Naročnina
Dnevna Izda)«
za državo SHS
mesečno ZO Din polletno 12O Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celole no v Jugo-slavljl SO Din, za Inozemstvo lOO D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrsfa mali oglasi po 1 SO In 2 D,večji oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-SO, veUkl po 3 In 4 Din. v uredniškem delu VTSllca po lO Din p Pri veC)em □ naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKa in dneva po prazniku
Urcdni&tvo /e v Kopltar/evl ulici St. 6 1II Rokopisi se ne vrača/o, nefranklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon Stev. 50, upravnlStva itev. 328
'Političen list sa slovenski narod
Uprava /e v Kopitarjevi ul.St.6 - Čekovni račun: Cjubljana Stev. 10.650 tn 10.340 xa Inserate, Sarajevo St. 7563, Zagreb St. 39.011. Praga ln Dunaj St. 24.797
Vlada odklanja nujnost pomoči
za Slovenijo.
POSLANEC SUŠNIK SLIKA GROZOTE ZADNJE POVODNJI IN VIHARJEV V SL0VE-NIJL — SLOVENIJA JE OPUSTOŠENA. — NIMA VEČ CEST IN MOSTOV. — SLO-VENSKI KMET NIMA POLJA. — TOVARNE V VODI. — VSA OPOZICIJA PODPIRA PREDLOG JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. — VLADNA VEČINA ODKLANJA. — SLOVENSKI RADIČEVCI PROTI POMOČI ZA SLOVENIJO.
Belgrad, 3. nov. (Izv.) V krasnem govoru Je poslanec Anton Sušnik na današnji seji plediral za to, da bi narodna skupščina sprejela zakcnslki predlog za pomoč po poslednji poplavi oškodovanim krajem v Sloveniji.
GOVOR POSLANCA SUŠNIKA.
V	svojem govoru je poslanec Sušnik v podrobnostih opisal veliko katastrofo, ki je poslednje dni prizadela Slovenijo, in sicer ravno najlepše kraje naše domovine. Opisal je škodo, ki jo je ta katastrofa napravila na Jesenicah na Gorenjskem, v Kranju, na Bledu, v Bohinjski dolini, Vinlgarju ter v Kamniški Bistrici, v Ljubljani, na Vrhniki, v litijskem okraju, v občini Šent Jernej, Sv. Križ, Kostanjevici, Raki, Cerkljah, v mežiški dolini, v savinjski dol:ni in zlasti v gornjegrajskem okraju.
Velika škoda vsled katastrofe.
V	podrobnostih je naštel koliko mostov, Jezov in drugih objektov je porušenih. V podrobnostih je opisal veliko škodo, ki jo trpijo posamezni posestniki v teh krajih. Dejal je, da je kljub navedbam le v velikih obrisih podal žalostno sliko katastrofe, ki je zadela Slovenijo.
Našo ceste in mostovi so razdrti in porušeni.
Škoda je ogromna in se še danes ne more preceniti. Gotovo je, da znaša okrog 200 milijonov. Vsa Slovenija, je dejal poslanec, je najhujše prizadeta. Dosedaj je vladalo v Sloveniji v gospodarskem oziru zapostavljanje. Vsakdo, ki je prišel v Slovenijo, je sicer hvalil lepoto naših krajev. Toda če so poslanci Jugoslovanskega kluba zahtevali kredite za ceste in mostove, ki gredo po zakonu, smo vedno dobili odgovor: V Sloveniji imate vendar lepe bele ceste, kaj hočete še več. Poglejte samo ceste v Srbiji. Odslej tudi ta izgovor ne more držati več. Danes so tudi pri nas ceste razdrte, mostovi porušeni. Sedaj se tudi v Sloveniji ne bo mogoče več varno voziti.
Priskočite na pomoč!
Pomoč za poplavljene kraje je nujno potrebna iz gospodarskih, socialnih in nacionalnih ozarov. Tukaj ne pomaga noben izgovor, da ni denarja. Narodna skupščina mora najti sredstva za pomoč poplavljencem. Če se to ne bo zgodilo takoj, potem Slovenija skoro ne bo več občudovana lepa dežela, ampak bo najbolj zapuščena pokrajina naše države.
Zato poslanec anelira na narodno skupščino in vlado, da sprejme predlog za pomoč poplavljencem in da sprejme nujnost tega zakonskega predloga,
SUSNIKOVIM IZVAJANJEM SE PRIDRUŽUJE OSTALA OPOZICIJA.
Poslanec Sušnik je žel za svoja izvajanja od celokupne opozicije živahno odobravanje. Njegovim izvajanjem so se pridružili še nekateri poslanci, ki so tudi nastopili za to, da se da poplavljencem podpora in da se prizna zakonskemu predlogu nujnost.
VLADNA VEČINA ODKLONI NUJNOST.
Vladna večina pa je o predlogu razpravljala že pred skupščinsko sejo na posebni seji. Kljub temu, da sedi v tej vladi tudi slovenski minister Pucelj, je v imenu te vlade z ozirom na njen sklep finančni minister iziavil ob splošnem ogorčenju celokupne opozicije, da nujnosti tega predloga ne sprejme.
Ta nastop vlade in vladne večine, ki je glasovala proti nujnosti, med njimi vsi radičevci, so obsojali celo nekateri člani vladne večine. Dejstvo, da je vladna večina odbila nujno pomoč Sloveniji in oškodovanim krajem, je treba posebej naglasiti, da si bo slovensko ljudstvo zapomnilo te ministre-radičev-ce in njihove poslance, kadar bodo agitirali v Sloveniji za svojo stranko. Danes so radičevci s Pucljem na čelu korporativno glasovali proti temu, da bi se oškodovanim slovenskim pokrajinam dala podpora. Na ta način je bilo onemogočeno sprejetje nujnosti tega zakonskega predloga.
Belgrad, 3. nov. (Izv.) Na današnji skupščinski seji jc pred dnevnim redom prišel naj-preje v razpravo nujni predlog poslanca Suš-
nika in ostalih poslancev Slovenske ljudske stranke za nujno pomoč Sloveniji in tistim, ki jih je zadelo opustošenje zadnje povodnji in viharjev. Kakor poročamo na drugem mestu, je v imenu Jugosl. kluba zagovarjal predlog v krasnem in lepem govoru posl, Anton Sušnik. Kljub temu, da sc je predlogu pridružila celokupna opozicija ter da so k predlogu govorili poslanci g. dr. Žanič, g. dr. Pivko, g. Saljih-Baljič, g. Dimitrij Vujič, je vlada odbila nujnost tega zakonskega predloga.
PROTEST POSLANCA KREMŽARJA,
Nato je posl. g. Kremžar protestiral proti kršitvi skupščinskega poslovnika. Kakor smo že včeraj poročali, je poslanec predložil nujen zakonski predlog o končnoveijavni ureditvi uradniških doklad. Skupščinski predsednik pa danes tega predloga ni dal na dnevni red. Radi tega je posl. Kremžar odločno protestiral proti temu, češ da je predsednik kršil čl. 32., 48. in 62. poslovnika. Zato zahteva od predsednika, da zadevo pojasni ter da pride predlog takoj na dnevni red.
OPRAVIČEVANJE PREDSEDNIKA.
Predsednik dr. Subotič se je opravičeval, češ da so izvajanja posl. Kremžarja po poslovniku pravilna, da pa je treba vzeti v poštev, da bi bilo pametno, da se o tem zakonskem predlogu obvesti sama vlada. Radi tega ga je on hotel preje predložiti vladi, da bi o njem razpravljala. Ker jc vlada imela sejo, ni mogel tega storiti. Zato bo ta zakonski predlog prečital, kadar bo vlada o njem izrekla svoje mnenje.
Posl. Kremžar v svojem odgovoru izjavlja, da tukaj ne gre za to, ali jc predsednikovo postopanje pametno ali ne, marveč za to, da se postopa po poslovniku in zahteva od predsednika, da to stori.
NAKNADNI KREDITI ZA ŽELEZNIŠKO MINISTRSTVO.
Nato je skupščina prešla na razpravo o naknadnih kreditih za železniško ministrstvo. Ta zadeva je bila v razpravi že na dveh sejah. Vlada nima druge snovi, ki bi jo dala na dnevni red. Radi tega se prijavlja čim več vladnih govornikov, da bi zadevo zavlekli,
SMODEJ KRITIZIRA VLADNO DELOVANJE.
Poslanec Franc Smodej je kot prvi govornik v dolgem govoru kritiziral delovanje vlade. Kot glavnega krivca za slabo gospodarsko politiko je označil železniškega ministra. Oo-voril je o nespametnem premeščanju uradnikov, ki je posledica strankarske politike, ki je na škodo državi in ljudstvu. Ako se hoče varčevati, se ne sme jemati tistim, ki kemaj živijo, ampak tistim, ki se vozijo v posebnih vagonih in razsipajo denar, ne da bi gledali, odkod ga dobe. Potrebno je, da se ukinejo posamezne komisije v železniškem ministrstvu. Za njih delo je treba poiskati strokovnjake brez ozira na strankarsko obeležje.
JUGOSLOVANSKI KLUB BO GLASOVAL PROTI.
V imenu Jugoslovanskega kluba izjavlja, da z ozirom na ^preganjanja železničarjev, z ozirom na dejstvo, da je vlada ponovno ukinila njihovo stalnost, z ozirom na zapostavljanje železniških upokojencev in njihovih vdov, z ozirom na to, da se vlada nc briga za to, da bi se slabo stanje železniških uslužbencev in delavcev zboljšalo, ne more Jugoslovanski klub takšni vladi izraziti zaupanja in nc bo glasoval za naknadne kredite 100 milijonov, ker nima zaupanja, da se bo denar porabil za tisto, za kar jc potreben, to je, da bi se v prvi vrsti zadostile upravičene zahteve železniških uslužbencev in delavcev.
Govoril jc še posl. g. Mate Jagatič (HFSS). Kritiziral je slabo gospodarsko politiko. Posebno je obračunal z radičevci.
Nato sc je seja zaključila. Prihodnja bo jutri. Na njej sc bo nadaljevala ta razprava. ■——iwii iiinigt—»n——en—b—owam
V nedeljo dne 7. t. m. cerkveni koncert na Viču v korist poplavljencem viške občine I
Opozicija poziva vlado k delu.
NARODNA SKUPŠČINA TRATI ČAS Z MALENKOSTMI. — PREDLOŽI NAJ SE ZAKON O NEPOSREDNIH DAVKIH. — NINČIČ MORA POROČATI O ZUNANJI POLITIKI.
Belgrad, 3. nov. (Izv.) Danes dopoldne so se pred začetkom skupščinske seje sestali voditelji ožjega opozicijonalnega bloka, dr. Korošec, Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič. Na tem sestanku so razpravljali o splošnem položaju z ozirom na to, da vlada ni pripravila dovolj snovi za skupščinsko delo, marveč prinaša pred skupščino razne drobnarije, in tako zavlačuje delo po par dni.
Ravno tako so razpravljali o vprašanju, kaki koraki naj bi se storili, da bi se delo vlade v zunanji in notranji politiki podvrglo pravi parlamentarni kontroli. Sklenilo se je, da opozicija stori korake pri skupščinskem predsedniku in da pozove vlado, naj čimpreje predloži zakon o reformi centralne uprave in o neposrednih davkih, da naj se skliče seja načelnikov vseh parlamentarnih skupin in se na tej seji razpravlja o vprašanju, o izvrševanju skupščinskega poslovnika.
Ravno tako so sklenili zahtevati od predsednika narodne skupščine, da ministri čimpreje odgovarjajo na vprašanja in interpelacije.
Opozicijonalni voditelji pri skupščinskem podpredsedniku.
Gg. dr. Korošec, Davidovič in J. Jovanovič so nato obiskali v predsedništvu narodne skupščine podpredsednika g. dr. Subotiča. Na tem sestanku so govorili: 1. o tem, da naj bi ob priliki razprave o konvencijah z Romunijo, minister za zunanje zadeve g. dr. Ninčič dal o zunanji politiki ekspoze, da bi se na ta način pričela resna razprava o tej politiki, da bi tudi opozicionalni poslanci mogli razložiti svoje stališče k temu vprašanju, 2. da se skupščinsko delo izvršuje po poslovniku. Nato so sc razgovarjali o sodelovanju na proslavi Strossmayerjeve stolctnice v Zagrebu,
Zakon o centralni upravi v ministrskem
svetu.
12 MINISTRSTEV.
DRŽAVNI PODTAJNIKI. - NOVO MINISTRSTVO ZA SOCIALNO POMOČ IN NARODNO ZDRAVJE.
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Zvečer se je do 9 vršila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada po izjavah ministrov zopet razpravljala o zakonu o centralni upravi. O tem zakonu so razpravljale že vse vlade, sprejela ga pa še ni nobena.
Zakon o centralni upravi.
Po informacijah, ki so jih dobili časnikarji po seji, je vlada sklenila, da v interesu čim večje redukcije uradništva in nepotrebnih uradov, predloži skupščini zakonski načrt o centralni upravi, ki se spremeni tako, da se število ministrstev zmanjša na enajst, skupno z ministrskim predsedstvom jih bo dvanajst.
Ukine se več ministrstev.
Po tem načrtu naj bi se ukinila: ministrstvo za konstituanto, ministrstvo za vere, ministrstvo za pošte, ministrstvo za šume in rude, ministrstvo za agrarno reformo in ministrstvo za socialno politiko. Njih delokrogi bi se prenesli v druge resore, in sicer: posli ministra za vere bi spadali pod pravosodno ministrstvo, pošte pod promet, šume pod kmetijstvo, rude pod trgovino, ministrstvo za agrarno reformo bi se sploh ukinilo, ravnotako tudi ministrstvo za konstituanto in za izenačenje zakonov, ministrstvo za socialno politiko bi se združilo z ministrstvom za narodno zdravje in bi se odslej imenovalo ministrstvo za socialno pomoč in narodno zdravje.
Preustroj delokroga raznih ministrstev.
Ministrstvo za zgradbe bi se odslej imenovalo ministrstvo za javna dela. V njegov delokrog bi spadalo še ravnateljstvo za vode, ki je bilo dosedaj pod kmetijskim ministrstvom, in graditve vseh novih železnic. Državna tiskarna bi se odvzela prosvetnemu ministrstvu in bi se prenesla v delokrog finančnega ministrstva. »Službene novinec spadajo pod pravosodno ministrstvo. Sekvestre, vojaške odškod-
nine, vojne plene bi prevzelo finančno ministrstvo.
Likvidacija ukinjenih ministrstev.
Po sprejetju tega zakonskega načrta bi se takoj ukinilo samo ministrstvo za konstituanto. Ostala ministrstva, in sicer: ministrstvo za vere, za pošto, za šume in rude in za socialno politiko bi se šele likvidirala. Njih likvidacija bi se imela izvršiti tekom enega leta po sprejetju zakona. Likvidacija ministrstva za agrarno reformo pa naj bi se izvedla v dveh letih po sprejetju tega zakona.
Državni podtajniki ostanejo.
Institucija državnih podtajnikov bi ostala kakor doslej. Postavlja jih kralj na predlog predsednika ministrskega sveta. Samostojnega delokroga ne morejo dobiti, ker nosijo od. govornost samo ministri.
V teku treh mesecev po sprejetju zakona se mora s posebno odredbo urediti število uradov in oddelkov pri posameznih resorih in urediti njih delokrogi.
Prikriti nameni.
Ministri se nadejajo, da bo mogoče zakon« ski predlog že tekom tega meseca predložiti narodni skupščini. Kakor je videti, je namen tega zakonskega predloga, da bi se odpustilo čim večje število vladi neljubega uradništva.
ČEŠKO-AVSTRIJSKA TRGOVINSKA POGODBA.
Dunaj, 4. nov. (Izv.) Češkoslovaški poslanik je sporočil avstrijski vladi, da se bo mogla sestati češkoslovaška delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe z Avstrijo na tozadevnem sestanku z avstrijsko delegacijo šele 8. januarja 1927, ker je do tedaj zaposlena .pri pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe 2 Mažarsko in Nemčijo.
Ogromni izdatki za belgrajsko gledišče.
Belfrrad, 4. nov. (Izv.) Finančni odbor je danes razpravljal o gledališčih, posebno glede belgrajskega gledališča. Poslovanje upravo so si člani fin. odbora ogledali na licu mesta. Upravnik belgrajskega gledališča je dajal pojasnila. Poudarjal je, da bo letos v gledališču kljub veliki državni podpori znašal deficit nad 400.000 Din. Takšno poslovanje gledališča so kritizirali vsi poslanci.
Posl. Sušnik je poudarjal, da država troŠi za gledališče več, kakor dovoljujejo finančno razmere. Priporoča ,da bi mestne občine prispevale več za gledališča. Zahteva pojasnila, zakaj se pričakuje deficit. Zahteva, da se pretirani osebni izdatki v Belgradu reducirajo, posebno za engagemente ruskih igralcev in igralk. Kritizira zapostavljanje gledališča v Ljubljani, katero naj bi v bodoče dalo dohodke v višini polovico državne podpore, dočim dasta gledališči v Zagrebu in Belgradu samo tretjino.
Nato so govorili še člani vladne večine in opozicije. Splošno se je zahtevalo, da država
zniža izdatke za gledališča in opusti državna
✓
gledališča, ki naj postanejo avtonomna, podpira pa jih naj tudi država. V kratkem se bodo pozvali v Belgrad intendanti vseh gleda, lišč, da se ta vprašanja uredijo.
NA STROSSMAYERJEVO PROSLAVO NISO VABLJENI NITI SRBI NITI SLOVENCI.
Belgrad, 4. nov. (Izv.) O vprašanju sodelovanja vlade in parlamenta na Strossniayer-jevi proslavi v Zagrebu se je v belgrajskih političnih krogih razvila živahna razprava o tem, ali se je proslava organizirala na tak način, da bi tej proslavi mogel prisostvovati še kdo drugi razen ekstremnih hrvatskih nacionalistov. Splošno se komentira dejstvo, da niso na to proslavo povabljeni niti zastopniki Slovencev niti Srbov. Na ta način so dali celi stvari značaj, ki je spomin velikega Strossmayerja gotovo ni vreden. Zdi se, dn je prišlo v vladi do spora uma, da vlada oficielno na tej proslavi ne bo sodelovala, kar bo imelo za posledico, da so tudi kralj ne bo udeležil proslave, kakor je bilo prvotno mišljeno. Končnoveljav-110 bo o tej zadevi vlada razpravljala na jutrišnji seji. Vsekakor so zagrebški dogodki in nastopanje gotovih zagrebških krogov izzvali v tukajšnji jasnosti precej mučen vtis.
Poraz republikancev v washingtonskem
senatu.
PRIHODNJIH PREDSEDNIŠKIH
SLABI IZGLEDI ZA IZVOLITEV COOLIDGEA PRI
VOLITVAH.
Newvork, 4. nov. (Izv.) Za spremembo prohibicijskega zakona je bila oddana večina glasov v sledečih državah: Newyork, Nevada, Illinois in Wisconsin. Državi Colorado in Mis-souri sta glasovali proti vsaki spremembi imenovanega zakona.
AVashington, 4. nov. (Izv.) Demokrati so si na podlagi dosedanjih poročil priborili v spodnji zbornici 9 mandatov.
Nevvyork, 4. nov. (Izv.) Dosedanja republikanska večina se ie v senatu zmanjšala za 6 glasov, v zbornici delegatov pa za 13 glasov.
Newyork, 4. nov. (Izv.) Republikanci bodo imeli v senatu v resnici samo 42 pristašev.
Nowyork, 4. nov. (Izv.) V novem senatu imajo demokrati 47 zastopnikov (med temi en farmer), republikanci pa 48. V zbornici delegatov imajo republikanci 41 zastopnikov več kakor demokrati. Šest mandatov je še 6pornih.
Newyork, 4. nov. (Izv.) Radi relativnega poraza republikancev pri volitvah prevladuje v političnih krogih mnenje, da je položaj predsednika Coolidgea znatno oslabljen. Demokratski guverner države Newyork Alan Smith je najresnejši kandidat za bodočega prezidenta Zedinjenih držav. Vendar pa se napovedujejo v Zedinjenih državah za slučaj Smithove kandidature burni časi, ker je Smith zaveden katolik in ker je Ku-Klux-Klan zagrozil, da bo mogel katoličan prestopiti prag
Bele hiše v Washingtonu le preko mrtvih trupel članov Ku-Klux-Klana.
