Glas zaveznikov ..eto h • ši. 460 Informacijska dlneonik A. L S. Cena 5 lir TRST, torek 17. decembra 1946 ’ m UREDNIŠTVO: VI« S. Pellico 8 * Telefon št. 9385« In 94443 OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona), trgovski L. 15, mrtvaški L. 30 (osmrtnice L. 60), objave L. 10, finančni in pravni oglasi L. 25. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 25. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema izključno: U. P. I., Trst, ul. Silvio Pellico št. 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 5 (zaostale L. 10). Rokopisov ne vračamo. Ko n o c zasedanja Z W Poslovilni govori delegatov VELIK MRAZ London, 17. decembra Kot porota moskovska radijska postaja, so zabeležili noooj največji mraz v Kolima Tajga na reki Jndigirka v severni Sibiriji, kjer 'je bilo 10.2 stopinj pod ničlo. Britansko letalsko minisirtvo obvelja, da so nocoj v raznih krajih Velike Britanije zabeležili temperaturo \od 20 stopinj pod ničlo. Predvidevajo, da bo mzrli val v prihodnjih dneh če trajal. OBSEDNO STANJE V CARIGRADU London, 17. decembra Ankarska radijska postaja je sinoči objavila poročilo, da je vrhovno poveljstvo v Carigradu uvedlo n:ke vrste «obsedno stanje*. Poročilo pravi, da so prepovedali levičarsko ekstremistično stranko, tursko socialistično ter turško socialistično kmetsko stranko, kakor tudi zvezo delavskih sindikatov v Carigradu. V omenjenem poročilu obtožujejo te skupine, da so sejale razdor in da so stremele po prevratu socialnega iti gospodarskega življenja v državi. Od časopisov, ki so Sirili ideje teh organizacij, so oblasti začasno ukinile Štiri ma-gacine in časopise, dva pa prepovedale. Časopisom je prepovedano objavljati vsako komunistično propagando. Dopisnik «Associated Press* pravi, da je oklicano ob trdno stanje od Carigrada po vsej Trakiji do bolgarske in grSke Preje. POZDRAVNA POS' ANICA Beograd,\ 17. decembra Na zadnjem sestanku je slovanski kongres sprejel sledečo pozdravilo poslanico Molotovu: «Prvt povojni slovanski kongres pošilja vam, junaškemu borcu za mir in srečo I ^lovgštva. iskreno zahvalo ..v času,, ko so predstavnitva demokratskih držav neutrudljiva pri delu za skurilo stvar vsega naprednega člove Štva in ustvaritev trajnega miru med narodi. Zagotavljamo Vam. Vjačeslav Mihajlovič (Molotov), d, so svobodoljubni slovanski narodi nastavili vse svoje sile da bi skupno n ostalimi narodi dosegli trajen demokratski mir, člmprej zacelili rabe, ki jih je prizadejal fašistični napadalec in ustvarili pogoje zn Svobodno sožitje med narodi, za razvoj demokracije in napredek kulture. Slovanski kongres soglasno izraža prepričanje, da bodo bratsk’ slovanski narodi delovali kot vodilni del pri uničenju ostankov fašizma za trajni in čuječi mir, kakor tudi proti tistim, ki branijo fašistične napadalce. Živel sovjetski narod in generalisim Sovjetske zveze Stalini* i Mednarodna organizacija za begunce izglasovana FLUSHING MEADOWS, 17. decembra — Glavna skupščina Združenih narodov jo včeraj zaključila svoje prvo zasedanje po osmih tednih dela. Prihodnje redno zasedanje skupščine bo 16. septembra prihodniega leta v New Yorku. Skupščina Je odobrila kanadski predlog za ustanovitev odbora, ki se bo bavil z vprašanjem, kako bi postopek pospešili j predsednik Spaak Je objav« Imenovanje pododbora glede postopka za uporabo pravice veta. man GROZA V SOFIJO London, 17. decembra Sofijska radijska postaja je javila, da bo romunski m:n'strskf predsednik dr. Peter Groza odšel prihodnje dni v Sofijo, kamor ga je bovabila bolgarska vlada. , Nekaj minut pred zaključitvijo zasedanja so predstavniki 54 narodov s plo kanjem sprejeli izjavo glavnega tajnika Trygve Lieja, ki je pohvalil delo skupščine in dejal: «Začeli smo ustanavljati mednarodni parlament.* Predsednik Spaak je v zaključnem govoru Se dejal: »Nihče ne more zanikati, da ulemo trdo in vestno delali. Mogoč bi bil edinole prigovor, da je zasedanje predolgo trajalo. Mislim, da ne moremo pričakovati, da se bodo vodilni državniki Uikaj sestajali za sedem ali osem 'tednov.* Spaak je nadalje izjavil, da želi poudariti, da «ves čas v skupščini ni bilo nobenega tako zvanega bloka. Večina za In proti predlogom se je stalno menjala.* Spaak je nato govoril o delu glavne skupščine ln zaključil svoj govor takole: »Posebno zahvalo smo dolžni sovjetski delegaciji, ki je imela pogum, da je načela vprašanje razorožitve. Zahvalo je treba, tudi izreči Veliki Britaniji in Združenim državam, da so sledile sovjetski iniciativi. Svetu smo prinesi; veliko upanje. Ce bomo mogli to upanje uresničiti, bo človeštvo zares vstopilo v novo dobo*. Zasedanje skupščine so končal: med gromovitim aplavzom. Delegati so stiskali r izrazil upanje, da bodo zavezniške vlade vztrajale pri zahtevi, da morajo biti volitve svobodne in da ne bodo priznali nikake vlade, ki bi bila izvoljena z nasiljem. i— V Firencah in Bologni je zapadel sneg. — Budimpeštansko sodišče ' je izreklo prvo smrtno obsodbo za ziočin proti narodnemu gospodarstvu: Laszlo Barkony, voditelj tolpe tihotapcev, ki so tajno izvozili iz Madžarske več tisoč metrov fla-nele, je bil skupaj z nekaterimi tovariši obsojen na smrt. — V Marseilleu so usmrtili ka^ petana francoskega letalstva Charlesa Massona, ki je pred pričetkom vojne obvestil Nemce o razmestitvi 343 tajnih letališč v Franciji; bil