Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 prid., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npraTnlfitvo ln ekspedlclju t ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve nllce št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, 1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniatva telefon-štev. 7 4. Štev. SO. V Ljubljani, v ponedeljek 18. aprila 1898. I.etnilc XXVI, Ulica je zmagala! Sedaj je v Trstu vse jasno. Brezverska ire-denta ni marala v Trstu izrednih propovedij, zato je najprej nahujskala poulično sodrgo, da je razsajala ter s tem preprečila slovenske propovedi v postu. Pri tej prvi akciji sedli so iredenti na limanice tudi oni italijanski svečeniki, ki so v škofa silili, da je umaknil slovenske propovedi do po Veliki noči. To je bila brezverske iredente v tej borbi prva zmaga nad škofom. Najete množice so bile nahujskane, armada poulična je bila pripravljena, tedaj so se prikazali na površji voditelji vse akcije, židje in framasoni alias tržaški italijanski mestni odborniki, ki so odtegnili cerkvi mestno godbo ter ugovarjali delovanju škofovemu, ki je jednako pravičen vsem vernikom, torej tudi slovenskim. S tem je iredenta v Trstu pokazala svoje smrtno sovraštvo do Slovencev. Toda s tem židje niso bili zadovoljni. Preprečili so 7. neftuvenimi izgredi tudi italijansko konferencije jezuita Pavisicha, v katerih je razlagal socijalno vprašanje v smislu okrožnic Leona Xm. — Divjale so nahujskane druhali vsaki večer s toliko silo, da ni bilo državni policiji mogoče več vzdrževati reda ter da je bilo vojaštvo klicano na pomoč. Tej premoči se je umaknil Sterk, zabraniti hoteč nadaljno prelivanje krvi je ukazal, da Pavisich preneha s svojimi govori. Brezverska irredenta obhaja svoje zmagoslavje. Ulica, večinoma od magistrata podkupljeni soeijalni demokratje italijanski in žal tudi slovenski mej njimi, je bitko odločila z nasilstvom. Skrajno perfidno je torej, da sedaj mestni magistrat protestuje proti postopanju škofovemu v ime svobode in omiko, ker uprav svobodi in omiki je bil namenjen ves boj. Zatirala se je svoboda corkve, svoboda verskega prepričanja in sicer na surov, poulični način odločila so argumenta baculatoria! Ko je magistrat sklepal protest proti škofu, tedaj je galerija glasno ploskala, surovo napadala mestnega odbornika župnika Ivosoc-a ter kričala: Proč z jezuiti! Proč s klerikalci! Živel liberalizem ! Živel Giordano Bruno! * Tako smo mi vedno umevali židovski liberalizem, ki zahteva za-se vse, drugemu pa ne privošči ničesar. Ta židovski liberalizem tepta z nogami svobodo in omiko, rabeč surovo silo v dosego svojih namenov. Kakor baklja razsvitljujo ta dogodek, kako daleč so že stvari v Trstu. Neomejeno ondi vlada iredenta, kateri idejal je Giordano Bruno in Gari-baldi. Druzega pa tudi nismo mogli pričakovati. Tam, kjer se že nad pol stoletja zistematično zatira domoljuben, veren narod slovenski in hrvatski, kjer se vzgaja protidinastičen, protiavstrijsk element, tam ni mogoče kaj druzega pričakovati. Ti dogodki naj bi opozorili osrednjo vlado na Trst, da ondi vrši nujno svojo dolžnost, vzdramijo naj pa tudi poštene Italijane, vzlasti duhovne, da spoznajo vir vsega zlega, ki tiči v brezboštvu, katerega zastopnika Giordano Bruna je laška druhal v magistratovi seji tako navdušeno proslavljala. V tem oziru treba odločnega in nujnega dela! Politični pregled. V Ljubljani, 18. aprila. Državni zbor se snide v sredo dne 20. t. m. Na dnevnem redu so nujni predlogi nemške opozicije radi ministerskih zatožnic. Nekateri listi trdijo, da se žo takoj v prvi seji odloči, bode li zbornica mogla nadaljevati pričeto delo, ali pa pride takoj do prizorov, ki bodo popolno oslabili parlamentarni stroj. V torek so vrše razna klu-bova posvetovanja in tudi parlamentarna komisija desnice se snide k skupnemu posvetovanju. V seji kluba katoliško ljudske stranke se bode konečno rešilo vprašanje, kako dopolniti mesto strankinega načelstva, kateremu se je odpovedal posl. baron Dipauli. Na njegovo mesto bo najbrže izvoljen posl. dr. Ebenhoch, ako se morda članom te stranko vender ne posreči, da pregovore dosedanjega načelnika. Parlamentarni položaj. Prihodnjo sredo, kot smo žo omenili, se snidejo državni poslanci zopet na Dunaju, da nadaljujejo svoje delo, ki je skoro tako različno, kakor so različne mej seboj razne stranke in strančice v državnem zboru. Do Velike noči se vladi ni posebno mudilo, ker je itak vedela, da se v tem kratkem času no more završiti nobeno večje ali važneje delo, zato bo pa s tem večjo silo pritiskala na zbornico poslancev sedaj, ko je napočil najskrajneji čas. Vladi je zelo mnogo na tem, da se še pred 9. majem, ko se snideta delegaciji, reši nagodbeni provizorij, trgovinska pogodba z Japonom, več predlog in načrtov glede gradnje železnic in konečno, ako bi bilo le količkaj mogoče, še prvo branje državnega proračuna. Rešitev vseh teh vprašanj, posebno pa še jezikovnega in nagodbenega vprašanja je pa odvisna le od tega, s kakim vspehom bo grof Thun dovršil posredovalno delo