Newyork, 4. nov. (Izv.) Izid volitev v senat in predstavniško zbornico je presenetil vsakogar, ki ne pozna razmer v Zedinjenih državah. V volivnem boju ni šlo za nobena zunanjepolitična gesla, ampak zgolj za notranjepolitična vprašanja. In ob tem dejstvu je samo ob sebi umevno, da so demokrati znatno na-rastli. Saj je s tem izpadlo republikancem močno orožje, s katerim so bili pred leti potlačili demokrate: zunanjepolitično geslo proti vmešavanju Zedinjenih držav v evropske politične razmere je zlomilo demokrate, ki so bili preveč angažirali svojo moč in veljavo v evropskih političnih sporih in konfliktih.
Newyork, 4. nov. (Izv.) Skupno z New-yorkom se je ves vzhod izrekel proti prohibi-ciji in za revizijo prohibicijskega zakona. V mnogih volivnih okrožjih je bilo odločilnega pomena stališče, ki so ga zastopali kandidati v alkoholnem vprašanju. V državi Newyork so si priborili nasprotniki prohibicijskega zakona zmago v razmerju 3 : 1.
Newyork, 4. nov. (Izv.) Najočividneje se zrcali poraz republikancev v tem, da so propadli nekateri najodličnejši člani republikanske stranke kakor senater Wadsworth (New-york), Robinson (Indiana) in Butler, za čigar kandidaturo se je zavzel sam Coolidge.
Janko Jovan:
»Afera" ministra dr. Korošca.
Fašistovska slavja Mussoliniju.
Rim. 4. nov. (Izv.) V Livorno je neki mož Streljal na četo mimoidočih fašistov. En fašist (je bil smrtno ranjen, mnogo je bilo lahko ranjenih.
Bozen, 4. nov. (Izv.) Tukajšnji podprefekt ie ustavil sledeče nemške liste: >Volksblatt< (katoliški tednik), »Volksbote« (glasilo kmetov), »Burgressler« (katoliški tednik v Mera-nu) in več drugih nemških listov manjše važnosti.
Rim, 4. nov. (Izv.) Na zahtevo min. predsednika je predsednik poslanske zbornice sklical poslansko zbornico na izredno zasedanje za 9, nov.
Rim, 4. nov. (Izv.) Ob priliki obletnice "premirja se je vršila danes v cerkvi St. Ma-<Yia degli Angeli maša zadušnica za padle vojake. Navzoč je bil min. predsednik z vlado ter celokupni diplomatski zbor. Od tod je Šel sprevod na grob neznanega vojaka, kjer bo predstavniki vlade pokleknili na grob.
Rim, 4. nov. (Izv.) V palači Chigi je izročilo danes zastopstvo bivših italijanskih bojevnikov Mussoliniju umetniško izdelan gla-dium. Na trgu zbrana množica je zahtevala, da Mussolini govori. Mussolini se je prikazal na balkonu, pozdravil po rimsko in se zopet umaknil. Nato je množica zopet zahtevala, da duce govori. Min. predsednik se je zopet prikazal na balkonu ter spregovoril: Povedati
vam hočem tri stvari. Predvsem 6e zahvaljujem za pozdrav, iz katerega čutim ogenj in iskre zvestobe, ki preveva vse črnosrajčnike v Rimu. Drugo: da sedaj ni čas za govor; tretje: da boste jutri imeli dejstva, ki Jih pričakujete. Po teh besedah se je Mussolini umaknil z balkona.
Bologna, 4. nov. Preiskava glede atentata se nadaljuje v največjem obsegu. Vse, karkoli bi moglo dogodek pojasniti, se beleži in zasleduje. Poslej je ugotovljeno, da je bil Anteo Zamboni pravi napadalec, ker so tri ugledne priče, ki so ga prve zgrabile, videle, ko je »mcl še kadeči se revolver v rokah. Razen tega sta Zambonijev oče in brat spoznala, revolver, s katerim je streljal atentator, kot svoj. — Preiskovalni sodnik je prejel vse mogoče ovadbe in naznanila; med drugim sporoča nekdo, da je Zambonija kot prvi zabodel neki njegov sokrivec, da bi tako preprečil, da bi atentator izdal tiste, ki so ga najeli ali nagovorili za napad.
Genova, 4. nov. O priliki pogreba fašista Bertonija in karabinjerja Bernardinlja, ki sta bila ubita pri zadnjih izgredih, so izvršili fašisti nova nasilja. Razdeljeni v skupine so udrli v stanovanje posl. Rossija, dalje v stanovanje bivšega poslanca Canepa in v hišo odvetnika Uttinija; povsod so vso opravo razbili in nato zažgali.
Našla preiskava R. Pašičevih afer.
Belgrad, 4 nov. (Izv.) Dopoldne se je vr-Kila seja anketnega odbora, na kateri se je prečital najprej odgovor Rade Pašiča. Potem je poslanec GtoI izjavil, da je ton, v katerem je Rade Pašič odgovor napisal, nedostojen. Ugotavlja, da je z oziram na ta odgovor potrebno, da se g. Rade Pašič ponovno ustno zasliši, in sicer iz razloga, ker se nahajajo v odgovoru nekatere stvaTi, katere je Rade Pašič pred odborom popolnoma drugače izjavil. Razen tega Rade Pašič ni odgovoril na posamezna vprašanja.
Vladni poslanci proti novemu zaslišanju Rade Pašica. ' Radikal g. Ranko Trifunovič je bil proti temu, češ, da za to ni nobene potrebe več. V istem smislu so govorili tudi drugi radikali. Trifunovičevemu mnenju so je pridružil tudi Pavle Radič, češ, da ni nobenih dokazov, ki bi obremenjevali g. Rade Pašiča, da je treba mvodno preiskavo o tej aferi zaključiti in na Jutrišnji seji pričeti z glavno preiskavo o aferi Rade Pašiča glede adamovske tvrdke. Ta pred-Jog so radikali in radičevci sprejeli. Na ta način bo anketni odbor pričel jutri z glavno razpravo o tej aferi, dasiravno uvodna preiskava ni dala dovolj natančne slike o celi utvari.	____
Pogoji Hlinkove stranke za vstop v vlado.
Bratislava, 4. nov. (Izv.) Danes se je zaključila skupna seja narodnih poslanccv in senatorjev slovaške ljudske stranke. Predsednik stranke Hlinka je pooblaščen, da se pogaja s predsednikom vlade Švehlo za vstop slovaške ljudske stranke v vlado. Slovaki so kot kompenzacijo za vstop v vlado postavili sledeče pogoje: 1. Posebno ministrstvo za Slovaško, ki ga naj zasede slovaški politik. 2. Resorno ministrstvo pri centralni vladi v Pragi. 3. Pri vseh ministrskih delegacijah v Bratislavi, naj se namestijo uradniki, ki so rojeni Slovaki, 4. Med velikimi žuoani na Slovaškem
morajo biti trije Slovaki. 5. Osnuje naj se poseben agrarni urad za Slovaško s sedežem v Bratislavi. 6. Ukinejo se konfiskacije cerkvenih posestev, 7. Reši se vprašanje slovaških uradnikov. 8. Vlada reši gospodarsko krizo na Slovaškem. Na omenjeni seji se je izvolil poseben odbor, ki naj vodi pogajanja z vlado. V odbor so izvoljeni Hlinka, dr. Budaj in dr. Tisaj. Kot strokovnjaka sta tej delegaciji dodeljena dr. Tuka in dr. Rabas. Kot kandidit za slovaškega ministra sc imenuje dr. Rabas, za resornega ministra pri centralni vladi v Pragi pa drBudaj* • • • ■«	'
Praga, 4. nov. (Izv.) Semkaj je prispel Hlinka, da se pogaja s predsednikom vlade Švehlo glede vstopa v vlado.
2Sele£jke
'A Ljubljanska čaršija ve poročati zagrebškemu »Jutarnjemu listu« o našem komentarju, ki smo ga napisali jk zadnji izjavi dr. Korošca, tole: »Opčenito se smatra, da ovaj komentar potice iz pera dr. Korošca. Ovakovo tumačenje pojma autonomije smatra se kao novi pokušaj dr. Korošca da se približi vladi-nim strankama i da udovolji željama radikala, a da na drugoj strani na vješt način pred narodom maskira kako svoj prvobitni autono-mističlci program nije pogazio i kako nije kapitulira©.« — Prvič konstatiramo, da je dr. Korošec ta komentar ravnotako malo napisal ikot ga je napisal poročevalec »Jutarnjega lista«. Drugič priporočamo poročevalcu »J. l.c, naj malo blagovoli prelistati »Slovenca«, vsaj dve leti nazaj, in bo videl, da smo mi naš avto-nomistični pTOgram vedno tako razlagali, kakor ga razlagamo danes in da ga torej nihče ni pogazil niti kapituliral. Tretjič pa se čudimo poročevalcu >.T. l.c, da je začel posnemati tisto pTedpotopno starino, ki izhaja v Knafljevi ulici vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike, in servirati jugu naše članke v »izvlečkih; tako, kakor je einer hohen Regierung pač najbolj nngenehm. Bitte sehr!
Darujte za Liudski sklad SLS!
Pred nekoliko dnevi je pričel anketni odbor pregledavati akte v »adevi znane »Koroščeve nabave amerikaMkegn blaga«, ki se je že prevečkrat premlevala v javnosti, a se ni podal pravi dejanski stan. Iz »Jutrovih« notic o tej stvari bi mogel či-tatelj dobiti vtis, da je Korošec naročil na račun vlade v prvi vrsti razno žensko luksuzno perilo, bodisi da so ga Amerikanci nalimali, ali pa da se je celo hotel sam in njegova okolica okoristiti. Ker se o delovanju anketnega odbora servirajo javnosti le posamezni odlomki brez potrebne medsebojne zveze, smatram za potrebno kratek historijat te afere odkriti slovenski javnosti, ne da operem dr. Korošca, temveč, da pokažem, kako se zakulisno kuje politični kapital z namigavanji in preobrača-njem dejstev.
Preden se je dr. Korošec odločil za nakup jameriškega« blaga, so bile razmere v naši drŽavi in še posebno v Srbiji precej drugačne kot so danos. V Belgradu samem si videl gospode, in to tudi uradnike na najvišjih mestih navadno v vojaških uniformah, ki so jih prinesli iz vojske; v enakih oblekah so prihajali v mesto seljaki, ženski svet pa je pohajal v zakrpanih in ponošenih capah. Še hujše je bilo na kmetih. Iz pirotskega okraja smo dobili poročilo, da se ženske radi pomanjkanja obleke sploh ne upajo zapustiti zanemarjenih in opustošenih koč. Ce pomislimo to desolatno stanje, mora nevedneža tem bolj osupniti trditev, da je dr. Korošec naročil luksuzno perilo za narod, ki niti najpotrebnejših oblačil ni imel. Ce bi dr. Korošec res delal tako, kakor je stvar podalo javnosti njemu sovražno časopisje, bi bil res vse obsodbe vreden. V resnici pa je bila stvar popolnoma drugačna 1
V času, ko so vladale v Srbiji opisane žalostne razmere, je dobila vlada obvestilo, da je » Savcznioko društvo za inostranu trgovinu« poslalo iz Amerike v Solun velikanske tovore najrazličnejšega blpga, moških in ženskih oblačil, obutev itd. in ponudilo to trgovcem potom belgrajske trgovske zbornice. Zbornica je zainteresirala belgrajske trgovce in priredila v svojih prostorih razstavo vzorcev vsega v Solun pripeljanega blaga. Vršila so se radi nakupa pogajanja, a uspeh istih je bil negativen, ker tedaj obubožana trgovina ni razpolagala s potrebnimi denarnimi sredstvi, in pretila je nevarnost, da bo toliko zaželjemo blago poslano iz Soluna v Carigrad. Trgovska zbornica je na to nevarnost opozorila našo vlado in ji priporočila, da se zavzame sama za nakup in razdelitev blaga.
Za stvar se je tedaj zavzel z vso vnemo pokojni predsednik vlade Stojan Protlč in naprosil tedanjega ministra za prehrano in obnovo dežel dr. Korošca, da zadevo prouči in stavi vladi svoje predloge. Dr. Korošec je tedaj imenoval komisijo, ld je skupno z zastopniki trgovske zbornice in strokovnjaki pregledala vzorce in cene ter ugotovila, da tvori pretežni del blaga najnujnejše oblačilne in obutvene potrebščine, da so cene smatrati za zelo ugodne ter predlagala vladi enoglasno, da naj ponudbo Savezničkega društva sprejme. Ministrski svet je predlog komisije sprejel in poveril nakup in razdelitev dr. Korošcu. Po naročilu dr. Korošca som podpisal za ministrstvo dne 26. maja 1919 kupno pogodbo s Savezmičkim društvom, katero je zastopal dr. Grgin. Iz tega razloga smatram, da se mi ne more očitati neopravičenost vmešavanja v to zadevo. Bivši minister dr. Krstelj je videl nekorektnost v tem, da pogodbe ni podpisal šef obnove, temveč prehrane. Ta očitek odpade, Se pripomnim, da šefa v oddelku za obnovo tedaj sploh še ni bilo ter je bil na to mesto imenovan šele par tednov po sklepu pogodbe Djoka Ranojevič, na katerega je seveda takoj prešla skrb za prevzem in razdelitev blaga. Oddelek za obnovo je tekom meseca junija odposlal komisijo v Solun, da izvrši pregled in prevzem blaga na podlagi seznamkov in vzorcev. Medtem ko je komisija izvrševala svoj posel v Solunu, je nastopila vladna kriza, demisija vlade in izstop dr. Korošca iz nje. Jasno je, da preneha od tega momenta dalje vsaka odgovornost dr. Korošca za zvršenje pogodbe.
Kupnina za amerikansko blago je znašala okrog 7 milijonov francoskih frankov. Blago je bilo kupljeno na podlagi predloženih vzorcev in seznamov ter je bila komisija dolžna vsako blago, ld bi pogojem ne odgovarjalo, zavrniti in seveda odbiti vrednost od fakture. Pogodba je bila tako jasna, da je izključevala vsako nesporazumi jen je ali napačno tolmačenje. Vrsta blaga je bila, kakor že omenjeno, najrazličnejša, deloma namenjena za kmetsko ljudstvo in delavstvo kakor tudi za meščanske sloje. Izbira je bila taka, kakor odgovarja v pomanjkanju vsega nahajajoči se deželi. V veliki pretežni večini je bilo sukno, platno, izgotovljene obleke in obuvala, odstotek ženskega luksuznega blaga je bil minimalen, vendar prav tako potreben, ker je bilo namenjeno meščanstvu, za katerega je marsikaj samo po sebi umevna nujna potrebščina, kar bi pomenilo za kmeta luksus. Ta odstotek »luksuznega« blaga je bil po mojem trdnem prepričanju tako malenkosten, da bi se vse ostalo blago skoraj nič ne podražilo, če bi se vse to »luksuzno« blago
vrglo proč. Prav zato pa očitanje, da je dr. Korošec naročil iz Amerike žensko luksuzno blago, presega vsako mejo dopustne kritike in je čisto navadno obrekovanje. V seznamu je bila vmešana tudi večja količina, menda 15 zabojev kart za igranje. To je bil edini res luksuzni predmet, a tega je dr. Korošec iz seznama črtal in ga zavrnil samo po sebi umevno tudi potem, ko je hotelo Savez-ničko društvo te karte brezplačno prepustiti.
Do prevzema blaga je bil ves postopek na« bave korekten, in so se čuvale tudi vse formalnosti zakonskih predpisov, kar je mogoče razvideti iz aktov, v kolikor se isti kasneje niso »izgubili«. Prepričan sem, da bi se tudi ves prevzem in razdelitev blaga izvršila ^pravilno in v korist naroda, ako bi dr. Korošec ostal še dalje na čelu ministrstva za prehrano in obnovo dežel. Dr. Korošcu je v ministrstvu nasledoval pokojni Bukšek, mož najboljšega srca, a premehak za obvladanje razmer, ki so nastopile v njegovem resortu. 0 kalamitetah, ki so zadele »amerikansko blago« za časa njegovega ministrovanja, sem zvedel največ od g. Buk-šeka samega. Prva nesreča je bila, da je v Solunu voda vdrla v skladišča, kjer je bilo blago shranjeno in napravila na blagu mnogo škode. Delo komisije se ni samo zavleklo, temveč je nastal tudi nered v prevzemanju. Ko je komisija blago pregledala v carinskih skladiščih, bilo bi umestno prevzeti le toliko blaga, kolikor bi ga bilo sproti mogoče odpremitt, ne pa premeščati istega iz enega skladišča v druga, saj potreba po tem blagu je bila povsod in bi ne bilo treba priti v zadrego z dispozicijami. Ce je že morala priti nesreča v Solunu, obvarovane naj bi bile vsaj nove nezgode. Toda napravljena je bdla druga usodna napaka, da je bilo disponirano vse blago v Belgrad. Od časa, ko je bil odpremljen prvi transport, pa vse dotlej, ko so prispele zadnje pošiljke blaga v Belgrad, so s« vrstile vse mogoče kalamitete, ki so od dneva do dneva večale škodo. Od enega prvih transportov se je polevarila na neld postaji v južni Srbiji, menda v Nišu, lokomotiva in ves vlak blaga je bil na do-tični postaji cele tedne izpostavljen silnemu deževju, ki je vse dragoceno blago popolnoma premočilo. Ko je vlak po več kot 40 dnevni vožnji prispel v Belgrad, je bilo mučno gledati, v kakem stanju je bilo blago. A mesto, da bi oddali blago v sušilnice suknarne, so uradniki sklepali, da najamejo krojače, ki bi naj z likanjem mokro kakor iz vode potegnjeno sukno sušili; a so naposled vse vprek spravili v skladišča. V oktobru 1, 1919. so prihajali dan na dan novi transporti; naenkrat se je izkazalo, da nimajo nobenega prostora več, kamor bi blago vskladičili in je moralo to .ležattov kakršnemkoli stanju Je že pTišlo, v vagonih. Drugič so zopet zamudili pravočasno Izposlovati opjio-stitev od plačanja carine in carinarnica ni dopustila iztovoritve. Pogosto so konstatirali, da manjkajo vagonske plombe in je bil del pošlljatve vkra-deo; zgodili so se celo slučaji, da je avizo o prispelem vagonu dospel, a ni bilo nikjer najti ne vagona, ne spremljevalca, ki bi imel paziti na blago. Da bo nesreča še večja, je tudi v obsavska skladišča vdrla voda. Velik del blaga, kolikor ga ni bilo pokvarjenega, so vskladičili v »kraljevo pi-varo« in namestili vojaško stražo. Naenkrat pa je vojno ministrstvo meseca marca 1920 odpoklioalo straže, češ, da jih potrebuje drugod. Medtem je stolec ministrstva prehrane in obnove menjal že tri gospodarje in v avgustu 1920 je minister Jojic enostavno vstavil izplačilo neporavnanih računov vsled »neuredne predaje i kvara robe«. Predaja robe je morala biti dejansko zelo neurejena, kajti poznejše komisije so dognale, da so bili eni in isti kosi po večkrat vnešeni v fakture. Ker pa bi morale predaje soglašati s prevzemi, ni težko uganiti, kje je iskati tej neurejenosti vzroka.
Tak je historijat amerikanskega blaga. Da je» ta razvoj izvršenja pogodbe z dne 26. maja 1919, katere original se je kasneje na nepojasnjen način »izgubil«, resničen, bo pač moral končno dognati tuill anketni odbor, ld bo prav te dni pričel s preiskovanjem posameznih faz izvrševanja pogodbe, Vidi pa se iz tega liistorijata, na kaka stranpota lahko zaide najbolje in najvestnejše zamišljena in započeta akcija; akcija, ki bi morala prinesti narodu veliko korist ln državi velik ugled, a se je pod pritiskom delno višje sile (poplave), deloma pa vsled nespretnosti pri akciji zaposlenih oseb izjalovila in povzročila državi ogromno škodo.
Ministrstvo za prehrano in obnovo je medtem stalno dalje menjavalo svoje najvišje šefe, katerih vsakemu je amerikansko blago povzročilo mnogo brige in sitnosti. Kako je rešilo ministrstvo filiale te akcije, namreč razdelitev blaga in likvidacijo vsega posla, mi ni znano, upam pa, da bo sliko o tem podal anketni odbor, ki bo moral javnosti podati končno tudi ugotovitev, da je bil tisti mož, ki ni na vsej ponesrečeni in upropaščeni akciji prav nič zakrivil — dr. Korošec. Našteta pojasnila pa sem odkril javnosti brez njegove vednosti in naj-manje z namenom podpreti njegovo napadeno čast, o katere neoporečnost sem prepričan, kakor o tem niti njegovi nasprotniki niso nikdar notranje dvomili.
K
»Nepoboljšljivi lažniki.
