudi nedeljski izletniki, ki si v naravi pripravijo roštilje, morajo ravnati previdno in pred odhodom pogasiti ogenj. Nekaj opozoril, ki jih moramo vedeti : — v vetrovnem vremenu ali sušnem obdobju je prepovedano vsako netenje ognja tam, kjer lahko to ogrozi gozd, — prepovedano je vsakršno netenje ognja v razdalji 50 m od roba gozda, — kdor opazi, da gozd gori, je njegova dolžnost, da ogenj, če je to mogoče, sam pogasi, če pa tega ne more, mora o požaru takoj obvestiti postajo milice, gasilce ali področno gozdarsko osebje, — vsake večje požige travišča in odpadkov pri čiščenju gozdov je potrebno prijaviti na postaji milice ali gasilskem društvu. Če bomo vse to upoštevali in se obnašali samozaščitno, bo požarna varnost dosegla željene učinke, kar upamo, da je interes vseh nas. Vse nas mora voditi geslo: »Malomarnosti ne more pogasiti nobeno še tako učinkovito sredstvo, pogasi jo lahko le močan curek samozaščitne kulture.« Cveto Erjavec Melioracija drameljske doline IZ DRAMELJSKE DOLINE ŽE LETOS VEČ PRIDELKOV Melioracija drameljske doline, ki zajema skupno 182 ha, je prva večja naložba v pridobivanje novih zemljišč v občini. Zanjo je značilno to, da je bila v celoti odvisna od predhodne ureditve osnovnih vodotokov, ki jih je urejala območna vodna skupnost ter to, da je en del površin izredno težaven za usposobitev. Vse to je potrebno poudariti zato, ker je ravno izvedba osnovnih vodotokov pogojevala roke za izvedbo melioracij, h kasnitvi pa je deloma prispeval tudi teren, ki ne dopušča izvajanja del v vsakem vremenu. Zemljišča na melioriranem območju so pretežno v lasti zasebnikov, le z delom površin gospodari KK TOZD LP. Zaradi tega smo ob pričetku melioracije oblikovali melioracijsko skupnost, v kateri se vsi lastniki zemljišč dogovarjajo o nalogah pri izvedbi melioracij, o financiranju oziroma deležu posameznika ter o vprašanjih združitve komasacije ter enotne intenzivne izrabe zemljišč. V začetku je bilo pri delu te skupnosti nekaj težav, sedaj pa lastniki zemljišč že spoznavajo prednosti te naložbe oziroma združitve. Kako daleč smo z deli sedaj? Prvi del površin v izmeri okrog 110 ha je pred zaključkom del. Potrošena so mineralna gnojila, apno, v teku je globoko oranje. Torej lahko na teh površinah že pričakujemo obilnejši pridelek koruze in drugih kultur. Letos bodo lastniki še obdelovali »svoje parcele«, do jeseni pa bo izvedena tudi zložba zemljišč (komasacija) tako, da bo obdelava v bodoče še enostavnejša in cenejša. Hkrati potekajo aktivnosti za dokončanje preostalih osušitve-nih del. Dodatna dela ter podražitve so povzročili, da v tem trenutku še nimamo zagotovljenih vseh sredstev. Pričakujemo, da bomo del manjkajočih sredstev pridobili od Zveze vodnih skupnosti Slovenije, del od LB, nekaj pa od interne banke SOZD-a Merx. K temu je treba prišteti še 10 % delež lastnikov zemljišč, saj je to zaradi povečanja vrednosti osušenih zemljišč več kot logično. Računamo, da bi pre- ostale površine lahko začeli normalno obdelovati spomladi 1984. Zaradi zmanjšanja stroškov smo se dogovorili, da bodo lastniki zemljišč opravili posek dreves na svojih parcelah. Žal tega vsi še niso opravili, s tem pa nastajajo bojazni, da bi moral ta dela opraviti izvajalec NIVO, seveda z dodatnimi stroški. Vsa ta vlaganja pa ne bodo dala pravih rezultatov, če ne bo- mo na vseh teh površinah organizirali enote in intenzivne proizvodnje. Gre predvsem za silažo, koruzo v zrnju ter ostale intenzivne njivske kulture. Travnik daje praviloma premajhne hektarske pridelke, da ,bi opravičili velika vlaganja v melioracijo. Odpraviti bomo morali različne pomisleke, se dogovoriti za poenoten način koriščenja površin, s tem pa omogočati uporabo večjih strojnih linij (v strojnih skupnostih). TOK REGIJSKA ŽIVINOREJSKA RAZSTAVA V ŠENTJURJU PRI CELJU V septembru mesecu letošnjega leta bo Temeljna organizacija kooperantov Šentjur organizirala regijsko živinorejsko razstavo, na kateri bodo sodelovali živinorejai iz petih občin, in sicer: Laško, Celje, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju. Razstavljalo se bo govedo svetlo' lisaste pasme, 150 krav in telic, goveji pitanci, konji, ovce ter kunci. Razstava bo tudi kmečki praznik, saj jo bodo popestrili mladi zadružniki s povorko starih kmečkih opravil in kmečke žene s kulinaričnimi specialitetami. Namen razstave je, da se pokaže uspeh živinorejske proizvodnje v zadnjih letih in da se afirmirajo rejci kvalitetne plemenske živine, po kateri je vedno večje povpraševanje, saj se v mnogih predelih Jugoslavije živinoreja ponovno oživlja in potrebujejo velike količine kvalitetne plemenske živine. Na razstavo bodo povabili tudi kupce iz sosednjih republik. Prav tako bomo na razstavi prikazali prizadevanja, da našo proizvodnjo širimo na druge panoge, kot sta kunčereja in ovčereja. V eni od naslednjih številk bomo še obširneje poročali o razstavi. Temeljna organizacija kooperantov Aktivnost potrošniškega sveta Pred kratkim so se na svoji seji ponovno zbrali člani potrošniškega sveta pri krajevni skupnosti Sentjur-center. Poleg tega, da so temeljito pregledali in ocenili svoje dosedanje delo, so bile na dnevnem redu zelo zanimive teme. Obravnavan je bil samoupravni