mej desnico in levičarji. Opozicijonalnc stranko vedno glasneje povdarjajo, da imajo resno voljo onemogočiti LISTEK. Victoria. (Slika iz časa preganjanja kristjanov v treh dejanjih.) (Po dr. A. VVaal-u, — Jan-Jak.) (Konec.) Četrti nastop. Prefekt, Renat in Klemen. Trebonij: Jaz Vama hočem biti milostljiv, če mi povesta, kje najdem Renata, zakaj njega črtim nad vse in poprej ne mirujem, da ga uničim. Potem mi pa tudi povejta, kje so skriti cerkveni zakladi, če mi nočeta povedati z lepa, iz-vlečem vama z žarečimi kleščami skrivnost iz srca. Re n a t (z izpremenjenim glasom): Ne vprašuj, kje je Renat; on je zdaj tu, zdaj tam, morebiti je sedaj prav v tem zidovju. Trebonij: O saj vem, daje pravi lisjak! Renat: A kar se tiče zakladov .... (se obotavlja). Trebonij (živo): Tako, ti veš? Le brž na dan; če ne poveš, dam te na križ pribiti, s katerega te raztrgajo medvedi. A če poveš, prosta sta še v tem trenutku. Renat: Ali nama to obljubiš sveto in si pripravljen nama podeliti prostost? Trebonij: Pri vseh bogovih ti prisegam in kličem vse duhove na pričo. Renat: Ali si zadovoljen, če ti povem, kdo jih ima? Trebonij: Da, da le to vem, kje naj jih iščem. Renat: A če ti je nemogoče polastiti se jih? Trebonij: Ha, ha, le povej mi kraj in ime, in prisegam vama — takoj sta prosta. Renat: Vedi torej: ono jutro so bili razdeljeni med reveže. Trebonij (divje razvnet): Ono jutro, praviš, med reveže, in vsi? (Hodi divje gori in doli in vpije:) In ti se me upaš zasmehovati ? Mari meniš, da ne vem, da je vse to, kar mi sedaj kvasiš, laž? In zato boš trpel nove muke! Klemen: Le pomisli, gospod, da si vse to le s silo in s prisegami iz njega izvlekel. Renat: In ona prisega, zdaj jo moraš izpolniti. Trebonij: Prisego izpolniti vama, ki zame-tujeta naše bogove?! ln vendar jo izpolnim, če mi povesta, kje se skriva Renat. R e n a t (si odvzame brado in govori veličastno): Tu pred teboj stoji, in če ti je katera prisega sveta, naju moraš izpustiti, če tudi nerad. Trebonij (zmage si svest): Zdaj te imam! In če sem prisegel tisočkrat, zdaj prisezam deset tisočkrat: imam te! Nobena moč te več ne iztrga iz mojih rok! (Režeč se:) Sedaj boš plačal s krvjo vsako kapljo znoja, vsak vinar, ki si mi ga iztrgal, vse zasmehovanje in vso jezo, ki si mi jo provzročil. Napasel si bom oči na tvojih bolečinah. Le to me žalosti, da boš moral nazadnje vendar-lo umreti, in da te ne morem večno mučiti. Renat: Pripravljen sem na tvoje muke. Pasel sem čredo Gospodovo, dokler mi je bilo mogoče, a sedaj me Gospod kliče k sebi, da prej-mem večno plačilo. Rad umrjem jaz, a tega izpusti, kakor si prisegel. Peti nastop. Prejšnji, Marko, sel. Marko (naglo ter zmedeno): Gospod, sel od cesarja iz Milana je zunaj! Oh res, prav res! Za vse bogove, pri Baku, čudna povest! Gospod, svet Be podira. Sel: Oskrbnik cesarske palače v Milanu ti naznanja, da sta so odpovedala prestolu božan-stvena cesarja Dijoklecijan in Maksimilijan z edi-ktom od prvega maja. Vlado sta nastopila oba Avgusta Konstantin in Galerij. Naznanja ti nadalje oskrbnik, daje zapovedal vzvišeni Konštantin, naj se preganjanje kristjanov takoj vstavi, jetniki naj se oproste. Tu je pismo. Zdravstvuj! (Odide.) Renat (pade Klemenu okrog vratu): Brat, moj brat! Klemen: O blažena novica! Trebonij (nemo motri pisanje, potem ps vsako pozitivno delo, ako se ne ugodi njih »pravičnim« zahtevam. Ker pa to v sedanjih razmerah ni prav lahko mogoče, no smemo staviti prevelikih nad na prihodnje dni državnozborskega zasedanja. Kandidatura finančnega ministra dr. Katzla ni v toliki »nevarnosti«, kakor se je morda s početka sodilo. Mladočeški radikalni listi namreč poročajo, da njih stranka ne bode nomi-nirala nasproti dr. Kaizlu nobenega kandidata in tudi ne omladinista dr. llašina, ker se namreč radikalci vender le ne marajo preveč blamirati. Znano jim je namreč, da bodo za dr. Kaizla glasovali Mlado- in Staročehi, in da torej radikalni glasovi pridejo prav malo v poštev. Volilno gibanje na Francoskem. Kakor smo že omenili, pričela se je na francoskih tleh z dnem razglašenja predsednikovega dekreta strastna volilna borba, v kateri je opažati le dve glavni stranki. Kakor povsodi. izdala je tudi v Franciji vsaka stranka svojo parolo, s katero se agituje mej somišljeniki. Običajno se uporabi pri ti priliki kak »masten« stavek iz programa, kakor ga razvija dotični kandidat, in ki je bodisi za državo, bodisi za narod in njega napredek velike, neprecenljive vrednosti. V Franciji se je šlo pri zadnjih volitvah »za ali proti reviziji ustavnih zakonov« in zmagala je seveda tista stranka, katere geslu je sledilo več volilcev. Letošnja parola dveh glavnih francoskih strank pa ni za državo ravno posebne, direktne važnosti, kakor tudi ne za ta ali oni stan v družabnem redu, marveč letos je volilna borba ob jednem borba za ali proti židovstvu. Geslo, s katerim se letos love volilci, je »za ali proti reviziji DrejTusove afere«. Boj pod tem geslom bo zelo vroč, vendar imajo gotovi krogi precej nade, da zmaga v večini proti Dreyfusova stranka. Seveda, ko