je nemški vohun že od 1934 ter je bil obsojen na smrt že pred zlomom Francije, nato pa so ga Nemci «osvobodili» ter je sodeloval z generalom Rommelom. — V Albaniji so uvedli obvezno vejaško službo. — Prihodnje leto bodo zmanjšali število belgijskih cet v Nemčiji. — Belgijski senat je sprejel zakonski načrt, ki ustanavlja državni svet, kateri bo lahko razveljavljal zakone. — Delegacija sindikatov Združenih držav je prispela v Varšavo, kjer bo preučila socialni in gospodarski položaj poljskih sindikatov. demokratskih pridobitev, ki si jih je albanski narod osvojil med osvobodilno borbo. Javno mnenje jugoslovanskega in albanskega naroda vidi o tem sporazumu najvarnejšo pot za ohranitev teh od-nošajev med obema državama. Ta sporazum ba onemogočil vse sovražne kombinacije in imperialistične načrte tistih, ki stalno kažejo, da so sovražniki Jugoslovan-sko-albanske gospodarske in njiho. Ve državne neodvisnosti. Radijska postaja Tirana je poročala, da je bila v prestohci Albanije Tirani velike manifestacij(i v proslavo dan: od članov svojih družin.* podpisa carinske unije med Albanijo in Jugoslavijo. Poročevalec albanske vlade je imel nagovor na manifestante ter izjavil: «Ta pogodba, po kateri bo Jugoslavija pomagala industrializirati Albanijo, ’bo napravila ko-neo albanski odvisnosti od kapitalističnih držav. Ta pogodba bo odprla novo dobo v Življenju Albanije in v albansko-jiigoslovanskih odnoSajih.* Možnost novega konkordata s Poljsko VARŠAVA, 17. decembra. — Tukajšnji cerkveni krogi menijo, da, bo Vatikan■ po ugodnem sprejemu zadnje izjave predsednika Boleslava Bicruta o odnošajih med Cerkvijo in poljsko državo verjetno pristal na pričetek pogajanj za nov konkordat. Predsednik poljske države je tedaj izrazil pripravljenost, da prične s pogajanji, če bi Vatikan priznal varšavsko vlado, ne pa londonsko, kot pravo poljsko vlado. ali INDIJSKA USTAVA London, 17. decembra Podpredsednik začasne ind jske vlade Pandit Nehru je izjavil, da bo kateri koli oblika ustave, katero bo sklenila 1 ustavodajna zbornica, ki zdaj zaseda v Novem Delhiju ustava Indije, pa naj-bi jo Velika Britanija odobrila ali ne. Dodal je, da bi povečanje omejitev vladne plemenitosti, s katero bi izvzela cerkveno lastnino od agrarne reforme ter pomagala pri obnovi in ponovni otvoritvi cerkva, katoliških šol, bolnišnic t» univerz, zavisela od tega, ali bo poljska duhovščina zavzela svoje stališče zna osnovi realnosti, ki vlada na Poljskem*. To 6i pomenilo dve največji spre-membi v politiki, ki jo je cerkev doslej zasledovala, in sicer opustitev tega, kar so označili kot vatikansko zpronemško zadržanje* ter prenehanje zuporabe prižnice v politične namene* s strani poljskih duhovnikov. Tako zvano vatikansko zpromemško zadržanje* je poljsko vlado pripravilo do tega, da je prelomila konkordat. Brez dvoma bi poljska vlada toplo pozdravila ustanovitev prave katoliške stranke ali skupine, ki bi sprejela bistvena načela, kot so zavezništvo s Sovjetsko zvezo, meja na Odri in Najsi, agrarna reforma in podržavljanje. So še druga bistvena načela, o katerih je govoril predsednik Bie-rut, ki pa jih bo poljska cerkev še težje sprejela. To je načelo verske enakosti (n svobode, ki je dobila primer v uvedbi oivilne poroke in registracije rojstev. Nadalje je na Poljskem svoboda, da lahko izvzamejo otroke od verskega pouka ter enake pravice za protestantske sekte. To je dalo povod ta največje pritožbe poljske katoliške cerkve proti vladi. NEMŠKI begunci NA BRITANSKEM PODROČJU NEMČIJE Berlin, 17. decembra Višji častnik vojaške uprave Je naznanil, da je prlklo v središča britanskega zasedbenega področja v Nemčiji od novembra 1945. leta 3,391 284 nemških beguncev. Zdaj je doseglo prebivalstvo <(najvisje» število. Pritok beguncev - je izjavil častnik -čpz vzhodne meje področja Je znašal v zadnjih 12 tednih povprečno 4.170 oseb na teden. Zvišanle prebivalstva je znašalo v primeru s predvojnim stanjem približno 3 milijone oseb. V spodnji Saški le prihajalo na teden približno 3.000 oseb, ki so prosile za žvilskc nakaz, niče. To je edino sredstvo za pregled tistih, ki so izjavili, da, prihajajo iz sovjetskega zasedbenega področja. Vojna je uničila in onesposobila 48 odstotkov hiš na tem področju ln eno najtežjih vprašanj je bilo nadzorstvo nad gibanjem beguncev čez mejo. Dogodki na Grškem Maršal Smuts odpotoval ATENE, 17. decembra. — Ko se je južnoafriški ministrski predsednik Jan Smuts na banketu, ki so ga priredili njemu v čast, poslovil od tridnevnega bivanja v Grčiji, je zagotovil Grkom, da jih britanski imperij «we bo nikoli zapustil*. General Smuts je rekel? * Kljub udarcem, ki jih je dobivala Velika Britanija v prvih časih vojne, je pohitela na pomoč Grčiji in tvegala popolni poraz. Nismo zapustili Grčije takrat in je ne bomo nikoli zapustili*. AVSTRIJSKE ZADEVE London, 17. septembra Na eni izmed najbolj prisrčnih in koristnih sej je zavezniški svet za Avstrijo dosegel sporazum o treh vprašanjih: prehranjevalno nad- zorstvo in njegova porazdelitev, očiščenje dunajske univerze ter izdaja zakona o denacifikaciji za vso Avstrijo. Vse prehranjevalne zaloge bo treba izročiti zbiralnim sredi-ščem. da bi bila zajamčena pravična porazdelitev po vseh področjih. Avstrijsko vlado bodo imeli za odgovorno za razdeljevanje živil ln za ohranitev dnevnega obroka 1550 i kalorij. »Tudi zdaj, ko Grčija misli, da je v nevarnosti m osamljena, ne pozabljamo tega, kar se je takrat zgodilo. VoSi iskrem prijatelji bodo zdaj delali prav tako, kakor so delali takrat. Storite svojo dolžnost, uverjeni, da bodo tudi v tli prijatelji storili svojo dolžnost.