»Jutro« se razburja, ker smo njegovo slabo vest glede zadnjih volitev v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo primemo osvetlili. »Jutru« tudi ne da spati naš očitek, da je iz vrst SDS izšla v letu 1922 denuncijacija Jadranske banke v Trstu pri fašistovskih oblasteh. Vprašamo nedolžno »Jutro«, zakaj nd na noše svoječasne Članke o tej stvari — nikdo tožil?! Zadeva denuncijacije Jadranske banke
v Trstu se bo v ostalem do dna razčistila v procesu, ki teče med bivšim ravnateljem Jadranske banke g. C. Kamenarovičem in g. dr. G. Žerjavom. Ako > Jutro« še ni zadovoljno, naj se poglobi v akt tega procesa.
London, 4. nov. (Izv.) Poslanec Kenworty, ki je iz liberalne stranke prestopil v delavsko stranko, Re je odrekel svojemu mandatu v parlamentu, ker hoče s tem povzročiti ponovne volitve v svojem volivnem okraju./*
Kaf se godi doma
Protestni shod trgovskih nameščencev.
Včeraj, v četrtek, dne 4. t m. so sklicale Strokovne organizacije zasebnih in trgovskih organizacij protestni shod proti ukinjenju pravic članov trgovske bolniške blagajne, da morejo biti oskrbovani v drugem razredu bolnišnice.
Shod, ki se ga je udeležilo okrog 300 oseb, Je ob 8. uri zvečer otvoril U r b a n č i č, ki je pozdravil navzoče in zastopnike Trgovske zbornice, društva »Merkur«, Zveze industrijcev in ostalih trgovskih in delavskih korporacij. Neki zborovalec je vprašal g. Urbančiča, v čigavem imenu sklicuje shod. Gosp. Urbančič mu je to pojasnil. Nato je predlagal za predsednika g. J. Poljšaka, predsednika Zveze bančnih uradnikov.
Prvi referent, g. Urbančič je poročal o krivici, ki se je pripetila članom Trgovske bolniške blagajne, ki jih nikakor ni postavljati v isto vrsto z delavci. Nad 90 let že deluje ta bolniška blagajna. Sedaj jo hočejo pridružiti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. (Ogorčeni medklici.) Ta bolniška blagajna pomenja ugoden riziko za Osrednji urad, ker je zadnje čase visoko aktiven. Umevno je, da žele gospodje v Zagrebu prevzeti to bolniško blagajno. Zahtevamo iste pravice, kot jih ima bolniška blagajna hrvatskega trgovskega društva »Merkur«, ki je popolnoma avtonomna. Govorice, da je trgovska bolniška blagajna pasivna, so neresnične. Od članstva je odvisno, ali bo ostalo pri trgovski bolniški blagajni ali pa se učlani pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev.
Zborovalci so soglasno sprejeli predlog za nadaljnji obstoj trgovske bolniške blagajne. G. Urbančič je nato prečital resolucije in pismo trgovskega gremija v Ljubljani, v katerem se gre-mij soglasno izjavlja za akcijo nameščencev. Za g. Urbančičem je govoril predsednik trgovskega društva »Merkur« g. dr. W i n d i s c h e r. Izjavil je, da si ne damo vzeti naše bolniške blagajne. Prea-laga, da pošljejo zasebni nameščenci deputacijo k predsedniku Osrednjega urada v tej zadevi. Za deputacijo se stavlja tudi sam na razpolago.
Nato so bile soglasno sprejete vse predlagane resolucije. Enako tudi predlog dr. VVindischerja, da se odpošlje deputacija v Zagreb. Resolucije se pošljejo vsem merodajnim činiteljem. Nato je g. Urbančič poročal o uporabi denarja za Borze dela in za brezposelne. Slovenija je plačala teh prispevkov za 5 in pol milijonov dinarjev in ta denar naj Slovenija prejme nazaj. Delegat Delavske zbornice g. Žužek misli, da morejo Zborovalci na ta predlog reči samo »Dal«, dasi je malo verjetnosti, da bi minister za socialno politiko v to privolil in da bi Slovenija dobila ta denar nazaj. K tej točki je govoril še dr. Windischer.
Stiska velenjskih rudarjev.
Vsesplošna kriza ni prizanesla tudi rudarjem In njihovim družinam v Velenju. Ker je pa lastnik tega rudnika država, bi moral biti učinek krize milejši kakor je v privatnih podjetjih. V resnici je pa ravno nasprotno. Država ni ničesar storila, da bi omilila bedni položaj svojega delavstva, ampak mu ga je še poslabšala. Pred enim letom je ukinila generalna direkcija delavsko pogodbo iz leta 1923., ki je bila kolikor toliko ugodna. Obeuem je mižala plače od 30—50% ter tudi kvantum premoga, ki ga je dostikrat dajala rudarjem.
S tem korakom od strani države je bilo delavstvo pahnjeno v veliko stisko. Pa še ni bilo dovolj. Vpeljala je tudi praznovanje delavskih dni. Delavstvo napravi v najboljšem slučaju mesečno le od 17—18 šihtov. Pri sedanjih razmerah ima kvalificirani delavec, z 8 otroci, rednih mesečnih dohodkov 765 Din 40 par. Od te vsote mu odtrgajo za bolniško blagajno 25 Din. Za starostno zavarovanje 35 Din, za davek, za prispevek za godbo 14 Din. Skupaj 74 Din. Po odbitku ostane rudarju še vsota od 691 Din 40 par. S tem denarjem naj nasiti, obleče in obuje 10 osebi
O prifietku praznovanja se je reduciralo delavstvo za nedoločen čas. Odpuščenih je bilo okoli 300 rudarjev, ki imajo hišice in par pednjev zemlje. Tudi ti takorekoč umirajo od lakote. Povrhu pa še obstoja nevarnost, da bodo izgubili vse pravice, ki so ai jih pridobili pri Bratovskih sklad-nicah.
Tem nemogočim razmeram treba narediti kraj. Država ima dovolj možnosti in sredstev, da poveča odjem premoga, saj je dovolj državnih podjetij že v Sloveniji. Dejstvo pa je, da so ravno ta podjetja in ustanove najslabši odjemalci. Naj navedemo le nekoliko številk.
Direkcija državnih železnic vzame letno 200 ton; vojaške oblasti v Ljubljani letno 4160 ton; javna bolnišnica v Mariboru mesečno 50 ton; javua •bolnišnica v Slovenjgradcu mesečno 20 ton; javna bolnišnica v Celju mesečno 15 ton; javna hiralnica Vojnik mesečno 20 ton. Torej malenkost. Kje so pa ostale državne institucije?
Takemu stanju mora biti konec. Tudi javnost se mora zganiti in ne sme dopuščati, da bi' ljudjo takorekoč v masah polagoma izhiravali. Država mora konsum premoga povečati, delavstvu zopet priznati pogodbo iz leta 1923. in na vsak način odpraviti praznovanje delavnih dni. Tukaj gre za življenje stotin ljudi in v takem slučaju se morajo dobiti sredstva za odpravo te bede. Opozarjamo gospode poslance na te žalostne razmere velenjskih rudarjev.
Stanovanjska stiska v Mariboru
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico je imelo dobro obiskano javno sejo v petek 29. oktobra. Uvodoma je predsednik g. Mohorko omenil, da je zaneslo časopisje politiko v stanovanjsko vprašanje. Društvo je in ostane nestrankarsko in se je tudi pri intervencijah v Belgradu obrnilo na vse poslanske klube, ker rabi oporo vseh. Z g. narodnim poslancem dr. Gosar-jem se je predsednik razgovarjal posebno temeljito, ker je o tem vprašanju posebno poučen in ker je njegov načrt stanovanjskega zakona že pred leti dobil najboljše priznanje s tem, da ga je uzakonila — češkoslovaška vlada. Nekateri časopisi so očitali tudi omenjenemu narodnemu poslancu, da je v svojem govoru v skupščini mestoma hvalil ministra za socijalno politiko. To popolnoma odobravamo, ker, kar je dobrega, je vedno hvale vredno, naj pride to od desne ali leve. In dobro je gotovo to, da je zakon vobče ostal in da je s tem vsaj večina najemnikov že zaščitena. Poslanec Zebot je takoj po skupščinski seji poslal društvu načrt novega zakona, kar je vsekakor prijazna pozornost.
K posameznim točkam noveja zakona omenja nadalje govornik, da gre organizaciji zasluga, da plačujejo štirisobna stanovanja osemkratno in ne desetkratno, kakor je bilo v vladnem načrtu. Ker se obrtniki izven Slovenije ne brigajo za stanovanjske prilike, je skušalo društvo doseči zaščito tega stanu vsaj za Slovenijo, in ni njegova krivda, če ni uspelo. Bančni uradniki se pritožujejo, da niso zaščiteni. Med člani društva so samo štirje bančni uradniki. Vendar pa so zaščiteni kot zasebni nameščenci, četudi niso izrecno navedeni, kar je bila tudi zahteva odbora.
Glede olajšanja stanovanjske bede v Mariboru je omeniti, da namerava občina zgraditi še več hiš, če bo tudi za naprej odobren tovorninski davek, ki ga g. finančni minister vzlic ponovnim urgencam ni še odobril. Za to zadevo bi se mogli pobrigati naši narodni poslanci. Tudi predlog, da bi se po znižanju sedanjih občinskih doklad s 1. januarjem pobiral 5% davek na najemnino za gradbeni fond, je zelo priporočljiv, ker ne more občina brez potrebnih denarnih sredstev izpolniti svoje socialne naloge.
V Dubrovniku" so stale dolga leta vojašnice prazne. Po velikem trudu se je posrečilo pripraviti vlado do lega, da je premestila tja svoje urade, s čemer je za Dubrovnik stanovanjska kri-
za odpravljena. Tudi v Mariboru bi morale kompe-tentne Oblasti malo pogledati, so-li vojašnice popolnoma zasedene, in premestiti tja orožništvo, ki ima štiri stanovanja v Prešernovi ulici, in številne narednike in godbenike, ki so pred vojno vsi stanovali v vojašnicah. Govornik je poudarjal, da bi ee dala stanovanjska beda znatno olajšati, če bi bilo v vladnih strankah več socialnega čuta in uvidevnosti.
Naša sodišča preobremenjena.
Že večkrat so pisali časopisi o silni zaposlenosti sodišč v Sloveniji in velikem pomanjkanju pisarniških moči. Vsakdo bo priznal, da je v interesu splošne koriBti, če sodišča poslujejo brzo in brezhibno, zato je na mestu, da o tem tu javno in obširneje izpregovorimo.
Obče znano je, da poslujejo sodišča v Sloveniji vzorno, vsaj do zadnjega časa, to je do redukcij je bilo tako. Pri vsakem sodišču, kamorkoli zanesejo človeka opravki, vzdihujejo ubogi pisarniški uradniki pod navalom dela in mnogo jih je, ki se jim to čita že kar na obrazih; zunaj pa se opaža, da rešitve sodne pisarne ne dohajajo več v oni strogi točnosti, kakor nekoč. Ako bo ta preobremenitev trajala še nadalje in če se temu ne odpomore v najkrajšem času, bo tudi na sodiščih v Sloveniji, kjer je bil doslej najboljši red, zavladal pravi kaos.
Sodišča v Sloveniji že ob pričetku redukcije niso imela polnega predvojnega staleža pisarniških in drugih pomočnih moči, že tedaj je teh primanjkovalo, a kljub temu so se izvršile znatne redukcije.
Med tem časom so se sodiča obremenjevala z različnimi na novo izišlimi zakoni, uredbami, poverjeno jim je bilo vodstvo invalidskih stvari, drugi redni posli pa so narastli v nekaterih stvareh kar na 100 do 200% nad normalno stanje. Ako se merodajne oblasti no ozirajo na to, da morajo vsi pisarniški uradniki delati vedno preko uradnih ur, nekateri celo 12 do 14 ur na dan — razume se, da brez vsake nagrade, — naj imajo pred očmi vsaj gospodarske interese državljanov ozir. prizadetih strank, ki vsled tega mnogokrat materielmo občutno trpijo.
Če se vzame, da plačuje Slovenija na sodnih taksah mnogo več, nego se izda za plače sodnih nameščencev, je vendar krivično, da se štedi tam, kjer ima škodo široka masa naroda.
Pri vsem tem se pa ubija uslužbenstvu tudi dobra volja, ko vidi, kako do skrajnosti ga izrabljajo.
Apeliramo na našo poslance, naj že z ozirom na gospodarske koristi naroda in tudi z ozirom na sloves sodišč, ki so ga imeli v Sloveniji, storijo potrebno, da se temu odpomore, ako višje sodišče v Ljubljani ne more odpomoči.
Pomanjkanje mostov v Dravski dolini.
Od Maribora do Dravograda je le par mostov čez Dravo, dasi je Dravska dolina nad 30 km dolga ter se nahajajo na obeh bregovih reke vasi in trgi. Promet po cesti, kakor po železnici je zelo velik, zlasti sedaj ob času živahnejše lesne trgovine. Večinoma gre preko mostov, toda veliko krajev je navezanih še na brodove. Med takimi kraji so veliki trgi kakor St. Lovrenc na Pohorju, kamor se dospe z glavne ceste preko Drave samo s pomočjo broda. Tudi med Rušami in Selnico se vrši promet le z brodom, dasi se tu dnevno prevažajo avtomobili in težki tovorni vozovi. Če slučajno Drava močno naraste, kar se na leto redno nekolikokrat zgodi, potem je prevažanje z brodovi nemogoče in velike pohorske doline s celimi trgi so za nekaj dni odrezano od prometa.
V Dravski dolini bo potrebno zgraditi več mostov, da se odpravijo prometne težkoče te gospodarsko tako naglo se razvijajoče doline. Osebni promet med Rušami in Selnico, oziroma Falo bi se v slučaju narastle reke olajšal tudi na ta način, če bi se ob takih slučajih odprl most Falske elektrarne za prost prehod. Iz nerazumljivih razlogov pa elektrarna tudi v nujnih slučajih ne do-
voljuje prehoda, razen onim osebam, ki Imajo po< sebuo dovoljenje od ravnateljstva v Mariboru.
Kadar narašča Drava.
Iz Maribora nam pišejo:
Tako opasno visokega stanja kakor te dn!, letos še ni bilo opaziti na Dravi. Drava se je dvignila nad 2 in pol metra nad normalo in se vzdržuje v tem stanju žo od sobote zjutraj naprej. Manjka še komaj par centimetrov in vse usnjarska tovarne bi bile pod vodo.
Ob priliki močno narasle Dravo treba ome* niti, da sta pod rajno Avstrijo pri vsakem večjenj porastu struge o tem obvestila Maribor Celovec in okrajno glavarstvo v Velikovcu. V Mariboru Ja že bilo znano par ur poprej, da pride voda in so lesni trgovci pospravili Pristan in usnjarske tovarno so se zavarovale proti poplavi.
Danes teh obvestil, ki so tako važna, javnosl ne prejme več, dasi je na mariborskem glavar-i stvu poseben hidrotelinični oddelek, čegar naloga bi bila, da stopi tozadevno v stik s Celovcem ia Velikovcem. Tudi falskemu podjetju je gotovo veliko na tem, da je pravočasno obveščeno o porastu vode, o plavajočem ledu itd. V teh slučajih ne gre za politične, ampak gospodarske interese, katere bi bilo mogoče ščititi, ako bi pokazal mariborski hidrotehnični oddelek malo dobre volje.
KorošRo
Vandalizem. V bojih za Koroško leta 1919. je padel v Goričah pri Borovljah poročnik Pavel Sirnik. Da se vsaj nekoliko oddolžijo njegovi žrtvi, so Slovenci v Štajrarjevo hišo v Goričah vzi* dali spominsko ploščo. Neki zlikovci so sedaj to ploščo oskrunili, hoteč iz nje izklesati napis. O dogodku poroča zadnji »Koroški Slovenec«. V noči od 16. na 17. oktobra t. 1. je prišlo z avtom 8 da 9 oseb od nekod ter začelo izklesavati spominsko ploščo. Izklesali so jo na- pol. Zavedni slovenski fantje, ki so to opazili, so javili zadevo takoj orož-lhicom v Kožentavri, ki so dotične junake pri delu zasačili in pri priči aretirali. Vandalsko delo, ne* vredno velikega kulturnega nemškega naroda, so opravljali med pol 2. in pol 3. uro ponoči in bi bili ploščo gotovo sneli, da niso bili zasačeni. Sumi se, da so bili Celovčani in eden iz Gorič. Orožništvo ve za imena.
Še vedno samo »vindišarji«. Ob priliki 6 let« niče plebiscita so odkrili na Koroškem ob Krki spominski kamen, v katerega je vklesan z zlatimi črkami napis: »Od 1. avgusta 1919. do 10. oktobra 1920. je tvorila Krka deniarkacijsko črto med prosto in od Jugoslovanov zasedeno Koroško. Zvestoba do domovine je zmagala nad sirovo silo.« Pri odkritju je bilo navzočih več uradnih oseb in govoril je tudi deželni glavar Schumy, ki je opozarjal posebno na razliko v ravnanju z nacionalnimi manjšinami na Koroškem in drugod: »Ko mi smatramo koroškega vindišarja (1) za brata v naši domovini in ž njim tudi tako ravnamo, se Nemci, kjer sa nahajajo kot manjšina, na najokrutnejši način tirajo v suženjstvo in njihove kulturne zahteve s silo zatirajo. Koroška hoče dati prostovoljno kulturno avtonomijo vsem, ki si jo želijo in upa s tem činom moralno vplivati na druge države, da poplačajo enako z enakim nemškim sorojakom v inozemstvu.« Nemci na Koroškem torej Slovencev še vedno sploh ne priznavajo in se menijo le o »vin-dišarjih«, to je nemškutarjih. Tem hočejo dati »prostovoljno kulturno avtonomijo« — če si jo bodo želeli. Seveda v naprej vedo, da si nemšku-tarji take avtonomije ne bodo želeli ali k večjemu le v dogovoru z Nemci, da bi se svetu natrosit pesek v oči in bi se tem lažje pritisnili ob steno narodno zavedni Slovenci. Iz tega se jasno vidi, na kakšen način hočejo Nemci na Koroškem zviti vprašanje kulturne avtonomije za Slovence in kako daleč so še od iskrene volje do sporazuma s slovensko narodno manjšino. Nemcem v Jugoslaviji bi se godilo pač za 99% slabše, nego se jim godi sedaj, ako bi Jugoslovani »poplačevali enako % enakim«. Dobro je le to, da končna rešitev manj. šinjslcega vprašanja ne bo v rokah koroških Schu-myjev in Hakenkreuzlerjev.
Novo gibanje zemlje v svetovnem prostoru.
Dodej so poznali astronomi trinajst gibanj, ki jih izvršuje naša zemlja. V zadnjem času pa se je posrečilo ugotoviti astronomu Courvasier-ju v Neuadelsbergu pri Berlinu, novo, torej štirinajsto gibanje zemlje. To novo gibanje ima to posebnost, da je hitrost, s katero se giblje naša zemlja, izredno velika, namreč krog 750 km v sekundi, dočim znaša drugo najhitrejše gibanje zemlje le 29.5 km v sekundi, to je obhodna hitrost zemlje okrog solnca, tretje najhitrejše pa 19.5 km v sekundi, namreč gibanje solnca in planetov proti ozvezdju Lire. To ozvezdje ima opazovalec zvečer ravno nad glavo, to je na nebesni krogli v nadgla-višču ali zenitu. Ker kroži zemlja krog solnca in so istočasno giblje z njim proti Vegi in Liri, je njen pravi tir vijačnica in hitrost blizu 50 km v sek. Novega gibanja pa ne izvršuje samo zemlja in solnce, torej ves solnčni sestav, nego tudi mnogo zvezd stalnic. Smer pa, v katero se gibljemo, je ona proti Kapelli in Vozniku. Ta zvezda se nahaja zvečer nizko nad severnim obzorjem, nekoliko na vzhodni strani v Rimski cesti. Naše solnce se torej giblje po prostoru proti Vegi, druge stalnice se gibljejo ravnotako v prav gotovih tirih, a vso skupaj s solncem se pa gibljejo s to silno hitrostjo v ono smer, kjer je Vega.
Zanimivo je, kako se je posrečilo ugotoviti Courvasierju to nov-o gibanje.
Ze več let so opazovali z zelo občutljivimi aparati, da težnost zemlje ni vedno stalna, ampak
da se izpreminja, sicer za prav malenkostno, a vendar gotovo vrednost. Drugače teža gotovega predmeta ni stalna, ampak niha in sicer v času 12 ur za gotovo, praktično neznatno težo. šlo je za tem, najti vzrok temu spreminjanju teže. Število ur kaže, da se izvrši ta sprememba v teku dneva dvakrat in blizu je bil sum, da je to nihanje teže
v zvezi z obračanjem zemlje okrog njene osi.
