P R E G L E D I IN GRADIVO 
D E L O I V A N A C A N K A R J A V Č E Š K I H P R E V O D I H IN V L U Č I 
Č E Š K E P U B L I C I S T I K E D O P R V E S V E T O V N E V O J N E 
Prašku uprizor i tev drame Za narodov b lagor sicer ni prinesla s lovenskemu 
pisatel ju b o g v e kakšnih koristi , ker so jo igrali s a m o enkrat , p r i p o m o g l a pa je 
vsekakor, da je pos ta lo n jegovo ime na Č e š k e m še bo l j znano. Poleg češke 
g leda l i ške kri t ike je leta 1905, pa tudi v nas lednj ih letih, največ pisal o Can-
karju že omenjeni Fran Vidic. V pregledih s lovenske l i terature za posamezna 
leta, ki jih je v s a k o leto poši l jal z D u n a j a S l o v a n s k e m u prčhledu, je posveča l 
največ pozornost i C a n k a r j e v i m de lom in vedno poudarja l , da sta Cankar in 
Zupanč ič vodi lna s lovenska pisatelja. Ze kmalu po praški uprizoritvi drame 
Za narodov b lagor je izšel Vidičev preg led s lovenske knj iževnost i za leto 190440, 
v katerem poroča o C a n k a r j e v i h spisih Življenje in smrt Petra Nov l jana , Hiša 
Marije P o m o č n i c e in Gospa J udi t. Bralce revije seznanja predvsem z vseb ino 
del in se omeju je s a m o na kratke karakterist ike. Petra N o v l j a n a ima »za pravi 
cankarjevsk i t ipe. m e d t e m ko o Hiši Marije P o m o č n i c e sodi, da jc to »svoje 
vrste ed ins tven p o j a v v s lovenski l iteraturi. S f rancosko tehniko in s pravo 
f rancosko raf in iranos t jo nam je C a n k a r podal grozotno s l iko — u m i r a n j a . . . 
To je pretres l j iva sl ika, ki os tav l ja v bralcu bo les ten utis. T o d a očitati pisa-
tel ju fr ivo lnost je neprav ično in neuprav ičeno . In vendar je krit ika oči tala 
pisate l ju fr ivo lnost in b o g si ga vedi kaj še vse. Ta pa je pr imerno odgovori l 
— s knj igo Gospa Judit . Z Juditinimd usti se smeje naši družbi , ki obrača oči 
nad nemoralnost jo , s a m a pa leži v b l a t u . . . T a k o s labo mnenje ima C a n k a r 
o naši družbi — ima p a ža l ibog prav, vsaj de loma. V Gospe j Judit i je povedal 
niursikatcro br idko resnico, to in ono stran ošvrknil z b i čem in v e d n o n e k o g a 
zade l ; o naši mladi umetnost i pa je vplete l v knj igo pog lavje , za katerega 11111 
morajo biti umetn ik i hvaležni .« 
Na G o s p o Judit je opozori l le nekaj dni po premieri d r a m e Zu narodov 
blagor tudi praški dnevnik N a r o d n i l i s ty 4 ' s kratko be ležko o po lemiki v l jub-
l janskem časopis ju: »Iv. C a n k a r jc izdal knj igo , ki je vzbud i la ž ivo diskusijo . 
C a n k a r udr iha v r o m a n u po današnj i generaci j i in p o v z d i g u j e l judi osem-
deset ih let pretek lega stoletja. Ti so takrat ž ivel i za l i teraturo, imeli so razu-
m e v a n j e za Prešerna. S lovenski tisk pa trdi nasprotno.« 
10 S lov inskâ l i teratura roku 1904. — S l o v a n s k y prehled, 7/1904—05, str. 
355—566. 
47 45/1905, št. 65 (4. III.), pril. str. 9. 
Tudi od l i čno ure jevana m o r a v s k a kato l i ška revija HHdka 4 8 je ob jav i la po-
roči lo o oceni Gospe Judit . ki jo je objavi l Lampe , 4 ' v kateri »tako karakter iz ira 
drugega (zu Aškercem) .največjega' od sodobnih s lovensk ih pesn ikov: ,Cankar 
ni l iberalec, kakor Aškerc , a m p a k nihil ist . Je skrajni modernis t in kot tak 
v nepres tanem t ihem boju proti d v e m a idejama, ki j ih izraža današnja slo-
venska kul tura: proti krščansk im nravnos tn im nazorom in proti rodo l jubnemu 
delu. Sleherni n jegov spis je bolj ali m a n j ostra satira na ti dve g ibalni sili 
s l ovenskega ž iv l jenja . C a n k a r j e v g ladki in p ikantn i slog, združen z o šabn im 
n ie tz scheans tvom, je začel m o č n o vpl ivat i na nekatere m l a j š e pisate l je . Tudi 
G o s p a Judit je p r e p o l n a o b r a m b e nazorov , da u m e t n i k in n a d č l o v e k sp loh ne 
potrebuje ta morale , ki jo morata naravnost sovražit i . ,Nravno' je s a m o l jud-
stvo, zato zas luži vse sovraš tvo tistih, ki so se dv igni l i v i š e . . . « 
Pr imerja l s e m to poroč i lo z L a m p e t o v i m č l a n k o m in dognal , da je češki 
katol i ški publ ic i s t cit iral iz L a m p c t a s a m o nekaj besed, vse drugo pa si je 
e n o s t a v n o izmisl i l in pripisal L a m p e t u tudi s tavka »Je skrajni m o d e r n i s t « . . . 
do »življenja«, ki sta najbo l j neprav ična . Vsekakor znači lno . 
Tudi v preg ledu s lovenske l i terature za leto 190550 p o s v e č a Fran Vidic 
največ jo pozornost Cankarju , »ki je še v e d n o na če lu s lovensk ih proza ikov . 
Razen krajš ih in daljš ih črt ic in novel v časopis ih je napisal krasno . l jubezen-
s k o zgodbo' Križ na gori. C a n k a r zna kakor n ihče drug dati svoj im deloim, ki 
so v b i s tvu s ta lno ista, v e d n o n o v o podobo in nas s svoj im b leščeč im j e z i k o m 
omamit i , da j ih radi b e r e m o v novi obl iki , č eprav se n a m zde znana.« N a t o 
seznanja Vid ic bralce revije z v seb ino romana in ga tako- le karakter iz ira: 
»Cankar je p o s t a v o H a n k e orisal z ve l iko l jubezni jo , v sa zgodba pa je n a p i s a n a 
s tako opojno r a z k o š n i m jez ikom, kakršnega o v l a d a pri nas ed ino le Cankar . 
Č l o v e k a kar zgrabi in ga začara v drug svet , dokler ga realno ž iv l jenje z moč-
nim u d a r c e m zopet ne prebudi .« 
V i d i č e v č lanek in že o m e n j e n o poroč i lo M. S i sove o l jub l jansk i uprizor i tv i 
drame Za n a r o d o v b lagor j e vse, kar je leta 1906 izš lo o Ivanu Cankarju v če-
škem p e r i o d i č n e m tisku. K l j u b t emu je to leto vsaj na v idez v a ž e n mejn ik 
v z a n i m a n j u Č e h o v za delo našega na jveč jega pisate l ja , ker je izšel prvi češki 
knj ižni prevod C a n k a r j a — roman N a klancu 5 1 . Ni pa to bil prvi prevod te 
knj ige na Češkem, ker je že leta 1903 izšel nemški p r e v o d Zofke Kvedrove , ki 
je i zhaja l na jpre j kot podl i s tek v večerni izdaj i praškega d n e v n i k a Polit ik.5 2 
Prav tako kot že o m e n j e n a d r a m a Pro blal io naroda, je izšel tudi ta prevod p o 
zas lug i Češkos lovaške soc ia lnodemokrat i čne de lavske stranke. N j e n a za ložba 
je i zda ja la razen d v e h revij R u d é k v e t y a Zar tudi zbirko L i d o v â k n i h o v n a 
48 22/1903, št. 3, str. 263. 
4,1 Ivan C a n k a r : G o s p a Judit . D S 18/1903, str. 112—114. 
50 SPr 7/1906, str. 456—457. 
51 N a p r i k r y c h cestâch. Ze s lovinSt iny prel . Josef Tmčj . »V Praze (1906) 
Tisk. v y b o r Ceskos lovenské soc. dem. s t rany de ln ickč ( :Časopis »Zar«:) 252 str. 
8°. L i d o v â kn ihovna , III. zv. 1—2. 
52 A m Ste i lweg . S l o w e n i s c h v o m —. Ubersetzt Z. К. — Pol i t ik . Abendbla t t , 
Jg. 12/1905, Nr 262—550. 
(Ljudska knj ižnica) , ki jo je takrat urejeval pisatelj , nov inar in polit ik Frant i -
šek Moti raček ((1871—1460). Za svojo knj ižn ico je izbral dela največj ih sve-
tovnih in čeških pisate l jev , npr. Korolenka, Gorkega , Zolaja, G. de Maupas -
sante , Pâ l s sona , H a m s u n a , Tetmajera , Kischa, M. Majerove idr. Ze pred Can-
karjem so izšle v tej zbirki p r i p o v e d k e Zofke Kvedrove 5 3 in pozneje še nekaj 
knj ig njenih pr ipovedk in r o m a n o v N a d a (1907) in Iz ž iv l jenja zagrebške s luž-
kinje (1908), torej več kot katerega koli sve tovnega pisatelja.5 4 
Prevod C a n k a r j e v e g a romana Na k lancu je oskrbel neki Josef Tmëj . V vseh 
večj ih čeških priročnikih, pa tudi v arhivih in knj ižnicah, nisem našel noben ih 
p o d a t k o v o njem. Ni i zk l jučno , da gre za psevdonim. Naj bo prevaja l ec kdor 
koli žc, n a š e m u pisate l ju je storil s labo us lugo . N j e g o v prevod spada ne s a m o 
m e d naj s labše prevode C a n k a r j e v e proze v češčino, a m p a k tudi — brez preti-
ravanja — m e d naj s labše prevode , kar sem j ih k d a j bral. Preva ja l čevo znanje 
s lovenšč ine je m i n i m a l n o , n jegova češč ina je zastarela, okorna in pogos toma 
smešna, zlasti d ialogi pa so i zmal ičen i , pisani v jeziku, v k a k r š n e m ni najbrž 
nikol i noben Čeh govori l . Č lovek se po prav ic i sprašuje, k a k o je mogel urednik 
zbirke izdat i delo, p r e v e d e n o v tako s labem jeziku. In kako, da ni dal prevoda 
v presojo Kvedrev i . S icer pa ga je mogoče dal, toda Zofka ni zna la to l iko 
češki , da bi bi la prav presodi la in prepreč i la izdajo te knj ige . Č e bi hotel 
navest i d o k a z e za svoje trditve, bi potreboval več prostora, zato se b o m omej i l 
le na nekaj t ip ičn ih napak, ki i zv irajo iz neznanja s lovenšč ine . 
Ze nas lov N a pri'krych ces tâch tj. N a s trmih poteh je s labo preveden in je 
dokaz , da prevaja l ec sploh ni poznal C a n k a r j e v e g a ž iv l jenja in da ni vedel 
o vrhniški »četrti* N a k lancu . 
Med najbo l j pogos te n a p a k e spadajo izrazi, ki so podobni s lovenskim, po-
meni jo pa p o v s e m n e k a j drugega npr. zmerom (str. 1)" — mirno (zmerom — 
z mirom!) ; in je š la l ehko (str. 3) — z lahkoto je odšla; zazd ihn i la je (str. 4) — 
zad iha la se je; v zadehl i sobi (str. 11) — v zad ihani izbi; ž u p a n o v a hiša (str. 6) 
— ž u p a n o v a koča (češki c h y š e = koča) 5 0; precej (str. 10) — vendar (češki 
p fece ! ) ; p o d zavrt imi kolesi (str. 12) — p o d vrteč imi se koles i ; iz cerkve se je 
slišal zvonek glas (str. 14) — iz cerkve je bi lo sl išati g las z v o n č k a (č. z v o n e k = 
zvonček! ) ; mo lke (str. 15) — mol i tve (ali m a s n e knj iž ice) : d i šečega d ima (str. 15) 
— smrdečega d ima; so se ji zasmil i l i (str. 16) — so se je usmil i l i ; s tudenec 
(str. 17) — g lad ina v o d n j a k a (č. s tudnč = vodnjak) ; šele v dolini (str. 17) — 
s a m o v dol ini (zamenjal je šele z le!); vas je bila majhna , komaj deset hiš, ali 
na jbo l j gosposka daleč naokol i (str. 19) — vas je bi la majcena , k o m a j deset 
hišic, toda najbo l j še je bilo gosposko pos lopje dal je v okol ic i (!); peščene drage 
(str. 19) — peščene pot i (č. draha - pot! ) ; čemerna (str. 20) — strupena; vsako 
leto (str. 21) — v s a k o polet je (č. leto = polet je) ; da leč (str. 21) — dal je; ru-
menih obrazov (str. 21) — rdeča obraza; zasmel i (str. 22) — n a s m e h ; l o k a v o 
53 P o v i d k y . (Pre!. Zdenka I lâ skovâ) Praha 1904, L idovd k n i h o v n a I. zv. 6. 
54 Vsa njena de la je prevedla v češč ino Zdenka H â s k o v â . 
55 N a v a j a m po 1. izdaji (Lj. 1902, SM), po kateri je T m ë j prevaja l . 
50 Ta n a p a k a je pogosta . 
(str. 22) — trmasto (srepo); obrvi so se strni le (str. 23) — obrvi so ji o trpni le 
(č. z trnout i l ) ; p o h i š t v o (str. 23) — d o m a č e orodje; srce je b i lo ža los tno (str. 24) 
— in ona je obža lova la ; počasi (str. 24) — včas ih ; moje srce je b i lo bo lno in 
potrto (str. 25) — moje srce mi je bi lo (tolklo) bo lno in z loml jeno; k a k o da 
n imaš na g lav i š irokega belega k l o b u k a (str. 25) — kakor da bi imela na glavi 
širok, bel k l o b u k ; p o l j u b u j e v a (str. 26) — l jub iva ; sramežl j iv berač (str. 27) — 
osramočen berač; 1 ica so p lahne la (str. 62) — lica so žarela; kjer je dišalo p o 
špiritu (str. 65) — kjer je d iha lo po špir i tu; dobi l je od nekod d e l a v c e v (str. 64) 
— dobi l je tu pu tam delo; če bi bogataše in druge take l judi »malo pomoril i 
in poobesi l i« (str. 64) — če bi bogataš i in drugi l judje »malo i zumrl i in se 
obesi l i«; naravnost (str. 65) — ravno; zavedal se je ves čas (str. 65) — spomni l 
se je na njih vsak trenutek; škornje (str. 67) — čeve l j čke ; s a m a glej (str. 68) — 
suma to v idiš ; zvonik (str. 64) — z v o n č e k ; go ld inar (str. 70) — cekin; v b o g u j m e 
(str. 71) — v bož jem imenu; obraz je bil še zmerom resen in t e m a n (str. 71) — 
obraz je bil zmerom bol j resničen in teman; nerodno (str. 72) — vseeno; ker 
ni nikoli pozna l l jubezni in ker ni bi lo nikogur ki bi ga kdaj pobožal . In _ 
senca tega sovraš tva se je zgrni la čez vse ž iv l jenje njeno in zato je bila njena 
p o t . . . (str. 72) — in ki ni nikol i pogna l l jubezni in ki ni imel nikogar, ki bi 
ga pobožal . In vso to njeno sovraš tvo se je zgrni lo vse ž iv l jenje na g l a v o tega 
otroka in zato je bi la n jegova p o t . . . ; stradati (str. 74) — trpeti; sk l jučen (str. 