* Namestnik grškegS ministrskega predsednika- general Stglianos Go-natas je izrekel priznanje generalu Smutsu kot edržavniku, vojaku in filozofu, ki je postavil svoj pravičen meč in svojo mogočno misel v službo miru in pravice.* General Smuts je po trodnevnem obisku včeraj z letalom odpotoval iz Aten v Južno Afriko. Vodhtelji grške opozicije so v skupni spomenici izjavili, da je ves grški politični svet zbran okoli ministrskega predsednika Konstantina Tsaldarisa tn da podpira njegovo delo v New Yorku za grške zahteve. Tsaldaris ji pre<* Združenimi narodi branil grške obmejne zahteve in reparacije kakor tudi grške izjave o vmešavanju sosedov gveriljske boje. Izjava je odgovor na trditve Tsaldaris zastopa esamo manjšino grškpga naroda*. # Tretji grški armadni zbor je javil, da se je SO grških gveriljcev predalo grškim vojaškim oblastem zahodni Makedoniji. Vojaške oblasti so razorožile gveriljce ter pravijo, da so jim nudile vso polh, oč, ker sb bili brez oblek in v žalostnem stanju. Poročilo armadnega zbora dodaja, da so gveril j-asm dali svobodo na osnovi zadnjega zakona, ki daje delno amnestijo. Poročajo, da so gve-ritjci izjavili, da so prišli iz * taborišča Bulkesa v Jugoslaviji* in da so sodelovali pn zadnjih bojih na področjih gore Skra in gore Tzene blizu jugoslovanske meje. Gveriljci so pristavili, da je mnogo drugih gveriljcev pripravljenih, da se predajo, toda njihovi voditelji jih strogo nadzorujejo. Poveljniki upornikov severne Grčije so naznanili ustanovitev tako zvane egrške demokratske vojske*. Izjavljajo, da se bo ta vojska borila, dokler ne bodo umaknili britanskih sil iz Grčije. Zanikujejo, da se bojujejo s tujo pomočjo za avtonomijo Makedonije ter izjdvljajo, da hočejo vpeljati demokracijo po vsej državi in žele, jugoslovanske delegacije pred Zdru-\da bi bila Makedonija del svobodne i ženitni narodi, po katerih baje I m demokratične Grčije. | IZ SLOVENIJE j 1 IZ JUGOSLAVIJE | '1 T 1 R S T naslovom: «LJut>IJana je manife- stirala svoje veselje« objavil poročilo. kako so ob priliki izglasovanja zakona o podržavljenju za državo pomembnih podjetij povorke mani-fes lamov hodile po mestu noseč napise in transparente ter vzklikale ljudski oblasti in izražale radost nad tem odločnim korakom. Isto poročilo prinaša v nadaljevanju primer tvrdke Ercker-Soštarič-Pctan. fcjei so našli štiri skladišča razno-, sa. masti, rib, sadja, zelenjave in Wstankom> prezidiuma osrednjega mleka, v industriji naravnih in I umetnih minerainih vod, sodavice in leda, v ostali prehranjevalni industriji, v industriji tobaka in alkaloidov delje v industriji pivai alkohola in brezalkoholnih pijač, v industriji zdravil, sanitetnega materiala in pribora, kemično-farma-cevtskih in kozmetičnih sredstev, v stavbarstvu in projektiranju, v gozdni industriji, bančništvu in svetd jugoslovanske mladine, ki Je vrstne železnine, kopalnih kadi, umi-. zavarovanju, v izkoriščanju top'ic valnikov, žice, pločevine, nag, orodja, stvari, ki Jih povsod primanjkuje. Po vsej državi prehajajo podjetja v last ljudstva. Postavljena bodo v službo ljudstva, ki Je prelivalo svojo kri za boljše življenje. Ob koncu svojega poročila se ((Slovenski poročevalec* zgraža nad Soštaričevo izjavo, ki Jo Je dal, ko so v dimniku našli 1 milijon 135.000 din gotovine. Šoštarič je vzkliknili: »Zakaj niso bankovci rajši zgoreli.* Kljub stalnim opozorilom glede (Oodaje presežkov krompirja oddaja še ne poteka v redu in je okrajni odbor LJubljana-okolica prejel več dvomljivih prijav. S temeljitimi preiskavami so ugotovili, da pri nekaterih pridelovalcih vsi pozivi ljudske oblasti niso nič zalegli. Iz piiJave krajevnega odbora Kozarje Podsmreka Je bilo razvidno, da ves krajevni odbor nima več kot 60C kg krompirja. Preiskava pa Je pokazala, da so bili ti podatki zlagani in so samo pri devetih posestnikih tega odbora odkrili 7878 kg neprijavljenih presežkov krompirja. »Slovenski poročevalec* pravi. da Je treba take pijavke, ki »e vedno sabotirajo odredbe ljudske oblasti postaviti pred sodišče in Jih poplačati kakor zaslužijo. Treba je obračunati z njimi in njihovimi pokrovitelji, protiljudskimi odborniki. Delavstvo celjskega okrožja Je pievzelo v last cinkarno in kovinsko tvornico, zlatarno Knez, tovarno Rebek, kjer izdelujejo tehtnice in tovarno lesne industrije. Meščani, delavci in okoliški kmetje so sc zbrali k veliki manifestaciji in s štirimi godbami krožili po mestu. Ljudstvo je vzklikalo maršalu Titu, zveznemu ministru Kidriču, predsedniku vlade LRS Marinku in ljudskim poslancem. Z enakim zadoščenjem je vest o podržavljenju zatebne industrije in gospodarskih pedjetij sprejel tudi Maribor in bližnja okolica. V mariborski predilnici in tkalnici so se zbrali vsi delavci k množičnemu sestanku, na katerem, so po nagovoru tovariša delegata glasno Izražali navdušenje. V Mariboru so dogradili sevgrno polovico Mariborske tiskarne, ki Je bila ob priliki bombardiranja porušena. V kratkem bodo dogradili tudi notranjost in uredili prostore. in zdravilnih vod. v trgovini na debelo, v