Od česar pa zavisi privlačnost zemlje? Privlačnost zemlje in s tem tudi teža teles ali težnost zavisi od razdalje predmeta od središča zemlje. Središče zemlje je ona točka, v katero si mislimo zbrano vso maso zemlje. Ako bi vzeli liter vode, ki tehta na zemeljskem površju en kilogram, bi tehtal liter vode, oddaljen 12.700 km od središča zemlje, to je še enkrat toliko ko prej, ravno četrt kilograma, to je štirikrat manj. Ako izračunamo površje nove krogle, ki ima polumer dvakrat večji od polumera naše zemlje, vidimo, da je površje štirikrat večje, teža pa je postala štirikrat manjša. Torej, kolikorkrat se zveča površina krogle, za toliko se zmanjša privlačna moč. Ako.se vrši opazovana vrednost spremembe težnosti radi tega, ker se predmet približuje in oddaljuje središču zemlje, tedaj mora znašati sprememba razdalje predmeta od središča 16 metrov.
Courvasierju se je posrečilo pokazati to Iz-preminjanjo teže kar naravnost. Na meter dolgo prožno pero je obesil 200 g. Ta utež je nategnila to prožno pero za gotovo mero. Ako se sedaj izpre-meni teža one uteži, recimo, da se približa nekoliko središču zemlje, se bo njena teža nekoliko zvečala, ker je pač bližje središču privlačnosti. Končni uspeli tega pa bo, da se bo prožno pero pod zvečano težo bolj nategnilo. Courvasier je opazil, da sc I
je premaknil utež za dve tisočinki milimetra, kar so da z mikroskopom še dobro opaziti. Po tem podatku je izračunal razliko 16 metrov. Enako število metrov je dobil tudi po" številnih drugih metodah.
Kako je pa spravil v zvezo nihanje težnosti z novim gibanjem zemlje? Uporabil je pravilo, ki ga je postavil holandski fizik H. 0. Lorentz. Ta stavek jo precej nenavaden. Nekaj podobnega ima tudi zuani Einstein. Lorentz pravi, da se vsako telo, ki se premika z gotovo hitrostjo, skrči, in sicer na oni strani, ki je v smeri gibanja, torej na sprednji in enako tudi na zadnji strani. Ako se giblje krogla, ki se ne obrača, tedaj ta krogla ni več prava krogla, ako se giblje, nego stlačena krogla ali elipsoid, ki se giblje s široko stranjo dalje.
Čim večja je hitrost, tem bolj se splošči, in ko bi imela hitrost svetlobe, bi se sploščila v nič. Po Einsteinu pa velja, na nobeno telo ne more imeti večje hitrosti od hitrosti svetlobe, ker pri tej hitrosti telo naravnost zgine po istem principu, kakor pravi Lorentzovo pravilo. Lorentz je postavil svoje pravilo na rezultatu tzv. Michelsonovega poskusa. Seveda je mogel postaviti to pravilo le kot hipotezo in sicer je znana pod imenom Lorentzova kon-trakcijska hipoteza. Brez nadaljnjih besed o stvari, ker bi peljalo predaleč, je treba lo omeniti, da izhajata Lorentz in Einstein vsak z drugega stališča.
Torej, nko smatramo po Courvasierju ln Lo-rentzu to nihanje težnosti kot posledico velike, kozmično hitrosti zemlje s solncem in stalnicami, bi bil ta problem rešen. In v resnici drugega vzroka do sedaj ni bilo moči najti. Težko tudi ni razložiti, zakaj težnost niha dnevno ravno dvakrat. Ker
se zemlja obrača krog svoje osi, pride gotov del njenega površja dvakrat na dan ali po 12 urah na prednjo in zadnjo stran zemlje, ako je prednja stran ona, katera kaže v smer gibanja. Ko pride del površja v ti dve posebni legi, se za eno mero, to je 16 metrov skrči, kar odgovarja hitrosti 750 kilometrov v sekundi. Kajti Lorentz je dal tudi račun, po katerem se lahko izračuna iz mere skrčenja odgovarjajoča hitrost.
To odkritje novega gibanja, novega samo za nas, je pač velik uspeh moderne astronomije. Skoraj čudno se pa človeku zdi, ko ve, s kako hitrostjo potuje okrog solnca, proti Vegi in še po praznem prostoru v vsaki sekundi toliko sto. kilometrov, več ko tisočkrat hitreje od najmodernejših pro-jektilov, da se s hitrostjo avtov, brzovlakov ali aeroplanov niti primerjati ne da, in kljub temu on niti malo tega ne čuti. Ko bi se pa le obračanja zemlje okrog njene osi naenkrat ustavilo, bi nastal svetovni potres, ki bi uničil, kar je zidanega; saj znaša na ravniku vrtilna hitrost 450 m v sekundi; kar bi pa ostalo, bi pa uničila svetovna poplava, ko bi buknilo morje preko zemlje. Saj se čuli neprijetno že nenadna zavora brzečega vlaka, ki ima
komaj kakih 10 do 15 metrov v sekundi. _ Ne
smemo pa misliti, da je to zadnje gibanje, ki ga ima zemlja. Ne moremo postaviti, da Rimska cesta miruje, ampak da se tudi ona giblje, in sicer da so obrača ko svetovna telesa sploh, in drugič, da so giblje še v gotovo smer. Trudapolna raziskavanja zadnji hlet kažejo na primer, da se oddaljuje Rimska cesta od drugih spiralnih sistemov in sicer z več sto kilometrov; nekatere se oddaljujejo od nas celo za več ko tisoč kilometrov v sekundi
j'	L-
Dnevne novice
ropo, da bi prišla tudi v našo državo in da bi dal« tudi v Sarajevu dve ali tri predstave.
k Dijaška kuhinja v Belgradu. Obe šolski polikliniki v Belgradu otvorita te dni skupno dijaiko kuhinjo, kjer bodo dobivali revni učenci in učenke osnovnih in srednjih šol, posebno pa ženskega učiteljišča, brezplačno hrano in mnoge druge ugodnosti. Za kuhinjo prispeva kraljica Marija, ki je podarila poliklinikama že preje 60.000 Din, 5000 Din mesečno. Ministrstvo za narodno zdravje je dalo za nameščenje dijaške kuhinje veliko leseno hišo, ki jo je dobilo na račun reparacij; razen tega je isto ministrstvo oskrbelo vso opremo za kuhinjo. Belgrajska občina bo dala vodo, razsvetljavo in mleko. Podporo bo dalo tudi prosvetno ministrstvo. Kuhinja se uredi kot dijaški klub in bo dijaštvu ves dan na razpolago pod pedagoškim nadzorstvom. Dijaštvo bo dobilo opoldne kosilo jn popoldne južino. Prostora je za sto učencev odnosno učenk. J Tu sta dve knjižnici, kjer se bo moglo dijaštvo učiti in izdelovati naloge. V posebnih so- j bah s posteljami si bodo mogle učenke odpo- I čiti. Kuhinja ima tudi kopalnice. — Kuhinja je začela obratovati te dni, slovesno se otvori, ko se vrne v Belgrad kraljica.
k Gospodom duhovnikom in bogoslov- ! cem nudi pri nakupu krasnih črnih zimskih j sukenj poseben 10 odstotni popust tvrdka Fran Lukič, Ljubljana, pred Škofijo 19.
Izšla je knjižica
SVETI STANISLAV KOSTKA
Ejulhlfana
O Trpljenje goriških Slovencev bo danes zvečer orisal v svojem predavanju g. prof. dr. Capuder. Predavanje se prične ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Kot uvod h predavanju služijo tri godbene točke (Sckertzingec: Marche-ta; C. Ujvari: Beneške noči; Grieg: Azesova smrt) in deklamacija: I. Gruden: Tržaškim bratom (deklamira akademik Pengov). Prijatelji goriških Slovencev, pokažimo, da bratje onstran meje niso pozabljeni!
O Promocija. Dne 30. oktobra je promo-viral na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva g. Stane S k u 1 j, sin g. Frana Skulja, nadzornika za ljubljansko okolico.
0 Zaroka. Gdčna Ztonka Plestenjakova iz Ljubljane in g. Čedomir Milutinovič, adm. peručnik ekonom, struke, zaročena dne 3. t. m. v Ljubljani.	6714
O Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk »Krekove prosvete« ima svoje redno predavanje v ponedeljek ob pol 8 zvečer. Predavanje s skicptičnimi slikami in sicer »Quo vadiš?«. K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
O Zadnja nevihta pretekli teden je podrla v Črni vasi 30 m dolgo šupo, v kateri je bilo do 50 vagonov sena, last g. Karla Počivavnika z Dolenjske ceste 35.
O Zopet pasji kontuniac. Mestni magistrat razglaša: Ker je bil v Ljubljani zopet ugotovljen sumljiv slučaj pasje stekline, odreja mestni magistrat za okoliš mestne občine pasji kontumac. 1. V področju mesta Ljubljane morajo biti vsi psi neprenehoma na verigi, oziroma morajo biti zavarovani z nagobčniki, ki zabranjujejo grizenje. 2. Vsi psi morajo biti popisani v pasjem katastru pri mestnem magistratu in morajo biti zaznamovani s pasjimi znamkami. 3. Prepovedano je jemati pse seboj v javne prostore kakor tržišča, gostilne, kavarne itd. 4. Psa izpeljati iz kontumačnega okoliša 6e sme le z dovoljenjem mestnega ma-
Izšlo je:
Dr. Mihael Opeka:
Božji dnevi.
Šestintrideset govorov za življenje s Cerkvijo. —
Knjiga obsega 20 '/, pol (328 strani) in stane 42 Din; po poŠti 3-50 Din več. Naroča se v PRODAJALNI K. T. D. H. NIČMANOVI.
gistrata. 5. Vsakdo mora svojega psa, ki je prišel v dotiko s steklim ali stekline sumljivim psom, ali če opazi na njem sumljive znake stekline, oddati takoj mestnemu konjaču alj ga pa tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tudi mora slučaj takoj naznaniti mestnemu magistratu. 6. Psi, ki bodo zaloteni proti navedenim odredbam, bodo uničeni, lastniki pa kaznovani. Za prestopke proti odredbi pod točko 3. se smatra soodgovorne tudi lastnike navedenih prostorov.
O Križev pot deložirane družine. Za šentpeterstom župniščem že četrti mesec stanuje pod plahto delavska družina Antona Vidmarja, obstoječa iz matere in štirih otrok; najmanjši je star pet mesecev, najstarejši pa pet let. V usodni noči od petka na soboto je vihar plahto z ogrodjem vred vrgel čez zid šentpeterskega župnišča. Pri tem je vihar prevrnil vso borno opravo, jedilna omara se je prevrnila na 4 letnega otroka, ki je ležal zavit v odeji. Nesrečna družina je sredi grozne noči bežala pfred viharjem in nalivom v sosedno Pollakovo hišo, kjer je gdčna Majcen dala prestrašenim otrokom in materi za toliko časa zavetje, dokler niso postavili iz naprošenih desk zasilne barake, kjer čakajo zimskega mraza, če ne pride prej odkod kako usmiljenje. Družina je pristojna v Ljubljano. Na magistratu se je sicer reklo, da bodo do Vseh svetnikov vsi pod streho, toda do danes se to žal še ni uresničilo. Uboga žena je bila že štirikrat na magistratu, da bi se je usmilili, toda do zdaj se stvar še ni uredila. Nujno prosimo g. komisarja, naj čimprej vse ukrene, kar je v njegovi modi, da se konča križev pot ubogih deložirancev. Sicer se zna zgoditi, da bo naredil konec vedno hujši mraz na najbolj tragičen način.
O Tatovi oblek. Zima je pred durmi in vsakdo si rad preskrbi tople obleke, žal marsikdo tudi na nepošten način. Tako je neznan tat ukradel gospej Mariji Roth, soprogi strojevodje, stanujoči v koloniji »Bajtar« v Spodnji Šiški, lep, 600 Din vreden plašč, ki ga je gospa pustila v noči na torek na verandi — Stavbnemu tehniku J. Vidicu v Kosezah "'je1 neznan vlomilec iz zaprtega stanovanja odnn-sel v noči na četrtek za 3500 Din obleke.
□	»Srenja«, drama v štirih dejanjih, spisal Janez Jalen, bo v soboto ob 8 zvečer prvič vprizorjena v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova cesta 6. — Srenja nam kaže borbo domačega gospodarstva in domače podjetnosti proti tujemu kapitalu. — Ljudski oder vprizori to igro sedaj, ko tuji kapital zopet začenja vedno bolj posegati v naše narodno gospodarstvo. Ne zamudite prilike, videti samo primer te naše borbe.
□	Umetniška razstava v Mariboru. K
članku v »Slovenskem narodu« z dne 3. novembra, kjer navaja pisec razmerje med umetniško razstavo in plesnimi prireditvami z ozirom na visoko najemnino kazinske dvo-
ra gospode in otroke kupite najugodneje pri staroznani tvrdki
I, MAČEK, Ljubljana, Srtl!
•k Važno! Vsi, ki imajo srečke trboveljske loterijo Društvenega doma, jih morajo najkasneje 6. novembra, to je jutri, v soboto plačati, sicer so neveljavne, v slučaju, da bo tista Številka izžrebana.
k Razprodajalci trboveljskih srečk! Ne-razprodane srečke morate najkasneje 6. novembra oddati na pošti. Ravnotako morate do 6. novembra odposlati denar. Ako ne odpoš-Jjete nerazprodanih srečk vsaj do 6. novembra, morate pismeno javiti pred 7. novembrom na Loterijski odbor vse številke razprodanih srečk, sicer so vsi bloki, ki ste jih imeli v razprodaji, tudi tiste srečke, katere so prodaag^ neveljavni, ako ne navedete razprodanih številk.
•k Iz zdravniško službe. Imenovani sta za adravmici pripravnici: dr. Gabrijela Zeleznik v splošni bolnici v Mariboru, dr. Slava Kristan-Lunaček v splošni bolnici v Ljubljani; dr. Lju-devit Černej je imenovan za zdravnika v splošni bolnici v Celju.
■k Iz Uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 3. novembra objavlja >Zakon o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925«.
kr Učiteljska napredovanja. »Službene novinec z dne 1. novembra objavljajo dva ukaza o učiteljskih napredovanjih v Sloveniji.
k Učiteljska imenovanja. Imenovani so: Fran S k u 1 j, šolski upravitelj IV. deške osnovne šole v Ljubljani, za okrajnega šolskega nadzornika v Ljubljani-okolica; K o r ž e Janko, strokovni učitelj meščanske šole v SI. Bistrici, za stalnega strokovnega učitelja in začasnega upravitelja meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah; Karel Hriber-n i k, šolski upravitelj v Kalobju, za stalnega šolskega upravitelja v Vratih, okraj Dravograd; Josip Šerbec, šolski upravitelj v Sloven;'gradcu, za šolskega upravitelja na Muta, okraj Dravograd; Marija Lebar, učiteljica v Trbovljah-Vodah, za stalno učiteljico deške osnovne šole v Hrastniku, okraj Laško; Ema Z a meje, učiteljica na deški osnovni šoli v Hrastniku, za stalno učiteljico na dekliški osnovni šoli v Hrastniku.
•k Štrajk na »Geometerski šoli« v Belgradu. Dijaki geometerskega odseka II. letnika na srednji tehniški šoli v Belgradu so v soboto 30. oktobra ob 10 dopoldne stopili v štrajk, ker je profesorski zbor sklenil, da se za vsako slabo oceno iz kakršnegakoli predmeta odbije cela štipendija za dva meseca. (Štipendija znaša 700 Din na mesec.) Dijaki so predložili upravi šole kolektivno resolucijo, v kateri zahtevajo: 1. da se jim štipendija redno in brez vsakih odbitkov izplačuje, kakor je bilo to na-značeno v konkurzu; 2. da se njihova praksa izenači s prakso ostalih odsekov na srednji tehnični šoli in da se jim za časa terenskih vaj izplača poleg štipendije tudi nagrada 500 Din; 3. da se vsem onim dijakom, ki so za časa terenskih vaj v Valjevu oboleli in prišli kasneje na predavanje, tudi izplača štipendija v celokupnem znesku. Ker dijaki, 85 po številu, med katerimi je 15 Slovencev, niso v določenem roku od uprave šole dobili nobenega odgovora, so takoj solidarno stopili v štrajk. S pred-stavko so se obrnili tudi na Glavno kontrolo in finančno ministrstvo, od koder pričakujejo pomoči in skorajšnje ugodne rešitve.
Ako uganeš
kako se natiska beseda »MIRIM« s tremi črkami, kupi pri trgovcu tablico fine Mirim-čokolade, ki je zunaj označena s številko, in pošlji številko z rešitvijo uganke na naslov »MIRIM« tovarna Maribor. Ako boš imel srečo, dobiš božično darilo, ki bo obstojalo iz 5 kg poštnega zaboja najfinejših čokoladnih izdelkov. Žrebanje se bo vršilo v nedeljo pred božičem. Na vsakih 500 rešilcev je določen cn poštni zavoj in 10 manjših dobitkov.
Svatba v Vatikanu.
Dne 30. oktobra se je vršila v Vatikanu nenavadna slovesnost. Sv. oče Pij XI. je poročil svojo nečakinjo gdčno Marijo Lujizo Ratti z markizom Edvardom Persichelti-Ugolinijem. Slovesnost je potekla na svečan način. Poroka se je vršila v Matildini dvorani dopoldne ob pol devetih. Nevesto je vodil oče, ženin pa mater. Nevesta je imela krasno belo obleko iz »crepe romaine«; vlečka je bila dolga tri in pol metra in sta jo nosili dve ženinovi mali nečakinji. Rokavi so segali do polovice rok, vrat je pokrival visok ovratnik, okrašen s her-melinom. Na glavi je imela nevesta prekrasen bel pajčolan s kito oranžnega cvetja; pajčolan je segal do tal.
Navzoči so bili med drugimi kardinal Gasparri, vatikanski diplomatski zbor, visoka rimska aristokracija in nekaj sorodnikov.
Poročal je papež sam. Po končanem obredu je imel sv. oče nagovor na novoporočen-ca, v katerem je rekel, kako je pred nekaj dnevi zvezal v mističnem duhovnem zakonu s cerkvijo šest kitajskih škofov, ki bodo jutri apostoli in morda mučeniki; danes ga je božja dobrota poklicala, da blagoslovi zvezo večne zvestobe dveh zaročencev. Nato je sv. oče slavil svetost in lepoto zakonske zveze, ki ji hoče moderni svet izpodkopati temelje.
Nato se je v mali prestolni dvorani vršila južina za 14 najodličnejših povabljencev; papež je sedel pri lastni, nekoliko višje stoječi mizici, kakor to predpisuje ceremonijel. .V.
*	Nova okrajna costa. Župnija Sv. Peter niže Maribora je glede okrajnih cest najbolj zanemarjena. Nemci, ki so imeli pred vojno vsa leta oikrajni zastop v svojih rokah, namenoma niso hoteli št. Petru pomagati do boljše cestne zveze, ker je bila ta župnija zvesta slovenska trdnjava. Prejšnji župan g. Lorber se je trudil cela desetletja, da bi dosegel novo cestno zvezo preko št Petra v Maribor, a nem-škutarska večina okrajnega zastopa je izvršitev zgradbe vedno odlagala. Novi okrajni zastop je pod vodstvom dr. Jos. Leskovarja sklenil, da bo vsako leto dal v proračun večjo vsoto za šentpetrsko cesto. Poslal je tudi načrte ministrstvu v odobritev. Sedanji okrajni zastop je odredil za 2. november komisijonelni ogled na licu mesta. Trasa se bo nekoliko lprigirala. Okrajni zastop namerava leta 1927 fzvršiti prvi del ceste. Najtežje delo bo podalj-s&fije stare ceste od Lorberja pod cerkvijo sv. Petra tik ob Dravi do gostilne Muršec-San-de. Tu\o treba zgraditi ob Dravi močno obrambno zidovje. Ko se izvrši ta najvažnejši del cest«, bo potem okrajni zastop nadaljeval cesto lelo za letom dalje proti Ložanem in Du-pleku. \
kr Drava odnesla velik železen ponton.
Nad falsll|m jezom je bil pritrjen na verigi velik železentpnnton, ki se je rabil za prevažanje raznega čistilnega orodja. Ta ponton je močno narasla\yj^a' odtrgala v noči na torek, ga pognala preko zatvornic in valovje ga je odneslo bogzna kam.
kr Indijski pridigar v Zagrebu. Poročali smo, da je prišel v Jugoslavijo indijski pridigar Sadhu John Nelson Christaanda. V torek je prispel iz Vojvodine v Zagreb, kjer je imel v protestantski cerkvi pridigo. Zvečer je ob 10 govoril v radijo in sicer v angleškem jeziku. Iz Jugoslavije se bo Christaanda podal preko Dunaja v Anglijo in dalje v Ameriko.
