Politični pregled.
Katoliški shod. — V Ljubljani se snide letos slovenski katoliški shod. Mi tudi z veseljem ta shod pozdravljamo, posebno, ker se bode na njem tudi razgovarjalo o našem narodnem vprašanji. Neki slovenski list je izrekel misel, da bi se shod izrekel za Zjedinjeno Slovenijo in poslal k cesarju deputacijo, da mu izrazi to željo. Mi smo gotovo prijatelji ideji Zjedinjene Slovenije, ali vendar dvomimo, da bi bilo umestilo v sedanjem trenotku ta> stvar spravljati v razgovor. Taka vprašanja se sedaj ne dado kar dognati naravnost z vladarjem. Mladocehi so se tudi po volilnih shodih bahali, da se bodo o i z vršenju češkega državnega prava pogajali naravnost z vladarjem, ali vendar dosedaj še niso prišli v tak položaj, da bi mogli izpolniti dane obljube. V jednako kočljiv položaj bi prišli Slovenci, ko bi sedaj sprožili vprašanje o Zjedinjeni Sloveniji. Tako vprašanje bi napravilo razpor mej desničarji, kar bi bilo le levici v prid. Vsakdo ve, da smo avstrijski Slovani razdeljeni v dva tabora v deželne in narodne
"-" \mmmm¦Jm^s.                             _
avtonomiste. S takim vprašanjem, kakor je Zjedinjene Slovenija bi se to nasprotje le povekšalo. Tako velika vprašanja se pa ne dado dognati, dokler se o njih vsi ne sporazumemo in ne dobimo skupnega programa. To sporazumljenje napraviti bode naloga slovanskim državnim poslancem. Sploh pa vprašanje o ZjediDJeni  Sloveniji poprej ne more pričakovati   ugodne rešitve,
v
da se vsi avstrijski Slovani zlasti Cehi preverijo, da deželna avtonomija nam ni koristna. Do tega bode pač prišlo prej ali slej. Dokler se pa še mej Slovenci najdejo možje, ki se potegujejo za razširjenje pravic sedanjih kronovin, na Zjedinjeno Slovenijo niti misliti ni. Spiokje pa naše mnenje, da bi v sedanjem težavnem času Slovani morali iskati le   tistega,   kar
¦J                                                                                                                                                                                                                                                                         C     *                                     0
nas druži, ne^tiste^a^karnasloji. Zatorej je najbolje, da se potegujemo p reavsemza^naroanojednakop ravnost. Če slovenski katoliški shod v tem stori kak odločen in jasen sklep, je v narodnem oziru storil svojo dolžnost. Rečemo pa jasen sklep, ne zavit v kake dvomljive fraze. Dotična resolucija graškega katoliškega shoda se nam ni zdela prav jasna, ali nadejamo, da katoliški shod v Ljubljani se v tem oziru jasneje izreče, vsaj se za to tudi imenuje slovenski katoliški shod, in razmere v Ljubljani so tudi drugačne kakor v Grradci.
v
Ceškonemška sprava, — Kakor omenjamo v uvodnem članku, v petek Mladocehi v spravni seji niso naglašali češkega prava Zaradi tega smo mi izrazili nado, da se Mladocehi postavijo na stališče ustave. Žal, da smo se motili. V petek Mladocehi le zaradi tega niso govorili, ker se še skupno niso posvetovali, kako stališče naj zavzamejo proti novemu položiju. Kmalu potem so imeli v klubu posvetovanje in radikalni elementi so zopet zmagali s svojimi nazori. Posledica temu je bila, da so v poznejši seji spravnega odseka izjavili, da se sprava ne da drugače doseči, kakor če se prizna češko državno pravo Le to nas veseli, da se veleposestniki, Staročehi in pa zmernejši Mladocehi vendar le drže v prvi vrsti naiodne jednakopravnosti. S časom bodo že vsi Mladocehi spoznali, da le na podlagi člana XIX naše ustave moremo avstrijski Slovani priti do svojih pravic in da le ta član more biti podlaga njih skupnemu programu.
v
Češko. — V češkem deželnem zboru predlagal je poslanec Vašatv, da se osnuje deželna zavarovalna banka za zavarovanje proti požarom. Utemeljujoč svoj predlog je hudo grajal vlado, da ovira osnovo deželnih zavarovalnic Predlog seje izročil posebnemu odseku. — Spravne predloge baje v deželnem zboru ne pridejo na vrsto. Vrhovni deželni maršal jih ne bode postavil na dnevni red, da ne bode burne debate. Da bi deželni zbor sklenil, da se ta stvar odloži, dokler se pomirijo duhovi, je gotovo.