suhozemnem, zračnem, pomorskem, rečnen* in Jezerskem prometu ter v transportih. Umrli šo: Angela Cerar, r ..na bil v petek v Beogradu, razpravljali o pripravah za zgraditev železniške proge Samac — Sarajevo. Omenjena proga bo dolg^ 240 km In bo pri gradnji soelefovaflo mnogo večje število mladine, kakor pri gradnji železfiiSke pboge'mla‘dlne, Brčko — Ba novičl. S pripravami za gradnjo nove proge bodo takoj pričeli. Albanski tisk je nadalje komentiral gospodarski sporazum, ki sta ga 27. novembra sklenili Albanija in -Jugoslavija. List «Basiikimi» Je priobčil članek s naslovom: »Albanski narodi si bodo z jugoslovansko nove moči za vneto delo pri obnovi naše države in za srečnejše življenje. Sporazum Je dokazal Albancem, kaj pomeni imeti prijatelje ln zaveznike v jugoslovanskih narodih. Naš gospodarski prerod bo enkrat V ZADNJIH LETIH PREMALO PADAVIN za vselej naredil konec naš) odvi- V sveti s sušo, ki je glavni vsrok sedanjega pomanjkanja elektrik. gnostl od imperialističnih držav in bo zagotovil našo narodno neodvisnost.* Tišinar, Ema Stvarnik, vdova po I pomočjo ustvarili srečno življenje*, Jel. zvanicniku, Marija Trotoiek, j kjer piše med drugim: «Vs! Albanci soproga železniškega uradnika v pok., Milan Deisinger, inšpektor direkcije drz. železnic, Frančiška Koderman, žena sodarja v mestni vitnariji, vsi v Ljubljani. so sprejeli kot dobro novico vest o zaključku gospodarskega spora- zumna med Jugoslavijo in Albanijo. Ta srečni dogodek je dal našim na. rodom novo upanje za bodočnost m GOSPODARSTVO Komen arii k sporazumu o 1 strni mednarodne trgovine Ameriški tisk Je pozdravil spora- , žave, ki bo imela največjo prednost, zum, ki so ga dosegli izvedenci 17 j tarife in prefemce, blagovne cmejl- Pred vojaškim sodiščem v Beogradu nadaljujejo razpravo prot: bivšim častnikom Gestapa v Srbiji, ki so obtožen: vojnih zločinov. Nadaljevali so z zasliševanjem prič. Priča Nikola Cikoš, krojač iz Bataj-nice. je opisoval brutalno ravnanje z ujetniki v koncentracijskem taborišču na prostoru velesejma. Pripovedoval Je, da se je moralo 3500 ujetnikov naenkrat vreči na kolena in se plaziti po tleh več kot štiri ure In dn jih Je ob taj prilik! umrlo 60. Obešali so javno sredi taborišča in vsi ujetniki so bili prisiljeni korakati mino obseženih. Tla zaporov so bila pokrita s skorjo človeške krvi In mesa. Neka druga priča in sicer prof. Milenko Subakovič, ki je prebil osem mesecev v istem taborišču, je pripovedoval, da so gestapovci pogosto pripeljali s seboj svoje žene ali ljubice, v prisotnosti katerih so ujetnike mučili. Neko zimsko noč je bil nenadoma ukazan zbor ujetnikov na prostem, ki je Prvi člen zakona o podržavljenju zasebnih gospodarskih podjetij nosi naslov »Predmet m obseg nacionalizacije* ter navaja podjetja splošnega državnega in republiškega pomena, ki bodo prešla v državno last, in sicer podjetja v rudarstvu in ekstratlvni industriji, metalurgiji, industriji nafte in njenih derivatov, naravnih plinov, prcdelava-nja premoga, železnfeko-prometne-ga materiala, strojev in orodja, ladjedelništvu, avtomobilski industriji, v industriji kmetijskega orodja in strojev, v kovinsko-predelo-valni industriji, elektroindustriji, proizvodnji električne sile in plinov, v vojni in pirotehnični industriji. v veliki kemični industriji, v elektrokemični industriji, v industriji kovinskih zlitin, v industriji kemičnega predelovanja lesa, v industriji vžigalic, komprimiranih plmov, vodnega stekla, saj, barv, lakov, kleja, želatine, mila, glicerina. smole, voska, masti za čiščenje, mazil, v grafični in tiskarski industriji, industriji lesovine, celuloze, papirja, cementa, mavca, stekla, keramike, porcelana, fajanse, azbesta, v industriji nekovinskih rud in kamnov, v industriji usnja, krzna ter naravriega in umetnega gumija, v naravni in umetni tekstilni industriji, v žagarski ln ostali industriji predelovanja lesa, v industriji gradbenega materiala, sladkorja, špirita, škroba, kvasa ln dek-strina, v industriji in rafineriji rastlinskih olj, v mlinski industriji, industriji testenin in predelovanja narodov o vseh najvažnejših točkah »Listine* mednarodne trgovine, ki Jo sestavljajo na sestanku v Londonu, kot dejstvo temeljne važnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Po vesteh, ki jih Je prejel tisk, bo »Listina* mednarodne trgovine, ki jo sestavlja pripravljalni odbor mednarodne konferenci za trgovino in zaposlitev, vsebovala pravila, ki bodo bistveno odgovarjala pravilom, ki so Jih predložile Združene države v svojem načrtu. Dopisnik lista «New York Times* poudarja dejstvo, da ni bilo med udeleženimi državami na konferenci, nikoli nobenega nasprotja. Delegacije so si celo prizadevale, da bi našle rešitev vprašanj mednarodne trgovine ter so se pri tem naslonile na to, kar so imele za ugodnejše z gospodarskega stališča. Čeprav bo gotovo kakšen formalni pridržek glede listine, so v glavnem vse delegacije pri konferenci zadovoljne z uspehi. Poročajo, da so dosegli popoln sporazum o naslednjih točkah ((Listine*: pristop k organizaciji, boj proti brezposelnosti in njenimi posledicami, gospodarski razvoj nazadnjaških področju, klavzula dr- tve in nadzorstvo nad izmenjavami, podpore, državna trgovina, izredni 'ukrepi, trgovinske omejitve in posebni dogovori o blagu. Važen del ameriških predlogov, ki jih niso