75) — potrt (č. sk l i čen! ) ; do pet deset ič (str. 75) — do pet deset in (mera!); h lače 
(str. 75) — gate; da m u ni F r a n c k a odgovar ja la (str. 75) — če m u je F r a n c k a 
odgovar ja la ; in da si je za tegade l j nakopal to prekleto ž iv l jenje (str. 77) — in 
da si je za to i zkopa l to prokle to ž iv l jenje; nikar m e ne g lej (str. 78) — nikoli 
m e tako ne glej; izbu je bi la pr i je tno zakurjena (str. 79) — je b i la pr i jetno 
zakajena (č. zakourenu!) ; o d o g o d k i h v trgu, pri gospodi in pri l judeh, ki so 
imel i v s a k dan hleb kruha na mizi (str. 79) — o dogodkih , ki so se zgodil i 
v trgu med g o s p o d o in med l judmi , pri katerih so imeli v sakdanj i kruh; stran 
p o j d e m (str. 80) — v tuj ino po jdem; in tako se bo zgubi l (str. 81) — in tako 
se bo nekje pogubi l ; in ga bodo suva l i (str. 81) — vlekli ga b o d o sem pa tja; 
nevošč l j ivos t (str. 82) — nenaklonjenos t ; h l a p e c (str. 83) — s lužabnik: pre-
dolgočasni l judje so (str. 83) — to so tečni l judje; resno (str. 83) zares; da se 
ni šali l (str. 83) — da se ni mot i l ; mudi lo se m u je (str. 84) — bil mu je do lg 
čas; s lovesna ura (str. 87) — dan loč i tve (slovo, s lovesa! ) ; ali ti je hudo. T o n e 
(str. 88) — ali ti je s labo. Tone ; lakota (str. 90) — lakomnos t ; je b i lo vendar 
še nekaj zadaj (str. 90) — je bilo vendar le malo odda l jeno; iu so ga ljubili 
(str. 92) — in j im je bil v šeč (č. l ibit i se!): kudar je š iva la ponoč i (str. 94) — 
kadur je š iva la do noči : saj (str. 95) — zdaj ; A m p a k tudi oni naj ne nad legu-
jejo nas s i romakov . Zakuj pa so bogat i? Zato ker nas nadleguje jo ! (str. 96) — 
Mur oni ne nad leguje jo nas revežev? Za ka j pa so bogat in i? Za to, da nas 
nad leguje jo ; za kratek čas (str. 96) — na kratko; T o se pravd (str. 96) — baje. 
pravi jo; nevošč l j ivos t (str. 96) — nenaklonjenos t ; prišel je v vas ( = na obisk) 
(str. 97) — v vas ( = naselje); 5 7 zbegano uboš tvo (str. 97) — nesmel i reveži; si ni 
57 Ni razumel s tavka. 
u p a l a v e č d a l j e (str. 98) — in je h o t e l a d a l j e ; l i č n e (str. 98) — š t e v i l n e ; s lo-
v e s n o (str. 99) — s i j a j n o ; č e je č l o v e k trdo s t o p a l (str. 99) — d a je č l o v e k 
s t o p a l n e s i g u r n o ; ko se j e vrni l d o m o v (str. 100) — i n rad hi se bi l vrni l d o m o v ; 
č e m e r e n f a n t (str. 101) — s e r k l j a n f a n t ; l e to dn i (str. 105) — vse p o l e t j e ; če 
n a s n i s t e p o v a b i l i (str. 105) — z a k a j bi n a s v a b i l i ; k o r u z n i m o č n i k (str. 106) — 
k o r u z n a m o č n a t a ; f a n t se b o i z g u b i l (str. 106) — d e č e k se b o u n i č i l ; o h r a n i t e 
z a s e (str. 107) — s k r b i t e z a s e ; r a z m i š l j e n (str. 107) — z a m i š l j e n ; v l e m e n a t u (str. 
107) — v s v o j e m ž i v l j u ; nred nje (str. 109) — m e d l o ; z a š k r i p a l a v r a t a (str. 109) 
— n i so ni t i vra t zapr l i ; n e b o d i t e s i tn i (str. 110) — n e b o d i t e p r e v e č o b č u t l j i v i ; 
ž u p a n se j e raz jez i l (str. 111) — se je r a z v n e l ; razža l i l (str. 111) — u ž a l o s t i l ; 
d a l e č (str. 113) — d a l j e ; z l o d e j (str. 115) — d i v j a k ; p o k o s i l u (str. 116) — po 
z a j t r k u ; i z p r e h o d (str. 116) — p o h o d ; prot i gori (str. 117) — z g o r a j ; g o s p o d i n j a 
(str. 117) — g o s p a ; n e k a j n e z a u p l j i v e g a (str. 119) — n e k a j b r e z u p n e g a ; z b e g a -
n e g a (str. 119) — z a s l e d o v a n e g a ; n e o d k r i t o s r č n o s t (str. 119) — n e p r o s t o d u š n o s t ; 
n a k a n t o n ( = k a m e n ) (str. 122) — n a o k r a j ; p o t u h n j e n (str. 126) — t r m a s t ; je 
bi l šel na p o t o v a n j e (str. 129) — je b i l že n a p r e i z k u š n j i ; se je zdrzn i l (str. 134) 
— se je z a v e d e l ; d r u g z a d r u g i m (str. 133) — d r u g ( = tovar i š ) za d r u g o m ; 
d o l g o č a s e n (str. 134) — d o l g o t r a j a j o č ; se n i č ne m u d i (str. 135) — le ne s k r b i ; 
in t o l i k o g a n e b o v a sp i la , da bi vra t n e n a š l a (str. 135) — in t o l i k o ga ne b o v a 
sp i la , d a n e bi m o g l o v vra t (č. krk = vra t ! ) ; por in i l ga je (str. 135) — p o g n a l 
g a je ; n e r a z u m l j i v a rana (str. 139) — n e j a s n a r a n a ; ž ivo t ( = telo) str. 159) — 
ž i v l j e n j e ; m e s t n i š u m (str. 143) — mes tn i g o z d ( z a p e l j a l a ga j e srbhr . š u m a ! ) ; 
s n e ž n i c a (str. 149) — s n e g ; u p a n j e (str. 155) - - p r i z a d e v a n j e ; s o p e (str. 158) — 
s m r č i ; s r k a n e m o č (str. 159) — s r k a b o l e z e n (č. n e m o č ! ) ; v d a n o s t v h l a p č e v -
s t v u , n e m o č za ž i v l j e n j e (str. 159) — p o d l o ž n i š t v o za s u ž n j a , o s l a b e l o s t za ž i -
v a h n o s t (?); č u d o v i t o (str. 159) — č u d n o itd. 
P o l e g teh in .števi lnih d r u g i h n a p a k je p r e v a j a l e c t u d i i zpus t i l n e k a j s t a v -
k o v al i ce lo o d s t a v k o v . T u d i n a s l o v e p o s a m e z n i h p o g l a v i j je i zpust i l . C a n k a r -
jev i s t a v k i d o b i v a j o v p r e v o d u p o g o s t o p o p o l n o m a d r u g p o m e n , v a ž n a m e s t a 
so p o n e k o d t a k o s p a k e d r a n a , d a v z b u j a j o s m e h . Ker p r e v a j a l e c ni znal d o b r o 
j e z i k a in ker ni i m e l p o s l u h a niti za r i t e m C a n k a r j e v e g a s t a v k a , niti za n j e g o v o 
s t a v b o , z v e n i j o C a n k a r j e v e b e s e d e v č e š č i n i v č a s i p u h l o in p r a z n o . P r i m e r j a j t e 
s a m o p r e v o d z a d n j i h s tran i i z v i r n i k a , k j e r niti ni p o s e b n i h j e z i k o v n i h n a p a k , 
p a b o s t e v ide l i , k a k o je bil C a n k a r Č e h o m p r e d s t a v l j e n z e n o od s v o j i h n a j -
l epš ih k n j i g , s k a t e r o je p o s t a v i l s p o m e n i k svo j i m a t e r i , k a k r š n e g a ni ime la 
č l o v e š k a m a t i , k a k o r je p i sa l o n je j A . Luš inov i . 5 8 
O knj ig i n i s e m naše l v č e š k i h č a s n i k i h in r e v i j a h niti e n e g a p o r o č i l a . Ni 
b i lo kr i t ika , ki bi bi l , če že ni zna l s l o v e n s k i , obsod i l v s a j s l a b j ez ik in po -
d v o m i l , d a so v i z v i r n i k u tak i n e s m i s l i k o t v p r e v o d u . Z a k a j se ni že takrat 
o g l a s i l a M ž e n a N o s k o v â , ki je p e t le t p o z n e j e p i s a l a C a n k a r j u o p r e v o d i h , ki 
» p a č i j o p o d o b o n j e g o v e g a de la t . 5 9 
58 C P I, str. 512 in C P III, str. 365. 
59 P r i m . M o r a v e c , op . с. str. 35. 
24 Slavistična revija 5 
Prevajalci niso po navadi Canka r j a niti vprašali za dovoljenje, niti g a niso 
obveščali o prevodu in mu pošiljali vsaj izvod knjige odnosno revije, kjer je 
prevod izšel. Da pa bi moral dobiti avtor za svoje delo tudi kak honorar, se 
običajno še spomnili niso. Sam Cankar piše o tem z Duna ja decembra 1907 
pri jatel ju Francu Kobalu v Ljubl jano: »Ampak neka j drugega ti moram po-
vedati. Prevajal i so moje stvari že na vse možne jezike, in večji del me niti 
vprašali niso. Tako so lani izšle v češčini kar tri moje knjige zapored.00 Pre-
vaja lka mojega romana »Na klancu« me je sicer vprašala, toda šele ko je izšlo 
v feljtonu nemške »Politik« že kakih petdeset nadal jevanj . Prevod je bil na-
ravnost strahovit. Kaki so češki, srbski in poljski prevodi, ne v é m . . . Zdaj pa 
še nekaj. Skoro vsi moji prevajalci so prejeli za prevod večji honorar nego jaz 
za original. Tega ne maram več . . .« 0 1 Tore j ga tudi Tmčj ni prosil za dovo-
ljenje in nui ni poslal prevoda. Pri tožuje se pa tudi na Kvedrovo, ki je vedela, 
kako Cankar živi. pa mu k l jub temu (ali pa mogoče prav zato?!) ni ničesar 
poslala. O njenem prevodu pravi, da je strahovit. Ka j bi bil šele rekel, ko bi 
bil bral Tmčjevega! 
Če bi bili češki čitatelji sodili slovenskega pisatelja samo po prevodu po-
vesti Na klancu, ga najbrž ne bi bili nikoli več brali. Na srečo pa so Cankar-
jeva dela prevajali tudi kolikor toliko dobri poznavalci slovenščine s posluhom 
za Cankar jev jezik, med njimi zlasti že omenjena Ružena Noskovâ, ki je 
prevedla iz Knjige za lahkomiselne l judi črtice Pred ciljem, ki je izšla leta 
1906 kar v treh soc. dem. časnikih (Pravo lidu, Praha, št. 91, 1. IV. in št. 98, 
8. IV. pril. Dëlnickâ besidka; Kovnost, Brno, št. 196, 29. VII. in št. 197, 30. VIII; 
Svoboda, Kladno, št. 70, 2. IX. in št. 71, 5. IX), dalje Nezadovoljstvo (Narodni 
obzor, št. 50, 30. XI. in št. 51, 7. XII.) in Hudodelec (Dëlnicky kalendâr Česko-
slovanské s t rany soc. dem. v Rakousku na rok 1908); iz Krpanove kobile je 
prevedla takoj po izidu knjige črtico Sponiludi (Rudé kvčtv, 7/1907, št. 5, 1. X.). 
iz romana Hiša Marije Pomočnice pa odlomek (Pravo lidu, 16/1907, št. 206. 
28. VII., pril. Dčlnicka besidka). Dobro je prevaja l tudi Karel Vondrašek, ki jc 
objavil bodisi pod svojim imenom ali pod pseudonimom Joža Vltavsky v enem 
letu (1907) kar šest prevodov, in sicer štiri črtice iz Knjige za lahkomiselne 
l judi v dnevniku Češke slovo: Iz predmest ja (št. 81, 9. VI., pril.), Iz življenja 
odličnega rodoljuba (št. 122, 28. VII., pril.), Prof. Kosirnik (št. 139, 18. VIII., 
pril.), Križev pot (št. 198, 27. X., pril.) in dve črtici iz Vinjet v tedniku Českv 
svet: Tisti lepi večeri (3/1906—07, št. 48) in Mož pri oknu (4/1907—08, št. 1). 
Med prevajalce Canka r j a so se uvrstili tudi josef Kardsek, ki je objavil pod 
šifro -ara- v moravskem dnevniku Moravska Orlice (45/1907, št. 28, 2. II.) črtico 
Brez doma, dal je neki Karel Zmagoslav, ki je v dnevniku Pravo lidu (16/1907, 
št. 125, 5. V., pril. Dčlnicka Besidka) objavil prevod črtice Hudodelec, ki jo je, 
kot smo videli, istočasno prevedla tudi Noskovâ in prevajalec -ka, ki jc v soc. 
110 P i sate l j se moti . L. 1906 je izšel s a m o prevod povest i N a k lancu, v zače tku 
1. 1907 pa prevod drame Za narodov blagor . 
01 Pr im. C P I I I , str. 24. 
dem. p a r d u b i c k e m tedniku V y c h o d o ö e s k y obzor (1/1906, št. 50—52) objav i l že 
tretji prevod Kr iževega pota. 
T m ë j e v slabi p r e v o d na srečo torej ni imel v p l i v a v s a j na češke prevaja lce , 
ki so brali C a n k a r j a v i zv irn iku in s a m o t ekom enega leta prevedl i kar trinajst 
C a n k a r j e v i h proz. O prevod ih N o s k o v e smo že govori l i in se b o m o pozneje 
k n j i m še vrnil i , zdaj si og le jmo pobl i že prvi prevod Karla Vondraška , ki je 
spada l v let ih 1907—1915 med najbo l j ak t ivne p r e v a j a l c e Cankarjev ih del. 
Vondrdšek se je rodil 21. XI. 1889 v Pragi , kjer je 5. XI. 1945 tudi umrl . Srednjo 
šolo jc ob i skoval v Pragi v le t ih 1900—1908, nato je študiral na pravniški 
fakul te t i , kjer je 1. 1918 doktoriral . O d I. 1913—1919 je bil v državni f inančni 
s lužbi , pozneje pa je bil ravnate l j Osrednje zveze gospodarsk ih zadrug in 
ravnate l j e l ektrarniškega odde lka Zveze pol jede lsk ih zadrug. Bil je znan stro-
kovnjak na področ ju e l ektr i f ikac i j e ČSR. Za s lovenšč ino se je začel zanimati 
že kot srednješolec . Kakor sem že omeni l , ga je učil našega jez ika V. M. Zalar. 
Pozneje , ko se je zbl ižal z dr. Mih. Rostoharjem, katerega je uči l češki in pri 
katerem je prež iv l ja l poč i tn ice , jc svoje znanje s lovenšč ine še i zpopoln i l . Rosto-
liarju je preloži l v češč ino habi l i tac i j sko delo Teori ja h ipote tskc sodbe, ki je 
izšlo 1. 1910, poleg tega pa je prevedel tudi roman Iva Šorl i ja N a d č l o v e k (1912) 
in pod p s e u d o n i m o m Q u i d a m razne s lovenske prot ik ler ikalne brošure. N a j v e č 
je prevajal Cankar ja . Svoje prve p r e v o d e je objavl ja l že kot sedmošolec , 
p o z n e j e pa je izdal , kot b o m o videl i , po l eg š tev i ln ih krajših proz tudi dve 
knj ig i : Cizinci (1913) in »Krâl Malci ius a j inč povi'dky« (1918). N a n j e g o v e m 
p r v e m prevodu iz C a n k a r j a (Iz predmest ja) , se vidi, da je imel dobrega uči-
telja. ki mu je najbrž tudi prevod pregledal . V njem ni namreč niti ene napake . 