sporazum o zagotavljanju in pravični razdelitvi osnovnih življenjskih in ostalih artiklov. Ta sporazum je pripravil Izvršni svet Skupščine občine Šentjur. Uskladili so ga z dogovorom o povezovanju in skupnih aktivnostih pri preskrbi prebivalstva. Dogovorne na svoji prejšnji seji svet potrošnikov že obravnaval. Obra vina van je bil tudi družbeni dogovor o ustanovitvi svetov potrošnikov v Krajevni skupnosti ter formiranje konference potrošnikov v občini Šentjur s pravili delovanja konference potrošnikov. Obravnavano je bilo tudi poročilo o aktivnostih trgovskih organizacij združenega dela v zvezi s preskrbo z oceno preskrbe, ki je bila pripravljena v SOZD Merx Celje. O nadaljnjem delu potrošniškega sveta smo lahko brez dvoma prepričani. Saj se prav v Šentjurju o vseh teh vprašanjih vsakodnevno tudi srečujemo. Upati je, da tudi drugje z aktivnostjo delovanja potrošniškega sveta ne zaostajajo. Cesta na Resevno Kljub temu, da smo v lanskem letu ob veliki akciji, ki je bila organizirana skupaj z Zvezno mladinsko delovno akcijo Kozjansko ter s številnimi drugimi mladimi uredili vsaj za silo cesto na Resevno, bo letos treba organizirati vsaj še eno tako akcijo. Cesta je skorajda na nekaterih krajih uničena. Ob lepem in suhem vremenu je sicer še prevozna, toda ob slabem, deževnem vremenu pa je po njej težko celo hoditi, kaj šele uporabljati jo za prevoz z avtomobili in drugimi prevoznimi sredstvi. Pričakovati je, da bo tudi letos prišla pobuda, da se akcija, kakršna je bila lansko leto, ponovi. Seveda pa bo treba na nekaterih odsekih vsaj položiti in urediti propuste, drugače bo tudi to delo, kljub dobri volji, opravljeno polovično. O strokovnih delih bodo odgovorni najbrž vedeli kaj storiti, na nas, ki skrbimo, da bi Resevna in ureditev dohoda do tega mesta bila takšna,, kot mo- rata biti, pa je, da še pred poletjem opravimo vse naloge, ki izhajajo iz že dogovorjenih obveznostih pri ureditvi Resevne. Seveda vseh del ne bo mogoče urediti v kratkem času in v letošnjem letu. Nekaj več pa bomo morali storiti, v nasprotnem primeru se nam lahko pripeti, da bomo čez deset let ugotovili, da dela za razvoj Resevne po zastavljenem programu ni mogoče uresničiti, ker smo se v preteklosti obnašali preveč neodgovorno. Podpisali smo samoupravni sporazum in nekateri se vsaj delno skušajo po njem tudi ravnati. Drugim je bolj malo mar za to, kaj naj bi bilo treba storiti in pri programiranju letnih planov uveljavljanje sporazuma niti ne predvidevajo. Tako se je zgodilo tudi letos, saj pri podpisnicah sporazuma za ureditev Resevne ni nikjer predvideno, da ga bomo nadaljevali. Uredimo zato vsaj cesto. y/Masovna akcija" — V akciji za izgradnjo pešpoti v Šentjurju je v soboto, 16. aprila sodelovalo 25 mladih iz cele občine in 4 odrasli -krajani centra. Verejtno bodo po tej pešpoti hodili samo udeleženci akcije. Kljub posredovanim vabilom za akcijo (500), je bila udeležba zelo »masovna«. Kakšen način bi morali torej poiskati, da bi pritegnili k sodelovanju širši krog uporabnikov te pešpoti? Izgradnja pločnika v letu 1984? Delegati skupščine krajevne skupnosti Sentjur-center so na svojem zadnjem zasedanju spremenili program dela za leto 1983. Bistvena sprememba je v tem, da so sprejeli odločitev, da se ureditev pločnika od križišča do Zikoška odloži za prihodnje leto. Odločitev je pogojena s tem, da je potrebno preveriti vse možnosti, kako po naj cenejši in enostavnejši poti priti do potrebnega in nujnega pločnika. Krajevna skupnost bo tako v tem letu samo pridobila projekt, ki je že v zaključni fazi in poskušala z vsemi strankami urediti medsebojne odnose. Gre namreč za to, da nekateri lastniki zemljišč, ki menijo na samo cesto, oklevajo pri tem, ali dati soglasje ali ne. Večina teh primerov je že rešena. kljub temu pa je pri posameznikih še treba poiskati soglasje. Kakorkoli že, sredstva, ki so bila namenjena za ureditev pločnika, se bodo namenila za komunalno urejanje po programu sprejetih ureditev kanalizacij v samem Šentjurju. AH bo v letu 1984 možno pričeti z deli na pločniku, je prav tako težko dati odgovor. Vse rešitve bodo obravnavane na organih krajevne skup- nosti še letošnje, če ne tudi prihodnje leto. Sama izgradnja pa je odvisna tudi od tega, ali bo v prihodnjem letu možno zagotoviti dovolj sredstev za izvedbo tega projekta. Krajevna skupnost Šentjur-cen-ter jih verjetno sama ne bo mogla zagotoviti. To informacijo da- jem prav zaradi tega, ker si izgradnjo pločnika želijo številni delavci, ki hodiijo na delo v Emo, Alpos TOZD Cevarno pa Elegant, Kmetijsko šolo in še kam. Morda bo rešitev tudi v sodelovanju z združenim delom. Želimo ga čimprej začeti. DRAGAN SLAKAN Uspešno tudi vnaprej Letošnja letna seja občinskega sveta ZSS Šentjur je posredovala celovit pregled organizacije in njenih organov v preteklem letu. Poročilo o delu zajema tiste najpomembnejše naloge in aktivnosti, na podlagi realizacije katerih je ocenjeno, da je organizacija delovala dobro, ter nakazalo področja kjer bo treba v bodoče okrepiti aktivnost. V preteklem obdobju so bila obravnavana bistvena področja družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev v občini, krepitvi njihovega položaja v samoupravljanju in