odobrili? se nanaša na ravnanje z državami, ki imajo državne trgovinske monopole in odno-baje z državami,»ki niso udeležene pri organizaciji. Teh predlogov na konferenci niso obravnavali zaradi odsotnosti Sovjetske zveze. Pripravljalni odbor se namerava sestati meseca aprila v Ženevi za končno odobritev «Listine» mednarodne trgovine. nega toka, navaja geojizični zavod nekaj podatkov a padavinah sad. njih let v Trstu. Is teh podatkov je razvidno znatno zmanjšanje pa-davin v zadnjih letih v primeri s količino padavin v prejšnjih letih Letos je padlo 780 mm dežja, stoletna opazovanja pa kažejo povprečno količino padavin 1080 nun na leto. V poletnem basu (junij-september) je letos padlo 199 mm dežja, v primeri s prejšnjim po-vprebkom 385 nun. V* zadnjih 6 letih je povprečno padlo V poletnem času 282 mm dežja in v vsem letu 742 mm dežja v primeri s prejšnjimi povprebki 385 mm in 1080 mm. Civilni stražnik1 v novi uniformi CEN SPREMEMBA VOZNIH V KOLONJO IN NA OPČINE Glavni stan Zavezniške vojaške upvave poroča, da so odobrili za tržaško maloželezniško delniško družbo naslednje tarife, ki bedo takoj stopile v veljavo: Trst - Kolon,ja 1) Navadna tarifa: enosmerna 12 lir; otroci Kot smo ie včeraj poročali, j «■ dobila civilna policija J ulij s k e krajine nove uniforme, fci so pripravne js e in u-dobnejše za slu2-bo. Nove uniforme dajejo policiji tudi videz civilne sile, kar v resnici je in namerami ostati, namreč zaščitnik prebivalstva, javnega reda in varnosti. GORICA trajal do zore, povzročil je smrt vožnja za. odrasle 18 oseb. Učiteljica Nada Bojanič je.8 lir; vojaki 3 lir. Družbe britanskih poštnih železniških prog so začele kampanjo proti načrtom laburistične vlade za podržavljenje prometa. V izdanem memorandumu zahtevajo javno piciskavo pred nepreklicnimi odločitvami o vprašanju tolike važnosti. Dalje trdijo, da načrt -a podržavljenje ne predvideva izboljšanja In vzporeditve prometa ter da predlaga strogo in birokratsko nadzorstvo, ki potnikom ne nudi zadostne zaščite. Končno memorandum poudarja, da bi podržav-IJrnje za več let zakesnilo odbnovo pfometa, ki je ena izmed glavnih zahtev za pospešitev proizvodnje. pripovedovala o nfučenju, ki ga je pretrpela med svojim zasliševanjem na centrali Gestapa v Beogradu. Prvi dan so jo štiri ure nepretrgoma bičal!. Krvniki so se zabavali s tem, da so jo vlekli za lase in ji žgali telo s cigaretnimi ogorki. Raz-i pravi, se nadaljuje. Čitalnico ln knjižnico ameriške obveščevalne službe v Beogradu, ki so ju zaprli 28. septembra na ukaz jugoslovanske vlade, češ da sta «središče protijugoslovanskega de. lovanja*, so včeraj spet odprli za javnost. V okviru vseslovanskega kongresa je bila v prostorih umetnostne- 2) Znižana tarifa: enosmsrna vožnja za nameščence In delavce 8 lir; vožnja v obe smeri 2a nameščence in delavce stanujoče v Trstu 12 lir. Trst - Opčine Navadna., tarifa: enosmerna vožnja za odrasle 20 lir; otroci 12 lir; vojaki 12 lir. 2) Znižana tarifa: enosmerna vožnja sa najneščene* in delavce 12 lir; vožnja v obe smeri za nameščence in - delavce stanujoče v Trstu 20 Ur; blok 10 vozovnic za civilne uradnike in novinarje 100 lir; prtljaga 12 lir. ga muzeja v Beogradu razstava boju slovanslrih narodov za neodvisnost in svobodo. Uradni otvoritvi razstave sta prisostvovala podpredsednika prezidija narodne skupščine Marko Vujačlč in Josip Rus. Med gosti so bil! prisotni sovjetski maršal TobulVn, načelnik sovjetske delegacije general Gundorov, predstavniki Poljske, češkoslovaška, Bolgarije in delegacij jz Kanade. Združenih držav ter član! jugoslo-vanske delegacije. Razstava Je bila razdeljena na pet odsekov; vsak izmed njih Je bil posvečen eni slovanski držav!. Povojno pristanišče Londona mmmmm s Londonsko pristanišče nosi številne sledove, ki so priče šestletne ognjene preizkušnje med 1939 in 1943. Zdaj, ko je težki boj za obstoj končan, dobiva pristanišče spet rednojše boe — Ilce mirnodobnega trgovinskega pristanišča. Sive vojne ladje so ob pomolih nadomestile mirnodobne trgovinske ladje. Povsod obnavljajo skladišča, ker je bilo skoraj vsako Izmed njih poškodovano. Trenotno delujejo v pristanišču trije tritonski električni pomolskl žerjavi, namestili pa so nedavno tudi 31 premičnih žerjavov. Poleg tega so naročili tudi so druge naprave: električne vozove za prevažanje tovorov, nove hladilne naprave za sklatila itd. Gornja slika ka/.e pogled iz zraka na del londonskega prišla-nisea. Na njej vidimo 34 ladij, izmed katerih Jih 13 naklada tovor, z 10 ga izkladajo, ostanek pa je v pristanišču zaradi popravila, ali pa zaradi tega, ker Jih bodo iz ladij za prevažanje tot spremenili v mirnodobne trgovske ladje. NOVI PREDSEDNIK RODI9CA Včerjj zjutraj Je dr Vlttorio Santo-maso prevzel posle predsednika sodišča. Potem ko je zapisnikar prebral odlok o imenovanju, so imeli kratke nagovore državni tožilec Gaetano Colloti, odvetnik Ugo Volli v Imenu tržaškega sodišča in bivši predsednik dr. Giuseppe De Dottori. PRETEPLI 80 GA IZ POLITIČNIH RAZLOGOV Zaradi domnevnega zloma desne rame so sprejeli v splošno bolnišnico Ireneja Simonettija, starega 37 let in stanujočega v ulici Garcbi-ni 13. Izjavil je, da so ga v soboto zvečer v ulici del Toro štirje ne- znanci pretepli logov. Izredno porotno sodišče POGOJNA OBSODBA ZA SODELOVANJE Izredno porotno sodišče pvd predsedstvom