Češč ina zveni l epo in čisto, za osemnajs t l e tnega fanta jc kar neverje tno g ladka. 
T a V o n d r a š k o v prevod sem primerjal z že o m e n j e n i m prevodom H. Popehikove 
in ugotovi l , da ga ni pozna l in da jc vses transko boljši od njenega. 
Leta 1907 začenja jo izhajat i tudi prvi prevodi C a n k a r j a izpod peresa Cehov, 
ž iveč ih na D u n a j u . G l a v n o mesto monarhi je jc že od začetka preteklega sto-
letja, zlasti pa po 1. 1848, nudi lo ve l iko možnost i za ku l turne in pol i t ične st ike 
m e d Cehi in S lovenc i . T o sode lovanje med preds tavnik i obeh narodov se je 
sk l epa lo predvsem v s lovansk ih organizac i jah in društvih , zlasti v S lovanski 
Besedi in v društvih s l o v a n s k i h v i sokošo lcev . Koncem preteklega stoletja in 
v začetku tega s to let ja je bi lo eno takih žarišč s lovensko-češk ih kul turnih 
s t ikov v seminarju , pa tudi v družini Vatros lava Jagiča, pozneje, zlasti pa v 
let ih 1908—1911 pu v družini češkega s lav i s ta dr. Josefa Karäska (1868—1916). 
Dr. Karâsek je bil tedaj žc z n a n a osebnost ne le v če škem z n a n s t v e n e m svetu, 
m a r v e č v s lav is t ičnih krogih sploh 0 2 zlasti po razpravah o loš injskem narečju 
(1892), o ce t in j skcm okto ihu (1894), p o knj igah Češka l i teratura u novi jc doba 
(Novi Sad 1902), Kol lârova d o b r o z d é m u nüstin z i v o t o p i s n y z roku 1894 (1903) 
idr., n a j b o l j pa p o svoji pregledni S lav i sehe Li teraturgeschichte , ki je izšla 
v d v e h knj igah v znani založbi G. J. Göschen v L ipsku (1906) in bi la kmalu 
02 Prim. Jaromir K. D o l e ž a l : Dr. J. Karâsek. Viden 1926, Lid. kn iht i skârna 
Ant. Machat . str. 114—115. 
nato prevedena v rušč ino in pol jšč ino . II K a r a s k o v i m so zahaja l i v e č i n o m a 
Jagičev i učenci . O d S lovencev so bi l i pogos to pri č e š k e m s lav is tu gost je Ivan 
Prijatel j , F r a n c e Kidrič, Rajko Naht iga l , Fran Vidic , Ante Dolar , Ljud. P ivko , 
Ivan Prege l j idr. O d Čehov, ki so ob i skova l i Karâskove , pa m o r a m o omeni t i 
predvsem dr. Jaronrira D o l e ž a l a , ki je znan v l i terarnem svetu zlasti kot 
K. j . P o j e z d n y , in B o h u š a V y b î r a l a , ki s ta p r a v tu pri Karâskov ih naveza la 
z i m e n o v a n i m i S lovenc i pr i jate l j ske st ike, ki so bi l i v nas lednj ih deset let j ih 
ve l ikega p o m e n a za češko-s lovenske l i terarne odnose . P r e v e d l a sta v češč ino 
ve l iko š tev i lo s lovenskih , pa tudi hrvat sk ih in srbskih k n j i ž e v n i h del in na-
pisala o naš ih p i sa te l j ih s tot ine č l a n k o v in razprav. Ker je bil dr. Karâsek 
pogos to bo lan , so se v 1. 1908—1910 shajal i d u n a j s k i s lovenski s lavist i in pisa-
telji tudi pri dr. ]ur. D o l e ž a l u . 'Га je 1. 1909 prevze l v znani reviji Moravsko-
s lezskâ revue, ki sta jo urejevala z n a m e n i t a češka p i sate l ja V i l é m in Alo is 
Mrštik, uredn i š tvo s l o v a n s k e rubrike in pridobi l za sode lovanje vrsto svoj ih 
gostov iz vseh s l o v a n s k i h dežel , od S l o v e n c e v pa I v a n a Pregl ja , Ante D o l a r j a 
in L j u d e v i t a Pivka. 6 3 O nj ihov ih pr i spevkih , v katerih pišejo tudi o C a n k a r j u , 
bo govora pozneje . 
Karâsek je napisal m e d drug im tudi obsežno razpravo o Prešernu,6 4 pozne je 
o H a v l i č k u in S lovenc ih 0 5 in o Majar jevem s o d e l o v a n j u z Boženo Nemcovo." 1 
D a je v s v o j e m delu S lav i sche Li teraturgesch ichte tako l epo in skrbno pr ikazal 
tudi razvoj s lovenske l i terature od začetka p a vse do Moderne, je v vel iki ineri 
zas luga tudi n jegov ih gos tov R. N a h t i g a l a in z last i I v a n a Pri jate l ja , ki sta 
prebrala rokopis in vnes la vanj dopo ln i la in popravke. 0 7 Za dobro r a z u m e v a n j e 
K a r â s k o v e g a top lega odnosa do S l o v e n c e v in n j i h o v e g a s lovstva , zlasti do 
Prešerna, p a je, mis l im, potrebno omenit i , da je Karâsek obiskoval srednjo 
šolo v J i č m u (1880—1888), kjer sta izš la že 1. 1882 P e m ž k o v a prevoda izbora 
Prešernov ih poez i j (Bâsnë) in Jurč ičevega Tugomera . 
N a d vse z a n i m i v o bi bi lo s eveda odgovor i t i na vprašanje , ali so Karâsek 
in n jegova pr i ja te l ja Vybi'ral in D o l e ž a l C a n k a r j a osebno pozna l i in kakor 
koli z n j i m sodeloval i . Kol ikor se s p o m i n j a m , s e m nekoč od dr. V y b î r a l a in 
dr. D o l e ž a l a dobi l na to v p r a š a n j e negat iven odgovor . 
D a pa je Karâsek od l i čno pozna l C a n k a r j e v a dela, i zpr ičuje jo p r e d v s e m 
njegovi č lanki , o kater ih b o m o še govori l i , pa tudi n jegov prevod črt ice iz 
ž iv l jenja m o r a v s k i h d e l a v c e v na D u n a j u Brez doma, ki je izš la k o n c e m leta 
1906 v I lus t rovanem narodnem koledarju pod n a s l o v o m D o m o v i n a . Karâska 
je moral na to črt ico v sekakor nekdo opozori t i (najbrž dr. Prijate l j ) , ker je 
m a l o verjetno, da bi bil prebira l tudi s lovenske koledarje in ker jo je prevedel 
takorekoč takoj po izidu. Objav i l jo je v m o r a v s k e m d n e v n i k u Moravska Orl ice 
pod n a s l o v o m N a ze leno Moravo (45/1907, št. 28, 2. II.), ki ga je i zdaja la staro-
63 Ibid. str. 124. 
64 C e s k â revue (Praha), 4/1900, str. 595—401, 546—554. 
65 N a š e doba (Praha) 13/1906, str. 729—734, 823—851, 895—898. 
60 P o c â t k y l i terârnich s t y k ù ce sko - s lov inskych . Osve ta (Praha) 45/1905. str. 
799—807. 
67 Prim. Do leža l , op. e. str. 115. 
češka stranka in čigar urednik je postal Karâsek koncem leta 1906.e8 Težko 
je presoditi na podlagi kratke črtice Karâskovo znanje slovenščine, zlasti še 
ker ne vemo, če mu ni pomagal kdo od njegovih slovenskih gostov. Treba pa 
je priznati, da je njegov prevod gladek in čitljiv in da njegova češčina zveni 
ponekod kot izvirnik. Kl jub vsemu je v prevodu le neka j manjših napak (bla-
zina jc pernica, drenovača — šiba iz tisa, tepka — hruška ipd.), ki sicer ne-
koliko motijo, niso pa za tekst pomembne. 
Tudi prevod drame Za narodov blagor, ki ga je oskrbela Zdenka Ilâskovâ 
in o katerem smo že govorili, je izšel 1. 1907, pa ili vzbudil nič k a j posebnega 
odmeva. Največ prostora mu je posvetilo soc. dem. Prâvo lidu (16/1907, št. 254, 
14. IX.) pač zato, ker je izšel v strankini založbi. V članku, ki ga je listu dala 
na razpolago založba, se pravi, da ta »izborna igra biča naduto rodoljubarstvo, 
za kater im se skriva samo dobičkaželjnost in moralni razvrat. Avtor pr ikazuje 
sicer razmere v svoji domovini, toda delo je aktaalno tudi pri nas, ka j t i kdo 
ne bi prepoznal v dveh doktorj ih — Grozdu in Grudnu — tipe rodoljubarskih 
prvakov, ki so povsod enaki.с Nato prinaša članek vsebino igre, ki jo priporoča 
prav posebej diletantskiim soc. dem. odrom. Ta članek je ponatisnil v Pardubi-
cuh izhajajoči soc. dem. tednik Vyehodocesky obzor (3/1907, št. 47, 3. X.), 
odlomke pa je objavil tudi soc. dem. tednik na južnem Moravskem Solidarita 
(12/1907, št. 59, 26. IX.). Drugače se ni zmenila za knjigo nobena revija in noben 
časnik, tudi Slovansky prčhled ne, ki je siccr prinašal kratke ocene skoro 
o vsaki knjigi, prevedeni iz slovanskih literatur. Še bol j čudno pa jc, da ni 
drame vse do leta 1945 uprizoril noben oder, niti v mestih, niti na deželi (vsaj 
sledu ni o tem). 
Takra t so lahko zvedeli češki (in sploh slovanski bralci) o Canka r ju še 
največ iz Vidičevih in drugih člankov in poročil v Slovanskem prehledu. 
V pregledu slovenske l i terature za leto 1906 (SPr 1/1907, str. 295—297) poroča 
Vidic, da se »v poeziji vsi ženejo za Zupančičem in v prozi za Cankar jem — 
da pa žalibog zaostajajo za obema«. Nato že koj v začetku članka preha ja 
na Canka r j a : »Ivan Cankar , o katerem v nezadovoljstvo nekaterih slovenskih 
pisateljev poročam skoro vsako leto na prvem mestu med slovenskimi prozaisti, 
zavzema res prvo mesto ne samo po plodnosti, temveč glavno po pogumnosti 
duha in po višini svoje umetnosti. Škoda je le, da je Cankar vedno enak, in 
nedvomno bi se ponavljal ter postal dolgočasen, ko ne bi znal svojih večno 
destruktivnih misli vedno podajat i v navidez novih in zanimivih podobah. — 
Njegov večni vagabund, ki smo ga že spremljali na raznih poteh, z gorskih 
skal na skalovje v dolini, po soteskah in po hribih, da, ob čigar grobu smo že 
stuli — zopet in zopet vstaja od mrtvih in ponovno blodi v slovenski literaturi. 
Sam Cankar je že obljubljal , da ga bo pustil mirno spati in da si bo izbral 
novega junaka, toda ne more se posloviti od njega, vedno znova ga obuja in 
pr ikazuje v novi podobi.« 
08 Podpisa l se je s š i fro — arâ —, o kateri pa v e m o iz D o l e ž a l o v e knj ige 
(str. 125), da je bi la njegova . 
N a t o pravi , da ga je tokrat ute les i l v osebi -potepuha Marka v povest i 
Po tepuh Marko in kra l j Matjaž, p o d a j a njeno vseb ino ter nada l ju je : »Cankar-
jeva poves t se k o n č a v narodnem tona. C a n k a r j u je Marko s lovenski narod, 
ki se sam ni mogel odloči t i in č igar sreča je, da ver jame v osvobodi te l ja — 
kral ja Matjaža.« Vid ie omenja tudi poves t o ža los tnem k o n c u Al i -paše , nato 
pa opozarja na .zgodbo iz do l ine šent f lor janske ' V mesečini . P o d a j a tudi n jeno 
vseb ino in pravi, da je to »ostra satira« na psevdomora lnos t , na tiste, ki na 
z u n a j pr id igajo mora lo in prezir do greha in pohujšanja .« Za »pravo k a b i n e t n o 
delo« pa ima Vid ie nove lo N ino: »Cankar je v n je j pr ikazal čus tva in hrepe-
nenja ve l ikega umetn ika , ki j ih je prepo lna n jegova duša«, prav i in pr ipominja , 
da »del s lovenske kr i t ike ni ocenil C a n k a r j e v e g a dela — zdi se mi pa, da je 
to s č isto u m e t n i š k e g a g led išča najbol j še C a n k a r j e v o delo, s eveda s a m o za 
izvoljence, tako kot s l ike impres ion i s tov niso za ob iča jne oči.« 
V istem l e tn iku te češke revi je je izšlo še n e k a j p r i s p e v k o v o Cankarju . 
V. J. T i c h y je seznani l bralce z N i n o (str. 190) in svojo oceno zakl juč i l z bese-
dami: »Knjiga je t ežka po svojem p e s i m i z m u , l judska p o svoj ih j u n a k i h in -
m i l a p o s i j a jnem jez iku, d v i g a se in p a d a z v a l o m f i l o z o f s k e g a razmiš l janja , 
ki je pogos to zagrnjeno v skoraj ncprodirno meglo.« — A n t o n D e r m o t a je 
poročal najpre j (str. 191) o po l emik i m e d C a n k a r j e m in G o v e k a r j e m v NZ in 
v S, nato p a na isti s trani o l jub l jansk i premier i drame Za narodov blagor. 
Med drugim piše: »Uspeh je bil ze lo časten. Zdi se, da je s tem d e j s t v o m iz-
podbi t predsodek, da l jub l jansko g leda l i ško obč ins tvo n i m a smis la za resna 
d r a m a t s k a dela. Pol i t ični listi so poročal i o demonstrac i jah , ki so bi le pri 
premier i baje v korist sp lošne vo l i lne pravice . T e vesti so bi le neresnične; neki 
nov inar si j ih je dovol i l — »za narodov blagor«. Pozne je (na str. 334) pa poroča 
D e r m o t a o C a n k a r j e v i kandidatur i za pos lanca v državni zbor. L j u b l j a n s k o 
premiero d r a m e Za narodov b lagor je k o n c e m apri la zabe lež i la tudi praška 
revi ja Zvon (7/1907, str. 511). 