bi na nasprotni strani ne »volil« židovski kapital, bi bili uspehi gotovo še jedenkrat sijajneji, tako bodo pa židovski franki preslepili marsika-kega volilca, da se bo postavil na nasprotno sta lišče. Španija in Amerika. Akoravno se je v soboto uradno sporočilo, da senat v \Vashingtonu še isti dan definitivno sklene, kaj je storiti z ozirom na kubansko vprašanje, vender do sedaj še nimamo iz Washingtona nikakega sporočila. — Mogoče je torej le dvoje: morda se zborovanje še ni končalo, kar pač v Ameriki ni nemogoče, ali pa so se senatorji razšli brez kakega glasovanja. Sicer si prizadevajo vsi vročekrvni elementi, da se zadeva reši čim preje, vender je prav lahko mogoče, da se stvar zavleče še za nekaj dnij. Položaj je še vedno jako kritičen in vsak trenutek je pričakovati odločilnega koraka na tej ali oni strani. V Madridu prevladuje sedaj splošno mnenje, da je vojska neizogibna, in torej se tudi ni posebno čuditi, da se vrše velike priprave na obeh straneh. Posredovanje bo imelo najbrže le toliko vspeha, da se je zadeva zavlekla za nekaj zbeži z odra z vsklikom): Tedaj naj triumfuje Kristus! Marko: Novi gospodarji, nova služba. Alo, urno vse ječe odpri. Le tako naprej, saj pravim. (Odide.) Šesti nastop. Renat in Klemen. Renat: Gospodova roka je posegla nenadoma v človeške sklepe. Klemen: Kako naj se zavem tolike sreče ? Ali niso to gole sanje? Ali more to biti res? Renat: Resnica, ljubi brat, resnica! O Bog, kako naj se ti zahvalim, da si mi blagovolil dočakati to zmago, po kateri so že toliko časa vzdihovali tvoji verniki. Poln sreče, poln sladkega veselja oznanim sedaj tem mokrim zidovom, oznanim z vetrovi vsemu svetu, da je zmagala cerkev; s palmovo mladiko ovenčana je izšla iz boja hrabra borilka. (V daljavi se zaČuje hrum bližajočih se korakov in klic: »Victoria!!») Cuj! ali slišiš vesele glasove naših bratov ? Povsod se jim odpirajo vrata, vse se klanja križu. O bodite mi pozdravljeni oznanovalci veselja in blažene sreče! Gospod je rešil svoje ljudstvo iz sužnosti. O bodi mi stokrat pozdravljena veličastna cerkcv na razvalinah slepega poganstva! (Zagrinjalo pade.) tednov, se toliko vspeha pa bi ne imela republika Švica, ako bi se bil vsprejel predlog za posredovanje. Prvi svet te republike jo namreč z vsemi proti jednemu glasu sklenil, da Švica ne posreduje v tem vprašanju. Predlog, ki je bi odklonjen, jo stavil svetnik Joos, ki je na nečuven način kritikoval posredovanje papeževo ter se norčeval iz ponosa Španije. Po njegovem mnenju bi nevtralna Švica najlažje posredovala mej katoliško Španijo in protestantsko Ameriko. Prav dobro ga je zavračal Decurtius, naglašajoč, da jo oseba sv. Očeta prevzvišena, da bi jej moglo škoditi blatenje Joosovo, Španija pa tudi ne potrebuje njegovega sveta v rešitev svoje časti. Švica bi se bila res osmešila pred celim svetom, ko bi bila sedaj jela posredovati mej nasprotnima si državama, ko tudi drugi faktorji ne morejo mnogo doseči. Španska mornarica, na katero se navdušeno prebivalstvo v slučaju vojske z Ameriko tako zanaša, obstoji iz sedmih torpedovk, petih oklopnih vojnih ladij in dveh križark. Vse to brodovje je določeno za kanarske otoke. Poleg tega imajo Španci še oklopnico »Alfonzij XII.«, križarki 1. vrste »Alfonzij XIII « in »Reina Mercedec«, štiri križarke 2. vrste in osem torpedovk. Dogo-tavlja oziroma popravlja se še deset nadaljnih, deloma oklopnih ladij. Skupno ima toraj Španija 36 večjih vojnih ladij, katere vse lahko porablja v slučaju vojsko z Amerikanci. Ker se poleg tega prav pridno nabira denar za nakup novih vojnih ladij, je umevno, da raste pogum španskim vro-čekrvnikom. Dnevne novice. V Ljubljani, IS. aprila. (Vedno lepše!) Nemškutarji so se letos z vsemi silami vrgli na mestne volitve. Najeli so mnogo agitatorjev, ki letajo po mestu ter stikajo za pooblastili. Najlepše je to, da so se ljubljanski nemškutarji združili s socijalnimi demokrati, katerih se poslužujejo kot svojih agitatorjev, ter jim prepustili v tretjem razredu prostor za socijalno-de-mokratičnega kandidata. Res lepa družba ta! So že drug druzega vredni. Upamo, da to »Narodovi« stranki odpre oči, da ne bo v prihodnje po-tuhe dajala brezdomovinski socijalni demokraciji, ter da tudi naši stranki »Narod« s svojo proti-krščansko pisavo ne bo obteževal našega stališča vzlasti z ozirom na dopolnilne mestno volitve. Za danes opozarjamo svoje somišljenike, skrbeti za to, da nemškutarski in socijalnodemokratični agitatorji ne izvabijo nobenih pooblastil od slovenskih volilk. — Nemškutarji so v soboto postavili kandidate, in sicer za prvi razred Jos. Luokni an na in Avg. Drelse-ta, za drugi razred Artur Mahra in Al. D zimskega, za tretji razred gostilničarja Fr. Pocka. (Potres.) Sinoči ob jednajstih in 48 minut se je v Ljubljani, in kakor smo pozvedeli, tudi po drugih krajih v deželi, prccej zelo potreslo, tako da so se ljudje večinoma prestrašeni vzbudili. Sunek je bil navpičen, trajajoč kake tri sekunde. Potres ni napravil nobene škode. Tudi po polu-noči se je še čulo podzemeljsko bobnenje, a sunka ni