dr. Rcattija Je obsodilo Severina Marohia, rojenega v Gorici 1. junija 1226. obtožb nega sodelovanja na leto zapora pogojno. Prvič je bila proti njemu razprava v Gorici 13. junija ter je sodišče te-daj obrodilo Marohia na 8 let je. če. Kisacijsko sodišče pa Je na priziv razpisalo novo razpravo. Mar,hi se je moral zagovarjati zaradi sodelovanja, ker je prve dni marca 1944 prijavil SS oddelkom v Trstu partizana Giordana Dclpi-na in Camilla Bressana. Nekaj dni posmeje Je prijavil nemškemu po veijstvu v Gorici partizana Ljuba Simčiča in Mirka 'StalcuUca. Dne 15 junija 1944 je povzročil aretari. jo partizanov Izidorja Klančiča, Silvana Klančiča, Galliana Perca in julija meseca aretacijo Pie Drlpin v Gorici. Obtoženec je zanikal nekatere obtožbe, druge pa priznal z izjavo, da se je moral braniti pred partizani, ki so ga preganjali, ker so ni hotel pridružiti njihovemu gibanju. Kakor je videti, so njegovo sestro partizan; res ugrabili iz navedenega razlogi ter ju ustrelili. Po polurnem posvetovanju je so-d išče z upoštevanjem nekaterih olajševalnih okoliše!.n izreklo po- NAJDBA DVEH ROČNIH BOMB V veži neke hiše je osemnajstletni Carmlne Montecarlo, stanujoč v ulici del Muraglione 2, našel ročno bombo in jo oddal na stražnici civilne policije v ulici Oaprin. Pietro Dagostin, stanujoč na ulici Sv. Katerina 2, pa je našel ročno bombo med premogom. O najdbi je obvestil čistilce min, Mezdni sporazumi za poljsdelsxe delavce V soboto 14. t. m. so se na sestan. ku v uradu za delo, na katerem so bili prisotni zastopniki sindikalnih organizacij in zadevnih združenj delodajalcev, sporazumeli naslednjem: a) Na goričko pokrajino je razširjena uvedba sporazuma za kmet ske delavce v tržaški pokrajini dne 2. oktobra 1940. Ta raztegnite! bo veljala od 1. septembra 1946. b) Občini Gorica in Plave ob Sc či bosta uživali isti postopek ko občine Trst, Tržič in Milje. c) Enaka raztegnitev bo veljala za sporazum, ki so ga sklenili za tržaško pokrajino dne 23. novembra 1946, ki predvideva 35 odstotno povišanje prispevkov kmetskim delavcem od tabelarnih minimumov za osnovno plačo. d) Na omenjenem področju velja tudi v Trstu sklenjena pogodba za ročne delavce pri vrtnarskih delih, ki so nameščeni pri gojiteljih cvetja, mladih sadn.h drevesc ali pri zasebn.h vilah dne 7. decembra 1946. Za nadaljnja pojasnila se prizadeti lahko obrnejo na svoje zadet ne organizacije. Poročilo policije GLEDE UMORA V PANOVCl! ARETACIJA ZARADI POSESTI SAMOKRESA Augusta Guidottija, stanujočega v ulici Gaspa.e Gozzi 3, so aretirali in prijavili zavezniškem vojaškemu sodišču zaradi nezakonite posesti samokresi «Bereta» kalibra 9 mm, k so ga našli pri njem. EKSPLOZIJA V BLIŽINI UBOŽNICE Predsinočnjim so neznane osebe, ki so po dejanju zbežale, vrgle v jarek poleg ubožnice v ulici Parceli 31 eksplozivno napravo. Policija poroča, da je eksplozija razbila mno. go stekla, a.na.srečo ni zahtevala nobene žrtve. SKOK SKOZI OKNO Včeraj ob 12.30 uri se je 30 letna iz političnih raz- go 'no obsodbo n* oho leto m p or n. ZANIMIVOSTI Dobrodošel premog V prtstaniiču Portsmouth je ie desetletja zasidran star ladijski trup. Majhne ladje so ga uporabljale kot prostor za odlaganje tovora, pozneje pa so ga napolnili s premogov in ga neto iz njega nato-varjali na ladje, ki se niso zasidrale v pristanilfu. Na tisoče ton premoga so prenesli preko starega ladijskega trupa, ki je postal Sc nepogrešljivi del. pristaniške slike, enako kot so nepogrešljive bele jadrnice, kadeči se ladijski dimniki in srebrni galebi. / Toda nekega dne se neka doSla ladja ni mogla vet približati staremu ladijskemu trupu. Videti je bilo kot da bi naenkrat postala voda prenizka. Poklicali so potapljate, da bi ugotovili, te ni mogoče začela ladja razpadati ln bi postala nevar. na za uporabo. Potapljači so se spu-tilt v morje in ko so se vrnit,~ je vsak imel v roki velik kos premoga. To bi ne bilo prav nič čudnega, ker DVE TATVINI Tatovi odnesli dragocenosti in »ivila v vrednosti nad 7. milijona 400 tisoč Ur Stanislava Quagii iz ulice Coronco st. 29 vrgla skozi okno svojega sta- npvahja v visokem pritličju, kjer je stanovala skupno z 61 letno Štefanijo Gherdol. Pri padcu si je zenska zvila desno nogo in si verjetno zlomila nekaj kosti. ŠPORT TRETJA BALKANSKA FIZKUKLTURNA KONFERENCA V noči na 15. t. m. so neznanci izvedli dve veliki tatvini ter odnes-li živil in dragocenosti v skupni vrednosti dveh milijonov in 400 tisoč lir. Prvo tatvino so izvedli v skladišču živil, v ulici Manzoni 18, Zlikovci so sneli vrata Skladišča in odnesli veliko količino živil, surč-' konferenci v Bukarešti so soglasno vč kave, sladkorja i t d.,, v vred-' sklenili, da bodo pokal Romunske nosti 900 tisoč lir. I ljudske športne organ'zac:Je izročili Žrtev druge tatvine je postal inž. j Jugoslaviji, ki je -v letošnji!? bal- Beograd, 17. decembra tretji balkanski* fizkultumi Glede ne nedavne objave krajevnega tiska o zločinu, ki so ga 8. decembra odkrili v Panoviškem gozdu pri katerem je bil ubit Car-lo Makuz iz Kronberga, poveljstvo civilne policije zanika netočne vesti o Identifikaciji storilcev dejanja. Istočasno obvešča poveljstvo civilne policije, da dosedanje ugotovitve potrjujejo le to, da so Maku-za napadli z namenom, da bi gs oropali, ter da so mu odvzeli listnico, ki je morala vsebovati znatno vsoto