izvajanju ekonomske stabilizacije. V tem času se je organizacija srečevala z zapletenimi političnimi in družbenoekonomskimi odnosi tudi v občini, ki so se večkrat kritično manifestirali v ekonomskih, predvsem pa socialnih vprašanjih. Vrsta težav s katerimi so se srečevali je zahtevala večjo in konkretno delovanje članov OS ZSS, predvsem pa članov predsedstva, kar je bilo ugotovljeno tudi po poročilu, ki obravnava pregled sej. V razpravah na letni seji, so delegati in člani sveta opozorili na težave s katerimi se srečujejo v OZD, na številne naloge ki jih ob tem čakajo ter ugotovili, da zahteva čas v katerem živimo konkretno in akcijsko delovanje. Hišni redi na svojem mestu Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur je že pred kratkim dala napraviti oziroma uokviriti odloke o hišnem redu. Odlok, ki smo ga sprejeli že v lanskem letu in smo pri sestavljanju le-tega sodelovaM lahko prav vsi stanovalci, bo, upamo, vsak stanovalec, ki ga zanima red. Pa ne samo red, v odloku so točno navedeni vsi elementi, ki omogočajo, da lahko stanovalci na najbolj človeški in samoupravni način urejajo vse probleme, ki se porajajo v nekem stanovanjskem bloku. Stanovalci so teh hišnih redov prav veseli. Sedaj bodo bolj natančno vedeli, kaj v bloku smejo delati in kaj ne. Kakšne in katere živali lahko imajo. Kakšen in v katerem času mora v bloku vladati mir itd. Poleg tega pa bodo tudi stanovalci znali ceniti tisto, kar jim je družba omogočila. Na stanovanjski objekt bo treba tako Od znotraj kot od zunaj še bolj paziti. In za vse to smo prav gotovo najbolj odgovorni vsi stanovalci. Zaradi tega je ravno prav, da se morda vsi stanovalci v posameznih blokih dobijo na svojih sestankih in celo prečrtajo odlok. Na ta način ne bi bilo nobenih izgovorov, da kdo od nosilcev stanovanjske pravice z njim ni seznanjen. V stanovanjskih blokih so tudi poskrbeli, da so vsi odloki tudi na vidnih mestih in ga lahko prečitajo tudi tisti, ki sicer redno ne živijo v blokih, pridejo pa na obisk k sorodnikom ali znancem. No, stanovanjska skupnost je s tem v zvezi delo končala, sedaj so na vrsti stanovalci, da se po njem tudi ravnajo. Otroci in njihov prostor PROSTOR OB VRTCU JE NAMENJEN LE VRTCU! Morda je naslov malce nenavaden. Žal pa je treba opozoriti na to predvsem s tega vidika, da bi v bodoče bolj pazili, kaj počno otroci bližnjih blokov v času, ko otrok ni v vrtcu. Tako na primer igrajo že malo starejši otroci v ograjenem prostoru nogomet. Medtem nihče ne pazi na to, ali se razni rekviziti, ki so namenjeni najmlajšim, tudi polomijo ali ne. Da je namesto trave znotraj ograje vse več blata, je v veliki večini krivda prav v takšnem obnašanju. Verjetno bodo morali starši sami, če ne, pa tudi hišni sveti nemudoma ukrepati. Vsem otrokom bo namreč treba prepovedati potikati se znotraj ograje, ki označuje prostor vrtca. Kaj lahko se zgodi, da bo vrtec nekega dne poslal račune hišnim svetom ah drugim, da poravnajo škodo, ki jo povzročajo otroci, ki stanujejo v blokih Dušana Kvedra 35, 24, 26, 34 in 34 a in morda še kateri. Da so otroci iz teh blokov zares dnevno na tem prostoru je tudi dokaz, da smo jih na delovno soboto, dne 9. 4. 1983, tudi preganjaU s tega prostora. Tudi starši se morajo zavedati, da je prostor znotraj ograje ravno tak kot prostor znotraj ograje nekega podjetja. Pa vendar v podjetju oziroma znotraj ograje le redko dovolimo, da bi otroci uničevali tisto, kar ste si s težavo ustvarili. Zato poziv ne bo odveč. Malo bolj bo treba paziti, kaj počno otroci ob vrtcu. Nerazumljivo pa je, ker imajo v neposredni bližini svojih domov igrišče in ne samo enega. Upamo, da bo članek prebral tudi kdo, ki je enakega mišljenja in bo ob potrebi tudi opozoril na neprimerno početje otrok in povzročanje družbene škode. Znamenita drevesa - šentjurski ponos ŠENTJURSKI PAGODOVEC Članek, ki je bil zapisan v decembrski številki revije Moj mali svet, je spodbudil tudi mene, da o tem neznanim tudi širši krog bralcev Utripa. Članek je nosil naslov: Šentjurski pagodovec v nevarnosti. Avtor članka pa je bil France Vardjan. V uvodniku je zapisano da to drevo stoji pri železniški postaji (v bližini) in to na prostoru, kjer naj bi tekla obvoznica Celje — Rogaška Slatina. Drevesa ne hranimo zato, ker bi bilo medovito drevo, ampak kot prvorazredni kulturni spomeniik posebne vrednosti. To je nenavadno redko tuje drevo, poleg tega pa tudi pomnik južne železnice, ki je skozi naše kraje stekla leta 1946. Drevo je zelo lepo razvito in premer njegovega kot sveča ravnega debla meri v prsni višini 2,20 m. Avtor članka nadalje razlaga, kakšno je to drevo in kakšen pomen ima. Avtor članka tudi opozarja šentjurske čebelarje, da se zanj zavzamejo. Poleg tega ipa je mnenje, da bodo vendarle odgovorni v občini našli razumevanje in njegovo vrednost tudi cenili in tako omogočili, da bo drevo lahko še naprej obstajalo in kot tako dokazovalo svojo vrednost zanamcem. Seveda pa je poleg tega drevesa v Šentjurju še več znamenitih dreves. Seveda so znameniti zaradi svoje velikosti ali pa iz drugih razlogov. Morda bi bilo prav, da bi kdaj tudi organizirano pristopili k raziskovanju takih dreves. ŽIVELA JE MATI... Pokopali smo mater, borko, ki je v tistih