bilo. Pravijo, da je bil včeraj kritičen dan prve vrste?! (Prihod naših vojakov s Krete v domovino.) V soboto dopoludne kmalu po osmi uri je priplula v puljsko pristanišče lloydova ladija »Au-rora«, ki je privedla v domovino drugi bataljon 87. pešpolka pod poveljstvom polkovnika Guzeka in stotnika viteza Jedine. Na domačo zemljo sto-pivše slovenske vojake so pozdravili vojni minister pl. Krieghammer, poveljnik tretjega voja Succovaty, kontreadmiral Ilinke, polkovnik Sluka, več drugih častnikov in nebroj občinstva. V daljšem govoru je izrazil vojni minister zahvalo cesarjevo celemu bataljonu, polkovniku Guzeku pa je izročil podeljeni mu red železne krone tretje vrste in stotniku Jedini vojaški zaslužni križ. (Iz Trnovega.) Culi smo, da so Trnovci in Kra-kovci zelo nezadovoljni z novim cestno-policijskim redom, ker jim zelo obtežuje obdelovanje njih polja. Od tod najbrže se širi novica, da bodo volili proti sedanji večini na magistratu. Mi poznamo Trnovce in vemo, da ne bodo volili nemškutarjev, a magistrat naj pa tudi ž njimi lepo ravna ter naj jim z nepotrebnimi sitnostmi ne obtežuje že itak težkega dela. Na Ljubljančane, ki so ob jednem kmetovalci, se treba posebe ozirati in če kak drobec gnoja pade na kako ljubljansko cesto, zato ni treba precej voznika kaznovati. Vse kar je prav, pa bo vso dobro. (SocIJalno demokratični železničarji) imajo danes zvečer ob 8. uri shod v Ivoslerjevi pivarni, kjer bo razgovor o ustanovitvi železničarske soci-jalno demokratične zveze. Iz Vodic.) 18. aprila. V Vodicah smo čutili nocoj srednje močan potresni sunek ravno 5 min. pred polnočjo. Smer mu je bila menda navadna. Škode ni provzročil, le tu pa tam je malo ometa odpadlo. (Iz Kamnika.) Pet minut pred polnočjo je bil tukaj precej močan potres, da so zaropotala okna in vrata. — Danes zjutraj je umrla gospa Julijana Močnikova, soproga bivšega župana, stara še le 37 let, zapustivši 5 nedoraslih otrok. Bila je blaga, pobožna, čislana gospa. — Naše iskreno sočutje ob tej britki izgubi! (lz Komende) 18. aprila. Sinoči ob 11. uri 50 minut primeril so je tukaj močan valovit potres, kojega je spremljevalo gromu podobno bu-čanje. Ljudi je večinoma zbudil iz spanja — škode vendar ni nobene povzročil. (V boluišuico Usmilj. bratov v Kandiji pri Novem uiestu) se je sprejelo meseca marcija 61 bolnikov, koncem februvarija jih je ostalo 61, skupaj 96. Od teh se jih je ozdravilo 46, zbolj-šalo 12, neozdravljena bila sta 2, umrli so 4, in sicer eden vsled ostarelosti, eden vsled kapi, eden vsled srčne hibe in eden umirajoč pripeljan. — V oskrbovanji ostalo jih je 32. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1088. (Iz Kranja) 17. aprila. Danes v nedeljo mej deseto sv. mašo ravno po gloriji jo neko žensko za durmi vrgla božjast. Čudno je začela vpiti in kričati, vsi navzoči, ker niso vedeli, kaj da je, so se silno prestrašili ter mislili, da je potres ali ogenj. Po vsej cerkvi nastane veliko vrvenje in drvenje, stokanje in kričanje, vse hoče šiloma biti najedenkrat na prostem. Bil je pač grozen prizor. Po mnogem prigovarjanju, da ni nič hudega, so se ljudje pomirili, oni, ki so šli iz cerkve, so se zopet vrnili in tako se je služba božja hvala Bogu srečno končala. (beuuncijantje.) Pod tem naslovom smo objavili dne 6. novembra lanskega leta neko notico, pojasnjujočo postopanje nekaterih učiteljev v kranjskem okraju po shodu katol. polit, društva v Predosljih. Dobili smo popravek, ki ga pa nismo objavili, ker je še vedno resnica, kar smo trdili. Sedaj pa vsled odloka sodišča ta popravek objavimo, vkljub temu ostane seveda resnica nespremenjena. V nadaljno polemiko se ne spuščamo, ker so zavedni volilci občine Predoslje pri zadnjih občinskih volitvah postopanje popravljalcev javno in odločno obsodili. — Sklicuje se na § 19. tisk. z. zahtevamo, da priobčite v prvi prihodnji številki Vašega lista na istem mestu sledeči popravek : 1. Ni res, da bi bili podpisanci denun-cirali govornike na shodu kat. polit, društva v Britofu pri Kranju oblastvu ; res pa je, da je c. kr. stražmošter iz Kranja odposlan od c. kr. okr. glavarstva drugi dan poizvedoval v Šenčurju in sosednih vaseh ter nazadnje prišel tudi k podpisanemu L. Jelencu povpraševat po vsebini in utisu včerajšnjih govorov. Podpisana M. Bergant in Fr. Luznar pa o tem nista preje zvedela, da sta bila zaslišana kot priči. 2. Res je, da so bili samo podpisanci kot priče zaslišani, in res je tudi, da je državno pravdništvo ustavilo preiskavo, pa le na podlagi spričevanja podpisancev po dvakratnem zaslišanju. 