denarja, katere višine pa že niso ugotovili. Policija razpršila NEDOVOLJENO DEMONSTRACIJO Civilna policija poroča, da Je V nedeljo ob 18. url v Kobaridu okrog 200 oseb uprizorilo nedovoljeno demonstracijo. x Tamkajšnji policijski agentje so takoj posegli vmes >n razgnali demonstrante brez kakršnih koli incidentov. OSTANKE TRUPEL IZ KOJSKEGA PREPELJALI V GORICO Ostanke človeških trupel, ki #> Jih v soboto odkopali v skupnem grobu pri Kojskem, so prepeljali v mrtvašnico gorižkega pokopališča. kjer so na razpolago sodnim oblastem. Ostanki bodo pozneje ogled tud: prebivalstvu za morebitno identifikacijo. Cas ogleda bode pravočasno javile pristojne oblasti- AVTO V HIŠO V hišo Karla Zofflno v ulici Centa 1 v Romansu ob Soči se je zaletel težak avtomobil, ki je precej razmajal poslopje, kateremu grozi, da se bo porušilo. Na pomoč se poklicali goriške gasilce. Podprli so poslopje, dokler ga ne bodo popravili. Attilio Albert, stanujoč v ulici Ma-donna del Mare 18. Tatovi, ki so vdrli v urade tvrdke v ulici Ronco 8, so odnesli iz predala pisalne mize železno blagajno, v kateri Je bil nakit in druge dragocenosti v skupni vrednosti milijon in pol lir. Velik požar V KONFEKCIJSKI TRGOVINI Včeraj proti 13.45 uri je v konfekcijski trgovini De Rosa na Kor- «■šara? s« 1 2SSL't. r.- kos v vodo. Nepopisno je bilo ve-. krita z zavarovalnini. Po doseda- kanskih tekmah dosegla najboljše rezultate. Na konferenci so prav tako sklenili, da bodo določili stalnega tajnika za balkanske igre v Beogradu. ZA leto 1947 je fizkulturna konferenca v Bukarešti sestavila spored tekem, katerih se bodo udeležile Albanija, Romuniji), Bolgarija in Jugoslavija, medtem ko se jih bo Madžarska udeležila kot gost. Nogometne tekme bodo od maja do oktobra prihodnjega leta. Balkanske tekme za košarko in odboj- RADIO TRST I 268,2 m - 1140 ko selje pristaniških oblasti Portsmoutha, ko so potapljači izjavili, da leži na dnu vode okoli 10.000 ton premoga. Zaradi tega je postala voda ob ladijskem trupu prenizka. Zdaj bodo začeli z d.\>iganjcm premoga iz tega nenavadnega rudnika. njh ugotovitvah kaže, da Je požar nastal zaradi isker, ki so lz zakurjene peči padle na pod. Ogenj je uničil opremo trgovine ter stekla in poškodoval precejšnjo količno blaga, ki je bilo razloženo po policah. Na kraj požara so 'prišli gasilci z dvema brizgalnama, ALEXANDER ARNO WANG-HO — Zakaj? — Je vpraiala Nina in ni znižala svojega glasu, nasprotno, istočasno »e Je zavedla pS-guma. — Ali me hočete ubiti, TVang Ho? Kitajec je odločno odkimal z glavo. — Ne, te m samim sumničenjem me talite, gospodična Holm. Vedite, da tega ne bi mogel storiti, če bi tudi hotel. Lahko pa mi brez strahu poveste, kako ste pričeli sumiti o njegovem zločinstvu? — Kakšen pomen ima ta komedija, Wang Ho? Iz Malmgree-nove spretnosti v izbiri besed in obračanju stavkov in iz svoje neumnosti, boste razumeli, da v svojih poslovnih pismih, ki sc tičejo mene..., — Kaj pravite, gospodična Holm? Pojasnite mi — je nekoliko vljud-neje prosil Kitajec. Nina se je cinično nasmehnila. — AH boste morda zanikali, da veste za mojo pripadnost k; »Neiz-pro-mm*. Ne veste niti tega, da sem «mala» jaz in da je to vzdevek, ki so mi ga dal!? Groza, ki sf je zrcalila na Kitaj-čevom obrazu, jo je prepričala, da mu je bila ta stvar povsem neznana in tako je začutila v sebi majhno iskro upanja. Ce bi jo Wang Ho ščitil? Prepričana je bila, da on more Veliko ln v tem primeru morda niti ni vse izgubljeno. Njegove prve besede pa so ji vzele vsako nado. — Vi ste «ma!a»? — je ponovil rumenokežec skoraj brez sape. — Ce je tako, je vaša propast neizbežna: ni je človeške sile, ki bi ji usp^o rešiti vas. Nima ga je gledala. Položaj je bil vendarle hujši, kakor Je mislila. Kitajec je potegnil iz gube obleke majhno srebrne utico. — Dve uri imate še časa — je mirno dejal. — Ko bosta pretekli, bom povedal svojemu gospodarju.! vse, kar vem: žal ml je, toda če je «iu«la» izdajalka, ne mo.em, ne ] bilo, da smem in nočem imeti ničesar I .ritna jr akupnoga s takimi ljudmi. Zbeži-1 Wang Ho se n-1 niti zmenil za njo, to Ne zamudite niti minute. To je voe, kar morem storiti za vas. Nina je obupano pogledala Wang Hoja. Toda Kitajčev obraz, strog in nepremičen, trd kot kamen, jo Je prepričal, da ni več upanja. V naglici je oblekla plašč, vzela klobuček in skozi temačen hodnik prišla na ulico. $ Prvo, kar je videla, je bi-l mogoče deset let star Kitgjček, ki je z največjo resnostjo »tal pred objektivom pocestnega fotografa in Istočasno Jedel banano. Moral je biti Wang Hojev bratec, o katerem je Kitajec tolikokrat z vcli-kp ljubeznijo govoril. Fotograf je namestil dečka in mu končno dejal, naj nekoliko dvigne glavo. — Takq, dečko moj. Zdaj pa se na premakni, dokler ti ne rečem. Nato ti bom podaril Se eno banano. — Bom »isto na miru, — je dejal dečko razveseljen nad obljubo. Nina se je zagledala v okna Malmgreenovega stanovanja. Na enem je^med nekoliko razprtimi zagrinjali^ mogla videti Wang ne za njen težavni položaj, mislil je sarpo na bratca, na ka/terega je bil tako zelo navezan. Zdaj pazi — je zavpil fotograf. — Ne premakni se! Nina se je obrnila; nenadno pa ji je srce prenehalo biti in pognala se Je na mesto, kjer je otaš Ki-tsjček, da bi ga potegnila stran... Sledil je tresk. Voa tresoča se, držeč tesno na pr»ih rešenega dečka, je Nina mirno