Tirolsko. — Italijanski poslanci izgubili so svoje mandate, ker niso pohajali k sejam deželnega zbora. Zatorej bodo letos še jedenkrat dopolnilne volitve.   —  Šolski   odsek   se   po-
110
111
svetuje o deželnem šolskem zakonu. Kaj je sklenil, ni nič gotovega znanega. Neki dunajski židovski list hoče vedeti, da konservativci mislijo odpraviti podučitelje in jih nadomestiti s šolskimi sestrami. Nemški list se seveda zaradi tega jako jezi. Mi ne vidimo v tem se nobene nesreče, če bode le od sester se zahtevalo, da zadoščajo vsem zahtevam šolskih zakonov.
Nemčija. — Ministerska kriza je končana. Grof Caprivi ni več ministerski predsednik in grof Zedlitz ne več naučni minister. Novi ministerski predsednik je grof Eulenburg in novi naučni minister je državni tajnik dr. Bosse. Oba nova ministra sta strogo konservativna, kar seveda liberalcem ni prav povšeči. Grof Caprivi ostane pač se državni kancelar in piuski minister vnanjih reci, grof Zedlitz pa le državni minister bnz kakega posla. Tako umaknila sta se vsled velikih nasprotstev najboljša zagovornika novega šolskega zakona, katerega je odločno podpiral tudi cesar sam. Novi ministerski predsednik je uže tudi izjavil, da vlada umakne načrt šolskega zakona. Vsekako karakteristično pa je, da se je ravno cesar, ki je toli zagovarjal novi šolski zakon, zdaj izrekel proti njemu in raji odpustil Caprivija in Zedlitza nego, da bi bil zakon zadobil veljavo. Verjetno ni, da bi se bil cesar zbal raznih protestov, ki so dohajali proti novemu zakonu in sodi se različno ta cesarjev korak. — Najnovejša poročila pa vedo že tudi povedati, da tudi pl Bottieher izstopi iz ministerstva, da prevzame podpredsedništvo ministersko dr. pl. Miquel in da poljedelski minister pl. Hevden prepusti ministerskemu predsedniku grofu Eulenburgu svoj portfelj.
Francija. — Pretečeno nedeljo dogodil se je v Parizu zopet en dinamitni atentat in sicer v hiši, v kateri stanuje neki državni pravdnik. Hiša se je do malega vsa zrušila in več oseb je težko ranjenih. Prebivalstvo pariško je jako vznemirjeno in časopisje strogo obsoja vlado, ker premalo zasleduje anarhiste. — Vseh anarhistov zaprli so dosedaj 22 mej njimi njih glavo in duševnega vodjo nekega mehanika Chaumartin-a. Najnevarnejšega in najbolj delavnega anarhista, barvarskega pomočnika Eavachol-a pa ne morejo v pest dobiti. Pravi se, da je ta doprinesel zadnji atentat in popolnoma prepričano je redarstvo tudi tega, da je bil Eavachol provzročitelj in izvršitelj atentata v Boulevard St. Germain. Eavachol jel se je že kot barvarski učenec pečati z anarhisti, se je pred par leti pridruži neki roparski tolpi, ki je po deželi ropala, je umoril lansko leto nekega bogatega zasebnika, mu vzel 40 000 frankov, potem pa ko ga je policija zasačila in že vklenila je tej ušel in od tedaj ni bilo sluha od njega. Šele te dni izpovedala je Chaumartinova žena katero so tudi zaprli, da stanuje Eavacrnl v St. Denis in da sta se z njegovim možem večkrat shajala. V torek je policija šla v naznačeni kraj, toda Eavachol-a ni dobila, ker ta jo je že pobegnil pač pa je pri preiskovanji njegovega stanovanja našla različne stvari kot priprave za napravo dinamitnih bomb. — Zbornica je jednoglasno vzprejela zakon, ki določa, da je usmrtiti vsakega, kateri pro-vzroči kak dinamitni atentat.
Belgija. — Kralj belgijski kakor znano nima nič otrok moškega spola, temveč le tri hčere. Ker pa po ustavi ženska ne more zasesti prestola sta kralj, ministerstvo in zbornica sporazumno mej seboj odredili, da ima v slučaji, ko bi se po kraljevi smrti postavni naslednik grof Flanderski odpovedal prestolonasledstvu na ljubo svojemu slabotnemu sinu Albertu in bi ta brez moškega zaroda umrl, pravico do prestola najstarejši sin princa Filipa Saksa-Koburžana zeta kraljevega.
Grško. — Konstantopulosovo ministerstvo si ni zamoglo pridobiti zaupanja pri zbornici in kralj čutil se je prisiljenega, da je zbornico razpustil in razpisal nove volitve, ki se bodo vršile-maja meseca.