3. Ni res, da bi bili učitelji najeli koga, da bi bil rekel: v Kokro ž njimi, škoda da ni noč itd.; res pa je, da so to govorili klerikalni privrženci, kar lahko pričata posestnika Josip Kristane iz Srednje Vasi, Alojzij Blaguc iz Šenčurja in še več druzih. Šenčur pri Kranju, dne 7. novembra 1897. Fran Luznar, Aleš Bergant, L. Jelene. (lz Kranjske Gore) se nam poroča, da je včeraj celi dan snežilo; vendar je sneg sproti kopnel. (Nemški »schulverein« na Koroškem.) Iz Celo v c a, dne 13. apr. Celovška podružnica je imela zadnjič občni zbor. Iz razprav omenjamo samo, da je »schulverein« lani dobil s Koroškega 1600 gld. prispevkov, potrosil je pa za Koroško 5000 gold.! Značilno je, da imajo glavno besedo pri »schulvereinu« tu c. k r. p r o f es o r j i. Jeden glavnih govornikov mu je c. kr. profesor Flora, ne manjka pa kajpak »dičnega«, zlasti Ljubljančanom dobro poznatega vodje Knapiča in srborite njegove soproge. Ta je prevzela nalogo, zbuditi zaspane Celovčanke za nemško-narodno delo. lleil! (Za spodnještajerski jubilejski zaklad) so vplačali nadalje : Slavna posojilnica v Vitanju 80 K., slavna občina Brebrovnik 50 K., slavna okrajna hranilnica v Slovenjem Gradcu dovolila je pa pri-čenši z letom 1898 do preklica plačevati v spod-nještajerski jubilejski zaklad letni donesek 40 K ter je donesek za leto 1898 po 40 kron že vplačala. (Dvoboj pa pravica.) Meseca novembra m. 1. se je bil v Čmovicah smrten dvoboj. 18 letnemu visokošolcu Avgustu Skurskemu se je namreč zdelo, da ga je neki kadet Aladar llepecky v gledališču »fiksiral«. To so mu je zdelo tako za malo, da je terjal Repeckega za zadoščenje, in ker ga mu ta ni hotel dati, ga je pozval na dvoboj. V dvoboju dno 16. novembra pa je llepecky Skurskega usekal tako močno čez prsa, da je leta kmalu za tem v bolnišnici umrl. To je zopet lep vzgled, kako dvoboj rešuje čast. A to še ni vse. Dvoboj je po avstrijskih zakonih zločin. Deležna sta zločina po §§ 163., 164. kaz. zak. ne samo dvobojevnika, ampak tudi sekundantje. — Skursky je imel za sekundanta prijatelja 22 letnega jurista Milana Dererja in jurista Frančiška Ned\veda; Aladar Repecky pa nadporočnika Ev-gena Struneckega in poročnika Aleksandra pl. Ivanoviča. Repecky in vsi sekundantje bo torej bili krivi zločina. A kaj se zgodi ? Sodišče jo pozvalo oba jurista in ju tudi obsodilo, enega za 4 mesece, druzega za 2 meseca v zapor ; ni pa pozvalo in še manj obsodilo dvobojnika Repeckega niti ne njegovih sekundantov, ker ti trije nosijo — uniformo! Nadporočnik Strunecky je bil celo za pričo, ter je dejal, da se je Repecky »kaj ročno bil.« To je tudi dodatek k poglavju: Dvoboj pa pravica! (Delegacija mestnega zbora tržaškega) jo imela 14. t. m. zvečer sejo in je bila stavljena zahteva, da se protestira pri škofu, oziroma, da se zahteva od škofa odpravo socijalnih konferenc v cerkvi, ker se iste »ne strinjajo s cerkveno častjo in dostojanstvom«. Ali ste jih videli jude zopet? Kako brž so pokazali,, kje jih čevelj žuli! Te propovedi se ne strinjajo s cerkveno častjo in dostojanstvom, — strinja pak se z isto brodenje židovskega nosa po naši cerkvi in nastopi na pol pijanih mestnih »očetov« pri krščanski službi božji! Strinja so s častjo cerkve, ako zločivi tržaški magistrat odtegne iz nizkega maščevanja godbo in petje od stolne cerkve, in strinjalo bi se s častjo krščanske cerkve, ako bi židje Luzzato, Venezian in druga krvosesna kompanija tržaška spremenili tržaške cerkve v svoj konjski hlev, kar na tihem prav gotovo žele — vse to bi se strinjalo s častjo krščanske cerkve, ne strinja pa se, ako doni v cerkvi sv. Antona beseda živo resnice, katera tolikanj kolje oči tržaškemu Izraelu. Delegacija mestega sveta hoče predložiti svojo resolucijo tudi na vladi zajedno pri škofu. Vidi se toraj, da jih silno lomi krč radi živahne-jih pojavov katoliške stvari v zadnji čas v tržaškem mestu. Prav razločno se vidi tudi zdaj, da jim ni bilo zadnjič toliko zaradi slovenskih propovedij, marveč, da je za tem grmom tičalo vse nekaj druzega. Žide spreleta mraz, v strahu, da bi ljudstvo ne jelo odpirati oči, da bi ne začelo izpoznavati zrna od pleve. Oni bi sploh radi zatrli katoliško cerkev, katera se bori za resnico proti goljufiji in sleparstvu, katera sploh gleda na prste človeški družbi nevarnim življem, katerih se je zaredilo v Trstu toliko, kakor strupenih mrčes v kakem okužljivem močvirju. To in nič druzega žuli jude v Trstu, to in nič druzega jim greje tla pod nogami, radi tega bijejo na vse strani, kakor gad, ako ga vržeš v žerjavico. Kar veselje je že opazovati ta tržaški Izrael! Najprvo so se vrgli na slovenske propovedi — no nemške so lepo pustili v miru! — in človek bi bil mislil, da jim gre za laško narodnost, katera bi se na mah poslovenila ob nekaterih slovenskih propovedih. Koliko krika je bilo tu zoper škofa in abbasso škof, abbasso jezuiti, vse to jim je lomastilo po jeziku. Zdaj pa se vršo konference v italijanskem jeziku, konference o socijalizmu, katere konference razkrivajo zlobne tendence židovskih in fra-mazonskih namer — alo ! Zdaj pa zopet po škofu ! Brž je bilo treba najeti par sto glupih socijalistov da naskočijo škofovo palačo, kajti tudi v tem tiči hudodelstvo tržaškega škofa, da hoče biti pošten tudi v italijanskem jeziku--ergo proč ž njim, abbasso škof! Toda o joj! Vse te šumne komedijo ne dosežejo svojega namena in finale tem komedijam jo in ostane žalostna b 1 a m a ž a k r i-vonosih t r a š k i h mogotcev! In zakaj ? Mogočna ideja miru in resnice, ki je vzletela na nebeških perotih iz sinjega Vatikana, veje čez