gledala ogromni brzojavni drog, ki Je padel prav tja, kjer je še malo prej stal malček. Med tem je prišlo mimo nejtaj ljudi in so glasno pohvalili Junaško dejanje rešiteljice. — Ubogi rečko, dolguje vam življenje... Brez vas bi ga zmečkalo... Kakšna nesreča... Kakšna.prisotnost duha. Toda za boga, ali ste ranjeni? — Do krvi?... To so bile Ninine zadnje besede, nato je nezavestna padla na tla. Ko je odprla oči, se ja mladenka znašla v Wang Hojevem čajnem 3alonu in opazila pri svojih nogah Ifojev obraz, ril bil več tako ostro malepi Kltajčka, poleg pa je stal z -črtan kot malo p cj; videti je V.'a Ho * polno posodo ledu v se zadovoljilo smehlja. I koščkih. '.'tila neizmerno ZaJoet. j Komaj se je zavedla, je potni g 1:1 bratcu in ta je vstal in stekel ven. — Gospodična Holm — je dejal Kitajec resno in svečano — rešili ste mojemu bratu življenje. 2nam biti hvaležen ln od zdaj naprej je moje življenje vašo. Nina se je boleče nasmehnila. — Ne prosim nič drugega Jiot vašo zaščito. Moj bog, kako sem slaba. Sem morda ranjena? — Prav mimo glave vam je Sel drog... Lahko bi bilo hujše. — Drog bi padel prav na mesto, kjer je stal vaš bratec.. Kako čudno naključje. — Se vam zdi? — Jo Je vprašal Kitajec. — Jaz pa mislim, da ni bilo naključje. 16. POGLAVJE Tovarnar Isbeim je priredil v svoji palači velik- sprejem. Bil je tistega dne vse prej kot željan zabave, toda goste je bil povabil če pred oamlmi dnevi in zdaj ni mogel niti mislit; na to, da bi sprejem oogodll. Govorice o njem bi dobile spet nov polet In to no bi bilo zanj vse prej kot dobro. Sklenil je torej, da onemogoči to čvekanje po mestu in da priredi fcabavo kljub 3’abrm.i stnrvj 1 delnic; tako so bo mog.l pokazati ljudem 'veselega obraza in brez vseh skrbi. Med številnimi povabljenci je bil tudi Muratois. Postopal je po lepi, bogato opremljeni dvorani in zelo slabo prikrival slabo voljo. Odzval se jd povabilu samo zato, da ne bil užalil prijatelja Ishcima; iz istega vur.-oka so ga tudi pripravili do tega, da je šel nekajkrat plesat. Ko je po plesu več kot četrt ure mlatil prazno slamo z neko bogato, sicer prijazno gospo, se je odločil, da se malo odpočije in odšel proti knjižnici. Dvoranica je bila svetla in Prijazna: Muratovv ni prižgal luči, ampak odprl okno in s« sklonil skozenj. Zaslišal Je šum in korake za seboj. Sunkovito se je o trenil; opazil j« senco, ki se je hitro ln rahlo bližala vratom. 7,e je hotela izginiti v temačni hodnik, ko se je Mu-ratow vrgel nanjo in jo brutalno stisnil za vrat. Med brezuspešnimi poskusi neznanca, da bi se osvobodil trdega prijema, je Muratow s prosto roko obrnil električno stikalo. Pre-' senečen je obstal: držal Je za vrat kolego Nuberja. — Močno roko imate, Muratcrw — Je vzkMmii nadzornik Nuber in si popravil kravato in ovratnik. — Kot klešče: moje čestitke! sianija v Romuniji od 18. do 25, maja, plavalne tekme in waterpolo na Madžarskem v avgustu, lahko atletske t°kne v Romuniji od 24. avgusta do 7. septembra, kolesarske tekme v Bolgariji v prvi polovic' septembra, tekme v telovadbi I” streljanju v drugi polovici septembra v Jugoslaviji. Šahovske tekme bodo na Med tankem. Torek, 17. decembra 17.30 orkester pod vodstvom dirigenta Maria Consiglia; 18 koncert pianista Bibala; 18.30 pregled angloameriškega tiska; 18.45 plesna glasba: 19 angleška lekcija: 19 20 pesmi; 19.30 roman v nadaljevanjih: «Iščem ženo* 'Alfrede Panžin!); 19.45 moderni ritmi; 20 ital. vesti; 20.15 pestra glasba; 20.40 orkester pod vodstvom Bsppa Mo-jette; 21 «Dvo.1e ali n:č», nagradni natečaj s sodelovanjem poslušalcev; 21.50 Beethovnove sonate za k la/ vir in violino izvaja duet Simeon! Bidussi; 22 -0 tržaški spomini,, nato lahka glasba; 23 zadnje Ital. vesti; 23.15 nočno zabavišče; 24 za/ ključek. MEDNARODNI NOGOMETNI TEKMI Pariz, 17. decembra V nedeljo sta bili dve mednarodni nogometni tekmi, in sicer ena v Lizboni, druga v Parizu. Neki pariški klub je izgubil v Parizu proti reprezentanci Beograda z 2:4, medtem ko Je drugi klub iz Pariza izgubil v Lizboni proti reprezentanci Lizbone z 2:3. RADIO TRST 279 m - 10*0 kc Torek, 17. decembra 17.30 skladbe Bedricha Smetane; 18 biseri slovenske književnosti: Ilirska narodna pesem; 18.15 plesna glasba; 18.30 sodobne osebnosti: Princesa Elizabeta; 19 mladinska ura; 19.30 lahka orkestralna’ glasba; 20 napoved časa, slov. vesti; 2015 pregled tiska; 20.30 koncert pianista Ravnika Antona; 21 I.eon-cavalio: Glumači, opera, med odmorom opis opere. metl drugim odmorom, ital. in slov. vesti; 23.30 plesna glasba; 24 zaključek. Glavni urednik: pribo« B- Brdnik Izdaja A. I. g. Okoli božiča bodo prišle v prodajo tudi na področju »A* Julijske krajine sledeče publikacije v slovenščini, ki jih bo izdala oz. ponatisnita Britanska obveščevalna služba v Celovcu: fl) aMladi Korotana, posebna božična izdaja otroških zgodb iz Korotke, s slikami, na 32 straneh. (2) «Krii na goriš, ponatis novele slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. (S) sRotijas, povest Karla Mauserja. (4) «V kraljestvu lutks, zgodba za otroke. (5) Koledar za leto 1947, 20 x 30 cm, tiskan na trlem papirju. (6) Koledar-letopis za leto 1947. 64 strani, 16x24 cm, z besedilom in slikami. Te publikacije b« nn »;oče dobiti v Trstu, Gorici, Tržiču, Kanalu, Bovcu, Kobaridu, Sežani in na Opčinah. * *» < «» ® O. «9 S 4 « » V 9 tl ri 5 n.