Tudi nas lednje leto je D e r m o t a v S l o v a n s k e m preh ledu (str. 240) omeni l 
»ogromni uspeh« C a n k a r j e v e d r a m e P o h u j š a n j e v dol ini šent f lor janski in spo-
ročil, da »pripravl ja g leda l i šče tudi uprizor i tev C a n k a r j e v e drame Nioba , ki 
v sebuje na jveč je zanimanje .« 
N e k o l i k o podrobneje poroča o l jub l jansk i uprizor i tv i P o h u j š a n j a Fr. Vid ie 
v svo jem č lanku S lovenska l i teratura za 1. 1907 (SPr, 10/1908, str. 377—380): 
»K meno je Ivan C a n k a r nastopil s t r ide jansko farso P o h u j š a n j e v dol ini šent-
f lorjanski . T o je s v o b o d n a dramat i zac i ja n j e g o v e črt ice V meseč ini , o kateri 
s e m poročal lani ; farsa je ostra satira na ljudi , ki s ta lno prež i jo na pohujšanje , 
č e p r a v sp loh ne razumejo umetnost i . N a odru najbrž ne b o ime la ž iv l j enj ske 
moči , ker je v njej premalo dejanja . P r a v o področje C a n k a r j e v e g a de lovanja 
je v e n d a r l e p r i p o v e d n a proza, v kateri je neob iča jno ploden.« N a t o omenja , da 
je izš la pri S c h w e n t n e r j u v krasni jubi le jn i opremi deseta C a n k a r j e v a knj iga 
K r p a n o v a kobi la in n a v a j a n jeno vseb ino kakor tudi v seb ino Cankar jev ih del, 
ki so izš la 1. 1907. O H l a p c u Jerneja z n e r a z u m e v a n j e m pr ipominja , da je 
»Jernej t ip k m e č k e naivnost i in omejenost i , d v o m i m pa, da bi se C a n k a r isto-
vetil z Jcrnejev imi idejami.« O Alešu iz Razora pravi , da v njem pisatel j 
»ostro biča h i n a v s k o pobožnost , p o d katero se skr ivajo nečiste namere. S a m o 
k o n e c bi moral bili brez tiste n a v a d n e C a n k a r j e v e nejasnost i , v katero zagrinja 
svoje j u n a k e kot v meglo . — Iz vseh Cankarjev ih del je jasno, da so res zrasla 
na bogato oplojenih t leh z lobe in prezira.« 
Vel iko bo l j zan imiv kot V id ičev je anon imni č lanek Iz ku l turnega ž iv l jenja 
S l o v e n c e v (Večerni L idové n o v i n y , Brno, 16/1908, str. 260. 22. IX., str. 1—2), 
ki ga je — sodeč p o vsebini in jez iku — spisal najbrž S lovenec . D a t i r a n je: 
Iz Ljubl jane , 21. septembra. Izšel je prav v dneh, ko so skoro vsi češki listi 
podrobno poročal i o pogrebu žrtev l jub l jansk ih demonstrac i j . Čeprav ni č lanek 
Cankar ju nič k a j naklonjen , je pri češki mlad in i brez d v o m a vzbudi l /.a našega 
p isate l ja ve l iko zan imanje . V č lanku se n a m r e č m e d dr. pravi : »Slovenska 
l i teratura jc danes v z n a m e n j u d v o z v e z d j a — novel i s ta in sat ir ika I v a n a Can-
karja in l ir ičnega pesn ika Otona Zupančiča . Oba sta enako s lav l j ena in e n a k o 
posnemana . T o d a vp l iv Zupanč ičev ih sp i sov se ne da niti primerjat i z uč inkom, 
ki ga imajo knj ige Cankarjeve . C a n k a r i m a danes za seboj vso generacijo , ves 
narod, ki gre s lepo za nj im in vidi v njem najbo l j dovršeno prikazen sveta. 
C a n k a r j e v i spisi , posebno po lemičn i , so res tako ostri in duhovi t i , da kaj l ahko 
potegnejo m l a d i n o za sabo. T a k o kot p o z n a m o v Rusij i to ls tojance , tako so 
nasta l i pri S lovenc ih cankarjanc i . Ko ta m l a d i n a doraste, b o m o imel i vso novo 
generac i jo po lno notranjega n ih i l i zma, ki se je nauč i la imeti za svoj najvišj i 
ci lj un ičenje dosedanj ih ž iv l jenjsk ih oblik, ker ovirajo razvoj, in za najvišj i 
ideal p o t e p u š t v o . . . C a n k a r nikol i ne sprašuje , k a m ? m a r v e č samo kriči: z za-
letom naprej , pa se nuj zgodi karkol i in najsi gre kamorkol i . 0 0 Še n ikdo ni bičal 
lene s lovenske buržoaz i je tako kakor on. T o d a pri Cankarju lahko d o ž e n e m o 
tudi mars ikaj poz i t ivnega , s a m o da publikuan, ki obtiči na površju, na robu 
in pri t istem, kar jc z a n i m i v e g a — teli poz i t i vn ih strani ne opazi . Zupanč ič ima 
svoje u č e n c e s a m o m e d m l a d o pesn i ško generac i jo . Široke l judske m n o ž i c e še 
niso za ar is tokrats tvo njegove poez i je zrele. N j e g o v rod mora šele dorasti.«7 0 
Iz C a n k a r j e v e g a de la je b i lo leta 1908 prevedenih devet črtic. O d že ome-
njenih p r e v a j a l c e v sta objav i la iz Vinjct K. Vondrašek črt ico Mat i lda in Ada 
(Češke s lovo, 2/1908, št. 51. 1. IUI . , pril.) in R. N o s k o v â črtici Orig ina l (Den, 
2/1908, št. 144, 24. V., pril.) in Mrtvi nočejo (Den, 2/1908, št. 249, 8. II., sir. I). 
09 Besede k a m , k a r k o l i in k a m o r k o l i n a v a j a v n a r e k o v a j i h in o k l e p a j i h 
s l ovensk i ! 
70 Č e š k i p r e v o d č l a n k a j e ze lo s l a b in d a l o j e v e l i k o t r u d a p r e v e s t i č l a n e k 
n a z a j v s l ovenšč ino . Mogoče bo d o b r e m u p o z n a v a l c u naš ih l i t e r a r n i h r a z m e r 
o m o g o č i l o d o g n a t i a v t o r j a č l a n k a t is to , k a r j c n a p i s a l o G o v e k a r j u in A š k e r c u . 
O p r v e m p r a v i : »Za p i s a t e l j a se i m a t u d i F r a n G o v e k a r , ki j c s i ce r v b o j u m e d 
s t a r i m i in m l a d i m i o d i g r a l o d l i č n o i n z a s l u ž n o v logo. Ni p a to p r a v i p e s n i k , 
p r e j p i s a r k o t u m e t n i k . « O A š k e r c u p a p i š e : » Z d a j i z d a j a s k o r a j v s a k o leto 
z b i r k o p o v s e m b r e z v r e d n i h in b a n a l n i h p e s m i , k i se ne d a j o p r i m e r j a t i z n j e -
g o v i m d e l o m p r e d d v e m a d c s e t l e t j i m a . Ne i n o r e se p a s p r i j a z n i t i z mi s l i j o , d a j e 
n j e g o v č a s že d a v n o m i n u l in b e s n i n a k r i t i k e , ki inu že v sa le ta s v e t u j e j o , n u j 
i z d a s v o j e p e s m i v s a m o z a l o ž b i , z a s v o j e l a s t n o vese l je , in n a j ne h o d i z n j i m i 
p r e d j a v n o s t . « 
V istem d n e v n i k u (št. 251, 232, 235, 237 in 242) je izšel od iste p r e v a j a l k e prevod 
črt ice iz Knj ige za l a h k o m i s e l n e l judi Iz predmest ja , ki jo je, kakor smo videl i , 
že pred tem prevede l K. Vondrašek in pred nj im pa s labo R. Pope ldkova . 
N o s k o v û teh p r e v o d o v ni poznala , v sa j zdi se tako, in je njen prevod boljši 
od njih. 
Od novih p r e v a j a l c e v C a n k a r j e v e proze pa je izšel prevod črt ice Materina 
s l ika od A h a s v e r a v č i sop i su Eva (Prostčjov, 5/1908, št. 2) in nekega S. II. 
v V i d e n s k e m d e n n i k u (2/1908, št. 93, 8. IV.) in črt ica Križev pot, ki jo je iz 
Knj ige za l a h k o m i s e l n e l judi prelož i la Ružena Kr i s tanova v časop i su Svoboda 
(Kladno, 18/1908, št. 105—104, 23. XI.). 
P o d p s e v d o n i m o m Almsver se skr iva Rudol f Linhart (3. XII . 1883 — U . V i l . 
1915), kato l i ški duhovn ik , ki je sodeloval z re l ig iozno l ir iko in pr i ložnostnimi 
pesmimi , zlasti pa s prevodi iz s lovenske l i terature (Meško, Gregorčič , Golar. 
G r a d a i k idr.) in s č lanki o njej v š tev i ln ih čeških, zlasti na Moravskem izha-
jajoč ih revijah in časnikih . N a j b o l j znan je njegov prevod F inžgar jevcga 
romana Pod s v o b o d n i m soncem. N j e g o v prvi prevod iz C a n k a r j a je, če ga 
p r i m e r j a m o z več ino takratnih prevodov , lep in g ladek ter vsebuje razmeroma 
malo napak . Skoro povsod, kjer je n a p a č n o prevujul, ga je zape l ja la podobnos t 
s lovensk ih in čeških besed, ki pa imajo razl ičen p o m e n (npr. rebro — lestev, 
č. re l ink, s tradanje — trpljenje, č. s traddni , rumen — rdeč, č. rumény) ali pa 
dvojni p o m e n besede (npr. da mi ni prej priš lo na misel — da mi ni raje prišlo 
na misel , č. spiš) . N e k a j m a n j š i h n a p a k je pa zakr iv i lo nezados tno znanje 
j ez ika (npr. s i ten — predrzen, č. drzy) . 
P o vrsti že četrti prevod črt ice Križev pot (J. Linek, R. Noskovû , K. Von-
drašek) je od R u ž e n e Kris tanove , tj. R u ž e n e Pope lâkove , o kateri smo že go-
voril i in ki se je okrog leta 1904 poroč i la z z n a n i m s l o v e n s k i m soc. dem. poli-
t ikom in z a d r u ž n i k o m A n t o n o m Kris tanom (1881—1950). Kakor je znano, je 
Kris tan na pre lomu sto let ja študiral n e k a j časa v Pragi , k jer se je najbrž že 
tedaj seznani l s s i m p a t i č n o napredno uč i te l j i co Pope lâkovo 7 1 in se pozneje 
z njo poroči l . Kr ižev pot je zadnj i prevod Pope ldkove -Kr i s tanove iz s lovenske 
l i terature v češčino.7 2 P o z n e j e ni objav i la v češk ih l ist ih n ičesar več. Tudi na 
t em prevodu lahko takoj ugo tov imo , da je izpod peresa Cehinje , ki ne ov lada 
dobro ne s lovenšč ine , ne če škega l i terarnega jezika. Jez ikovnih napak (str. 92 
izvržek — p o h a b l j e n e c ; str. 96 še trpelo — trajalo, č. trpelo!; str. 98 ga je 
streslo — se m u je posvet i lo ; str. 101 in dr. korec v o d e — trolm vode) pa ni 
ve l iko, ker ji je g o t o v o p o m a g a l pri p r e v a j a n j u m o ž ali kak drug Slovenec . 
Zamerimo prevaja lk i predvsem to, da je i zpust i la štiri s tavke in vrsto besed, to, 
in da je prevaja la preveč svobodno . G o t o v o je bi la prepričana, da je bo l j ša sti-
l i s tka kot C a n k a r in da bo s svoj imi posegi črt ico izboljšala . Zdi se, da prejš-
njih p r e v o d o v Kr iževega pota, ki smo j ih omeni l i , ni poznala . 
71 Podatke o n j e j mi je sporočil prof. France Dobrovoljc, ki jo je dobro 
poznal. 
72 Razen omenjenih treh Cankar jevih črtic je prevedla menda še samo 
p o v e s t i c o Jos . R e g a l i j a O p e k a r (C ih lâ r i ) , S v o b o d a (K ladno ) , 16/1906, š t . 88—90. 
Leta 1909 in 1910 je zanimanje za Cankar jeva dela na Češkem naglo na-
raslo. Naš pisatelj je postal tako znan in pri l jubl jen, da sta bili prevedeni kar 
dve njegovi knjigi in da je poleg tega izšlo še skoro petdeset prevodov njegovih 
črtic v revijah in časopisih. Največje zasluge za popularnost našega pisatelja 
med Čehi imajo zda j dr. Bohuš Vybiral, Rflžena Noskovâ, Karel Vondrašek 
in Rudolf t Linhart, zlasti pa prva dva, ki spadata med najboljše tolmače 
Cankar jevih del. 
Ružena Noskovâ je koncem leta 1909 izdala v največji češki založbi J. Otto 
v Pragi izbor Cankar jevih proz,™ in to v zbirki Knihovna Zlaté Prahy, kjer so 
izhajali na jbo l j pr i l jubl jeni avtorj i tistega časa (Andrejev, Balzac, Čehov, 
Flaubert , Anatol France, Hamsun, Maupassant, Potapenko, Zeromski idr.). Zato 
so knjige v tej zbirki izhajale v visoki nakladi in lepo opremljene. Od jugo-
slovanskih pisateljev sta pred Cankar jem izšli v n je j Dve povesti Zivka Bertiča 
in Propali dvori Janka Leskovarja. Noskovâ je od približno desetih Cankar-
jevih proz, ki jih je objavila do tistega časa, izbrala za to knjigo samo šest 
(Križev pot,74 Spomladi, 75 Nezadovoljnost,70 Iz predmestja,77 Gospodična,78 Ja-
kobov zločin70 in Polikarp,80 ki je objavljen prvič). Zanimivo je, da ni sprejela 
v izbor črtic Krona, Pred ciljem in Zločinec, ki so bile večkrat prevedene 
v češčino. To, kar smo rekli o prvih prevodih Noskove, velja tudi za to knjigo. 
Prevaja lka dobro ovlada slovenščino, le ma lokda j zagreši kako napako, tu pa 
tam črta kako besedo, del stavka ali celo stavek, toda priznati ji moramo, da 
ti njeni posegi niso tekstu v škodo. Če pa pr imer jamo prevode Noskove s pre-
vodi nekaterih drugih prevajalcev, t akoj opazimo, da jih prekaša zlasti z lepim 
jezikom. Njeni prevodi se berejo skoro kot izvirnik, medtem ko nekateri drugi, 
kakor smo videli, zelo zaostajajo za izvirnikom in dobremu glasu našega 
pisatelja naravnost škodujejo. 
Kričeč primer takega neodgovornega prevajalskega dela je prevod ene naj -
lepših Cankar jevih knj ig Križ nad gorami, ki ga je oskrbela Joža Mettlerova.81 
Vse tisto, kar smo povedali o njenem prvem prevodu iz Canka r j a (O čebel-
njaku) , velja tudi za ta prevod, samo da je tokrat zagrešila še več napak, njen 
jezik pa tudi ni veliko boljši. Kdorkoli bo bral njene prevode Cankar jevih del, 
se bo upravičeno spraševal, kako jih je mogla založba sprejeti. Kdor pa pozna 
delo Vib'mkove založbe, ki je bila usmerjena predvsem na dobiček in kateri 
je bil vsak prevajalec, ki se je dal izrabljati , dobrodošel, se ne bo ničemur 
73 V y b o r pov îdek . V Praze (1909), J. Otto. 168 str. 
74 O b j a v l j e n a v D e l n i c k y ka lendâr na rok 1906. 
75 O b j a v l j e n a v Rudé k v e t y 7/1907—08. 
70 O b j a v l j e n a N â r o d n î obzor 1/1906—07. 
77 O b j a v l j e n a v D e n 2/1908. 
78 O b j a v l j e n a v D e n 3/1909, št. 120—121, 1. V. 
70 O b j a v l j e n a v P r â v o l idu 18/1909, št. 134, 16. V. 
80 V vsebini (Obsah) na zadnj i strani knj ige je p o m o t o m a izpadlu črtica 
Gospodična , zato ocenjeva lc i n a v a j a j o šest proz, names to sedem. 
81 Križ n a d horami. Mi lostnâ pr ihoda . V Praze (1910), Jos. R. Vi l imek . 
152 str. 