svet, stvari čuda svoje kreposti in pred njenim dihom se zgrinja v prah krvoločni duh, ki vznemirja krščansko človeštvo, ki. ga tira v krvotočne boje, v veselje Izraelu, ki no pretaka krvi, marveč zlato in si škodoželjno mane roke, ko mrje krščanski rod v vojnah in bedi socijalni. Ideja miru in resnice pak ne bode počivala več poslej, marveč mirno in resno bodo nadaljevala božje delo, dokler bode dovršeno na človeštvu, kar je hotel onemogočiti zlobni Izrael. To na adreso delegaciji tržaškega mestnega zbora. (Tržaški »Piccolo« zaščitnik laških socijalistov.) Trobenta tržaških žido lahov hiti v eni sapi hvaliti »izborno organizacijo« socijalistov o demonstracijah proti katoliški cerkvi. S preciznostjo, vredno vsacega matematika, poroča o vsakem kriku proti škofu, jezuitu Pavičiču in duhovščini sploh. Kar iznajdljiv pa je v poročilu, kako so hoteli socijalisti naskočiti škofov dom na večer 14. t. m. po propovedi pri novem sv. Antonu. »Doli s škofom! doli z jezuiti!« kričaje je drla ta uboga, umazana, najeta sodrga proti škofiji in je morala istotako obrniti »abbasso v mesto«, ko je zagrmela policija svoj krepki: nazaj! No in nad to policijo, ki je po večini slovenska in krščanska, čez in čez pa avstrijsko državna, izliva svojo komedijaško jezo »Piccolo« možic. Laže, da je grdo ravnala s socijalisti (no, še roke naj bi poljubovala policija socijalistiškim falotom !) in več tacega. Že umejcmo to jezo nad državnimi policisti, saj bi mnogo raje imeli stare magistratove rabeljne! Ti bi naredili kratek proces s patrom Pavičičem in monsig. Šterkom, ako bi smeli, na isti način, kakor so delali Neronovi hlapci s prvimi kristjani. »Piccolo« naj le še daljo hvali svoje so-cijaliste in njihovo lahonsko-prusko-židovsko organizacijo v Trstu, nam se pa dozdeva, da se je žo nagnilo kladivo, ki prične biti zadnjo uro — tržaškim lažisocijalistom. (Sesti čut.) V družbi naravoslovcev v Frei-burgu na Nemškem je predaval prof. Nagel o ta-kozvanem šestem čutu pri ljudeh in pri živalih. Cesto opažamo pri živalih drugo ležo telesa, kakor bi bilo pričakovati po zakonu ravnotežja. Ekla-tanten vzgled za to so nam ribe, ki ne plavajo na strani, kakor zahteva ravnotežje, in v kakoršni položaj pridejo po smrti ali v narkozi. Te in slične prikazni so privedle omenjenega naravoslovca do misli, da mora biti za to posebni čutilni organ, ki daje živalim zmožnost, svojevoljno uravnavati telesno ravnotežje. Kje je sedež tega čuta ? To se ne ve, ali verjetno je, da v ušesnem labirintu, z neko tekočino napolnjenem prostoru, kjer se nahajajo zadnje vejice slušnega živca. Konci tega živca so v zvezi z majhnimi kamenčki, otoliti po imenu, o katerih se je vedno mislilo, da so potrebni za vsprejemanje zvokov, in da okrepljujejo slušno predstavo. Prof. Nagel pa jih hoče spraviti v zvezo z šestim čutom in sicer za to, ker so živali, ako se jim je ušesni labirint odstranil, zgubile zmožnost orijentiranja, kar se je opažalo tudi pri gluhonemih ljudeh, ki so dostikrat v kretanju skrajno nespretni. Ta šesti čut, katerega pa nimajo nizko stoječe živali, se imenuje čut ravnotežja. (Zoper morsko bolezen.) V medicinski akademiji v Turinu je objavil dr. Galliano novo sredstvo zoper morsko bolezen. Sredstvo obstaja v tem, da sa z navlašč v to izdelano obvezo želodec tesno komprimuje. Dr. Galliano je mnenja, da ima želodčni krč, ki muči bolnike pri tej bolezni, svoj izvor v bolestni iritaciji simpatičnih ganglijev, kateri preskrbljujejo želodec. Da je koristno, se v morski bolezni čez želodec tesno pre-vezati, je že dolgo znano, a metodično se to ni izvrševalo. Imenovani učenjak je napravil že ne-broj poskusov na sebi in na drugih osebah, in povsod se je pokazal vspeh. Na dveh parnikih, kjer se je uvedla ta iznajdba, se morska bolezen sploh ni pojavila. Društva. (Podpornemu društvu za slovensko v i s o k o š o 1 c o na Dunaju) so pretekli mesec darovali: V B o 1 c a n u : (i. Vinc. Vetrih, uradnik južne železnice 1 gl. V Bistrici slovenski: Veleč. gosp. Anton llajšek, dekan, kn. šk. konzist. svetnik, častni kanonik itd. 2 gld., slavna posojilnica 30 gld. V Brežicah: Slavna posojilnica 15 gld. (letos žo drugič). V Celju: Visokorodni gosp. Anton pl. Sušic, c. kr. polkovnik 15 gld. Na Dunaju: (Ig.: Jak. Bratkovič, c. kr. profesor v p. 5 gld.; Anton Koželj, vzgo-jevatelj (društv. ustan.) 2 gld. ; gospa Ana Pukl, posestnica (društv. ustan.) 10 gld. V Framu: Slav. posojilnica 10 gld. V Gorici: Veleč. g. dr. Tomaž Čerin, prof. bogoslovja 3 gl. V Kam n i k u : G. Fran Fischer, hotelir 2 gld. V Laškem Trgu: Gosp. Konrad Elsbacher, trgovec 3 gld. V Lesko v cu: Veleč. gosp. dr. Juri) Sterbenec, dekan itd. 4 gld. V Litiji: G. Ivan Jenko, načelnik postaje 2 gld. V Ljubljani: Gosp. Jakob Smolej, c. kr. dež. šolski nadzornik. 