težkih dneh, ko slovenska govorica bila je greh, uporno gojila domačo besedo, partizane gostila in rodni grudi mladost in sile pustila. Tudi v samotno vas je stopil škorenj, ki je teptal, smrt in grozo sejal, čeprav se jih tam nihče ni bal. Stisnili so pest, zatajili solzo, ko so nemo slovo jemali, s pogledi objemali hišo, hlev, se na trnovo pot podali. Ona uporna, vzravnana, z otroki do Celja, od tam pa skrušena, ponižana v Auschwitz sama. A premagala je kljukaste križe, bodečo žico in čelade, premagala je čas brez otrok, ki so sami, lačnih oči sanjali p kruhu, domu, nežni roki, premagala je pogorišče doma, ki je nemočno stegovalo ožgane roke proti nebu, premagala je vojno. Ko se je vrnila, družino zbrala, je brazde novega življenja zaorala. Pokopali smo jo, ker pi zmogla več zmag. Smrt je bila neizprosna, njej se ne moreš upreti. A živela je mati, tam v kozjanskih hribih, ki je s trpljenjem zalivala svobode cvet, da nam je zrasel tako mogočen, lep. (Belinovi mami) I. K. Bralna značka V torek, 12. aprila, je bila na osnovni šoli Franja Malgaja Šentjur prireditev ob zaključku tekmovanja za bralno značko. Na teh prireditvah nas vsako leto obiščejo pisatelji, letos sta nas obiskali kar dve — tovarišica Pavla Rovanova in tovarišica Karolina Kolmaničeva. Veseli smo, ker sta nam povedali veliko iz svojega življenja in pisanja knjig. Učenci naše občine tekmujemo za Seliškar j evo bralno značko, letošnja vmesna pa je Jurčičeva značka. Število tekmovalcev je iz leta v leto večje, letos je doseglo že 878 učencev. Na to število smo vsi ponosni. Tekmujemo že vrsto let in sicer od leta 1966. V vseh teh le- tih je bilo prebranih tudi veliko število knjig. Zadovoljni smo, saj se vsi zavedamo, kaj pomeni človeku dobra knjiga. Bralna značka. Leta 1961 — ob njenem nastanku — je bila čudežni otrok. Rastla je z meseci, ne z leti. Komaj je shodila, je s svojo modrostjo osveščala vse, ki so jo poznali. Kamorkoli pride, ji odpirajo svoja srca in razum. Njen dom je povsod, njena domovina ne pozna meja. »Kadar pride, je praznik.« Tako je dejala Petra Dobrila, predsednica Zveze bralnih značk Slovenije, ob 20-letnici bralne značke. Bralna značka je postala del slovenske kulturne zavesti. Veliko mladih bralcev se danes zaveda, da je knjiga res prijateljica, ki nikoli ne razočara. Mnogim pomaga v njihovih stiskah in to veliko pomeni. Vsi želimo, da bi se naslednje leto priključili tekmovalcem za bralno značko še vsi tisti učenci, ki jim doslej ni uspelo doumeti, kako je duhovno bogat tisti človek, ki rad prebira knjige, saj si s tem bo- gati znanje, besedni zaklad, ob vsem tem pa si odpira okno v svet. V imenu odbora za bralno značko Naša beseda 1983 Za nami je že nekaj nastopov, ki so bili organizirani v okviru Naše besede 83. Omeniti velja nastop narodno zabavnih ansamblov v nabito polni dvorani v Šentjurju ter revijo otroških in mladinskih zborov. Srečanja se je udeležilo 12 ansamblov iz petih občin: Celja, Žalca, Sevnice, Ptuja in Šentjurja. Od 27. marca do 21. maja se bo zvrstilo 55 skupin ali 961 amaterjev. Jesensko, zimsko, spomladanski del v katerem amaterski delavci oblikujejo za našega občana in za nas same — mnoge oblike in načine bolj ali manj pestrega, bolj ali manj kakovostnega kulturnega življenja, si izpolnjujemo in bogatimo svojo vsakdanjost — in sebe. Kadar se pri nas organizira prireditev, nam predstavlja obisk občinstva eno naj večjih težav. Zakaj? Potreba bo kulturnih dobrinah je stvar vzgoje in navade. In kje tega ni, je verjetno potrebno začeti pri najmlajših. Kulturno gibanje mladih, ki z imenom Naša beseda organizirano spodbuja in usmerja ljubiteljsko kulturno ustvarjalnost mladinskih in pionirskih kulturniških skupin bo zajelo vse šole in krajevne skupnosti občine Šentjur. Želja nas je, da bi bile naše dvorane zasedene. Naj nas »potrošništvo«, lagodnost, ki je prišla tudi k nam, ne uniči. Jožica Salobir Ansambel KD Dobje nastopa na vseh revijah narodno zabavne glasbe. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Kmetijska zemljiška skupnost občine Šentjur pri Celju na podlagi sklepa seje 5. skupščine KZS RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin oz. kmetijskega zemljišča vpisanega pod vi. št. 579 v k.o. Šentjur, ki predstavlja po katastru In v naravi zemljiško parcelo št. 142/3, kultura je sadovnjak 3. razreda v izmeri 620 m2. Izklicna cena sadovnjaka v izmeri 620 m2 à din 34.00 = = 21.080.00 din Javna dražba bo dne ill. maja 1983 ob 10. uri v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šentjur pri Celju, Titov trg št. 2'. Informacije dobite v prostorih Kmetijske zemljiške skupnosti Titov trg št. 2, Šentjur (stara stavba občine). Pravico javne dražbe imajo vsi sdržavljani SFRJ s tem, da morajo plačati 10 % varščino od izklicne cene na žiro račun Kmetijske zemljiške skupnosti občine Šentjur št. 50770-661-42 in se morajo izkazati komisiji za javno dražbo pred pričetkom dražbe. Vsem ponudnikom, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, se varščina vrne. Komisija za javno dražbo KZS Varsto kmetijskih zemljiš č GRADITI BO MOŽNO LE NA SLABŠIH ZEMLJIŠČIH! Skupščina Socialistične republike Slovenije je meseca decembra 1982 sprejela INTERVENCIJSKI