čudil. Sa j že ovitki Vilmikovih knjig zgovorno pričajo, komu so bile izdaje 
te založbe predvsem namenjene. 
Če bi hoteli navest i v se grehe prevaja lke , bi potreboval i ve l iko prostora. 
Števi lni od n j ih pa so taki, da branje ne bi b i lo do lgočasno . Kdor zna oba 
jezika, bi se moral najprej smejat i , po tem pa v ogorčenju spraševat i , k a k o si 
upajo nekateri l judje tako mrevarit i dela, ki so bi la n a p i s a n a takorekoč s srčno 
krvjo. Pr imerja l sem z i zv i rn ikom pr ib l i žno tretj ino knj ige in izbral vsaj 
znač i lne napake . N a str. 1: og las i lo se je vese lo po trkavanje — naznani lo se je 
k lepanje kos; str. 2: na vegasto , leseno s topnico — na preperelo, leseno stop-
nico; m l a č n o so lnce — m l e č n o so lnce; sedela p o d kozo lcem — sedela pod 
s togom; str. 3: l ina — r a z p o k a ; na široki krtini — na š irokem prostoru; ve-
gastil i kr ižev — zgni l ih kr ižev; str. 5: nepr i jazne sence — trdog lave sence: 
str. 6: v mraku — v težki megl i ; v nerazuml j iv i grozi — v nespametn i grozi; 
str. 7: je k l j u v a l a b o j a z e n v n jenem srcu — je že klil strah v n jenem srcu; 
cerkovnik i — d u h o v n i k i : škrpete — šo lnčke; str. 8: škornje — šo lnčke; R o k a pa 
je bila trudna in lena — T o d a delat i se ji ni hote lo; str. 9; onkraj hriba — 
kraj vrha; s i tno prošnjo — odporno prošnjo; str. 10: H a n k a je skloni la g lavo 
do m i z e in za ihte la — H. je polož i la g l a v o na m i z o in zavzd ihn i la ; str. 12: 
svetnik — sveta s l ika; večernice (pobožnost , — večern ica (zvezda); precej — 
v e n d a r (č. preee!) ; str. 15: iz trgalo se je že l jnemu srcu — in b e ž a l o iz. ža lostne 
duše; str. 14: že da leč iu skoro p o z a b l j e n o — in bol je je na to pozabi t i ; str. 15' 
od vseh strani — od poboč i j (č. s tran = pobočje ) ; m a h o m a — počas i ; malo-
m a r n o — m a l o d u š n o ; str. 17: v potr tem srcu — v ub i t em srcu; raz ločno — 
neraz ločno; str. 18: ze lo resno — zelo resnično; str. 20: šo lske zvezke — šolske 
akte; str. 25: ves zrak ga je poln, k a k o r be la reka l ije dol — oko ga je po lno 
(č. zrak = oči, vid) kakor bi to sve t lobo n e k a k š n a bela roka r a z l i v a l a . . . : 
str. 26: šel je sk l jučen — šel je potrt (č. skh'éeny!); H a n c o jc bole la ta svet loba 
— l l a n c a je bi la o tožna od tega s i jaja, bo les tno o tožna; str. 27: so bili že v i soko 
na hr ibu— so bili šele na hr ib ih; še bi ga m o r d a dosegel njen g las — če bi 
dolete l k n j e m u njen g las ; str. 29: P o g l e d a l je m a l o na o n o s tran hr iba — T a m 
na hr ibu se je neko l iko ogrel; da te bo pogledal — d a te bo poiskal (č. v v l d e -
da l l ) ; str. 30: ne m o r e — ne sime (ne mora!) ; str. 31: nocoj — proti večeru; 
str. 33: M u d i se mi d o m o v — d o m o v moram, toži se mi ; str. 35: ter vas za-
s n u b i m . . . ka j bi p a č dejal i , H a n e a ? — in da se vas p o l a s t i m . . . K a j bi delal i , 
H a n k a ? ; str. 56: pa je bil vesel , če se je k a m obesi l — Mate je bil popo lnoma 
vesel, če se je k o m u na škrice obesi l ; str. 39: S t i sn i l ji je obedve roki, v nje-
govem g lasu in p o g l e d u se je zgeni lo prešerno vese l je — potrepl ja l jo je z 
o b e m a rokama in v g lasu ter p o g l e d u se je razodeva lo odkri tosrčno vesel je; 
ske le lo jo je v očeh — oči so se ji zakal i le ; str. 40: Z d r z n i l se jc — namrgodi l 
se je; i zpregovori la je b i la besede, ki so bi le v n j e g o v e m srcu kakor neprijetna 
s lu tnja — čuti l je, da je i zpregovor i la tisto, kar je s a m čuti l n j d n u duše iu 
kar je odganja l od sebe kot h u d o b n o pošas t ; narahlo — hi tro (č. rych le ! ) ; 
str. 41: tuje ž iv l jenje , g lasno in prešerno, se je b i lo zarisa lo v a n j — bujno, 
vese lo ž iv l jenje je i zžareva lo iz teh l ic; umakni l je roko — zamahni l je z roko; 
belo b luzo — lepo m o d e r n o obleko; str. 67—68: Nebo je še vse žarelo, sobica pa 
se je svet i l s a m o še rumeni rob in je tonil za h r i b o m — N e b o je b i lo še vse 
zagorelo, č eprav je že sonce z a h a j a l o za hrib. S a m o njegov krvavi rob (končekl 
se je še rdel na nebu; str. 68: Ze sem skoro o b u p a v a l nad Vami! V tej beznic i 
os tanete? Tudi prav, t a m je tako vse po lno — Ze sem dvomi l o vas! Tu ostanete 
v tem zaboju? je kazal na voz. Tudi prav, v krčmi jc vse p o l n o . . . ; str. 71: 
rejeni ž u p n i k o v obraz — zaskrbl jen ž u p n i k o v obraz; v preohlapni , poval jani 
obleki — v tesni, z m e č k a n i obleki ; str. 72: D o t i ln ika si je napravi l prcčo in 
pomast i l si je lase — Vrat ima kot v zanki (č. oprat!) in p o m a š č e n e lase itd. itd. 
S tot ine besed, ki jih p r e v a j a l k a ni razumela , je bodis i prevedla n a p a č n o 
ali pa kar i zpust i la . Izpušča la pa ni s a m o besed, m a r v e č tudi s tavke , dodaja la 
pu nepotrebne pr idevnike , razna »epiteta ornantia« itd. V njenem prevodu 
dob ivajo Cankarjev i s tavki in ods tavki drugačen , včas ih smešen pomen. Ljudje 
govor i jo v i zumetn ičenem, ponare jenem jez iku, zato so dialogi naravnos t 
obupni . 
Med na jbo l j a k t i v n e prevaja l ce Cankar jev ih črtic, ki so izhaja le v periodič-
nem tisku, s p a d a že omenjeni Karel Vondrašek . V d n e v n i k u Češke s lovo je 
letu 1909 objavi l proze D o m o v i n a , ti si kakor zdravje (št. 101, 2. V.), Materina 
s l ika (št. 242, 17. X.) in J a k o b o v zločin (št. 259, 7. XI), leta 1910 pa prevoda 
črt ic P i s m o (št. 41, 20. II.) in Zdenčk Petrs i lka (št. 161, 17. VII.); v časopisu 
B e s e d y l idu je izšel n jegov prevod črt ice Л jaz p o j d e m (št. 6, str. 83—86). O d 
n e z n a n e g a prevaja l ca pa je izš la v časopisu B e s e d y l idu 1. 1909 črtica N a s m e h 
(št. 16—17, str. 242—245, 259—262), v Č e š k e m s lovu 1. 1909 pa Marta in Magda-
lena (št. 85, 11. IV.) v prevodu n e k e g a Lad. К., V pozni jeseni (št. 277, 28. XI.) 
prevaja l ca pr. ter leta 1910 črt ica Krona (št. 1, 1. I.) v p r e v o d u — m. Tudi 
Rudo l f L inhart je objav i l 1. 1909—1910 kar šest p r e v o d o v C a n k a r j e v i h črt ic: 
v časop i su E v a (Prostčjov, 6/1909), J a k o b o v z ločin (str. 270—277), K o v a č D a m -
jan (str. 335—356),82 in O, domovina , ti si kakor zdravje (str. 562—364), v katol i -
škem časn iku N a š i n e c (Olomouc, 45/1909, št. 179—182) črt ico P a v l i č k o v a krona 
in v b r n s k e m časop i su Obzor (55/1910, str. 194—197) črt ico Sveti Janez v 
Bi l jkah. 
O d ostal ih p r e v a j a l c e v t istega časa naj o m e n i m o še Otakar ja Bo leško 
(1880—1917), ki je bil s edem let igra lec l jub l janskega deže lnega g ledal i šča 
(1900/01—1906'07) in prvi Š č u k a v drami Za narodov b lagor ter Maks v Kralju 
na Betajnov i . S C a n k a r j e m sta bi la dobra znanca , kar dokazuje tudi Cankar -
jevo las tnoročno posvet i lo v l epo v e z a n e m i z v o d u Kral ja na Betajnovi , ki ga 
hrani Gledal i ški oddelek N a r o d n e g a m u z e j a v Pragi : »Otonu Boleški v dobrem 
s p o m i n u na imeni tnega Maksa I v a n Cankar . D u n a j 50. 5. 905.« Bo leška je bil 
v sekakor boljš i igralec kot pa prevaja lec . Najbrž sc je tudi s a m prepričal 
o tem, zato je objavi l s a m o eden prevod iz C a n k a r j e v e proze. N j e g o v o znanje 
s l ovenšč ine je s icer kar zadovo l j ivo , k l j u b t emu pa se le čud imo, kako je 
mogel po tako do lgem b i v a n j u v Ljubl jan i o semkrat prevest i besedo »prešeren« 
s »samovol jen« (svévolny) . N a p a č n o je prevedel tudi: h u d o m u š e n — z lomise ln 
82 D r u g i č izšlo v brnskem d n e v n i k u Hlas (62/1910, št. 234, str. 236—238). 
(str. 1 УЗ), n ičvreden — malopr iden (str. 195), n e z a u p e n — brezupen (str. 198), 
žganjar — p i j a n e c (str. 199), oči so se m u uri le — oči so hi te le (str. 199), 
o k u ž e n a — zas idrana (str. 201) idr. Cešč ina sicer ni tako okorna in s log ni tako 
prisi l jen kot pri nekater ih drugih prevaja lc ih , i zv irnika p a ne dosega. 
Hrvat Andr i ja Ivan Bortul in , rojak iz o toka Cresa (umrl v Pragi maja 
1917)83 je prevedel črtici Groba nehva ležnos t (Besedy Času, 15/1910. str. 187 do 
188) in Sveto obhaj i lo (Den 4/1910, št. 128, 1. VI.) in neki J. Prac lmr črt ico 
O domovina , ti si kakor zdravje ! (Naše s n a h y , Plzen, 13/1910, št. 33, 26. IV.) 
ki jo je, kakor s m o videl i , nekaj mesecev pred nj im prevedel Rudo l f Linhart . 
K o n c e m leta 1909 je objavi l svoj prvi prevod iz C a n k a r j e v e g a dela, črt ico 
V gaju (Methodej. Ka lendâr na rok 1910. O l o m o u c 1909, str. 47—48)84 pozne je 
eden od najbol jš ih in najbo l j m a r l j i v i h čeških t o l m a č e v našega pisate l ju in 
s lovenske l i terature sp loh dr. B o h u š Vybîral . 8 5 Rojen je bil 14. I. 1887 v Hra-
nic ih na severnem Moravskem, kjer je tudi ob i skoval srednjo šolo, od letu 
1907—1911 pa je š tudiral s lav is t iko in germani s t iko na dunajsk i univerzi . K m a l u 
po vs topu na un iverzo je bil i zvo l jen za ta jn ika češkega a k a d e m s k e g a društva, 
leta 1908 pa celo za predsednika in kot tak je sode lova l s s l o v a n s k i m i aka-
demsk imi društvi , med nj imi tudi s s lovensk imi . Spozna l se je s s lovenskimi 
v isokošolc i , s kater imi se je druži l tudi v J a g i č e v e m in R e š e t a r j e v e m seminarju . 
Pr i ja te l j sko se je zbl iža l zlasti z J o ž e f o m N a p o t n i k o m , L j u d e v i t o m P i v k o m , 
A n t o n o m Do lar jem, F r a n o m A l b r e h t o m idr., pri dr. Jos. Karâsku pa se je 
spozna l tudi s Kidričem, Pr i jate l jem, V i d i c e m in drug imi Slovenci . S lovenšč ine 
se je uči l p r e d v s e m od N a p o t n i k a , ki inu je tudi p o m a g a l pri prv ih prevod ih 
iz s lovenšč ine ; pri nekater ih prevod ih je ce lo podpi san kot soprevaja lec . Pro-
movira l je 1. 1911 n a pod lag i disertaci je Jaros lav V r c h l i c k y kot krit ik in 
l i terarni zgodovinar , ki pa je ni n ikol i izdal . L. 1912—1913 je bil leto dni 
urednik kul turne pr i loge d u n a j s k e g a č e š k e g a časn ika V i d e n s k y deni i îk , od 
1. IX. 1915 do smrti pa je bi l na jpre j knj ižničar , pozneje pa ravnate l j S tud i j ske 
knj i žn ice v O l o m u c u . Med p r v o s v e t o v n o vojno je bil pri vojakih . Po 1. 1918 
je sode loval v vrsti čeških, z last i pa m o r a v s k i h č a s n i k o v in revij, bil sousta-
novi te l j š tev i ln ih društev in eden na jbo l j ag i ln ih d e l a v c e v v predvojni Ceško-
s lovaško - jugos lovansk i l igi . Bil je n e k a j časa tudi d r a m a t u r g če škega g leda-
l i šča v O l o m u c u . Iz s l ovenske l i terature je prevede l okrog trideset knjig, od 
tega pet Cankarjev ih , o kater ih b o m o še govori l i . R a z e n tega je predava l na 
o lomuški in pozneje n e k a j časa tudi na brnski univerz i s lovenšč ino in s lovensko 
83 Pr im. H r v a t s k i ldst. (Pulj) 3/1917, br. 688 (31. V.), str. 5. 
84 T a Vybi'ralov prevod je izšel n e k a j pozneje tudi v dunaj skem d n e v n i k u 
D ë l n i c k é l i s ty (21/1910, št. 255, 5. XI.) ter v p l zen j skem d n e v n i k u N o v a doba 
(15/1910, št. 155, 11. XI.), za časa vojne 1. 1917. pa v Kladensk i S v o b o d i (št. 45, 
30. V.) in v R a k o v n i c k e m Obzoru (št. 22, 2. VI). P o vojni pa je izšel v m o r a v -
sk ih koledarj ih M a l y z â b a v n y ka lendâr na rok 1920 (str. 95—96), M a l y ino-
r a v s k y ka lendâr na rok 1920 (str. 95—96), V e l k y z â b a v n y ka lendâr na rok 1920 
(str. 271—272), V e l k y m o r a v s k y ka lendâr na rok 1920 (str. 271—272) in V y š e -
hrad. Kalendâr na rok 1920 (str. 47—48). O b j a v l j e n je bil torej v s e g a s k u p a j 
desetkrat . Črt ica pa je bi la po vojni kakor b o m o videl i , p r e v e d e n a še dvakrat . 
85 O B o h u š u Vybi'ralu prim.: Dr. B. V. pudesâ tn ikem. O l o m o u c 1937, 15 str. 
l i teraturo. Vsako leto pa je imel na Moravskenr p o v p r e č n o okrog petdeset 
predavanj o Jugos lavi j i , z lasti o S lovenc ih . Umrl je 25. IV. 1951. 