2 gl. V P o d b o r š t u (pri Kamniku): G. Andrej Svetlin 2 gld. V P o d m e l c u : Veleč. g. Josip Primšar, župnik 3 gld. V Poljčanah: Veleč, g. Janez Lenart, duh. svetnik, župnik 1 gl. V Št. Petru (pri Gorici): Visokorodni gosp. Oskar grof Christalnigg 1 gld. Na Rakeku: Gospa Matilda Sebenikar. posestnica 5 gld. V Sarajevu: G. Jakob Žnidaršič, prolesor veliko gimnazije 5 gld. V Smledniku: Veleč. gosp. Janez Karlin, župnik 10 gld. V T i menici (na Koroškem). Veleč. g. Jožef Pogačnik, župnik 2 gld. Pri Sv. Tomažu: G. Janko Škerlec, c. kr. poštar 50 kr. Na V o j S č i c i: Veleč. gosp. Karol Cigon, vikar 1 gld. 20 kr. Na Žili (na Koroškem): Veleč. g. Josip Strojnik, župnik 50 kr. — Za toliko blagih darov bodi najiskrenejsa zahvala. V kst mesecih je društveni odbor mej 51 r e v n i b i n marljivih visokošolcev razdelil — 8 17 gld. 2 5 k r. Zato kdor le more naj daruje za mlade bedne rojake na dunajskih visokih šolah ! Vsak dar bode hvaležno prevzel društveni blagajnik : Veleč, g Frančišek Jančar, mon-s i g n o r , papeški častni komor n i k , župnik nemškega vit. reda, na Dunaju, I., Singerstrasse, 7. Telefonična in brzojavna, poročila. Cerklje, 18. aprila. Župan Vavken je danes ob jednajstih umrl. — Pogreb bo v sredo ob devetih. Dunaj, 18. aprila. Danes dopoludne pred splošnimi avdijencijami je vsprejel cesar knezonadškofa goriškpga dr. M is si o in ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča v zasebni avdijenciji, pri kateri sta položila prisego v njegove roke. Trat, 18. aprila. Tržaške misijonske propovedi so — prekinjene. Tako dolgo so rovali tržaški judje in iredentovci, da so preprečili nadaljevanje toli koristnih propovedij. V soboto je bilo poverjeništvo vlade pri škofu in ga je prosilo, naj umakne propovedi — in sicer v vseh treh jezikih ker se je sicer resno bati, da pride do prelivanja krvi. Škof je na to umaknil propovedi in judje kličejo v svojih umazanih glasilih „victoria, zmagali smo". Trst, 18. aprila. Škofijski ordinarijat je odločil, da zaradi razburjenosti v Trstu ne bo tudi slovenskih misijonskih pridig, ki so se imele danes pričeti ter je zato P. Konstantin Luže r došel v Trst. Iredenta je zmagala na celi črti. Praga, 18. aprila. Na Dunaj je došel praški župan dr. Podlipny z odposlanstvom mestnega zastopa, da izprosi pri cesarju potrdila zakonu glede stavbenih načrtov v Pragi. Govori se, da pride član cesarske hiše za stalno prebivat na Hradčin. Praga, 18. aprila. Posl. Štefan Richter je za včeraj sklical shod volilcev, katerega so pa Schonererjanci preprečili z izgredi in s tepežem. London, 18. aprila. Odločilna beseda še ni spregovorjena. Velevlasti odobravajo postopanje Španije ter obsojajo rožljanje zveznih držav posebe zato, ker se senat ni nič oziral na ugovarjanje, katero so stavile evropske velevlasti. Washington, 17. aprila. Senat je po dolgi, zelo burni debati vsprejel z 51 proti 37 glasovom predlog senatorja Turpie, s katerim se proglasi Kuba za samostojno republiko, ter nespremenjen načrt večine odseka s 67 proti 21 glasovom. S tem sklepom je po mnenju politikov storjen odločilen korak. Umrli no: 15. aprila. Uršula Bertoncelj, kuharica, 58 let, Rožne ulice 7, otrpnenje hrbtnega mozga. - Marjeta Drolc, delavka, 73 let, vodenica. 16. aprila. Karolina Kohler, sedlarja žena, 45 let, Hra-nilnična cesta 2, plučnica. Meteorologiono porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. a <« ca čas opazovanja Stanje barometru v mu. Temperatura po Celzij« 1 i Vetrovi Nebo * |g» * T* 9. JH > 16 9. zvečer 737 8 8~4 si. szah. ~ de z 17 7. zjutraj 2. popol. 736-2 734 9 8 4 14-1 si. ssvzh. ?1. sever dež oblačno 8-4 17 9. jvečer 7320 113 si. sever skoro oblč. 18 7. zjutraj 2. popol. 728 7 1 728 9 j 8 0 12-4 si. VZSVZtl. si. sszah. oblačno oblačno 1-4 Poziv! ----------- ...... f........... uuuuiv v i, , v ougiosjl tlJUl lUillUUt. Srednja temperatura nedelje 11-3°, za 13" nad normalom. Po noči na ponedeljek ob 11. uri 48 min. prectSj močan potres, navpični sunki, trajal tri sekuude. Slovenci smo že prav mnogim zaslužnim možem napravili primerne spominke. Tudi pokojni J o s i p M a r n je vreden takega spominka, saj je bil najboljši učitelj slovenske mladine, saj si je nabral nevenljivih zaslug kot pisatelj slovenski. Koliko je storil blagi pokojnik kot učitelj slovenščine in predsednik »Slovenske Matice«, to je vsakemu znano. Kdor pozna njega in njegovo delovanje, mora priznati, da je opravičena moja prošnja. Velečast. g. Ivan L a v r e n č i č , dekan v Šmartnem, je sprožil misel, naj se postavi Josipu Marini dostojen spominek. Zato sem se obrnil v nekaterih časopisih do vseh čestilcev pokojnikovih. Prejel sem do sedaj 133 gld. 50 kr. Toda želja vseh pa je, da se napravi spominek pri župnijski cerkvi v Štangi. Ta bi pa veljal po načrtih, katere je izvršil v splošno zadovoljnost umetniški kamnosek g. Feliks Toman, 700-800 gld. Zato se obračam znova do vseh prijateljev, čestilcev, do vseh slovenskih domorodcev in zlasti učencev Josipa Mama, da bi pomagali napraviti dostojen spominek blagemu in tako zaslužnemu možu. Prosim, da bi blagovolili ta poziv objaviti tudi drugi časopisi slovenski ter dobrotno poslati podpisanemu nabrane doneske. Š tanga, dne 16. aprila 1898. Mih. Saje, 289 1—1 župnik. t »nn.i.iii i N a j večj i izbor elegantnih solnčnikov priporoča po najnižjih cenah L. Mikuseh v Ljubljani, Meatnl trg 16. 