ZAKON O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMEMBO NAMEMBNOSTI (Ur. list SRS, št. 44/82). Glede na to, da številni krajani sprašujete o možnosti gradnje in dozidave, je prav, da se seznanimo z glavnimi določili zakona. Glavna določila zakona so predvsem: — Zaradi varovanja kmetijskih zemljišč ni dovoljena sprememba namembnosti zemljišč do sprejetja družbenih planov občin, vključno s prostorskim delom, usklajenih z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS Slovenije za obdjobje 1981 — 1985 in s tem zakonom. — Da se zagotovi varstvo najboljših kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, se z družbenim planom občine ne smejo nameniti za nekmetijsko rabo kmetijska zemljišča I. in II. kategorije ter zemljišča, na katerih so na plodlagi proučitve naravnih danosti predvidene melioracije, s katerimi je možno zemljišča usposobiti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. — Občinska skupščina uskladi (za občino Šentjur) prostorski del družbenega plana z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije in s tem zakonom in o tem obvesti Izvršni svet SR Slovenije. V občinah, kjer je družbeni plan (s prostorskim delom) že sprejet, se ta ne sme izvajati, dokler ga občinska skupščina ne uskladi. — Skladno z navedenim zakonom in navodili za izvajanje te- Na podlagi 61. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske skupnosti otroškega varstva Šentjur je skupščina skupnosti otroškega varstva dne 23. 3. 1983 sprejela SKLEP o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 1. Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca oziroma delovnega človeka v znesku: 1.350.00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, do 3900 din na družinskega člana mesečno 950.00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, od 3900 do 4200 din na družinskega člana mesečno 500.00 din na mesec, če je dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, od 4200 do 4700 din na družinskega člana mesečno. ga zakona, ki sta jih 24. 3. 1983 sprejela Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Republiški komite za urejanje prostora in varstvo okolja, je spreminjanje namembnosti zemljišč do uskladitve družbenega plana občine 1981 — 1985 prepovedano. Ne glede na prej navedeno so dovoljene spremembe namembnosti, če gre: — za graditev tistih objektov, za katere je bilo lokacijsko dovoljenje pravnomočno do 31. 12. 1982, — za graditev objektov skupnega družbenega pomena, določenih v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, in objekte, ki zagotavljajo nemoteno delovanje objektov skupnega družbenega pomena, — za dozidavo oziroma dograditev obstoječih objektov, če gre za njihovo funkcionalno zaokrožitev, — za lokacije na zemljiščih strnjenih zazidav znotraj naselij (na zemljiščih, ki so od vseh strani obzidana) v primerih, da so že sprejeti zazidalni načrti, načrti prenove ali revitalizacije, — za razširitev obstoječih pokopališč. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti se ne nanaša: — na rekonstrukcijo, adaptacijo ali dozidavo obstoječih objektov na funkcionalnih zemljiščih, — na gradnjo objektov nad oziroma pod površino zemljišč (vodna zajetja, rezervoarji, črpališča, zbiralniki, nosilna ogrodja za prenos energije in surovin, telefonskih in RTV zvez, električnih in PTT kabelskih zvez, toplovodi, naftovodi, plinovodi). 2. V dohodek družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, se štejejo vsi dohodki in prejemki, ne glede iz katerih virov ali na podlagi katerih predpisov jih družina ima. Kot dohodek delovnih ljudi, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevka oziroma davka. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v 10-kratnem znesku katastrskega dohodka. Mnenje o socialnem položaju družine, v kateri otrok živi, oziroma v katero spada, da krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela. Kolikor se posameznega dohodka ne da natančno ugotoviti (npr. priložnostno delo), krajevna skupnost oziroma organizacija združenega dela oceni višino dohodkov, ki vplivajo na ugodnejši socialni položaj družine. 3. Pravico do denarne pomoči ima otrok iz kmečke družine in dru- ge družine, ki ji je pomoč nujno potrebna, v znesku 550,00 din na mesec ob pogoju: — da je dohodek iz kmetijske dejavnosti glavni vir za preživljanje družine in skupni katastrski dohodek ne presega 2800 din ozroma 900 din katastrskega dohodka letno na družino oziroma družinskega člana, ali je družina brez dohodka — poleg katastrskega dohodka se upoštevajo tudi drugi dohodki družine in tudi druge okoliščine, zavoljo katerih je družina v ugodnejšem oziroma težjem socialnem položaju. 4. Otrok, ki ima pravico do denarne pomoči, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku: — 500,00 din na mesec, če je težje telesno ali duševno prizadet — 300,00 din na mesec, če ima enega hranilca. O upravičenosti do povečane denarne pomoči sklepa komisija za uveljavljanje pravic. Pri dodelitvi povečane denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva vpliv otrokove prizadetosti na socialni položaj družine, oziroma razloge, za vol j e katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju. 5. Pri občanu, ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka te točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati, ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6. Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za dru- žinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vendar njihovi poprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjskega stroška za starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju poprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke se delijo na oba starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starše (stara) dohodek. 7. Komisija za uveljavljanje pravice lahko ne glede na določbo 1. točke tega sklepa - po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč, ali pa po odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših socialnih razmerah. 8. Komisija za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine, enkratno, večkratno ali stalno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju. Pri presoji upravičenosti do te pomoči komisija za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v katerih otrok živi in dostopnost -do vzgojnovarstvenih storitev. 9. Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. Za otroke, ki so vključeni v vzgojnovarstvenih organizacijah, celodnevno šolo in v drugih organizacijah se denarno pomoč postopoma preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane. 10. Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek po tem sklepu na obrazcu SP-2 »Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic«. 11. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu UTRIP, uporablja pa se od 1. maja 1983. leta dalje. Predsednica skupščine Cvetka Jager, l.r. OBVESTILO Obveščamo vas, da smo na osnovi sovlaganja v REK Zasavje pridobili 2000 t rjavega premoga. Glede na to, da bo dobava tega premoga le v poletnih mesecih (od aprila do avgusta), se bo potrebno z njim oskrbeti takoj. Pozimi dobave tega premoga ne bo. Istočasno vam nudimo tudi velenjski lignit, katerega bo na razpolago v poletnih mesecih večja količina. Predlagamo vam, da o akciji obvestite vse člane kolektiva, oziroma delavce in krajane, da se bodo lahko pravočasno oskrbeli z rjavim premogom Zagorje in velenjskim lignitom. Premog se lahko nabavi tudi na potrošniško posojilo brez pologa z 18 % obrestno mero. Za vsa naročila in pojasnila se lahko potrošniki obrnejo na vse trgovine KK Šentjur, TOZD Trgovska dejavnost. Za cenjeni nakup se priporočamo. Šentjur, 1. 4. 1983 KK Šentjur, TOZD Trgovska dejavnost Otroško varstvo RIBIŠKA DRUŽINA S VOGLAJNA ; 63220 š TO RE, RIBIŠKE NOVICE RIBIŠKI DOM TRATNA je odprt vsako soboto in nedeljo od 2. aprila do 30. oktobra med 8. in 20. uro. Delovni kolektivi, ki bodo v letu 1983 želeli koristiti ribiški dom na Slivniškem jezeru za prirejanje piknikov in raznih drugih oblik rekreacije morajo oddati pismene prijave na naslov družine najmanj 30 dni pred nameravanim obiskom. Pri planiranju piknikov je potrebno upoštevati, da je ta zaseden vsako zadnjo soboto v mesecu. DNEVNE TURISTIČNE RIBO- LOVNICE za Voglajno in Slivniško jezero si lahko nabavite: — na glavni vratarnici Železarne Store; — v gostišču Mulej Marice (Go-logranc) — Prožinska vas pri Štorah ; — v gostišču Hvalec — Nova vas pri Šentjurju; — pri tov. Kokošar Milanu — Gorica 60 pri Slivnici; — pri tov. Holcinger Ignacu — Rakitovec 8, Gorica pri Slivnici; — pri tov. Kolar Francu — Tratna 1 pri Grobelnem; — pri tov. Gajšek Martinu — Hotunje 2 pri Ponikvi; — na ribiškemu domu Tratna (ob sobotah in nedeljah). Želimo vam dober prijem. URADNE URE so vsak ponedeljek na sedežu družine v Štorah: — od 1. maja do 31. oktobra med 15. im 16. uro; — od 31. oktobra do 1. maja med 15. in 17. uro. RIBIŠKI PIKNIKI za člane ribiške družine in njihove svojce so vsako zadnjo soboto v mesecu (30. 4., 28. 5., 25. 6., 30. 7., 27. 8., 24. 9.). Vsakokrat se bomo zbrali na ribiškemu domu ob 15. uri in se do 16. ure pomerili v ribolovu. Lovili bomo samo ostri-ža zato je dovoljena vaba le kompostni črv ali deževnik. Upleni-telj največjega števila bo nagrajen. Po ribolovu bo piknik. Upamo in želimo, da se boste odzvali v čim večjem številu in se po ribiško veselili. OBVEZNO DELO za člane ribiške družine se prične s prvo nedeljo v aprilu in konča z zadnjo v mesecu septembru. Zborno mesto bo kot vedno ob 7. uri zjutraj na ribiškemu domu Tratna. DOBER PRIJEM Podoba Slomšice po »očiščevalni-« akciji Nivoja — Celje KRAJANI, DELAVCI, MLADINA, KMETJE! Pomagajte in sodelujte pri varovanju ter čiščenju narave, predvsem pa brežin naših voda in gozdov, ki postajajo prava smetišča, da bomo lahko živeli v zdravem okolju. Kot delavci in samoupravi jajci lahko veliko prispevate k varstvu narave, če v svojih delovnih sredinah preprečite sprejemanje novih investicijskih programov, ki ne zagotavljajo čistosti naših voda in zraka. Zahtevajte, da se vse obstoječe čistilne naprave redno vzdržujejo, oziroma če jih še nimate, naj se zgradijo, ker le na ta način bomo zmanjšali onesnaženje, ki že resno ogroža vse nas kot tudi ostala živa bitja. Sodobni agro-kemični posegi — škropljenja z raznimi strupi, ki prihajajo v pridelke in skozi zemljo v podtalnico