Če p r i m e r j a m o z i zv irn ikom prve V y b i r a l o v e prevode , ki so izšli I. 1910 
v e č i n o m a v l i terarnih pr i logah D e l n i e k i h l is tov Sveto obhaj i lo (št. 75. 2. IV.), 
Majsko vese l je (št. 166, 23. VIL), V ga ju (št. 253, 5. XI.), Češnje in prstan 
(št. 259, 12. XI.) in V idenskega dcnn ika S p o m l a d i (št. 1, 1. I.), Marko, Luka 
in D i o n i z (pril. Bcsedy , št. 11, 20. ML), Marta in M a g d a l e n a (Besedy, št. 15, 
17. IV.). Ponesrečeni fe l j ton (Besedy, št. 23, 12. VI.), D o n A l f o n s o (Besedy, 
št. 27, 10. VIL), Zgodov inska seja (Besedy, št. 40, 9. X.), Njena p o d o b a (Besedv, 
št. 42, 23. X.) in Cigarete (Besedy, št. 45, 13. XL), lahko na nj ih kaj kmalu 
d o ž e n e m o ne le od l ike njegov ih p o z n e j š i h prevodov , t emveč tudi pomanjk l j i -
vosti. Med nj imi sta p r e d v s e m dve: nezados tno znanje jez ika in to, da se je 
pretesno ok lepa l izv irnika. Premalo jc soustvarja l . Če pa prevaja lec ne so-
ustvarja , n jegov prevod ne more biti dober, umetnišk i . No, k temu se b o m o 
še vrnili , ko b o m o ocenjeval i Vybi'ralov prvi knjižni prevod. 
Tudi odmevi Cankar jevega dela v češkem tisku so bili v letih 1909—1910 
bogati in zanimivi. Poglejmo najprej , kako je sprejela krit ika Cankarjevi 
knjigi Vybor povidek in Križ na liorc. 
V praškem k o n z e r v a t i v n e m dnevn iku Hlas naroda (23/1909, št. 355, 25. XII.) 
sodi o Cankar jev ih prozah neki — r: »Tako kot skoro vsi beletristi , prevujani 
v z a d n j e m času iz nov ih jugos lovansk ih l i teratur v češč ino, se nam kaže tudi 
s lovenski C a n k a r de loma kot opisni realist, de loma pa kot pr ipovednik zgodb 
iz v s a k d a n j e g a ž iv l jenja . N a v a d n o so to ža los tne in trag ične zgodbe, l judje, 
katere pr ikazuje pa so bi t ja nesrečna in trpeča. Bolj vese lo ubranih ali ce lo 
jasn ih h u m o r i s t i č n i h tonov v tein C a n k a r j e v e m knj i žnem izboru ne najdete , 
prav tako kakor j ih niste že prej našl i v zb irkah pr ipovedk El ina Pel ina , Meška 
ali Matavul ja . To kar zdaj pr ihaja v našo prevodno knj i ževnos t iz novih 
l iteratur, s lovenske , srbske in bolgarske , je m r a č n e g a in o tožnega z n a č a j a . . . 
Prevaja lec je uvrsti l v češko i zdajo C a n k a r j a pet drobnih črtic in eno obsež-
nejšo r o m a n o v o študijo . V vseh pa nas topajo ubogi trpini in l judje , ki jih 
preganja usoda ali družba, in socialni razdedinjenci . Vseb insko najbol j obsežen 
in po ps ihološki strani na jbo l j i zde lan jc romanček P o l i k a r p . . . P i sate l j se 
pri p r i p o v e d o v a n j u te nekam č u d n e zgodbe i zog ib l je kakršne koli družbene 
tendence in nikjer ne namiguje na soc ia lno s tanovske zadeve.« 
Znani češki l i terarni krit ik in zgodov inar ter prevaja lec romanskih l i teratur 
Otokur S imek (1876—1950) pa piše v l i terarnem časopisu N o v i n a (3/1909, str. 
251), ki so ga ustanovi l i Machar, Sa lda in Vodtik: »Ivan C a n k a r je prej lirik 
v prozi kot epik. Beda je ed ina tema njegov ih p o v e s t i . . . C a n k a r j e v a l irika 
bede je l ir ika poh lepa in sebičnost revežev, n j ihovega sovraš tva in nezadovo l j -
stva. Sovraštvo , k l jubovanje , zavis t — to je evange l i j , ki ga C a n k a r j e v Satan 
o z n a n j a revežem in tudi revn im narodom, ki j im krščanska skromnost in 
pokoru kopi jeta grob. — Taki narodi so gnusni črvi, ki j ih vsak pohodi ; kveč-
To črt ico sta ponat i sn i la tednika V y c h o d o e e s k y obzor (Pardubice) , 6/1910, 
št. 15, 7. IV. in P o c h o d e n (Horice), 5/1910, št. 18, 6. \ . 
jemii se pri tožujejo, kvečjemu beračijo, jočejo in prosijo, toda nikoli ne kričijo 
in nikoli ne u d a r i j o . . . Cankar jeva lirika bede, pohlepa, nostalgije, čudno 
mistična, deluje ponekod temno in težko.« 
V dnevniku ag rume stranke Venkov, ki je imel pred prvo svetovno vojno 
eno najboljših kul turnih rubr ik in je tiste čase tudi drugače spadal med naj-
boljše praške dnevnike, je ocenil izbor Cankar jevih proz J. R. (5/1910, št. 65. 
17. 111.). Za to šifro se skriva znani kritik in romanist Jean Rowalski, s pra-
vim imenom Alexander Baêkovsky. V svojem članku piše med dr.: »Cankur-
jeva knj iga je močno poetična, ponekod skoro lirična in po svoji miselni 
vsebini izrazito socialna. Pisatelj je ognjevit altruist, ki gu globoko boli 
človeška beda, na katero nenehoma misli, radi katere trpi in o kateri vedno 
piše. Njegova knjiga — to so, dejal bi, zapiski človeške bede; ampak tudi 
zapiski sočutja razlitega preko te b e d e . . . « Potem kritik nava ja kratko vsebino 
posameznih proz in končuje : »Cankarjeva knjiga, ki vsebuje tako globok in 
ganljiv, skoro subjektiven izraz ljubezni do bližnjega in izraz sočutja, je 
obenem krik razbolelosti in ogorčenosti ter obupen klic po socialni pravičnosti.« 
V znani tedenski l iterarni revij i Zvon (10/1910, št. 14) je napisal oceno 
kritik, p o d p i s a n s š i fro o.87 G l a v n e misl i n j e g o v e g a č l a n k a so te-le: »To jc 
moral ist , ki izbira mot ive naravnost iz ž iv l jenja , v katerem rastejo bolest i , 
ko topo in brezobz irno s topa preko nj ih vsakdanjos t . Šest povest i , ki j ih je 
ustvar i la zagrenjena , dovze tna in sočutna duša . Subjekt ivn i talent s lovenskega 
avtor ja je s spoj i tv i jo notranjost i in zunanjos t i predmeta , o katerem pr ipove-
duje, dosegel , da d iha iz povest i umetnos t k l j u b temu, da so n j e g o v e ekspl i -
kucije preveč osebne in o p a z n e in ponekod de luje kot retor .moteče' , toda na 
sp lošno dovo l j spretno spaja svoje krike, ironijo in svoje sodbe z v seb ino 
p r i p o v e d i . . . « Prevod hval i , da je skrben in č i t l j iv , očita pa m u n e k a j pomen-
skih in st i l i s t ičnih napak . 
V najbol j razširjenem praškem ilustriranem tedniku Zlatu Praha (27/1909— 
—10, št. 15, 31. XII.), ki ga je izdajal založnik te Cankar jeve knjige J. Otto, je 
ocenil Izbor pripovedk s šifro R. podpisani Vincenc Červinka (1877—1942), 
novinar in publicist, urednik dnevnika Narodni listy, odličen poznavalec slo-
vanskih literatur, zlasti ruske, iz kutere jc veliko prevajal . V članku piše med 
dr.: »Ivan Cankar , najboljš i med sodobnimi slovenskimi pisatelji, je čudovito 
močan in pravzaprav popolnoma izjemen talent v mladi, neprekvašeni in slabi 
slovenski literarni potenci. Je to zelo individualen in originalen realist, ki se 
je očevidno učil od najboljš ih zupadnih novelistov. Ce pa s svojimi motivi 
k l jub temu ostaja čisto na domačih tleh in če posveča svojo umetnost popisu 
domače sredine, imata od tega dobiček obe strani: avtor in domače slovstvo. 
Izbor pripovedk je zelo skrben in primeren. Prinaša šest od najboljš ih avtor-
jevih novelističnih del, ki imajo ne samo to prednost, da so človeški dokumenti 
slovenskega življenja, ampak tudi tisti posebni živec nemirne risbe, ki na jbol j 
in najsrečneje odlikuje tega pesnika z vrojenim socialnim čustvovanjem in 
realista z močno prizadetost jo ter z jasno, markantno sliko.« 
87 To šifro je uporabljal tudi Jaroslav Vrchlicky. 
Izborili p o z n a v a l e c sve tovn ih l iteratur, prevaja lec f rancoske l i terature, po-
pularni krit ik in urednik kul turne rubrike neodv i snega dnevn ika Narodn i 
po l i t ika Frant išek S e k a n i n a (1875—1958) jc objavi l pod nas lovom Jugos lovansk i 
natural is t obsežno poroči lo o obeh C a n k a r j e v i h k n j i g a h hkrati (Narodni poli-
tika, 28/1910, št. 51, 20. П.). O C a n k a r j u pravi , da »spada danes med najbol j 
s i jajne p o j a v e bratskega s lovstva . Je tovar i š l ir ika Otona Zupančiča , F. Ks. 
Mcška in Tavčar ja ter stoji z d a j po leg humori s ta Murnika in po leg omenjen ih 
l i teratov najvišje . Je g lobok, ža lostno zasanjan pesimist , ki si izbira m o t i v e 
najrajši m e d ubog imi in teptani ini l judmi , ki si nc z n a j o p o m a g a t i in ki se 
opotekajo po solzni dolini med skop imi j u g o s l o v a n s k i m i gorami ali pa se 
p o g r e z a v blato družbe in greha m e d p o k v a r j e n e poedince , zgub l j ene ekz i s tence 
in a b n o r m a l n e ljudi, s katerimi ga druži vroče, iz srca i zv irajoče sočutje .« 
O izboru pa pravi , da je »znači len in krasno preveden . . . V njem je C . pred-
s tav l jen kot pes imis t in pesn ik b o l e č i n e . . . N o v e l e so nap i sane dojeml j ivo 
preprosto z ve l iko suges t ivnos t jo besede, ki je odl ika predvsem prekrasne 
l jubezenske zgodbe Križ na gori. ki je prvo obsežnejše C a n k a r j e v o delo pre-
vedeno v češčino. T u k a j k a j p a d a ni niti s ledu pes imizma. T o je radostno 
hrepenenje mladih s r c . . . Toda tudi v t em delu je vse polno otožne m e l a n h o l i j e 
in p lapo la jočega koprnenja dekle ta in dobrega m l a d e n i č a A m c r i k a n c a . . . Zdi 
se, da je ta, tako krasno in p l a s t i č n o ter z l jubezn i jo op i sana dol ina, prav-
zaprav inkarnac i ja teh mladih , razburkanih , nemirnih, zdaj vesel ih , zdaj otož-
nih sanj. S tem svoj im preprost im, skoro pr imit ivnim n a č i n o m pisanja zna 
C a n k a r res spregovori t i do duše; zna tako l j u b k o zasnovat i de janje in ga 
razpredati v pr iroden potek, po ln organsko zač lenjen ih epizod. Ne, tukaj res 
ni pokaza l m o č n e g a natura l i s t i čnega nagiba, zaveden, naravnost in n e o m a j n o 
svojo pot korakajoč realist jc pa le tudi tu. P o obde lav i snovi , ps iho loški ana-
lizi čus tev se C u n k a r naravnost razhaja s ko legom in ro jakom Tavčar jem, i m a 
pa njegov napol romant ičen , napol mis t ičen pog led na pokraj ino , ki je čudo-
vi to lep, n a d v s e m i k a v e n in na nas tako rekoč ekzot i čno de lujoč okv ir tiste 
ve l ike sl ike, p o l n e p last ike in zdravega , d o j e m l j i v e g a realizma.« 
O d k r i t i k v i z v e n p r a š k i h l i s t ih j e g o t o v o n a j b o l j z a n i m i v a t i s t a v o s t r a v s k i 
M o r a v s k o - s l e z s k â r e v u e (6/1910. s t r . 506), ki jo j e n a p i s a l b r ž č a s že o m e n j e n i 
s l av i s t in l i t e r a r n i k r i t i k d r . J a r o m i r D o l e ž a l ali p a k a k n j e g o v s o t r u d n i k . 
v s e k a k o r p a n e k d o , k d o r j e d o b r o p o z n a l n e le C a n k a r j e v o de lo , m a r v e č slo-
v e n s k e r a z m e r e s p l o h , in k d o r j e bil v o s e b n e m s t i k u s S lovenc i . Y p r e c e j 
obš i rn i oceni k n j i g e V y b o r pov i 'dek p r a v i n a m r e č m e d d r u g i m : » C a n k a r s p a d a 
še v e d n o m e d n a j m o č n e j š e t a l e n t e ; p r i n a s ga p o z n a m o p r e d v s e m iz d e l a v s k i h 
č a s o p i s o v k o t e n e g a n a j b o l j s r d i t i h , n a j b o l j b r e z o b z i r n i h in r e v o l u c i o n a r n i h 
z a š č i t n i k o v b o h e m o v in d e l a v c e v ; p o t e m m u j e n a j b l i ž j i G o r k i j , v m a r s i č e m 
mч je bil p o d o b e n Ulier,8 7« le d a j e bi l t a v e d n o u m e t n i k in se ni n i k o l i p o n i ž a l 
8 , a Josef U h e r (1880—1908), d a n e s že m a l o z n a n p i s a t e l j , a v t o r š t i r i h k n j i g 
p r i p o v e d k , č r t i c in p e s m i . S in p r o l e t a r c a , t r p i n in p r i j a t e l j t r p e č i h . Z n a š i m C . 
i m a t a p o v s e b i n i in s logu res m a r s i k a j s k u p n e g a , le d a s t o j i C . u m e t n i š k o v i š j e 
od n j e g a . 
k propagandi razrednih gesel. — Cankar je tudi propadli socialistični kandidat, 
med drugim tudi dramatik, čigar »Krpanova kobila« je povzročila veliko 
hudega. Zna biti tudi oseben, kar njegovim številnim delom samo škoduje, 
prav tako kot namerna socialistična tendenca, zlasti v simboličnih pripoved-
kah. Kljub temu ga uvrščamo med najpomembnejše slovanske pisatelje. Rad 
ima reveža, lačnega delavca, sajasto tovarniško četrt, l judi hrepeneče po čisti 
deviški prirodi, p rav posebno pa je naklonjen otrokom in l judem z Morav-
skega. Formalno je Cankar popolnoma svojstven. Slog — kakor odsekane ali 
grobo odlomljene veje, veja pada na vejo, toda njihovi udarci ne ženejo v obup, 
marveč s topnjuje jo dramatičnost dejanja . Beseda se prilega k sliki, vse si 
predstavl ja jasno. Nima rad čvekavih popisov in nepotrebnih ovinkov, niti tam 
ne, k jer je žejen ljubezni. Samo v socialističnih motivih po nepotrebnem raz-
laga, kako mrzi filistre in uradniške mandar ine in povzdiguje boheme, ki 
imajo bedo v krvi. Med najboljše stvari v knjigi spadata Križev pot in Polikarp. 