7/7" hIi« - - ■ to M t> O 04 ^Isega ozira vreden ter domač izdelek je iz kranjskih planinskih rastlin napravljeni liker 272 4 9f oJriglav" J. Klauer-ja v Ljubijani. Po svoji čistosti in veliki zdravilni moči za želodec je ta žganjina vsega priporočevanja vredna. Kot krepčalno pijačo naj bi imeli ta likčr v vsakem gospodinjstvu. Na prodaj je v lekarnah gg. O. Plooolt in Ubald pl. Trnk6czy, kakor tudi večinoma pri vseh prodajalcih dellkates in v specerljah 99 25—20 J i Mautfiners Samen. | irisssosBamtmtmammmma^^mmmmm "K- I •i. \\.\U!1% milimi A'issa&tefc!t £$£ndejtjebruar und Marz. Safilwcite : Abstand der Reihcn. TCraS: in der Reihe. BoclcjibeschalTeuIieit: Tieflocker,3 Tncbt nahrhaft und ntcht frisch podangt j i, Ma uthner-j e vih slovitih zeliščnih in cvetličnih semen !l! s sodnijsko vpisano varstveno znamko »medved" se nahajajo komisijska, skladišča pri največ veletrgovinah z mešanim blagom v Avstriji. V vsakem kraju je poverjena komisijska prodaja 80 najbolj zahtevanih vrst zeliščnih in cvetličnih semen le jedni tvrdki, toraj nastavljena le jedna omara. Kjer ni skladišča teh semen, se je obrniti naravnost do tvrdke. Kot sveža in pristna semena, tvrdke Edmund Mauthner (Budimpešta, AndrAssystrasse 23.) veljajo le ona, ki so zaprta v izvirne zavitke z letnico 1898 in na katerih se nahaja, kakor kaže poleg stoječa podoba, slika medveda in ime .Mauthner. Pred ponarejanji se svari. Oa« W5tvc: Koncem februvarija in marca. ProHtor se« poNCjatov: 25-30 cm oddaljenost vrst 10 cm v vrati. Kakovost zemljo:' Globoko zrahljana, redllna in ne na novo pognojena. Natečaj. 286 3-2 Podpisano predstojništvo razpisuje tem potom natečaj za napravo nove strehe pri stolpu cerkve Novaštifta. Oddajala se bodo: Zidarska dela, proračunena . . Tesarska dela » . . Kleparska dela » . . Ključavničarska dela, proračunena Raznoterosti........ Načrt leži na ogled v župnišču pri Novištifti. — Ustne ponudbe se vrže dne 25. aprila ob dveh popoldne na lici mesta. Podjetnik, ki prevzame skupno ali posamezna dela, položi 10% vadija. Predstojništvo cerkve Novaštifta pri Ribnici. 30 gld. - kr 334 »> 13 » 1506 » — » 77 » 50 » 39 » 29 » za razširjenje župne cerkve v Šent-Vidu nad Ljubljano. Oddala se bodo posamno sledeča dela: zidarska, tesarska, kamnoseška, mizarska, ključarska, steklarska in pleskarska. Ponudniki bodo morali vložiti 10% varščine do kolavdacije. Ponudbe se sprejemajo do dne 24. aprila t. L pri županstvu v Šent-Vidu nad Ljubljano. V županovi pisarni so tudi potrebni načrti in proračuni na razpolago. Stroški so proračunjeni na 29.600 gld. 290 2-1 Stavbni odbor v Šent-Vfdu. Dunajska bor z a. Dn6 18. aprila. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 85 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ 65 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......120 „ 70 , Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 Kron . 101 , 50 , Ogerska zlata renta 4°/0.......120 „ 65 „ Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ 35 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 918 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld..............352 „ 90 „ London vista...........120 „ 90 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 90 , 20 mark............11 „ 76 „ 20 frankov (napoleondor)............9 n bbll%„ Italijanski bankovci........44 „ 60 „ C. kr. cekini......................5 „ 66 „ Dne 16. aprila. 4°/0 državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 164 gld. - kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 160 „ — „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 4°/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 Tišine srečke 4«/„, 100 gld.......140 Dunavske vravnavne srečke 5% , . . . 130 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 Posojilo goriškega mesta.......112 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....99 Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4% 99 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 219 » » južne železnice 3°/0 . 183 » » južne železnice 6°/0 126 » » dolenjskih železnic 4°/0 99 25 60 50 50 25 50 50 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld...... St. Gendis srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld Papirnih rubljev 100....... 205 gld. 170 „ 1. 20 25 „ . 27 B 25 „ 50 „ . 22 75 „ . 157 r. 3450 . 426 . 73 15 „ . 118 . 156 55 „ . 181 . 127 n 12 „ S 1. aprilom se prične novo celoletno oznanilo žrebanja tu in inozemskih AVDCUlItUU loterijskih srečk, izkaz vseh izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. Naročnina od 1. aprila do konca dec. t.l. je za Avstro - Ogersko gld. 2-—. ?? MERCUR XXX VI. leto. ii naročevanje ! S 1. aprilom na novo vstopivšl naročniki dobijo, dokler je še kaj zaloge, kot hrmtorni nrivnpk »Flnanzlellea Jahrbuoh" ki uiu&piauu pilIIL\jTi obsega zaznamek vseh izžrebanih srečk. — Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in kr. poštnih uradih in pri admlnlatraoljl „Meronr", Dunaj, 1., Wollzelle 10.