ter od tu v naše vodovode in tekoče vode, resno ogrožajo zdravje človeka ter obstoj naših ptic, divjadi in rib, ki jih je iz leta v leto vse manj. Naj se škropi s škropivi, ki ne vsebujejo strupa in to le v tolikšni meri, kot je nujno potrebno. Po škropljenju odvečnega škropiva ne spuščajte v potoke in druge vodne površine, da ne pride do pomora rib. Zavedajmo se, kaj pomeni čista in zdrava voda ter zrak vsemu človeštvu. Pojdimo vsi skupaj že danes v akcijo, očistimo enkrat za vselej našo naravo (vode in njihove bregove, gozdove, zapuščene travnike...) ter jo za kasnejše rodove ohranimo takšno, kot so jo nam zapustili naši predniki. Ribiška družina VOGLAJNA Store Za zdravo in lepše okolje ALI JE RES NEZAINTERESI- naj bi bile krajevne skupno- RANOST ZA LEPŠE OKOLJE V OBČINI ŠENTJUR? Tako bi se lahko vprašal kot član lovske družine Šentjur, na podlagi ugotovitve, dne 30. 3. 1983, ko je bil na pobudo članov LD Šentjur sklican sestanek s predstavniki KS Šentjur-center, Šentjur-okolica, Blagovna, Osnovna šola Šentjur in predstavnikom inšpekcijskih služb Skupščine občine Šentjur. Ugotovil sem, da se je od vabljenih sestanka udeležil le tov. Štiglic — načelnik oddelka inšpekcijskih služb pri Skupščini občine Šentjur, ki je bil istočasno tudi predstavnik KS Sentjur-center. Drugih vabljenih ni bilo. Člani lovske družine Šentjur so se vabilu odzvali polnoštevilno, čemur pa se ni čuditi, saj je bil — kot sem že omenil — sestanek sklican na njihovo željo. Sprašujem se — kje je vzrok, da se zgoraj omenjeni, ki so bili vabljeni ,sestanka niso udeležili? Ali so bili morda službeno zadržani? Mslim — da ne, saj je bil sestanek sklican za ob 18.00 uri. Ali je morda predvladovala miselnost, da se naj o teh — vsakdanjih problemih — ubadajo nekateri drugi? Morda — toda, če so že bili takšnega mnenja, bi se lahko sestanka udeležil njihov namestnik. Res, da so prisotni sprejeli spodaj navedena priporočila vsem krajevnim skupnostim v občini Šentjur, toda istočasno so izrazili željo, da bi bila to skrb slehernega občana občine Šentjur in ne le posameznikov. Sprejeta so bila naslednja priporočila : 1. V krajevnih skupnostih se naj določijo odlagališča za smeti in odpadke. 2. Po določitvi odlagališč, se naj v mesecu maju organizira v krajevnih skupnostih akcija čiščenja okolja, katere nosilec Razgibana dejavnost Dobra tri desetletja so minila, odkar je skupina planinskih navdušencev v Šentjurju ustanovila planinsko društvo. Od skromnega števila 60 članov ob ustanovitvi se je isto dvignilo na 247, tako se društvo uvršča med najmnožičnejša v občini. Svoji osnovni dejavnosti, prirejanju izletov v gore, je društvo posvetilo največjo pozornost. Priredilo je kar 15 skupnih izletov, katerih se je udeleževalo od 10 do 50 udeležencev in to pioniirjev, mladine in odraslega članstva obeh spolov; posameznikov in manjših skupin sploh niso omenjali. Pota so vodila planince po predgorjih in gorah Julijcev, Savinjskih Alp, Karavank in Pohorja do kraškega sveta naše Primorske. Pionirsko delo Jožeta Gabrška, ki je skozi dve desetletji vodil našo mladino po naših lepih gorah in je nadaljnjih deset let oskrboval planinski dom, je rodilo bogate sadove. Društvo je lani jeseni navezalo prijateljske stike s PD — Kozjak iz Kaštela Sučurovac v Dalmaciji. Njih množični obisk sti (sveti krajevnih skupnosti, vaški odbori). 3. Clane lovske družine Šentjur se naj obvesti o dnevu čiščenja okolja, 'saj bi njeni člani lahko pokazali vsa skrita odlagališča v posameznih krajevnih Skupnostih. 4. Člani lovske družine Šentjur predlagajo, da se naj po določitvi odlagališč v glasilu Utrip s strani inšpekcijskh služb občani uradno seznanijo o sankcijah neupoštevanja odloka o obveznem odstranjevanju smeti dn odpadkov, kot tudi iz zakona o obveznem odstranjevanju odpadkov. Do navedenih priporočil so prisotni prišli na podlagi razprave, v kateri so ugotovili, da v občini Šentjur ni organiziranih odlagališč, katera pa je potrebno občanom najprej pripraviti in zatem tudi zahtevati ravnanje v skladu z odlokom in zakonom. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je na razpolago premalo kontejnerjev — tisti pa, ki so, se ne izpraznujejo pravočasno. Morda bi se tudi lahko razmislilo, ali je parkirni prostor pri glavnem križišču res primeren za namestitev kontejnerja. Morda je — če semaforji ne delajo — če pa le-ti delajo, imajo tudi tujci možnost videti šentjurske odpadke oz. smeti. Prav tako je nujno potrebno, da se v posameznih KS dogovorijo, kdo bo odgovoren za pravočasno izpraznjevanje kontejnerjev — čeprav zakon o tem ni nedorečen. Člani LD Šentjur pričakujemo, da bodo zgoraj navedena priporočila prebrana z razumevanjem in — da se bodo tudi realizirala. Sam pa želim, da bi pri »KOP-u« namenili eno sejo tudi tem problemom in zaključke — z zapisanimi dolžnostmi — objavili v Utripu. Bogdan Podplatan šentjurskih planincev na Resevni je bil navdušujoč; vse kaže, da bo šentjursko društvo ob prvomajskih praznikih obiskalo svoje prijatelje v Dalmaciji in se z njimi povzpelo na Mosor in Kozjak nad Splitom. Društvo je vzdrževalo vsa markirana pota in jih razširilo na markiranje poti XIV. divizije. Lepemu planinskemu domu na Resevni, ki se vključuje