To povest poznam v izvirniku. Zdi se mi, da je bila že prevedena, in v tem 
slučaju bi bilo treba to označiti. Pol ikarp je hoffmansko strašilna in strašna 
p o v e s t . . . Ponekod je skoro maupassantski raf in i rana. Spominja na slike C a n - ' 
karjevega rojaka Tratnika, ki z dopadenjem slika Smrt.« 
V »Ostravskcm d e n m k u c (10/1910, št. 11, 15. I.) je v rubriki Iz l i terature 
pod š i fro m kratko, toda l epo oceni l C a n k a r j e v o knj igo znani pisate l j , esejist 
in l iterarni kritik, dr. Vojtčch Mart inek (1887—1960), ki ga S lovenc i p o z n a m o 
predvsem p o njegov i u v o d n i besedi k s l o v e n s k e m u prevodu B e z r u č e v i h Š lezkih 
pesmi (1920). O Cankar jev ih prozah sodi, da »nudijo ze lo l epo in nazorno 
s l iko novih , modern ih t o k o v na S lovenskem. S posrečen im i zborom je pred-
s tav l jen najbo l j š i modern i s lovenski p i sa te l j Ivan Cankar , pesnik , romanopi sec 
in dramat ik , č igar d r a m a Kral j na Beta jnov i je bi la n e d a v n o upr izorjena 
v s n u c l i o v s k e m gledal i šču . Skoro v s leherni od šest ih p o v e s t i . . . pr ipoveduje 
o zgub l j en ih in zapuščen ih , t rpeč ih in nesrečnih l judeh, kater ih gorje zna 
podat i v boga tem in j edrnatem jeziku. N a j b o l j u č i n k o v i t a je z a k l j u č n a naj-
da l j ša p r i p o v e d k a Po l ikarp , kjer se s č isto real i s t ičnimi toni s p a j a j o tudi strani 
posebnih fantas t i čn ih odtenkov , ki daje jo t emu delu u č i n k o v i t o in izv irno 
čarobnost . P r e v o d je g ladek in čist.« 
Krajša ocena Izbora povesti je izšla tudi v mesečniku čeških knj igarnar jev 
in založnikov Literarni rozhledy (3/1909—10, št. 3), k je r recenzent piše med 
drugim: »Moderna slovenska beletrija se je razcvetela v neka j blestečih lite-
rarnih imen, med katerimi Cankar že zdavnaj privlači pažnjo bralcev tudi 
izven meja njegove ožje domovine. Naši bralci imajo sedaj v lepem izboru 
njegovo krajšo leposlovno prozo, v kateri se družijo močan talent in pripo-
vedniška svežina ter bistroumnost z izvirnimi snovmi v razkošno c e l o t o . . . 
Zadnja povest Pol ikarp napravi na bralce globok utis.« 
Na j navedemo tudi neka j stavkov iz ocene danes skoro neznanega pesnika, 
literarnega zgodovinarja in novinarja , urednika mesečnika Z'Titcraririch luhu 
(Trebenice, 1/1910, št. 1) F. S. Frabšeja (roj. 1887), ki je na jb rž kar dobro 
poznal dotedanje prevode Cankar ja , ker piše: »Četudi ne bi poznali pisate-
Ijevega imena, bi že po nekaj straneh vedeli, da berete slovanskega avtorja, 
kdor pa je že ka j več bral Cankar ja , bi pa tudi njega prepoznal. Naši delavski 
časopisi so prinašali prve prevode tega nam dragega slovenskega pisatelja in 
to povsem upravičeno. Saj se menda ne bi v okvir ju dragega časopisa kot je 
proletarski niti dobro ujemali, marsikje drugje pa bi tiste slike, ki pr ikazuje jo 
človeško bedo, kar kričale. Sa j se v vsaki Cankar jevi vrstici leskečejo solze 
in sliši jok tistih zapuščenih, malih, pozabljenih in pozabijanih ljudi, tistih, 
ki toliko t rpi jo pod tlakom današnjega družbenega reda. Vsaka Cankar jeva 
beseda je globoko občutena, vsaka beseda je šla skozi njegovo plemenito dušo 
in vsaka beseda je posvečena s krvjo njegovega s r c a . . . Nima rad bleščečih 
opisov, ne razmetava besed tam, kjer gre za kos kruha, za na jbol j življenjski 
boj človeka. Naslov prve pripovedke v tem izboru Križev pot bi bil lahko 
naslov skoro za vse njegovo literarno delo, ki pr ipoveduje o .križevi poti' 
človeka skozi življenje. Cankar jevi stavki so torej preprosti, toda režejo v 
dušo.« Na koncu je pohvalil prevod Noskove. 
T u d i p o v e s t Kr iž n a gori je č e š k a kr i t ika k l j u b s l a b e m u p r e v o d u l e p o 
s p r e j e l a in n e k a j r e c e n z e n t o v je tudi t okra t o b j a v i l o z a n i m i v a m n e n j a o C a n -
k a r j e v e m de lu , ki j ih j e v r e d n o p r e v e s t i . V p o p u l a r n i rev i j i Z lata P r a h a 
(27/1909—10, št. 48, 12. VII.) je t u d i to k n j i g o ocen i l že o m e n j e n i V i n c e n e 
Č e r v i n k a , ki m e d dr. p i š e : » L j u b e z e n s k i r o m a n e k Križ n a gori j e k o m p o n i r a n 
ze lo t o p l o in z b r a n o , z n e k o l i k o n a g l o p r i p o v e d j o , t o d a s t e m p e r a m e n t n o p r o ž -
nos t jo kot v e č i n a de l t e g a m o d e r n e g a s l o v e n s k e g a av tor ja . C a n k a r je brez 
d v o m a n a j v e č j i u m e t n i k d a n a š n j e s l o v e n s k e l i t era ture . L j u b e z e n s k i o d n o s m e d 
M a t e t o m . . . in H a n c o . . . je p o d a n t a k o p r i r o d n o in g l o b o k o k o t g a je z m o ž e n 
p o d a t i s a m o rojen p s i h o l o g , ki z n a s v o j e r e a l n e z g o d b e preže t i s t a k o v s e -
č l o v e š k o r e s n i c o in r a z u m e v a n j e m , ki j i m z n a dat i t a k o g l o b o k in t ra jen smise l , 
da m u snov , č r p a n a iz ž i v l j e n j a , n a r a š č a v s i m b o l e n e s p r e m e n l j i v i h u m e t n i š k i h 
o d n o s o v do ž i v l j e n j a . P i s a t e l j je u s t v a r i l v t e m r o m a n č k u p o s t a v o H a n c e 
k r a s n o in m e h k o kot j u n a k i n j o m o č n e v e r e in m o č n e g a v z p o d b u d n e g a razu-
m e v a n j a za o d n o s do l j u b l j e n e g a m o š k e g a . T a k o p o s t a v o t e ž k o n a j d e m o . « 
Ocena malo znanega pisatelja, prevaja lca iz ruščine in publicista Karla 
V. H a v r ü n k a (1853—1918) v Zvonu (10/1910, št. 21, str . 534) sicer ni t ako po-
hvalna kot druge prinaša pa zanimivo dognanje, da Križ na gori »s svojo 
osnovo spominja na Blodnega sina Grigorija Aleks. Mačteta.88 ,Ven iz doline' 
zveni pri Canka r ju tako kot ,ven iz domovine v tuj ino' pri Mačtetu. Tu kakor 
tam je zagrenjena in sanjava duša in l jubezenska zgodba, tu kakor tam je na 
dnu duše ljubezen do tistega, kar je povzročilo odklon. Samo zaključki sc razli-
kujejo: Cankar jev junak odhaja , da se ne bi več vrnil, Mačtetov pa, da bi se 
88 G r i g o r i j A l e k s a n d r o v i č M a č t e t (1851—1901) d a n e s že skoro p o z a b l j e n ruski 
p i s a t e l j — n a r ö d n i k . Živel je v Z D A , bi l n a t o d o l g a l e ta z a p r t in i z g n a n v Si -
bir i jo . N a p i s a l je v e č k n j i g p r i p o v e d k o a m e r i š k i h p r o l e t a r c i h in s ib ir sk ih 
i z g n a n c i h ( P o b e l e m sve tu , P o v e s t i in p r i p o v e d k e , S i l h u e t e in dr.), n o v e l e ( D v e 
resnici , S v e t o v n a z a d e v a ) in r o m a n e (Zid, K r o n i k a e n e g a d n e in dr.). P i sa l je 
p o d v p l i v o m L. N . T o l s t o j a . 
25 Slavistična revi ja 21 
vrnil k svojemu ljudstvu in se mu postavil na čelo. Na Mačteta je vplival 
Tolstojev nauk, na Canka r j a marksizem. V Križu na gori je neka j lepili psiho-
loških momentov, toda v drobnih prozah je avtor bol j umetniški, je literaren, 
medtem ko bo .ljubezenska zgodba' ostala samo kot dokument razvoja sloven-
skega pisatelja, kar ima za slovstvo njegovega naroda pomen, ampak za nas 
ni delce važno in tudi ne novo. Prevod je še kar dober.« Pr imer jan je z Mačte-
tovim junakom jc resda precej prisiljeno in za lase privlečeno: Cankar verjetno 
Mačtetovih del sploh ni niti bral. Zanimivo pa ni nič man j od drugih (Ulier. 
Gogolj, Ibsen, Maupassant itd.), o katerih smo doslej brali. 
Oceno Križa na gori je napisal tudi znameniti češki filozof, profesor Kar-
love univerze in pred vojno tudi aktiven češkoslovaški politik František 
K rejci'"0 (1858— 1954) v reviji Naše doba (17/1909-10, št. 10, 20. VI1. 1910), ki jo 
je sprva urejeval T. G. Masaryk in po njem Frant . Drtina. V n je j piše med 
drugim: »Smisel Cankar jeve ljubezenske zgodbe Križ na gori ima svoj višek 
v spoznanju, da jc treba imeti umetnost srčno rad. Ljubezen do nje dodaja 
človeku junaštva in vztrajnosti ter nauči oči dojemati tudi to, kar iz tesne bli- . 
žine spregledujemo in podcenjujemo . . . To ni samo romantika, temveč preprosta 
življenjska zgodba, ki dobiva, kakor se zdi, simboličen pomen tam, kjer stoji 
osamljena dolina nasproti hribu, ozarjcnem s sovraštvom tistih, ki so izobčili 
iz svoje sredine človeka, ki je imel pogum povzpeti se nad njihovo omejeno 
obzorje, nasproti edinemu razumevanju in zaupan ja polni veri v njegovo 
zmago, ki pa seveda ni brez t rpl jenja . Umetniška vrednost povesti je v Hančini 
osebi: v tem, kako si nenehno predočuje Matetove usode, v njenih slutnjah, 
ki ne razočarajo, v požrtvovalni stanovitnosti, ki se niti trenutek ne pregreši 
proti sami sebi in se dočaka, da se izpolni tisto, v kar so se upirali njeni 
upi. Vso to zgodbo preživljamo na ta način, da lahko beremo njene misli.« 
Ze omenjeni Voj tčeh Marti'nek je v svoji rubriki v Ostravske in d e n n î k u 
(10/1910. št. 155, 9. VIT.) pod š i fro M na kratko ocenil tudi Križ na gori. 
O C a n k a r j u pravi , da je najbol j izrazit obraz v novi s lovenski l iteraturi in 
da je po pravic i deležen z a n i m a n j a češk ih prevaja lcev . »Prinaša nam mars ikaj 
novega: ne s a m o svojevrs tno ozračje , ki g a g o t o v o premalo p o z n a m o , a m p a k 
tudi svo j s tveno in znač i lno noto g l o b o k e g a sočut ja do u b o g i h in zat iranih. Zato 
s l ika najrajši tiste b e d n e pari jc č loveške družbe in očev idno m u je nj ihovo 
ž iv l j enje blizu in je tesno p o v e z a n o z n jegov im mise ln im sve tom. V knjigi 
Križ na gori se og laša jo jasnejš i in mehkej š i t o n i . . . Prežeta je s topl im, 
č is t im in sončn im razpo loženjem iskrene l j u b e z n i . . . Je to knj iž ica redke 
b laž i lne moči in nežnosti .« Krajša poroči la o knjigi je objav i lo še več po-
deželskih listov, m e d nj imi Soc ia ln i Rovnost (Be roun , 6/1910, št. 8, 17. IL), 
Sumavské proudy (Prachatice, 7/1910, št. 8, 19. П.), Ucitelsky pfehled (Kutnâ 
Нога, 6/1910, št. 7, str. 228), Z l i terârnîeh luhû (Trebenice, 1/1910, št. 3, str. 25). 
V z d ë l â n î l idu (Moravany , 8/1910—11, št. 5, 15. X.) idr. Ko beremo oceno pre-
voda od nekega E d v a r d a Navrat i la v V z d ë l â n î l idu, se m o r a m o bridko na-
s e Objav i l jo je pod š i fro — e jč —. 
s m e h n i t i : »V C a n k a r j e v e m d e l u j c n e k p o s e b e n č a r , ki z a p u s t i n a b r a l c a ne-
i z b r i s e n vt is . T i s t a p o s e b n a t i š i n a m e d g o r a m i , n j e n e t o ž b e in b o l e s t i t e r vse 
t is to , o č e m u r p i s a t e l j t a k o č u d o v i t o p r i p o v e d u j e , n j e g o v o l j u d s t v o p a j e o p i s a n o 
še p o s e b e j m i k a v n o . P r e v a j a l k i Jož i M e t t l e r o v i se j e pos reč i lo to C a n k a r j e v o 
k r h k o de lo p r e v e s t i ves tno , ne d a b i k j e r k o l i s t r es la z n j e g a p e l o d o č a r l j i -
vost i ! ! ) . U p a m o , d a p r e v a j a l k a n e b o o s t a l a p r i p r v e m , t o l i ko o b e t a j o č e m 
p o i z k u s u . « T r e b a j e p r i m e r j a t i s a m o n e k a j s t r a n i p r e v o d a z i z v i r n i k o m , p a se 
b o m o p r e p r i č a l i o n e č e m p o p o l n o m a n a s p r o t n e m . 
V e č j e g a p o m e n a k o t v e č i n a n a v e d e n i h ocen p a so b i l i za p o z n a v a n j e 
n a š e g a p i s a t e l j a n a Č e š k e m č l a n k i p r o f e s o r j a K a r l o v e u n i v e r z e in z n a n e g a 
s l a v i s t a in n a r o d o p i s e a J a n a M â c h a l a (1855—1959),00 F r a n c e t a K i d r i č a , t e d a j 
u r a d n i k a v d u n a j s k i d v o r n i k n j i ž n i c i , A n t o n a D o l a r j a , ki j e bil t a k r a t s r e d n j e -
šolski p r o f e s o r v C e l j u , in že o m e n j e n e g a k a t o l i š k e g a p i s a t e l j a R u d o l f a L i n -
h a r t a . 