~k Zopet samomori v Zagrebu. V sredo se je na Pantovčaku ustrelil 26 letni stavec Anton Jurak. Krogla je prodrla glavo nad desnim sencem. Pri življenju je ostal še šest ur. Vrok je nesreča, ki se mu je pripetila in ki je ni mogel preboleti. Pred leti mu je tiskarski stroj zagrabil desno roko in mu jo poškodoval tako, da so mu jo morali odrezati. To ga je zelo potrlo. Udal se je pijači in končno izvršil samomor.
kr Smrt pod tramvajem. Včeraj smo poročali o samomoru neznane mladenke v Zagrebu. Policija je šele včeraj mogla ugotoviti, da se piše Pavlina Hudina, rojena 1909 v Zagrebu, po poklicu je bila služkinja. V smrt je šla radi tega, ker se je sprla s svojo gospodinjo.
~k Izpiti železniških uradnikov. Po na-
redbi prometnega ministrstva se bodo 15. novembra pričeli na ozemlju vseh železniških ravnateljstev izpiti za tiste uradnike, ki službujejo po postajah, pa dosedaj še niso položili izpita.
kr Razpust občinskih odborov v Dalmaciji.
Splitski veliki župan je razpustil občinski svet v Novem in v Rabu.
k Angleški minister v Splitu. V Splitu se mudi angleški minister za vere g. Gylle Robert.
*	Literat Protič obolel. V Sarajevu je težko obolel znani pisatelj in humorist Jovan Protič.
•k Nov list v Hercegovini. 15. novembra bo začel izhajati v Mostaru nov list pod imenom »Zora«, ki bo glasilo mladih lileratov v Hercegovini. Pri listu bodo sodelovali profesor Mate Ujevic, dalje Sučič, Parežanin in drugi.
kr Palestinska opera pride v Sarajevo. Sarajevski Židi so zaprosili odbor palestinske opere, ki bo v prihodnjih dneh prispela v Ev-
konzistorijalni dvorani je bilo pogrnjeno za 80 ostalih svatov.
Pred odhodom je papež podaril nevesti dve filigranski srebrni skrinjici; v eni so bili trije dragoceni prstani, v drugi pa prekrasna ovratnica iz najizbranejših orientalskih biserov.
Kako je na Madjarskem.
Neki francoski list podaja to-lc sliko o današnjih razmerah na Madjarskem;
Na Madjarskem vlada diktatura najhujše vrste, čeprav se govori o narodni zbornici kot o najbolj vzvišenem načelu političnega življenja, ki predstavlja resnično ljudsko voljo, Toda madjarski parlament ne prestavlja danes madjarskega naroda, niti vlada narodu. Narodu vlada oblast, ki zna vzdrževati družabni red, hujši od kateregakoli režima v Evropi.
Madjarska ima okoli 8 milijonov prebivalcev, od katerih jc več kot polovica poljedelcev. In od teh cn cel milijon, ne računajoč njihovih družin, nima niti pedi lastne zemlje. Dvcstopetdcsct tisoč ljudi ima do 6000 hektarjev plodne zemlje, petstotisoč ljudi pa ima komaj toliko, da sc morejo kot dninarji preživljati, vsa ostala zemlja, t. j. 82,000.000 hektarjev, pa je v rokah 10.700 lastnikov, ki razpolagajo povprečno vsak z 4000 hektarji. Spričo take neenake razdelitve zemlje v deželi, ki nima večjih industrijskih centrov niti ve-
likega izvoza, so seveda široke mase ljudstva obsojene v revščino.
Mase poljedelcev so pa šc v toliko težjem položaju, ker se je na nje zvalilo v glavnem celo breme davkov. Poljedelci brez zemlje žive kot berači, in nihče jim ne pomaga.
Dočim ima madjarsko plemstvo ogromna posestva in bogastva, na tisoče kmetskih ljudi nima niti svoje strehe in žive po hlevih skupaj z živino. Dvesto do tristo tisoč ljudi nima stalnega poklica in zaslužka. Nikjer ni tolike bede kot v današnji Madjarski, Samo v Pešti jc vsak dan povprečno 20 samomorov.
Na Madjarskem vlada pod krinko parlamentarizma čisto navaden vojaški in policijski absolutizem. Parlament je brez vsake moči, Volivni zakon daje vladi mogočnost, da na vse načine in z vsemi sredstvi, s straho-vanjem ,šikanami, podkupovanjem, pritiskom in denarjem ustvarja sebi večino. Vojska je glavna oppra diktature, narod pa sc z vsemi sredstvi militarizira. Sankcije trianonske pogodbe sc ne izpolnjujejo: vsak Madjar mora odslužili splošno vojaško dolžnost. Na ta način si jc vMadjarska ustvarila tudi žc močan oficirski kader. Mladina po ljudskih šolah sc uči vojaških vaj, srednje, strokovne visoke šole in vseučilišča imajo v svojem učnem načrtu vojaške predmete,
Reakcija, ki je nastala po poizku.su Bele Kuhna, ustvariti na Madjarskem sovjetsko republiko po vzoru ruske, je bila po svoji strašni surovosti azijatska. Krvavi režim Bele Kuhna, kakor jc bil strahovit, pa jc bil vse-
eno boljši od režima belega terorja, pod katerim je bilo na stotine nedolžnih ljudi na zverinski način trpinčenih in pomorjenih, a na tisoče vrženih v ječo. Beli teroristi, ubijalci nedolžnih ljudi, še hodijo okoli svobodni in nekaznovani, in čeprav jih ves svet pozna. Beli teror zagrabi tudi sedaj še marsikako žrtev, čeprav z manj surovosti. Beli teror je zamenjan z zakonitim terorjem. Ni več telih teroristov in njihovih organizacij, toda ves sistem jc šc vedno tak, da z železno pestjo davi madjarski narod.
1927
se še dobi
in jo ima v prodaji vsaka boljša trgovina po vsej Sloveniji. Kjer bi je ne dobili, jo pa zahtevajte naravnost od založništva »Družinske pratike« v Ljubljani, Cena izvodu 5 Din, po pošti 50 par več. Krasi jo nad 20 celostranskih slik, med temi 16 v bakrolisku! — Edina te vrste!
OsRrbite si jo pravočasne!
jjHHHISigEggailHffiBifiafiiHHB
rane, smo primorani omeniti sledeče: Nikakor ni res, da smo preklicali nameravano umetniško razstavo in zgolj vsled previsoke najemnine kazinske dvorane. Naša osebna intervencija pri g. županu je imela vsaj tolik uspeh, da smemo razstavljalci docela upati na znižanje najemnine; eventuelno se bo dala dvorana tudi brezplačno na razpolago, kot je bila dosedaj navada pri umetniških razstavah. Slični članki od strani slabo informiranih gg. poročevalcev so nam le kvarni in otežkočajo delovanje v naši obmejni postojanka. — Lojze Žagar.
□	Otvoritev umetniške razstave bo v nedeljo, dne 7. novembra ob 11 dopoldne.
□	češki tečaji JČLige. Mariborska JČLiga bo tudi letos priredila tečaj za pouk češčine, ki ga bo vodila državna učiteljica češke dopolnilne šole v Mariboru g. Švercova. Tečaj bo brezplačen, pobirala se bo le neznatna pristojbina za režijske stroške, kakor lansko leta Priglase sprejema predsednik Češkega kluba g. Franjo Bureš, urar v Vetrinjski ulici. Začetek šole in ostale podrobnosti bo liga še pravočasno javila. Prijave se sprejemajo do ponedeljka 8. novembra.
□	Drava je včeraj zjutraj zalila pešpot ob Dravi v Studencih. Ljudje, ki so se z brega spustili na pot, so se brzo začeli vračati in plezati po bregovih, da jih ni valovje divjajoče Drave zajelo.
□	Popravila vagonov. V zadnjem času se ]e v Mariboru in delno tudi v Ljubljani popravilo 3395 vagonov. Vendar zavoljo tega pomanjkanje vagonov ne bo nič manjše, ker bodo vzeli iz prometa približno toliko število pokvarjenih.
□	Za ureditev in razdelitev petmilijonske vsote. »Slovenec« je že poročal, da je prejela mariborska občina iz Belgrada dopis, v katerem se sporoča, da daje Hipotekama banka avtonomnim mestom v Sloveniji 5 milijonov dinarjev na razpolago od zneska 30 milijonov, ki se je nabral od 5 odstotnih odtegljajev bolniških blagajn. Radi razdelitve in ureditve zgoraj omenjenih 5 milijonov se je mudil v četrtek na ljubljanskem magistratu mariborski župan g. dr. Leskovar.
□	Izredna lovska sreča. G. Alojz Haupt-mian, posestnikov sin v Poljčanah, je preteklo nedeljo po maši stopil malo na lov, a je imel izredno srečo. Ustrelil je na Boču Joar tri srnjake v prav kratkem času par uric.
□	Nameščenjo. Namesto dosedanjega profesorja S. Glaserja je nastavljen abs. filozof Vladimir Strniša.
□	Morala — nemorala. V isti hiši, gledališki palači v Mariboru predstavlja gledališče 3Moralo«, kino pa »Nemoralo«, tako bd po pravici na zvali film, ki se je te dni nudil občinstvu. StaršjjJu še kaj dajo na moralno vzgojo svojih otrok, so se javno zgražali. Ta predstava ni bila niti mladini zabranjena. Pa tudi taka zabrana je nekaj iluzornega, če so slike po celi teden razstavljene po vsem mestu. Čudimo se potrpežljivosti naše cenzurne oblasti. Zadnji čas je že, da v to prosto trgovino z nemoralo posežejo vmes poklicane cerkvene in svetne oblasti. In privatna, posebno ženska društva, ki naj delujejo za ugled ženstva, bi morala preprečevati taka ponižavanja in sra-motenja ženske.
□	Nevaren gost v kleti. V kleti Velike kavarne, kjer shranjujejo premog in drva, je zasačil kavarnarjev hlapec med drvami skritega možakarja, v katerem je spoznal nekega bivšega uslužbenca Velike kavarne. Hotel je najbrž izrabiti ugodno priliko ter vdreti v sosednjo klet, kjer se nahaja shramba za živila Jn vino. Ker pa se je preslabo skril, je prišel mesto v vinsko klet v zapor.
□	Težka nesreča na železnici. V Poljčanah je težko ponesrečil železničar Jože V. Pri premikanju vagonov je po neprevidnosti prišel pod kolesa, ki so mu odrezala desno no. go. S prvim vlakom so ga odpeljali v mariborsko bolnico.
□	Nezgode. Feršek L., 26 letni ključavničar, si je prerez al žilo odvodnico na desni roki. — Marija Heull, gostilničarka iz Peggau v Avstriji, je .prišla za praznike v Maribor. Pri odhodu na kolodvor pa je padla ter se tako poškodovala na nogi, da jo je moral prepeljati rešilni oddelek na postajo.
□	Dve prepeljavi. V Mariboru je umrla pri sorodnikih gospa Barbara Zeidler. Mariborski pogrebni zavod je prepeljal pokojno v četrtek v Modi ing pri Dunaju, kjer živi njen mož. — V graškem sanatoriju je umrla gospa Marija Oblak, trgovčeva soproga, in jo bo prepeljal graški pogrebni zavod z avtomobilom preko Maribora na Vrhniko.
□	Kuratorij za zaščito deco je Imel v sredo popoldne sejo. Ob tej priliki je bil sestavljen novi hišni red, pravila in proračun. Zaključki te seje se bodo predložili mestnemu svetu v odobrenje. Gre namreč za ureditev novega mestnega Dečjega doma v Langerjevi vili v Ljudskem vrtu.
□	Zdravstvena komisija bo začela poslovati te dni in bo pregledala predvsem ona stanovanja, radi katerih je največ pritožb, da so nehigiienična. Cilj te komisije bo: v posebno kričečih slučajih pritisniti na hišne .posestnike, da bodo stanovanja očistili, popravili, poskrbeli za ventilacijo ter stranišča^
□	Zdravniški pregled šolskih otrok. Mestni fizikat bo začel danes pregled a vat i v zdravstvenem o rini ljudskošolske in meščan-skošolske otroke. Deca iz prvega in četrtega razreda se pregleda natančno, v vmesnih raz- j redih pa boli soloSno.	i
□	Nora bolezen? V Vetrinjski ulici 5 je obolela petčlanska rodbina Kralj na bolezni, ki je bila doslej zdravnikom neznana. Bolezen je združena z neznosnim glavobolom na čelu in od zadaj pri malih možganih. V isti hiši sta obolela na tej bolezni zakonska Ortam, ki sta se pred tednom zastrupila z gobami, a so ju odpustili iz bolnice kot zdrava. Komaj sta se vrnila v svoje stanovanje v omenjeni hiši, sta zbolela na novi bolezni in so ju prepeljali v sTedo zopet v bolnico. O znakih in o zdravljenju te bolezni se bo izjavila natančneje splošna bolnica.
□	Opozorilo, s katerim obveščam vsakogar, da ne da na moje ime nikomur denarja ali vrednostnih predmetov, ker nisem plačnik za nobenega. — Josip Plochl, mizaT, Maribor, Vrbanova ulica 26.
Elitne prireditve
v seziji: akademije, plesne šole in druge prireditve pridejo do veljave le, če upoštevajo gospodje predpisano črno obleko. Smokinge, frake, modne obleke dobite najceneje pri tvrdki
DRAGO S C H W A B, LJUBLJANA.
Celje
•©■ Protestno zborovanje sklicujejo pomočniki, združeni v Pomočniškem zboru gremija trgovcev v Celju in sicer na petek 5. novembra ob 8 zvečer v Narodnem domu. To zborovanje je sklicano, da protestirajo proti nameravani ukinitvi trgovskega bolniškega in podpornega društva.
•0" 0 shodu SDS, ki se je vršil v soboto zvečer v Celju, čitamo šele sedaj v demokratskih listih bombastična poročila, ki pa niso v nikakem oziru popolna. Udeležbo na tem shodu so kar trikrat povečali, tako da ostane kvečjemu 100 poslušalcev. Tudi iz govora dr. Pivka šo marsikaj izpustili, posebno ono za nas nepotrebno hvalisanje o poštenih »klerikalcih«. Po poročilih demokratskih listov je trdil dr. Kramer, da je edino SDS ostala vedno dosledna svojemu programu. Ta poročila pa ne povedo, kateremu programu je ostala zvesta. Imenovani govornik je namreč v svojem govoru zelo hvalil Davidoviča in njegovo stranko ter izražal ponižno željo in prošnjo, da bi Davidovič sprejel pod svoj program samostojno demokratsko stranko. Naši demokrati so torej čisto na tleh. Svojo rešitev vidijo le v tem, da izginejo in se inkorporirajo v kako drugo stranko. Samo dvomimo zelo, ako bo hvalisanje dr. Pivka imelo kak pomen in! uspeh.
•©" Cillier Zedtung postaja zelo podjetna. V poslednjem času ji namreč pisava naših listov ni po godu. Celo inserati jo motijo. Najprej se je zaletela v nas radi našega svoje-časnega poročila o proračunski seji v okoliškem občinskem svetu, kjer smo ožigosali postopanje Nemcev, ki so to 6ejo onemogočili. Nadpis tej notici se je glasil: »Mit Feuer und Schwefel«. Mislimo, da bi besedice »mit Feuer undc lahko izpadle in ostala besedica »šve-fel«, ker druge označbe ta notica itak ne zasluži. Kar se pa tiče razmer naših slovenskih gospodarskih podjetij, povemo našim Nemcem, da naj .se v iste nikar ne vtikajo in naj raje mislijo na to, da imajo oni v Celju tudi še nekaj nemških podjetij.
•©• Strelska družina se je osnovala v Celju s sodelovanjem Sokola, Orjune, Združenja rezervnih častnikov in Narodne obrane, katera poslednja je bila ustanovljena šele pred kakim mesecem. Namen članov strelske družine je izučiti mladino še pred vojaško obvezno dobo v rabi orožja in sicer v svrho eventualnega nastopa proti zunanjim in notranjim sovražnikom. Radovedni smo, kateri so ti »notranji sovražniki« in koliko je teh notranjih sovražnikov, da je treba polog celotne državne izvršujoče moči' ustvarjati še novo bojno organizacijo. Pristavljamo še, da mladina, ki je organizirana v društvih s krščanskimi načeli, ni bila pozvana, da vstopi v to organi-zaoijo.
•©■ Nakup hotela »Pri kroni«. Kakor smo poročali že prošli teden, je mestna oboi na kupila na javni dražbi staro podrtijo, ki se imenuje hotel »Pri kroni«. Vsota, ki jo je mestna občina za to dala, še vedno doseže notranjo vrednost poslopja, kakor tudi stavbenega prostora. Vsled tega se sliši, da namerava mestna občina uporabiti to poslopje za stanovanjsko hišo, čeravno je menda pri nakupu te hiše igrala važno vlogo bojazen, da bi ta prostor kdo drug kupil in z zazidanjem prostora posebno ob mestnem gledališču pokvaril lepoto bodočega parka na Vrazovem trgu, kjer namerava mestna občina zgraditi javen vrt. Naše stvarno stališče k temu je naslednje: Najprej se nam čudno zdi, da je finančni odsek občinskega sveta neposredno zadnji dan pred dražbo to vprašanje obravnaval in o tem sklepal. To poudarjamo radi tega, ker so vsi gospodje vedeli, da se je edini resen konkurent izjavil za nakup tega poslopja desintere-siranim. Ako je bila zadeva že tako nujna, naj bi vsaj prej vprašali za mnenje vse načelnike posameznih klubov. V stvari sami pa se nam ta nakup ne zdi posrečen tudi radi tega, ker bo mestno občino prezidava te hiše v stanovanjske avrhe stala ogromne vsote. Mi ne razumemo, zakaj je treba nakupovati v stanovanjske svrhe nova »tavbišča, ki stanejo horendne vsote, ko Ima vendar mestna občina veliko drugih lastnih stavbi šč. kjer bi lahko zidala take hiše. Skoro bi bilo bolje, da mostna občina sama zazida voeel na Kralja
. Petra cesti, kjer je nameravala Mestna lira-i nilnica staviti svojo hišo.
Ptuj
© Vgi sveti. Kakor vsako leto, se Je vršila tudi l«fos procesija iz mestne cerkve na pokopališče. Frocesijo je vodil mesto g. prošta g. prof. Ko-larič. Po običajnih molitvah je zapelo Slov. pevsko društvo žalostinko. Obisk na grobovih ni bil tako velik ko druga leta. Vojaški grobovi letos niso bili posebno okrašeni, če je to merilo kulture, potem stojimo Ptujčani na jako nizki stopnji.
© Prenos smrtnih ostankov. V petek dne 30. oktobra so prepeljali iz Gradca na mestno pokopališče v Ptuju z mrtvaškim avtomobilom telesne ostanke feldmaršallajtnanta Gflfimanna, ld je umrl lansko leto v Gradcu. Ker je bil rojen Ptuj-čan, so ga sorodniki prepeljali v rojstno mesto. Avto je odšel ob 8. uri dopoldne iz Gradca in prispel ob 11. uri v Ptuj. Ob pol 14. uri je truplo g. mestni vikar Cilenšek blagoslovil, nakar 90 ga položili v rodbinsko grobnico.
© Tombola v prid novih orgel v minoritski cerkvi se je vršila v nedeljo dne 31. oktobra ob velikanski udeležbi ljudstva iz mesta in okolice. Prvo tombolo (bicikelj)' je dobil kmečld fant iz Spuhlje, ki se je takoj vsedel na dobljeni bicikelj in se peljal domov poročat o svoji sreči.
© Drava je vsled nalivov močno narasla, tako da je nevarnost za spodnje Ptujsko polje.
© Novo slaščičarno jo otvoril v Cankarjevi ulici slaščičar I. Ilojker, sin ptujskega mizarskega mojstra Hojkerja.
© Razstava. Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt bo razstavil dne 6. t. m. svoja dela v Ptuju. Ročna dela bodo tudi ra prodaj.