v spominski park iz NOB, posveča društvo veliko pozornost. Dom je lepo urejen, potrebna pa bodo še posebna zavarovalna dela. Ker je dom odprt le ob sobotah, nedeljah in praznikih, je izpostavljen vlomom, teh je bilo lani kar več. Za zaključek občnega zbora je domačin, naš znani alpinist Franček Pepevnik, prikazal izredno lepe barvne diapozitive iz svoje visogorske ture v Andih, ki jo je prav prijetno tolmačil. Franček je član naše Himalajske odprave, ki bo avgusta odpotovala v Katmandu v Nepalu, odkoder se bo povzpela na Gaurisankar. Ernest Rečnik EMO CELJE TOZD tovarna kotlov obrat Šentjur je izdelala največjo energetsko enoto, ki je namenjena za ogrevanje stanovanjske soseske v Kranju. KAJ POMENI BITI ŽIV IN KAJ POMENI BITI TRUPLO? Morda zveni naslov zelo čudno in marsikdo se bo vprašal — kaj to pomeni? Tudi sam sem — predno sem se odločil pisati — izbiral primem naslov za temo, katere se mi zdi v Šentjurju pereča. Toda — da ne bi bilo užaljenosti, mislim, da je tudi po drugih občinah enako — morda z izjemo nekaterih. Toda — ali moramo res tudi v Šentjurju posnemati tisto — kar ni primerno — zakaj ne bi bili izjema — v dobrem pomenu besede? Ko je človek še živ, ima najrazličnejše obveznosti do doma, otrok, kot tudi do delovne sredine, kjer je zaposlen, do družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij ali društev — v kolikor je njihov član. In — še vedno velja miselnost — v čim več organizacijah si član — tem več pomeniš. Toda — ali je to res? Ali ni morda otipljiv rezultat dela tisti, ki pomeni tvoje delo, ki tvoje ime ponese med občane ali še širše? Tudi preživeti vojno vihro, vzgojiti otroke v zavedne in ponosne državljane, je delo — morda celo največje delo, ki ga lahko naredi človek. Tega pa se danes vse premalo zavedamo. Tempo življenja nas je spremenil v robote, v osebnosti — ki že skoraj ne poznajo več miru, v osebnosti — ki jim ni mar življenjska težava soto-variša — če temu še lahko tako rečem. Vse več je posameznikov, ki mislijo le nase, ki se jim prepletajo po glavi vsakdanji problemi kot npr. o vedno pogostejših obvestilih o podražitvah raznovrstnih življenjskh artklov, o bencinskih bonih, cenah bencina, elektrike, delovnem času, višini regresa itd. Toda — kljub temu je še potrebno in to nujno potrebno — vzeti si čas za razmislek in even-tuelno pomoč sotovarišu, prijatelju, znancu, oziroma izkazati spoštovanje tudi tistim — ki so živeli bolj sami zase, umirjeni — toda častno. V mislih imam upokojence občine Šentjur, in to predvsem tiste, ki so včlanjeni v Društvo upokojencev v Šentjurju. Kot vem — imajo le-ti v Šentjurju svoj klubski prostor, ta prostor ima tudi stene — in na zunanji strani tudi dva nosilca za drogove — zastave. Toda — če sta ta dva nosilca (mislim pa, da sta) namenjena tudi žalni zastavi, naj bo ta tudi izobešena, v kolikor umre njihov član društva, pa čeprav je živel umirjeno in tudi neaktivno v smislu opravljanja najrazličnejših dolžnosti, saj so mu to aktivnost omejevala lepa leta starosti. Menim, da bi bilo prav tako lepo, ko bi se takšnemu človeku — ob grobu — pa čeprav truplu — spregovorilo v imenu Društva upokojencev vsaj nekaj besed. Predvsem želim, da se vsaj na tisti »-zadnji poti« — po kateri nas bodo slej ko prej peljali drugi — ne bi v okviru Društva upokojencev občine Šentjur — delalo razlik. Zato predlagam, da se člani omenjenega društva na enem izmed prihodnjih sestankov tudi o tem dogovorite in se ustrezio organizirate za takšne primere. Upam, da predlagana rešitev — morda celo nepomembna za nekatere — ne bo naletela na raznovrstne objektivne ali subjektivne ovire. Lepo je živeti, včasih tudi umreti— še vedno pa bi obstajalo upanje, da se bodo nekateri tudi ob grobu spomnili in si priklicali v spomin žvljenje pokojnika — upokojenca — vsekakor pa, kar je najbolj pomembno — člana NAŠE DRUŽBE. Bogdan Podplatan OBVESTILO 1. Skupni servis SIS Šentjur obvešča vse, da je spremenil firmo na podlagi opravljene registracije pri sodnem registru z dne 3. 3. 1983. Nova firma se sedaj glasi: DELOVNA ORGANIZACIJA ZA OPRAVLJANJE POSLOVNIH STORITEV ŠENTJUR, p.o. Šentjur pri Celju. 2. Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje po sklepu zbora delovnih ljudi z dne 25. 3. 1983 prosta dela in naloge: RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev, določeniih z zakonom in Družbenim dogovorom o osnovah kadrovske politike v občini Šentjur mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja šola ekonomske smeri — poznavanje računovodskih del — tri leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Delovna organizacija za opravljanje poslovnih storitev Šentjur, Titov trg 5, Šentjur pri Celju, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno. Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4000 izvodov. Uredniški odbor: glavni urednik Hinko Pap; odgovorni urednik Goce Kalajdžiski; Drago Slakan, Franc Skoberne — delo KS in OZD — foto-grafije; Drago Mackošek, Bojan Batistič; lektorstvo — Danica Herič. Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 7414)02, ž. rač. 50770^78-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD »Papirkonfekcija« Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.