M â e h a l o v č lanek Ivan Cankar je izšel v že o m e n j e n e m odl ičnem p r a š k e m 
d n e v n i k u Čas (24/1910, št. 185, 17. VII., pril. H l i d k a Času) , ki m u je bil nekak 
d u h o v n i vodi te l j T. G. Masaryk . I zbornemu p o z n a v a l c u s lovansk ih knj ižev-
nosti se zdi C a n k a r svojs tvena in k o m p l i c i r a n a ind iv idua lnos t , idealist in 
realist, romant ik in s imbol is t , ironik in sent imenta ln i me lanho l ik . »Navzel se 
je vseh modern ih tokov, pri tem pa ostal popo lnoma s v o j . . . Posebnost n jegove 
umetn i ške tvorbe je g loboka anal iza , n e n a v a d n o s t nazorov in logike, ki često 
na kak poseben nač in spaja , kar drugi ločujejo , in ločuje, kar drugi spajajo , 
da l j e ne izprosna satira in s imbolnost , ki prehaja ponekod v nejasnost . Radi 
teh lastnosti ga eni povzd iguje jo , drugi pa pikro odklanjajo .« Mâchai l epo 
pr ikazuje čas in razmere, v kater ih je C a n k a r ustvarjal , o z n a č u j e in vrednoti 
n j e g o v a p o s a m e z n a dela od Erot ike in Vinjet do Zgodb iz do l ine Šent f lor janske 
in H l a p c a Jerneja, n jegove črtice, pr ipovedke , novele in drame. Poudarja , da 
ni C a n k a r j u »kot b r i d k e m u sat ir iku med sodobnimi pisate l j i enakega . G n e v 
n jegove sat ire p r e g a n j a vse. K l j u b t emu se C a n k a r j e v o umetn i ško ustvarjanje 
ni u tap l ja lo v kritiki in v bo ju s f i l istri . P o l e g sat ir ičnih in t endenčn ih del je 
napisal vrsto povest i , v kater ih je u p o d a b l j a l ž iv l jenje brez kakršnekol i ten-
dence, posebno n jegove s e n č n e strani«. S v o j č lanek sk lepa Mâchai takole: 
»Svet je hotel spremenit i p o s v o j e m i d e a l n e m pojmovanju , toda iz ž iv l jenj-
s k e g a boja se je vrni l utrujen in rezigniran. S ivo in težko ž iv l jenje , po lno 
muke , grenkobe , boja in trpljenja, brez radosti in sreče, je šlo m i m o njega 
kot ve l ika senca, iz katere sta ve la h l a d in groza. Utrujenos t in gnus nad 
ž iv l j enjem sta mejnik na poti , kjer se je m e d t e m odpoči l , da bi se l ahko zopet 
podal na pot bodisi še v tišjo temo, ali pa v g lob l jo in h ladnej šo rezignacijo.« 
Zaenkrat m i ni znano, zakaj se je uredniš tvo S l o v a n s k e g a preh leda razšlo 
s F r a n o m Vidicem,0 1 odnosno, zakaj je preg led s lovenske l i terature za 1. 1909 na-
00 Č l u n c k j e p r a v z a p r a v o d l o m e k iz M â c h a l o v e g a O b z o r a l i t e r a t u r s l o v a n -
s k i h , ki j e izšel v z b o r n i k u S l o v e n s t v o . O b r a z j e h o m i n u l o s t i a p r i t o m n o s t i . 
P r a h a 1912, L a i c h t e r , s t r . 450—546. O C a n k a r j u n a s t r . 520—522. 
81 A r h i v S P r in k o r e s p o n d e n c a n j e g o v e g a d o l g o l e t n e g a u r e d n i k a A d o l f a 
Č e r n e g a d o s l e j še n i s t a p r i s t o p n a . 
mesto njega napisal Fr. Kidrič (12/1909-10, št. 7—9, str. 326—336). Vsekakor je 
zamenjava sotrudnikov slovenski književnosti zelo koristila, sa j je Kidričev 
članek spisan z veliko akribijo, skoro iz vsake vrstice se vidi, kako dobro pozna 
slovenske razmere in vso slovensko literarno produkcijo. Slovanski bralci revije 
so pravzaprav prvič dobili točno sliko kulturnega in posebno literarnega življe-
n ja na Slovenskem. V članku se govori precej tudi o odnosu posameznih pisa-
teljev do Cankar ja , v odstavku, posvečenem Cankar j a , pa so navedena vsa 
njegova najnovejša dela, tudi črtice in pripovedke v revijah, časopisih, koledar-
jih in dr., nj ihova vsebina in karakterist ika. Pogrešamo pa v njem vrednote-
nja Cankar jeve umetnosti, tistega razumevanja za nastanek in lepoto umet-
niških del, kakršnega bi moral imeti ne samo literarni kritik in estetik, ampak 
tudi l i terarni zgodovinar. Kidrič je res samo kronist, zato je njegov članek 
samo informativnega (v dobrem pomenu besede) značaja . Kl jub temu na j nave-
demo vsaj sklepne besede odstavka o Canka r ju : »Oblikovno se Cankar ni spre-
menil; ostal je najboljš i slovenski pripovednik, ki vidi samo dušo in trenutek, 
okoliščin in preteklosti pa se dotika samo priložnostno in v kolikor se mu to -
zdi neobhodno potrebno. Strah pred šablono ga velikokrat zapelje tako daleč, 
da bralec ne ve, kako si je pisatelj p ravzaprav stvar v resnici predstavljal . 
Fascinirajoča privlačnost Cankar jevega jezika je v muzikaličnosti, ne v bo-
gastvu in besedotvorni moči.« 
N a j v tej zvezi o m e n i m o tudi b e l e ž k o Ant . Dermote , ki je v i s tem le tn iku 
revije pod nas lovom S lovensko g ledal i šče v Ljubl jan i (str. 287) sporoči l , da je 
C a n k a r oddal g leda l i šču rokopis svoje nove drame Hlapc i , ki pa ga je D e -
želna v l a d a predala c e n z u r n e m u svetu. »Vlada torej ne ve, ali na j uprizor i tev 
dovol i ali ne,« z a k l j u č u j e svoje sporoči lo . 
Dolarjev članek Slovenska l i teratura v letu 1908 je izšel v že omenjeni 
Moravsko-slezki revui (5/1909, st. 9—10, str. 361—365) po zaslugi urednika 
njene slovanske rubrike in Dolarjevega pr i ja te l ja Jaromira Doležala. Dolar 
je v svojem članku posvetil Canka r ju kar precej prostora, zlasti Pohujšan ju 
v dolini šentf lor janski in zbirkam črtic, Zgodbam iz doline šentf lorjanske ter 
knj igam Novo življenje in Za križem. Med dr. piše: »Najpomembnejši pisatel j 
sodobne slovenske li terature je Iv. Cankar . Ze dolgo trga filistre, tip za tipom, 
lani pa je na oder postavil celo tip hinavščinc in lažnega rodoljubja. Pohujša-
nje v dolini šentf lorjanski se imenuje farsa, ki je kot že dolgo nobeno delo raz-
burila slovensko gledališče in gledališke kritike. Eni so jo povsem odklonili, 
drugi jo pa povzdigujejo do nebes, je to na jbo l j br idka satira na l i teramo-
umetniške razmere na Slovenskem. Zabubljeu v meglo simbolizma, včasi nepro-
zirno, pripoveduje, kako se umetnik vrne s svojo umetnostjo v domovino . . . , toda 
rodoljubi se boje, da jih bo pohujšal , tisti rodoljubi, ki tako visoko dvigajo zasta-
vo vseh rodoljubnih vrlin, pri čemer pa se na vsaki njihovi besedi in kretnj i pozna 
krinka, pod katero tako bu jno cvete duševna podlost in umazani ja . . . Jezik dra-
me je si jajen in ker v igri ne p r iman jku je niti pikantnosti , bo delo deležno po-
hvale in navdušenja tudi tistih, ki niso razumeli njegovega j e d r a . . . « V članku 
še pr ipominja , da Cankar »če že ne s svojimi idejami, pa vsaj s svojim slo-
gom« usmerja slovensko pro/o in da inu je po duhu na jbol j soroden Vladimir 
Levstik. 
T u d i I v a n Prege l j , ki j e p o d š i f r o — j — o b j a v l j a l v i s t e m l e t n i k u rev i j e 
v rubr ik i S l o v e n s k i razg led i l i t erarna p i s m a , k r a j š e č l a n k e in b e l e ž k e o s l o v e n -
ski k n j i ž e v n o s t i , o m e n j a v 6. š t ev i lk i (str. 224) z b i r k o čr t i c Za k r i ž e m , o kater i 
sodi , »da je to r e p r e z e n t a t i v n a z b i r k a C a n k a r j e v i h nove l , s t i s t im n j e g o v i m 
p o s e b n i m z n a č a j e m in s l o g o m , v k a t e r e m se s k o r o p o p o l n o m a z g u b l j a ta n a j -
bol j n a d a r j e n i s i m b o l i s t m l a d e s l o v e n s k e l i terature .« 
Obširni članek že omenjenega prevajalca Cankar jevih del Almsvera — Ru-
dolfa Linharta Z l i teraturv slovinské v katoliški reviji za literaturo, umetnost 
in filozofijo Meditace (3/1910, str. 618—626), ki jo je urejeval znani katoliški 
pesnik, literarni zgodovinar in kritik dr. Vilém Bitnar, jc skoro ves posvečen 
Cankar jev ima knj igama Kurent in Hlapci. Linhart kot katoliški duhovnik kaj-
pada ni mogel v vodilni katoliški reviji hvaliti vsebine, zato se je v poročilu 
o Kurentu omejil skoro izključno na ci t iranje najlepših in na jbo l j značilnih 
mest, ki že sama po sebi zgovorno pričajo o umetniških lepotah dela. Sprašuje 
pa se, k a j je hotel Cankar s Kurentom povedati. Na vrsto vprašan j ne na jde 
odgovora, na konec pa pr iha ja do zaključka, da je pisatelj hotel na jbrž upodo-
biti »grenko t rp l jenje preganjane in upehane slovenske duše in njen obupen 
krik po radosti, potolažiti jo, da ni že daleč čas reš i tve . . .« Na koncu poročila 
pa le knjigo obsodi kot nevarno, ker njene ideje vodijo »v jamo materializma 
in v prepad nihilizma.s Opozar ja pa na pisateljev slog in na nekatere njegove 
misli, ki »presenečajo s svojo izvirnostjo in ki se nas naravnost polaščajo ter 
so na videz zapeljivo prepričljive; če bi jili pa projicirali v življenje, bi bile 
popolnoma nemoralne in bi pomenile propast za posameznika in za človeštvo.« 
Kot duhovniku je bila Linhartu veliko bližje od Kurenta drama Hlapci. To se 
vidi iz podrobne vsebine, pa tudi iz sodbe o njej , ki jc sicer negativna, toda 
za nas k l jub temu zanimiva: »Hlapci so posrečena satira, pa tudi kar ikatura 
podložništva, niso pa drama. K temu jim veliko manjka . Predvsem dramatično 
dejanje , dramatsko izdelani znača j in dramatska celotnost. O s e b e . . . govorijo 
veliko in lepo, toda redko k a j počno; n a j p r e j so jasno in ostro karakterizirane, 
na konec pa se zgubl ja jo v megli, nihče ne ve kam (Minka, Geni, župan, 
Hana). Zato mislim, da se bodo Hlapci težko dočakali uspeha na odru in da 
bodo ostali samo knjižno delo.« Potem se vrača k Cankar jevemu slogu in pravi., 
da sicer ne moremo vedno soglašati z vsebino njegovih spisov, toda enega pisate-
lju ne more nihče oporekati: »neobičajnega mojstrstva in krasote sloga.« Nato 
citira iz slovenske revije Cas (1909, str. 350-331), da je Cankar »v jeziku in slogu 
nedosegljiv umetnik«. 
Na koncu na j omenimo še kratko Vybi'ralovo kurzivko »Cankar svojim re-
cenzentom', ki jo je v zvezi z Belo krizantemo objavil v Videnskem dennîku 
(6/1910, št. 260, 15. XI.) in v kateri med dr. piše: »Cankar je umetnik in bojev-
n i k . . . , ki se dobro zaveda svojega poslanstva, svoje poti in svoje m o č i . . . Živi 
za današnj i dan, za jutr išnjega se bori. Za tisti dan, ko bo njegov prerojeni 
narod dvignil iz blata pohojeni, ubogi cvet umetnosti — belo krizantemo — in 
si jo h v a l e ž n o sprav i l za s p o m i n na grenko krasno preteklost .« Na k o n c u svoj ih 
vrstic pr ipominja , da vse to, kar C a n k a r piše o s lovensk ih razmerah, ve l ja — 
mutat i s m u t a n d i s — še v ve l iko večji meri o l i terarnih razmerah na Č e š k e m 
in sporoča, da bo v d n e v n i k u s č a s o m a objav i l k a k o C a n k a r j e v o prozo. 
Oton Berkopec 
IZBOR R O K O P I S N I H P R E Š E R N I A N 
V N A R O D N I IN U N I V E R Z I T E T N I K N J I Ž N I C I 
Iz znatne zbirke rokopisn ih prešernian, ki so last N a r o d n e in univerz i te tne 
knj ižnice , bi bilo z a n i m i v o zvedet i s a m o za tiste rokopise, ki so Prešernovi , in 
oftfe, ki se nanaša jo n a n j in so nasta l i v času n j e g o v e g a ž iv l jenja . A nas lednj i 
preg led skuša biti res tak. Vneseni niso le izvirniki , a m p a k tadi fo tokopi je , ki 
j ih je N a r o d n a in univerz i te tna knj ižn ica pr idobi la v z a d n j e m času v nadome-
st i lo tistih i zv irn ikov , ki j ih hrani jo druge u s t a n o v e ali nekateri zasebnik i v -
S loveni j i in izven nje. T a k o je s e z n a m m o č n o izpopolnjen . 
V p r v e m odde lku n a v a j a m rokopisne s k u p i n e p o s ignaturah z d o d a n i m i 
arhivsk imi oznakami , opozar jam na fo tokop i je in n a h a j a l i š č a njenih izvirni-
kov, česar v os ta l ih odde lk ih več ne p o n a v l j a m . Nas l ednj i oddelki so nastal i 
iz i zčrpane vseb ine rokopisnih skupin . 
Pesmi so razvrščene po nas lov ih in prvem verzu tako, kot j ih p i šemo danes 
(po Kidr i čevem k a z a l u v knj ig i Prešeren 1/1936) in ne g lede na razl ične va-
riante. Le rokopis i v bol iorič ic i so dobil i pr ipombo boli. V odde lku Korespon-
denca velja abeceda imen, v b i o g r a f s k e m gradivu pa kronologi ja . 
R O K O P I S N E S K U P I N E 
Ms 455 K o r y t k o Emi l : S lovenske pesmi kranj skega naroda. D a p l i k a t cenzur-
nega rokopisa K o r y t k o v e zbirke v pet ih zvezkih . 
Ms 455 K o r y t k o v zbornik I, II. 
Ms 456 Prešerniana. L e v č e v a Prešernova mapa . 
Ms 465 Č e l a k o v s k v F. L.: Recenz i ja o Kranjski čbel ic i I—III. 
Ms 469 N a z n a n i l o smrti dr. Fr. Prešerna. Izda lo S lovensko druš tvo v Ljub-
ljani 8. 2. 1849. 
Ms 470 Kaste lčeva zbirka iz rok F r a n a Levs t ika in Emi la G u t m a n a . 
Ms 471 Prešernova zapušč ina . 
Ms 472 Kas te l čeva zapušč ina . 
Ms 473 Prešernove uradne listine, or ig inalni akti in koncept i l j u b l j a n s k e Ko-
morne prokurature in guberni ja o s l u ž b o v a n j u Prešerna pri njih. 
Ms 474 Akt i Komorne prokurature pisani s Prešernovo roko. 
Ms 478 Kory tko Emi l : Piesni l u d u kranjsk iego zebrane przomnie 1838 w 
K raj nie. 
Ms 479 Kory tko Emi l : Zbirka s lovensk ih narodnih pesmi .