© Na družabnem večeru »Jadransko straže« v Ptuju, ki se bo vršil v soboto dne 6. t. m. ob 8 zvečer v zgornji dvorani Narodnega doma v Ptuju, so poleg predavanja g. Cibiča iz Maribora šo sledeče pevske točke Devovega kvarteta iz Maribora na dnevnem redu: I. D. Jenko: Vabilo; J. Pavčič: Deklica, ti si jokala; H. Volarič: Večer; D. G. Ipa-vic: Oblačku. II. Koroške narodno pesmi: Pastirček, Treba ni k mojej dečli iti, Dober večer, ljubo dalde, Vigred. III. Slavenske narodne pesmi: Sijaj, sijaj lunica, Milka, oj srček moj, Pastir, Kaj pa hodiš čez brvico. IV. Vasilij Mirk: a) Katrica, b) Na trgu; Oskar Dev: Tihi večer od morja; F. Adamič: Vasovalec. Pojejo gg.: I. tenor Janko Jež, magistrat, ravnatelj, II. tenor O. Dev, sod. svetnik; I. bas E. Gebac, mag. ravnatelj, II. bas Fr. Posega, višji sodni svetnik. Prireditev se bo vršila pri pogrnjenih mizah. Vstop prost. Prosijo se prostovoljni prispevki. Prijatelji Jadranske straže in ljubitelji petja, pridite in razveselite se na našem družabnem večeru!
Tržič
Prvi praznik Kristusa — Kralja je pokazal, da so naše katoliške organizacije res polne pravega duha. Posvetitev v »Našem domu«, ki se je poleg posvetitve cele fare v cerkvi, vršila zvečer za kat. organizacije, je bila nekaj veličastnega. Ze pol ure pred pričetkom je bila prostorna dvorana in galerija nabito polna, tako da so številni prijatelji morali že oditi. Mogočen je bil prizor, ko so stotine članov raznih organizacij izgovarjale za svojim duhovnim pastirjem besede posvetitve. Dvorana je bila prepletena z venci, sredi odra je pa žarela med cvetjem in zelenjem v številrih električnih lučih podoba, ki bo visela odslej v dvorani. Pesmi, deklamacije, govor, vse je prihajalo iz src in padalo na hvaležna tla. — V drugem delu večera smo pa proslavljali sv. Frančiška. Z napetim zanimanjem so sledili poslušalci skioptičnemu predavanju in drugemu programu proslave. Bil je lep večer.
Spomin padlih vojakov so tudi letos počastili na praznik Vseh svetnikov zvečer pevci s posebnimi nagrobnicami ob spomeniku. Popoldne so peli žalostinke vsled dežja kar v cerkvi. Našega mladega pevovodjo zadnji čas kar občudujemo. Ze z mnogimi nastopi svojih vrlih pevcev nas je razveselil in eden je lepši od drugega. Le tako naprej!
Orkan prejšnjega tedna ni zapustil pri nas ravno težkih posledic. Le strehe je razkrival. Trg je bil zjutraj kar rdeč opeke.
zjz Seja krajnepa šolskega sveta. Dne 3. t. m. je bila seja kraj nega šolskega sveta, na kateri se je izdelal proračun za šolsko 1. 1926-27. Proračun se je znatno zmanjšal v primeri z lanskim proračunom. Proračun znaša za deško šolo v Trbovljah 111.500 Din, za dekliško šolo v Trbovljah 127.900 dinarjev, za deško šolo na Vodah 84.000 Din, za dekliško šolo na Vodah 91.600 Din, Sv. Katarina 24.250 Din, meščanska šola 30.000 Din; skupaj 469.250 Din. Na seji, pri kateri je bil navzoč tudi novi ravnatelj meščanske šole g. Albin Zavrl, se je tudi sklenilo, da bodo učenci meščanske šole tudi po možnosti dobili šolske potrebščine. Vpisovanje v meščansko šolo se vrši danes in jutri. Letos bo otvorjen samo en deški in en dekliški razred. Prostore bo imela meščanska šola v šoli v Trbovljah.
Umrla je dne 3. t. m. Ana Sipek, 70 let stara. Bila je več let bolna. Toda njena bolezen je ni potrla, temveč vse bolečine je prenašala popolnoma vdana v voljo božjo, da nam je v tem oziru lahko vzgled. Dokler je mogla, je pridno zahajala v cerkev in ob prevratu 1918-19 je bila tudi ona izmed onega malega števila, ki se ni uklonila prevratnemu in protiverskemu terorizmu v Trbovljah. Sveti ji večna luči
Žrebanje sreik Drušlvenepa doma v nedeljo 7. novembra ob pol treh v Društvenem domu. V Trbovljah se bodo prodajale srečke še v nedeljo do opoldne, od poldne naprej samo še v Društvenem domu. Vsi razprodaja!« morajo ob pol 3 oddati denar in nerazprodane srečke »Loterijskemu odboru«.
Ho&aška Slatina
Odličen gost. Ze delj časa biva tuknj vrhovni nadzornik artiljerije general g. Stoganovič, ki je bil svoj čas divizijonar v Ljubljani.
Nov moderni cvetličnjnk gradi zdravilišče blizu Stritarjevega doma, ki bo pod veščo roko zdraviliškega vrtnarja g. Zoreta odgovarjal potrebam zdravilišča samega, kakor tudi številnih gostov, ljubiteljev cvetic.
Nova učiteljica. Dne 19. t. m. je pri Sv. Križu tik Slatine nastopila učiteljsko službo gdč. Eleo-nora Strgar iz Maribora. Kakor se sliši, dobi kri-ževska šola v kratkem še enega učitelja in se otvori tako potrebni šesti razred.
Trgatev je končana. Veselega razpoloženja lotos nt bilo, ker večina vinogradnikov je dobila komaj četrtino (mnogi še manj) lanskega pridelka. Letošnje slabo, deževno vreme in pa toča je pri nas ravno vinogradnikom povzročila veliko škode.
it* Nasilje. Ponoči od nedelje sis ponedeljek okoli 2 zjutraj Je neki možki t bližini rudniške r««tavraeiJe napadel žensko, ld ie Sla domov od
Za pravo vsebino in kakovost
aspirinovih tablet "<Bayek,:{
jamči samo originalni zavoj (ploičnati kartoni s 6 ali 20 table tamij t modro-belo-rdeio varst-[ veno znamko. V lastnem
L interesu odklanjajte vse druge zavoje

svojega sina. Na njen krik je pritekel neki drugi, ki jo je rešil iz mučnega položaja. Nasilnež se je izgubil v noč, a si je napadena dobro zapomnila njegovo zunanjost, tako da bo žendarmeriji olajšano zasledovanje.
Slovenska krajina
Pismo ameriških rojakov. »Novine« so v zadnji številki objavile pismo združenih društev prekmurskih Slovencev v Ameriki. V daljni tujini nam stojijo naši bratje ob strani, ko si prizadevamo, da bi si postavili slovenski katoliški dijaški dom —• Martinišče. Da bi mogli pri zidanju čim bolj pomagati, priredijo 7. novembra v Chicagu prekmurski dan, čigar čisti dobiček je namenjen za podporo »Martinišča«. Dasi so zelo oddaljeni, si vendar štejejo v dolžnost, da svojo rojake podpirajo, ko gre za tako važno zadevo, kakor je n. pr. Martinišče.
Hitra odločitev. Dne 24. oktobra je glasilo naših neodvisnikov pisalo: »Zdaj vemo mi in ves prekmurski narod, da nam je na izbiro le ta trojna odločitev, da namreč nadaljujemo in podpiramo v zvezi z radikali srbsko, z Radičem hrvatsko in s Kleklom slovensko politiko.« — En teden pozneje (31. oktobra) pa je glasilo isto stranke zapisalo: »Mi Prekmurci se moramo vsi organizirati za Hrvatsko in s pomočjo Radičeve stranke se moramo boriti za priključitev Prekmurja k Hrvatski...« — Odločitev je prišla zelo hitro, ampak kako dolgo bo držala, ni mogoče vedeti. Ako si neodvisni gospodje k srcu vzamejo, kar je prekmurski predstavnik Radičeve stranke o njih izjavil, namreč »naj le delajo za nas, mi niti malega prsta no bomo ganili«, si najbrž v kratkem celo stvar zopet premislijo. V imenu Prekmurja pa naj le nehajo govoriti, ker jo ono — razen neznatne izjemo — slovensko in hoče tako tudi ostati.
Kamnik. G. prof. Anton Trošt z Dunaja priredi dne 7. novembra ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani koncert z zelo pestrim sporedom.
Šmartno pri Litiji. Dne 7. novembra t. 1. praznujemo 50 letnico otvoritve in blagoslovljenja sedanjega šolskega poslopja. V ta namen so zbere' šolska mladina z učiteljstvom in prijatelji šole po deseti sv. maši v »Društvenem domu«: Spored je sledeči: Nagovor, pevsko točke, deklamacije, igra »Zgaga in zgagice«. Po končanem sporedu bo šolska mladina pogoščena v slavnostno okrašenem Soškem poslopju, kjer bo tudi ves dan razstava ženskih ročnih del in risarskih izdelkov. Vstop je prost. Prostovoljni prispevki so namenjeni poplavljencem. — Učiteljski zbor.
Guštanj. Krajevni odbor društva Rdeči križ v Guštanju priredi dne 7. novembra t. 1. ob 16. uri glasbeno in pevsko zabavo v Guštanju s sodelovanjem pevskega in godbenega društva ter šolske mladine. Dohodki prireditve se stokajo v fond za nabavo rešilnega avtomobila za mežiško dolino. Ta prireditev bo sigurno prva v mežiški dolini, kjer bo občinstvu na razpolago tudi okrepčevalnica s točilnico brezalkoholnih pijač.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Tukajšnje bralno društvo, ki neumorno in vztrajno deluje pod spretnim vodstvom g. kaplana Ašiča, je vprizorilo preteklo nedeljo dno 31. oktobra t. 1. ljudsko igro »Požigalka« in burko »Zamorec«. Igralci so dobro rešili svoje vloge, kar posebej povdarjam, ker so se tokrat sami vadili. G. kaplan je namreč žo delj časa bolan. Vendar pa vseeno Jii popolnoma miroval. S svojim izbornim pevskim zborom nam je zapel dve prisrčni pesmici. Predstava je bila bolj slabo obiskana. Ljudje žal zahajajo raje v gostilno in na plese, kakor pa da bi iskali duševnega užitka pri prosvetnih prireditvah.
Slovcnjrjradcc. V soboto 6. 11. ob osmih zve^ čer predava prof. dr. Jehart v Gollovi dvorani o svojem potovanju na Sinaj, v nedeljo 7. 11. ob treh popoldne pa o Jeruzalemu. Predavanje pojasnjujejo številne skioptične slike.
Sladkova pri Žrečah. Pri nas je umrl g. Jože Kvac v 83. letu. Bil je dolgo vrsto let cerkveni ključar pri Sv. Martinu in občinski odbornik v občini Oplotnica. Pokojni je bil obče spoštovana tef ugledna osebnost in v onih časih nemškutarskega nasilja ter v tem kraju edini naročnik slovenskega krščanskega časopisa. Vrlemu in vedno zavednemu slovenskemu možu ostani ohranjen časten spomin.
Št. Ilj pri Velenju. Kat. prosv. društvo priredi ob priliki otvoritve začasnega društvenega gledališkega odra v nedeljo 7. novembra ob tretji uri popoldne veseloigro »Jeza nad petelinom in kes« s petjem in govorom.
Laško. Za v soboto 30. oktobra ob 10 dopoldne so bili poklicani župani in zastopniki velike obrti k okrajnemu glavarju, da stavijo predloga glede novega gerenta n sosveta pri okrajnem za-stopu. Večina županov se je izrekla za novega gerenta, ki bi moral bili iz vrst najmočnejše stranke
v okraju in to je iz vrst — SLS. Zastopniki velike obrti, bilo je navzočih 5 ravnateljev podjetij, so podali skupno izjavo, da nimajo sicer ničesar proti osebi dosedanjega gerenta, pač pa so odločno proti njegovemu delovanju. Zahtevajo v tej izjavi, da so naj nastavi samo eden cestni nadzornik, ki bi bil obenem tudi tajnik, kakor je bilo to poprej. Seja gorentskega sosveta bi so naj vršile vsaj vsaki drugi mesec. Sedanji gerent je odpustil lansko leto zmožnega cestnega nadzornika in jo nastavil na to mesto radi »varčevanja« dve moči. Smo radovedni, koliko in knke uspehe bo rodila ta anketa I
Pri Sv. Marjeti niže Ptuja bo v nedeljo, dne 7. novembra velika slovesnost. Ta dan bo namreč blagoslovitev in otvoritev »Slomškovega doma«. Kot govornik nastopi g. prelat dr. Ivan Tomažič iz Maribora. Orli, člani domačega odseka, bodo nastopili s skupinskimi vajami, članice Dekliške zvezo pa vprizorijo igro »Izgubljeni raj«. Saj bodo imele veselje igrati na tem odru, ki je sicer majhen, pa vendar zelo čeden. Poslikal ga je akademični slikar g. Fras iz Slivnice pri Mariboru ter je vredno, da
... M. ^AmnJii In.n«! . — I..J1	!. AA
i> iiuliiuli i„ituii) pa luui uiu^i	in ru
obenem udeležijo otvoritveno slovesnosti, ki bo Stori omenjenega dne po večenvlcah.
t
Dalnja poročila o elementarnih katastrofah.
'	KRANJSKA GORA.
Ko je v torek dne 26. okt. padlo v dolini okrog 20 cm snega, v gorah pa temu primerno mnogo več, je nastopil občuten mraz, tako da smo imeli v četrtek ob 7 — 5» C. Čez dan je jel pritiskati zelo gorek jug, ki je tajal sneg in v petek je kazal toplomer + 15° C. Deževati je začelo že V petek dopoldne in Pišenca je okrog poldneva tako narasla, da je pretrgala glavno vodovodno i>ev, ki je bila napeljana pod gladino vode skozi strugo. Od tedaj smo brez pitne vode iz obč. vodovoda. Zvečer se je izpremenil dož v neprestane nalive in vode so naraščale naravnost katastrofalno. Pišenca je dosegla svoj višek okrog polnoči in je razsajala še huje kot leta 1885. Podkopala je kobilo betonskega mostu nad elektrarno in bila je velika nevarnost, da se zruši most in v tem slučaju podkoplje tudi elektrarno. Vendar se je posrečilo oporo pri mostu kolikor toliko zavarovati, da je zaenkrat vsaka posredna nevarnost odstranjena. Tudi škarpo za vasjo je voda na dveh mestih načela. Tu bi bila pa veliko večja nevarnost in sicer za celo vas. Dasiravno sedaj že cel teden dežuje, hudourniki ne naraščajo več s tako silovitostjo in je upanje, da bomo obvarovani večje škode, ki je itak zelo velika, kajti vihar je podrl nebroj kozolcev in pometel cele parcele drevja; voda je odnesla več mostov, odplavila veliko rodovitne zemlje, nanosila na rodovitna zemljišča cele kupe gramoza in nastale so na več mestih velike usedline.
POLHOV GRADEC.
Vsled neprestanega deževja je silno narastla Gradaščica pričela valiti s seboj ogromne množine gramoza in drobnega peska, katerega mali gorski potoki stalno donašajo v glavno strugo Gradaščice. Gradaščica pa s tem zasipa nižje stoječe kraje, posebno na vasi Pristava in njenem polju.
Struga, katera je bila po povodnji sorazmerno globoka, je sedaj popolnoma zasuta, tako da se voda razliva čez bregove, če naraste za četrt do pol metra nad normalo. Voda je že prodrla do hiše Jožefe Žvokelj, tako da so morali izpraznili hišo in pobrati z nje vso opeko, ker jo lahko vsak Čas podere voda.
Zasilno'brv med Pristavo in Polhovim grad-cem je voda v noči od sobote na nedeljo odnesla, tako da ljudje niso mogli v nedeljo k maši. Prebivalstvo je silno obupano in nikakor ne upa na obnovitev vasi, iz katere se bo moralo izseliti, če ee bo še tako stalno dvigala struga Gradaščice.
Vsa dela za obnovo Božnarjeve žage je voda zopet zasula, tako da človek res ne ve, ali bi končal ali pa z delom zopet začel. Strojarna Val. Riharja je vsled zvišanja struge s stroji vred stalno pod vodo oziroma v vodi. Vsak obrat je pri tem stanju izključen.
Polje in travniki, ki so že od preje zasuti, so poplavljeni vsak teden parkrat ter jih voda še neprestano zasiplje. Cele komplekse zemlje, ki so ostali od prejšnje povodnji, je pričela voda odnašati, tako da je vsakih par dni nova struga. Ljudje v ogroženih krajih so morali v skrajni sili začeti celo na praznik vseh svetnikov zabijati pilote, da bi vsaj ohranili še ostalo rodovitno zemljo. Vendar je njih trud zaman, ker voda prične trgati in podirati takoj na drugem kraju. Seveda pa to svoje razdiralno delo še ložje vrši, ker je obrambno obrežno grmovje pobrala prva povodenj.
Stanje je obupno, ker bodo ljudje ob zadnjo rodovitno zemljo in spomladi ne bo koščka, kamor bi sadili in sejali. Sicer je bila v časopisih dvakrat javljena vojaška pomoč za hipno regulacijo, a je do danes žal še ni bilo.
Apeliramo na odločujoče faktorje, da čim preje ukrenejo potrebno, sicer je usoda lepe Pol-hovgrajske doline zapečatena.
»	PRESKA.
Zopet smo odrezani od Medvod. Pod Presko bo zopet travniki in njive v vodi. Cez cesto, ki drži od Preske do Medvod, teče voda. Mostovi v Medvodah in Goričanah so porušeni in čakajo, da se jih kdo usmili.
MARIBORU GROZI POPLAVA.
Maribor, 4. novembra.
Kaj takega sploh ne pomnijo v Mariboru, da bi bila Drava tako dolgo v višini 2 in pol metra nad normalo, kakor sedaj od sobote naprej. Danes v četrtek, ko to poročamo, je začela Drava zopet silovito rasti. Nad Falo pri Ožbaltu so odnesli valovi lesotržcu Lampretu 40 kubikov lesa. Nekaj od tega lesa so polovili pri Fali, drugo je šlo skozi zatvornice proti Mariboru. Vozna cesta med Ožbal-tom in Falo je že popolnoma pod vodo.
V	Mariboru so preplavljene usnjarske tovarne, ki ležijo ob Dravi in skoro po vseh kleteh v Melju je že voda.
Mariborsko povodenj bo čutil močno Ptuj in vsi obdravski kraji do Središča in Varaždina.
Naraščanje Drave povzroča tajanje snega, ki jo nastopilo radi toplih dni po tirolskih in koroških gorah.
OKRAJ GORNJI GRAD.
V	noči od 29. na 30. okt. se je zdelo, da so se otvorile zatvornice neba med strašnim bliskanjem, grmenjem in viharjem. Savinja in vsi pritoki so v kratkem času strašno narasli, poplavili polja in travnike odnesli mnogo lesa, spravljenega pri žagah ob vodi. Ogromne vodne mase so se s tako močjo valile naprej, da so izpodkopale temelje mostov, brvi in jezov in razrušile vodne stavbe, ki so desetletja kljubovale raznim povod-njim. V soboto se je nudil ljudstvu obupen pri-Eor; zginili so vsi mostovi in brvi od Ljubnega do
Solčave, lepa planinska cesta je na več krajih popolnoma uničena, župniji Luče in Solčava sta popolnoma odrezani od sveta, porušenih je 19 jezov, voda je odnesla rodovitno zemljo in posejane njive pokrila s kamenjem in gramozom. Tri elektrarne so ustavile svoj obrat, vse žage so več ali manj poškodovane in počivajo, od Sv. Frančiška do Na-zarja v daljavi na 10 km ni brvi za prehod čez Savinjo. Škoda je ogromna, popravilo cest, stavba mostov in jezov bo stala ogromne vsote.
Posl. Vlad. Pušenjak si je dne 2. nov. ogledal večino poškodovanih krajev, razgovarjal s ponesrečenci in dajal navodila za pomožno akcijo. Od vel. župana je zahteval, da da po strokovnih organih pregledati ceste in mostove ter vse vodne zgradbe, da oskrbi sredstva za najnujnejša popravila, da v konferenci zastopnikov občin, posameznikov in vlade spravi vprašanje regulacije Savinje na dnevni red, da izposluje od »Rdečega križa« in vlade nujno pomoč za najbolj oškodovane, da uvede prehranjevalno akcijo za župnije Luče in Solčava. Posl. VI. Pušenjak je tudi priporočal v okraju zasebno pomožno akcijo in se bo te dni sestavil okrajni pomožni odbor, ki se bo obrnil na prebivalstvo v mariborski oblasti ter na vse tvrdke in trgovce, ki so v zvezi s »flosarji«, da jim v tej nesreči priskočijo na pomoč. Samo-obsebi umevno je, da bo poslanec interveniral tudi pri vladi v Belgradu za pomoč prizadetim krajem.
SOLČAVA.
Vremenska katastrofa, ki nas je zadela prav , posebno v noči od petka na soboto prejšnjega tedna, stopa čimdalje bolj obupno pred oči. Škode je toliko, da se sploh ne bo dala nikdar popraviti. Tiste lepe ceste iz Luč v Solčavo ni več. Samo razdejani ostanki. Mostov je 5 porušenih od Luč do Logarja, ostal je še betonski most pri Knezu. Voda je vzela po dosti krajih cesto do žive skale, tako da se sploh ne da spoznati, da je tam obstojala kaka pot. Ljudje so si po nekaj dneh napravili iz Solčave do Luč nevarno pot preko Kač-jeka po Kačjih stezah čez Erjavčko zijavko, oziroma preko Radošnika čez visoke Tebre okoli do Luč-lcega mostu, ki je pa sedaj le zasilna brv. Pot je naravna, prava turistovska in traja 3—4 ure. Seve je ves promet prekinjen in bo ostal, dokler se ne bo cesta na nekaterih krajih na novo vklisala v skalo. Ljudje s strahom gledajo, kako bodo spravljali svoj živež, ki ga po večini vsi kupujejo (kmetje in delavci), čez te čeri v Solčavo. Že 3 leta je bila letina zanič, da si je kmet moral kupovati vsak prah moke — in pri tem upal na boljšo prihodnjo letino. Seve so imeli vsak teden vozniki dovolj voziti moke v te kraje — sedaj pa: zima je pred durmi, dobiti pa ne bo od nikoder nič. Logarsko dolino je voda zelo preobrnila in poškodovala tako, da se ne da preceniti. Več travnikov je popolnoma zasulo f. gramozom in velikanskimi skalami do 1 in pol metra na visoko. Župnijsko njivo je zasulo tako, da komaj plot nekoliko ven moli. Orlovsko telovadišče poleg te njive je pa sploh spravilo s sveta: odneslo je močan plot iz desk, eno veliko leseno barako, kegljišče, drog — in ves prostor spremenilo v razrvano groblje. Klo-baša je odnesla oz. raztrgala leseno rižo, ki je vodila iz škofijskega Grohota v Savinjo, 2 uri daleč in spremenila vso prejšnjo idilično obliko ozke dolinice.
V vasi Solčava sami je hudournik iz Olševe napol porušil Vreskovo hišo ter popolnoma odnesel Tajčmanovo njivo in most. Ostal je samo vaški stari most pri Vresku, tako da je še obstala zveza z gornjo okolico. Hišo Marije Prodnik je voda zasula do oken. Grozovito je razsajala Jezera iz Matkovega kota. Tam je vse razdejano. Cela ožina je velika groblja s strašno nagromadenimi skalami in z izruvanimi velikanskimi drevesi. Kmetom so plazovi opustošili njive in travnike ter poslopja. Sam Bukovnik ima na njivah 11 plazov. Ovšovnik sploh ne bo smel več prebivati v hiši, tako je razpokana. Obupani prebivalci prosijo nujne pomoči.
PREVALJE.
Tudi naš kraj je v noči od 29. na 30. oktobra- t. 1. obiskala strašna povodenj, ki zna imeti usodne posledice. Južni veter v petek popoldne je tajal sneg v gorah, ki obkrožajo Mežiško dolino. Ponoči pa se je utrgal še oblak. Potoki so naraščali, reka Meža je prestopila strugo ter jemala seboj velike množine ob žagah zloženih krljev in drugega lesovja. Povodenj se je približala Pre-valjam in lesovje odložila za mostom nad rudarskimi hišami. Ker je bila tako zaprta struga, se je vodovje razlilo na bližnje njive in cesto. Medtem se je utrgal plaz z desnega pobočja nad reko in veter je potisnil streho zatvornega mostu v reko. Razburkano valovje si je utrlo novo strugo, izpodkopalo obrežje in podiralo vse ovire pred seboj. Južnovzhodni kot enonadstropne rudarske hiše št. 62 se je podrl v vodo, hiša št. 100 se je preklala čez sredo, polovico je odnesla voda. Staro mizarnico, skladišče za deske in hišo št. 60 z utami so odplavili valovi. Voda je izpodjedla nasip za rudniško železnico in vsled tega se je podrlo v strugo polovico močnega mostu za prevoz premoga. Brv k hiši št. 17 je podrta, breg ob nekdanji livar-nici izpodkopan do temeljnega zidu hiše št. 59 in most na traverzah v bližini kovačnice leži podrt v strugi Meže. Jez in zajezne naprave pri pralnici premoga je povodenj razdejala in odnesla. Kjer so v petek stale še hiše in druge zgradbe ter vrtovi, je danes prod in nova struga reke Meže. — človeških žrtev sicer ni bilo ob tej povodnji, pač pa so rešile 3 družine samo golo življenje in obleko
na sebi. vse drugo ie odneslo nenasilno valovje. _
Materijalna škoda premogovnika, ki bi se vsled
izpopolnjenih jamskih naprav brez dvoma v bodočnosti lepo razvijal, znaša nad 1 in pol milijona dinarjev. Ker so uničene vodne naprave, se je pa moral obrat na Lešah ustaviti. Ali za vedno, ali samo začasno, kdo ve?
ČRNA PRST PRI PREVALJAH.
Dne 29. okt. popoldne je razsajal strašen vihar, ki je napravil mnogo škode na strehah in gozdovih. Najstarejši ljudje ne pomnijo take sile viharja. Proti večeru je začel silen naliv; toda pri potokih se zaenkrat ni opazilo kaj posebnega. Lilo pa je vedno huje, začelo se je močno bliskati in grmeti. Ob 10 zvečer so se že pokazale posledice naliva. Meža s svojimi petimi gorskimi pritoki je v tem trenutku tako narasla, da je njena struga ni mogla več požirati in je udarila na cesto v vas. Gasilce, orožništvo, financarje in druge je veliki zvon takoj sklical na nevarne kraje. Toda, kaj je mogoče storiti zoper tako silo? Z neverjetno hitrostjo je voda naraščala do 3 m nad normalo. Začela je trgati in izpodpirati bregove. Nosila je hlode in drug les, vdrla v kleti; zalila je elektrarno in nastala je tema. Ostale so le še kar-bidne svetilke za razsvetljavo. Delalo se je celo noč z največjim naporom. — In posledice drugi dan: Kakerjeva koča do četrtine izpodjedena; stanovalci so s tujo pomočjo rešili pohištvo in sebe. Vodni žlebovi g. J. Praha, ki jih je hotel porabiti za elektrarno, in ki so bili šele pred nekaj leti novi, so izginili z jezom vred; Krančiču je odneslo pol vrta in mu izpodpralo precej hleva; v Prahovi trgovini polna klet vode, ki je povzročila veliko škodo; trgovcu Kohlenbrandu je izpodkopalo precejšen del njegovega komaj novega poslopja. V Mušeniku je odneslo 5 delavskih drvarnic, delavsko stanovanjsko hišo so morali izprazniti. Posest-
nikoma Iv. in J. Crešniku je zasulo vrtova. Veli-kansko škodo trpita vsled poplave travnikov in njiv Pongračič in Cvelbar na Pristavi. Škrubeju v Podpeči je odneslo lesno uto z 2 vagonoma narezanega lesa. Ob 3. uri ponoči je izginila v valovih koča vdove Vrabič; družina si je rešila komaj golo življenje. Žerjav, kjer je rudniška topilnica, je bil naenkrat pod vodo. Električna centrala je odpovedala. Posestniku in lesnemu trgovcu Fr. Rožancu je odneslo jez in polovico vodnih žlebov. Ravno tako je izginil v valovih novi most pri Krautbergerju v črni, kjer je tudi močno poškodovalo Matevžev jez in žlebove, ki vodijo vodo na našo elektrarno, tako da dalje časa ne bomo imeli električne razsvetljave. V noči od 81. okt. na 1. nov. je izginila tudi kočica M. Starnik pri Škrubeju.
Vsi gorski potoki so naravnost besneli. Po-brali so domalega vse mostove in jezove, ceste porušili, da niso niti za pešhojo; ljudje morajo hoditi iz enega kraja v drugega po gorskih potih. Rudniška železnica je močno poškodovana in promet že dalj časa ustavljen. Pošta od 1. nov. zopet vozi. Po gozdovih je vihar napravil ogromno škodo. V Koprivni je poškodovalo pisarno finančne kontrole, da ni več za rabo. Sliši se, da je Bela tudi Železni kaplji pokazala svojo moč. Menda je odnesla kolodvor. Da so se naši gorski potoki tako nanagloma razljutili, je pač največ kriv obilen novi sneg po naših visokih gorah, ki ga je topel južni dež v trenutku stajal in se je tako vodna moč v par urah razlila po celi dolini. Človeških žrtev ni bilo. Škoda gre v milijone; največ pač trpita rudnik in grof, deloma pa tudi »Korotan«. Mnogo delavskih družin v dolini je brez strehe. Javorska stran ni trpela nič.
—o—
%*ro&veta
BRATA KRALJ IN FRANCOZI.
Pariška »La Revue Modeme iilustree des A.rts et de la Vie« z dne 15. oktobra 1926 je objavila pod naslovom »Les Neo — Independants« izpod peresa De Saint Aignana članek o slovenskih umetnikih Francetu in Tonetu Kralju. Članku so priložene po tri reprodukcije Francetovih in po tri Tonetovih del: Snemanje s križa, Magdalena, Jajčance, Pasijon, Zadnja večerja in Kalvarija. Članek se glasi v prevodu: »Umetnost obeh bratov predstavlja zelo originalno obliko, obenem inspi-rirano po ekspresionističnih doktrinah in po narodnih tradicijah slovenske zemlje.
Obenem slikarja in kiparja se najrajši udej-stvujeta v priljubljenih jima verskih ali narodnih motivih, kjer pokažeta dvojni značaj misticizma in slovenski duši lastnega lirizma.
Franc je star 31, Tone 26 let, rojena sta v Za-gorici. Prvi se je vzgajal pri religioznem skulptor-ju Progarju, potem pri prof. Mtillnerju na dunajski akademiji in pri prof. Bukovcu v Pragi. Tone je bil v Pragi učenec prof. Šturse, toda njegov pravi učitelj je bil brat. Sorodni duši sta snovali skupno in se medsebojno izpopolnjevali. France označuje znanje, moč. često malo zaprto abstrakcijo, Tone je bolj razumljiv, širšemu občinstvu dostopnejši v delu, kakor je bil Pasijon na mednarodni razstavi v Benetkah.
Debutirala sta šele leta 1920. v Ljubljani, kjer imata svoj atelje. Značilne so za nju impresionistična pestrost, močna s'mbolična usmerjenost tako v formi kakor v barvi in narodni duli. Najznamenitejše Francovo delo je dekorativna slikarija v dvorani Akademskega doma, Tonetovo pa omenjeni Pasijon.
Zanimivo bo slediti umetnostnemu razvoju obeh mladih umetnikov, ki imata dvoje močnih lastnosti: vero in jasen duh. Njuno delo bo sčasoma izgubilo svojo zaprtost in bo živahno zorelo, čim se bosta intimneje zbližala z dušo predmeta.«
Ljubljansko gledišče
DRAMA, Začetek ob 20. uri zvečer.
Petek, 5. novembra: DRUGI BREG. Red B. Sobota, 6. novembra, ob 16. uri pop.: SKOPUH. Dijaška predstava. Znižane cene. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Petek, 5. novembra: OTHELLO. Red A. Sobota, 6. novembra: RIGOLETTO. Gostuje slavni baritonist Sigmund Zalevski. Izven, Iz gledališke pisarne. Uprava je na dnevno gledališko blagajno zopet uvedla telefon, tako da bo s tem ustreženo si. občinstvu zaradi lažje informacije odnosno lažjega naročanja vstopnic. Štev. telefona je 231.
Mariborsko gledišče
Petek, 5. novembra: Zaprto. Sobota, 6. novembra ob 20: DANES BOMO TIČI Ab. B.
Nedelja, 7. novembra ob 15. uri: PEG, SRČEK MOJ; ob 20. uri: VESELI KMETIC.
C jutIsSai oder
v Ljubljani
Nedelja, 7. novembra ob 8. zv.: LJUBEZNI IN MORJA VALOVI.
v Mariboru.
Sobota, 6. novembra ob 8 zvečer: SRENJA. Drama v štirih dejanjih, spisal Janez Jalen; v dvorani Zadružne gospodarske banke, Aleksandrova 6.
leoo melodijo v E-duru. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni, cene običajne koncertne.
Knjige in revije
Vrtec in Angelih. Izšla je št. 3. za I. 1926-27. Tudi ta številka bo mladino razveseljevala in vzgajala. Vrtec z Angelčkom (10 številk) stane za leto 1926-27 Din 22.-, Angelček sam Din 8.-. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80.
»Euharj stični Glasnik«, mjesečni ilustrovanl časopis namijenjen proširenju bogoljubnosti prema Isusu u Presvetom Oltarskom Sakramentu; Dubrovnik, Franjevački samostan; godina XIV_ br. 9,—10. Sadržaj: Oaza života. — Suvremenici Kristovi. — »Gladni smo našega Boga!« — Ekstaza ljubavi. — Riječ Božja. — Sto radi Isus u pre-svetoj Hostiji? — Naša Gospa presv. Srca Isusova u Dubrovniku. — Mala junakinja Euharistije. — »To je moj dom!« — Žensko dostojanstvo. — Pso-vačima. — Mladi junak. - U školi mlade Imelde.
—	Svetkovina Krista Kralja. — General i sveta pricest — Euharistija u rimskim katakombama.
—	Nekrvna žrtev naših oltara. — Heroizam. — Malo pouke o čestoj i svakdanjoj pričesti. — Do-lazak Franjevaca u Crikvenicu. — Moj najsretniji dan. — Iskrice. — Iz katoličkoga svijeta.
CerRveni vestniU
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri dne 6. t. m. ob pol 7. uri v kapeli sv. mašo za rajne clanice.
Naše dijaštvo
Volitve v SSLU. Kandidatne liste za SSLU se vlagajo po sklepu predsedstva SSLU od in-kluzive sobote 6. t. m. do srede 10. t. m. pri tajniku II. tov. Iskri. Podrobna pojasnila na društveni deski.
Orel ~
Vsem odsekom! Nujno opozarjamo vse od-seke, da pisma in vse druge pošiljke frankirate lo z novimi znamkami, ker stare v mesecu novembru nimajo nikake veljave, tudi ako jih več na-epite. Vsak dan moramo plačevati znatne vsote, Ker se vedno dobivamo pisma s starimi znamkami zato Vas pozivljemo, da gornje opozorilo upo-stevate!	q p
Stoletnico Beethovnove smrti proslavi ves kulturni svet marca prihodnje spomladi. Povsod se bo slavil Beethovnov spomin in njegovemu geniju sev pokloni slovenski pianist Anton T ros t ze na svojem klavirskem koncertu, ki ga priredi v pondeljek dne 8. t. m. v ljubljanski fil-liarmomčni dvorani. Pri tej priliki bo izvajal eno najlepših Beethovnovih sonat iz najzrelejše dobe slavnega skladatelja, to j0 sonata op. 109, prva izmed zadnjih treh sonat avtorjevih. Ta sonata se bistveno razlikuje od onih, ki jih je Beelhoven na-p'sal v svojih mlajših letih. V njej se je oprostil prestrogih vezi, ki jih je zahtevala oblika sonale, katero je pravzaprav šele on ustvaril. Ta zadnja njegova dela nam v vsej duši kažejo izredno moč Beethovnovega duha in absolutno obvladanje umetnosti. Konata ima tri stavke: Prvi ie nekaka improvizacija misli. Drugi stavek tvori jeklen Scher-zo, v tretjem pa so slikovito varijrcije na bajno
SCoLtolišlai svgI
PREDELAVA SIKSTINSKE KAPELE.
Ravnatelj vatikanskih pinakotek, Biagio Bi-gatti, se peča v zadnjem času s problemom, kako b. preuredil Sikstiosko kapelo. Njegov načrt gre za tem. da bi zdruzil nekako na tem prostoru vse tiste skupine del, ki so v zvezi s kapelo ali Michelangelom. V prvj vrsii namerava prenesti nagrobni spornem kpapeza Siksla IV. iz muzeja pri sv Petru, kjer mma preveč ugodne lege, v sikstinsko kapelo, ki jo je da! zgraditi omenjeni papež. Dalje namerava odstraniti Michelangelovo PietA z nje-nega dosedanjega mesta v prvi desni kapeli cer-
nrfn SM- le\ra io Pos,avili na sikstinski oltar pred Michelangelovo »Poslednjo sodbo« Tako bi torej stala prvi in zadnji umotvor velikega mojstra drug poleg drugega. Končno gre tudi za to, da pridejo Rafaelove preproge nazaj na svoja prvotno določena mesta, na stene sikstinske kapele. Vendar pa v ta namen ne bodo porabili onih preprog, tu se nahajajo danes v vatikanski delavnici ZA MEHIKANSKE KATOLIČANE. Katoliška dijaška internacionalna zveza Je na zadnjem zborovanju na Dunaju od 3. d0 6. oktobra t. 1. ponovno ostro protestirala proti ravnanju mehikanske oblasti, ki omejuje število odpr-tih cerkva, prepoveduje delovanje duhovnikov, Jim jemlje volilno pravico in zapira pred njimi vse šole; ostro je protestirala proti poizkusom, prisiliti duhovnike, da bi prelomili kanonično pravo ki nalaga katoliškemu duhovniku celibat; obsodila je zatiranje vseh katoliških društev, kakor tudi izgon papeževih poslanikov. — Obenem pa je Katoliška zveza toplo čestitala mehanskemu kleni, ki energično ščiti interese sv. Cerkve v Mehiki.
VATIKAN IN ČEHOSLOVAŠKA.
Leta 1925. je ob priliki velikih Husovih proslav zapustil Češkoslovaško papežev nuncij Marniaggi — in zveze z Vatikanom so se zelo zrahljale; vendar je Češkoslovaško državo zastopal pri Vatikanu še nadalje msdr. Arrata, ki mu je sedaj podelil papež v znak priznanja prelatsko dostojanstvo. Minister Beneš po novejših poročilih tudi m preveč rezerviran proti Vatikanu, ker želi, da se uredi vprašanje mnogih župnij, ki spadajo pod oblast avstrijskih nemških in ogrskih škofij, a stoje na češkoslovaškem teritoriju.
Gospodarstvo
Reorganizacija ministrstva gozdov.
Finančno ministrstvo je predložilo načrt uredbo o organizaciji centralne uprave z dne '20. avgusta 1926. 5t. 5076, po kateri bi se izvršilo velike reorganizacije v raznih ministrstvih. Po strokovnih listih povzamemo, da bodo take spremembe jako globoko zadele baš sedanjo organizacijo ministrstva gozdov in rudnikov.	,
Sedanja organizacija ministrstva gozdov in rudnikov temelji na uredbi iz leta 1921. V ministrstvu gozdov in rudnikov sta poslovali dve generalni direkciji: za gozde in za rudnike. Generalna gozdna direkcija ima sedaj šest oddelkov: 1. Administrativno; 2. za promet, trgovino in industrijo; 3. tehnično; 4. za eksploatacijo gozdov; 5. za upravo in nadzor nedržavnih gozdov in 6. specialno računovodstvo in posebna blagajna. V teh šestih oddelkih s vkupno 11 odseki je poslovalo 5 načelnikov, 24 inšpektorjev, 28 zvaničnikov, 23 služi-teljev in 14 administrativnih uradnikov.
Novi načrt predvideva dve direkciji: za gozde in za rudnike. Direkcija gozdov naj bi imela samo dva oddelka: administrativni in šumarski; a oddelek za računovodstvo se pretvori v odsek, posebna blagajna pa odpade.
Analogno temu bi se zmanjšal porsonal. Po tej novi uredbi bi se zmanjšal potemtakem obseg notranjega ustroja ministrstva gozdov, a z zmanjšanjem števila osobja bi se seve tudi osebni izdatki znižali.
Vprašanje jo seve, kak uspeh se bo s tem dosegel. Strokovno časopisje je na eni strani za pametno reorganizacijo, a proti zmanjšanju osobja. Pri gozdni stroki je uradnikov 667 in 3200 ne-ukaznih oseb (zvaničnikov, čuvajev in služiteljev), fakulteto ima 845 uradnikov. Država poseduj o 8.6 milj. ha gozdov, ima 1.4 milj. ha občinskih gozdov, nadzoruje pa še nad 2.5 milj. ha privatnih gozdov. Za dobro in redno upravljanje te tako važne narodno gospodarske panoge je vsekakor še premalo osobja. Po našem pa tiči odpomoS v čisto drugI smeri. Kot bo gotovo pri drugih ministrstvih, se tudi v gozdnem ministrstvu osredotočuje, centralizira poslovanje v samih detajlih, čujemo, da se ministrstvo bavi z evidenco rednih dopustov, menda ministrstvo ozir. generalna direkcija gradi b svojimi uradniki ceste; računovodstvo se kom-plicira v dveh instancah; v centrali, je zmešano vrhovno in nadzorno poslovanje vseh kategorij gozdnega stanja z upravljanjem državne imovine kot take. Posledica tega, da je tehnika državnega budžetiranja brez pravega sistema, da no daje msno slike in da je ta budžet povsem neekonomi-refc°Waravi'o'',je, da centralizirano poslovanje na ■»no apdnje zahteva, da točno in ekspedivno posluje, več osobja,*pa ne samo v centrali, nego vsled pomnoženega dela tudi v nižjih instancah; v poslednjih zlasti, če se obveže stari način obratovanja. Tako vidimo pri ljubljanski gozdni direkciji skoro vsak mesec novo imenovanje, ko jo znano, da se je pred par leti izhajalo s komaj polovico sedanjega osobja. In to sedaj v času štedenja in reduciranja !
Preuredba ministrstva mora v prvi vrsti uravnati notranji ustroj poslovanja, temeljiti mora na vpoštevanju vseh razmer prostranih pokrajin naše države. Pri preuredbi ne sme odločevati ozko-srčni tiskus, nego stvarne potrebe in strokovno mnenje.
V glavnem naj se loči uprava državnih in po državi upravljanih gozdov od nadzira nedržavnih gozdov v smislu gozdnega zakona in z vpošteva-njem srednjih in nižjih instanc. Važno je seve za našo državo pogozdovanje Krasa in goličav,
peska in zagrajenje hudournikov, kar mora priti v ministrstvu do samostojnega izražanja. Sedaj na
novo vpeljani računovodstveni sistem je treba tudi poenostaviti. Pri upravi državnih gozdov je treba in to na podlagi dosedanjih izkustev pametno porazdeliti delo, posle in ltompetenco med tri sedaj poslujoče instance: šumsko uprave, direkcije in glavno direkcijo. Z uspešnim poslovanjem te državne gozdne uprave in njenega ugleda v poslovnem svetu je nujno zvezano tudi vprašanje spremembe zakona o državnem računovodstvu. » » •
Ljubljanski živinski sejem. Na živinski sejem dne 3. t. m. v Ljubljani so pripeljali 202 konja, 79 volov, 81 krav, 12 telet in 350 prašičkov za rejo. Ceno so bile sledeče: voli I. 8 Din, II. 7.50 Din, III. 7 Din; krave klobasarice 3—4 Din, kravo debele 5—6.50 Din; teleta 11.50—12 Din (vse za kg žive teže). Cene konjem so padle: na sejmu jo stal prav dober konj 5—6000 dinarjev.
Konforonca o splošnem načrtu za gradnjo novih železnic. Prometni minister je sporočil gospodarskim organizacijam, da namerava izdelati splošen načrt za novo železniško mrežo naše države, v katerem bo točno ugotovljen program za gradnjo novih železnic za dolgo vrsto let. Ker je ta problem za razvoj našega gospodarstva velike važnosti, je prometni minister odločil, da pred končno rešitvijo tega vprašanja skliče konferenco gospodarskih organizacij. Zaključki te konference, na kateri bodo sodelovali delegati vseh gospodarskih organizacij, bodo služili ministru za podlago, na kateri se bo sestavil tozadevni zakonski predlog. Konferenca se bo vršila dne 10. novembra t. 1. v dvorani starega belgrajskega vseučilišča. — Kakor poročajo zagrebški listi, je zagrebška trgovska in obrtna zbornica sklicala anketo, na kateri se bodo pretresli vsi tozadevni predlogi, ki se nanašajo na splošne in lokalne potrebe gospodarstva.
Zakon o industrijskih obveznicah. V ministrstvu trgovine in industrije se je izdelal zakon o industrijskih obveznicah, ki se ima smatrati kot pravilnik k tozadevnim določbam § 70. zakona o proračunskih dvanajstinah (za april, maj, junij 1925), ki daje pri najetju obligacijskih posojil v inozemstvu nafii industriji vse one ugodnosti, ki jih uživa državna hipotekama banka. Zainteresirane korpo-Tacije so se že lani trudile, da bi se izdelal tozadevni pravilnik. Izdelan zakonski načrt je minister dr. Krajač še predložil tudi gospodarskim zbornicam, da izjavijo svoje mnenje. Po tem zakonskem načrtu so industrijske obveznice oproščene vseh taks in davkov, od katerih so oproščene državne obveznice, in sicer do leta 1930. Pravico za izdajanje teh obveznic imajo vsa industrijska, prometna in komunalna podjetja s kapitalom od najmanj 10 milijonov dinarjev, oziroma v to svrho združenih podjetij, ki skupno razpolagajo s tem kapitalom. Posojila se morejo najeti neposredno ali s posredovanjem domačih bank.
Novi zakoniki. V ministrstvu za trgovino in industrijo se pripravlja načrt zakona o mestnih hranilnicah, kakor tudi zakon o pomorskem kreditu in zakon o hipotekarnih kreditih.
Težkoče obmejnega prometa. V Gornji Sv. Kungpti se je, v torek 2. novembra vršilo gospodarsko zborovanje vseh občin iz župnij Sv. Kumgota, Sv. Križ, Sv. Jurij in Svečna. Navzočih je bilo 6 županov in nad 80 občinskih svetovalcev ln odbornikov. Na konferenci se je razpravljalo o težkočah obmejnega prometa. Vsak dan prihaja nešteto opravičenih pritožb, kako se šikanira kmetsko ljudstvo ob državni meji. Kar naenkr.it so si razni državni organi izmislili, da morajo dvolastniki (t. j. taki, ki imajo posestvo tu in onstran meje) plačati pri prevozu semenskega žita in pridelkov razne carinske dajatve. Nepojmljive zapreke se delajo prebivalstvu radi obmejnih kart za prehod čez mejo. Kršijo se od uradne strani zakonita določila o obmejnem prometu in določila trgovinske pogodbo z Avstrijo. Občine so povabile poslanca g. Ž e b o t a, da mu osebno predložijo svoje pritožbe in prošnje. Sestanek ni bil političen, ampak jo imel strogo gospodarski značaj. Po govoru poslanca Zebota so se oglašali k besedi skoro vsi navzoči župani in občinsld odborniki. Napravili so se sklepi, ki imajo namen, da se sedanje nevzdržno stanje na meji odpravi. Ljudstvo si želi, da bi se taki sestanki večkrat vršili.
Dviganje lire in našo gospodarstvo. Dviganje lire v mnogih ozirih vpliva na razvoj naše zunanje
trgovine. Možnosti izvoza (predvsem lesa in živine) so se znatno poboljšale. Nasprotno pa bodo naši uvomtki predvsem uvozniki italijanskega tekstilnega blaga utrpeli veliko škodo. V informiranih krogih se ceni, da bo ta škoda znašala 50 milijonov dinarjev, in to ako se kalkulira današnje stanje lire. Uvozniki so kalkulirali blago po nizkem stanju lire in ga večinoma že prodali, medtem, ko plačila za to blago zapadejo v novembru in decembru. škoda je torej odvisna od stanja lire v teh mesecih. Naši izvozniki pa imajo vsled dviga lire prav lepo dobičke, ker so blago kalkulirali in izvozili po nižjem stanju lire, vsled višjega stanja liro pa sprejemajo v dinarjih znatno več. V celoti se bo zguba na eni strani izravnala z dobičkom na drugi strani, mogoče je tudi, da bo končni rezultat ugoden za naše gospodarstvo, kajti medtem ko se je izvoz v Italiji dvignil, je uvoz znatno padel. — Vendar pa so izgledi za daljšo bodočnost manj ugodni. Dvig lire bo gotovo povzročil krizo v italijanskem gospodarstvu; prvi znald te krizo so že vidni. Stanje industrije so je znatno poslabšalo in pričakovati je, da bodo težkoče italijanske industrije vedno večje, posebno če se bo lira obdržala na današnji višini. Kakor drugod se bodo tudi v Italiji pojavile običajne posledice: padanje kupne moči širokih mas, prenehanje investicij, konkurzi in insolvence itd. Vsled zmanjšanja investicij pa se bo zmanjšal tudi italijanski uvoz. Vsled zmanjšanja investicij bo gotovo trpel naš izvoz lesa, ki predstavlja precejšen del našega izvoza v Italijo. Oim višjo se dvigne lira, tem težja bo kriza italijanskega gospodarstva. Razvoj našega izvoza v Italijo bo torej v daljni bodočnosti odvisen od višine, na kateri se bo lira stabilizirala. V splošnem pa izgledi niso nič kaj rožnati.
Cenitev evropske produkcijo sladkorja v novi kampanji. Glasom cenitve z dne 10. oktobra se z ozirom na pridelane množine sladkorne pese ceni evropska produkcija sladkorja v novi kampanji (1926-27) na 7,342.000 ton. V kampanji 1925-26 je znašala produkcija sladkorja 7,470.832 ton, v kampanji 1924-25 pa 7,077.791 ton. Produkcija sladkorja v novi kampanji bo torej le za 1.7% manjša od produkcije v pretekli kampanji v primeri s produkcijo v kampanji 1924-25 pa za 8.7% večja. Z ozirom na velike zaloge sladkorja iz pretekle kampanje ni pričakovati povišanja cen sladkorja na svetovnem trgu.
Zboljšanje konjunkture na Ogrskem Je razvidno iz števila prijavljenih konkurzov in poravnav. V septembru je bilo prijavljenih 15 konkurzov in 88 poravnav, skupaj torej 103 slučaji, napram 189 slučajev v avgustu in 359 slučajev v januarju.
Nov bančni konkurz v Italiji. Iz Milana se poroča, da je tamošnja banka sAnghio Zolla< prišla v konkurz. Pasiva znašajo 5 milijonov lir.
Deficit v državnih financah Anglije. Vsled dolgotrajnega štrajka rudarjev se je znatno poslabšalo stanje angleških državnih financ. Deficit za prvih 7 mesecev tekočega leta znaža 79 milijonov angleških funtov (21.7 milijard dinarjev).
Dvig francoskega franka. Francoski frank se j« od preteklega četrtka zopet naglo dvignil. De-viza Pariz je danes notirala v Curihu 17.075 švic. frankov (za 100 fr. frankov) napram 16.525 švic.
frankov dne 3. novembra t. I. Tekom sedmih dnf se jo francoski frank dvignil od 15.86 na 17.075, torej za skoro 8%. V Zagrebu se je deviza Pariz podražila v enem tednu za 20 točk (od 174 na 194 dinarjev za 100 (rankov).
Velika ležišča kalijevih soli v Rusiji Nedaleč od mesta Solikanisk so se pred kratkim odkrila ogromna ležišča kalijevih soli, ki po kvaliteti ne zaostajajo za kalijevo soljo iz Nemčijo (Stassfurt). Ležišče so razprostira na ploskvi od 40 kvadratnih kilometrov, in sicer v debelini 100 m. Novo odkrit« ležišča bodo mod svetovnimi ležišči kalijevih soli zavzemala drugo mesto. Za bodo razvoj ruskega poljedelstva so ta ležišča neprecenljive važnosti.
Sorsa
Dne 4. novembra 1926.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.4676—13.4976 (13.475— 13.505), Italija 212.16—244.16 (241.623—243.623), London 274.55—275.35 (274.50—275.30), Newyork 56.60-56.80 (56.581—56.781), Pariz 192—194 (182 -18-1), Praga 167.60—108.40 (167.60—168.40), Dunaj 7.985-8.015 (7.985-8.015), Curih 10.9275-10.9575 (10.9275-10.9575).
Curih. Bolgrad 9.1425 (9.145), Budimpešta 72.60 (72.60), Berlin 123.3125 (123.35), Italija 22.22 (22), London 25.14 (25.135), Ne\vyork 518.625 (518.50). Pariz 17.075 (16.525), Praga 15.855 (15.36) Dunaj 73.175 (73.175), Bukarešt 2.85 (2.93), Sofija 3.74 (3.7485), Bruselj 72.15 (72.15), Amsterdam 207.3925 1207.40), Stockholm 138.475.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48—12.52, Kodanf 188.05—188.45, London 34.30-34.40, Milan 30.47-30.57, Ne\vvork 707.65—711.15, Pariz 23.65—23.75, Varšava 78.50—78.79. Valute- dolarji 706.25— 710.25, angleški funt 34.22-34.38, tira 30.32—30.48, dinar 12.48—12.54, češkoslovaška krona 20.93-21.05.
Praua. Devize: Lira 144.92, Zagreb 59.5750 Pariz 111.80, London 163.4250, Ne\vyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 73.50 den., vojna odškodnina 334 den., zastavni listi 20—22, Celjska 194—198, Ljublj. kreditna 145 den., Merkantilna 94—96, Praštediona 865—808, Kred zavod 165— 175, Strojne 70 den., Vevčo 102 den., Stavbna 55— 05, Sešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 78—79.50, agrarf 43—44.25, vojna odškodnina a34.50—335.50, kasa 335—335.50, nov. 338—339, dec. 339.50 -310, Hrv. esk. 100—100.50, Kred. 100—101, llipobanka 56— 57, Jugobanka 95—96, Praštediona 867—867.50, Lj. kreditna 150 den., Etno 147 zaklj.. Srpska 130 den., Ujed. 86 bi., Narodna banak 4.250 den., Drava 380 zaklj., Ragusea 420 zaklj., Šefemna 420—430, Ni-hag 12 bi, Gutmann 260 bi., Slavex 100 den., Slavonija 35—36, Vevče 105 den., Našička 1.350 bi.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 788.000, Živno 739.500, Alpine 408000, Greinitz 68.000, Kranjska industrijska 440.000, Trbovlje 379.500, Ilrv. esk. 143.000, Leykam 122.000, llipobanka 71.500, Avstr
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 4. novembra 192G. Višina barometra 308*8 m
i Opazovanja		Barometer	Toplota T C'	Rcl. vlago * 'lo	Veter In brzina v m	Oblačnost 0—10	Vrsta padavin		aa 1 «=-	. it
krol	(os						ob opazovanju	| » mm do 7*		
	7	763M	9-0	88	mirno	8	dež	29-3		
Ljubljano (dvorec)	8	763-2	10-9	80	SE 0-5	9	dež			
	14	761-5	16-4	b9	S 0-5	4	dež			
	21	762-6	13-0	82	NNW 0-5	10			16-9	8-8
Maribor		762-4	8-0	95	NW 1-5	2	megla	4-0	13	6
Zagreb		763-1	12-0	84	E 0-5	9	megla		14	10
Belgrad	8	764-7	10-0	67	SSE 19	8			15	8
Sarajevo		764-4	19-0	62	E 3	1		o-i	22	13
Skoplfe		768-7	8-0	79	mirno	1			22	3
Dubrovnik		763-0	1 9-0	80	SE 1-5	3			27	16
Split		762 4	18-0	85	E 5	4	merje lahko	10-0	21	16
Praga	i	760-1	8-0		N 1-5	10	megla	4-0	13	8
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za petek, dne 5. novembra: Deževje bo prenehalo, zboljšanje vremena. Povpr. barom, višji ko včeraj za mm 2.1.
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUD0VIM BARAtiA Ljubljana, še,enTavnas,uJlca,
št. 6 1
. oso
Sir H. Rider Haggard:
Hči cesarja Montezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jos. Poljanec.
»Lažeš!« sem vzkliknil. Pri tej besedi me je eden de Garcijevih tovarišev udaril po ustih.
»Počasi, prijatelj,« je dejal de Garcia; »ne oskru-njaj si rok s tem, da bi ješ take lopove kot je ta človek; če pa že misliš, da moraš udariti, vzemi palico. Slišali ste, da priznava, da pc-tuje pod lažnivim imenom in da je Anglež, toraj sovražnik naše dežele. K temu še pristavim, in to na svojo častno besedo, da je ogle-duh in morilec, kolikor jaz vem. Tovariši, po nalogu zastopnika Njegovega Veličanstva smo tukaj sodniki; da pa ne boste mislili, ker me je ta angleški pes javno imenoval lažnivca, da bi utegnil pristransko in upravičeno ravnati ž njim, prepuščam vso zadevo vam in jo polagam v vaše roke.«
Poskusil sem še enkrat govoriti, toda Španec, ki me jo bil udaril, divji lopov je bil, je potegnil meč in se zaklel, da me na. mestu prebode, če si le upam odpreti usta. Zato se mi je zdelo najbolj pametno, da molčim.
»Kaj lepo bi se podalo, če bi ta Anglež visel na drogu k je rekel.
De Garcia, ki je bil začel malomarno žvižgati neko popevko, se je nasmehnil in sc ozrl proti drogu — nato pa po meni; v očeh mu je gorelo silno sovraštvo, ki bi me najrajši na licu mesta uničilo.
»Boljšo misel imam,« je dejal tretji častnik, »če ga obesimo, se utegne kaj kmalu zgoditi, da bi poizvedovali po njem in mi bi morali dajati odgovor; v najboljšem slučaju bi stvar preccj veljala. Mladič je čvrstega života, tako da bi kaj lahko vzdržal nekaj let v rudnikih. Prodajmo ga z ostalimi; jaz sam ga
kupim za primerno ceno. Na svojem posestvu prav rabim take hruste.«
Pri teh besedah sem videl, da se je de Garciju obraz vznevoljil, kar ni čuda, saj je tako silno želel, da bi se me za vedno iznebil. Vseeno se mu ni videlo primerno, da bi ugovarjal, in narahlo je zazeval in samo rekel;
^ »Vzemite ga, tovariši, zaradi mene, in to brezplačno. Samo svarim vas, da dobro pazite nanj, sicer se va«m utegne prigoditi, da vam porine bodalo med rebra.«
Častnik se je nasmehnil in rekel: »Ej, težko da bo naš prijatelj dobil ugodno priliko za to, kajti jaz se nikoli ne podam sto metrov globoko pod zemijo, kjer bo njegovo bivališče. Sedaj, Anglež, pa mislim, da bo še prostora zate spodaj v ladji«; tako rekši je poklical mornarja in -mu velel prinesti železje, v katero je bil vkovan človek, katerega so bili pravkar vrgli v morje.
To se je zgodilo; preiskali so me, vzeli majhno vsoto denarja, ki sem jo imel pri sebi — bilo je vse, kar mi je ostalo od vsega onega, kar sem bil vzel seboj na pot — mi nataknili okove okrog gležnjev in vratu ter me vlekli v spodnje ladjine prostore. Preden sem dospel tja, sem iz raznih znakov dognal, kakšen tevor je ladja vozila. Natovorjena je bila s sužnji, ki so jih nalovili v Fernardini — tako naziv-Ijejo Španci otok Kuba —, da jih prodajo na Hispa-nioli. Eden teh sužnjev sem bil sedaj tudi jaz.
Sam ne vem, kako bi popisal grozote v spodnjem delu ladje. Prostor je bil nizek, meril je komaj sedem čevljev v višino, in sužnji so ležali okovani v železje v smrdljivi vodi, ki se polagoma nabira prav na dnu ladje. Ležali so takorekoč na enem kupu in njihove verige so bile pritrjene v obročih, ki so se nahajali v steni ladje. Vsega skupaj jih je utegnilo biti kakih dve sto glav, moških in žensk in otrok; ali boljšo povedano, dve slo jih je bilo. ko je ladja nribližno
pred enim tednom odrinila na pot. Doslej jih je umrlo kakih dvajset, primeroma še majhno število, kajti Španci računajo pri tej peklenski kupčiji, da jih spotoma pogine ena tretjina do polovice vseh. Ko sem stopil v ta prostor, me je obšla smrtna slabost; bil sem itak že slab, in to slabost je povzročil strahovit smrad in grozni prizor, ki se je nudil mojim očem pri medli svetlobi svetilk, ki so jih imeli moji spremljevalci, kajti v tem prostoru ni bilo nili svetlobe niti zraka. Vlekli so me dalje in me vkovali sredi dolge vrste črnih moških in žensk, tako da so mi noge stale v smrdljivi pritalni vodi. Španci so se mi rogali, rekoč, da je ta prostor še predober za Angleža, in odšli. Nekoliko časa sem vztrajal v svojem položaju; kmalu pa mi je prišlo na pomoč spanje ali nezavest in v tem stanju sem bil moral biti nemara en dan in eno noč.
Ko sem se prebudil, je stal poleg mene Španec, kateremu sem bil prodan ali podarjen, s svetilko v roki in dajal navodila, da naj odvzamejo okove neki ženski, ki je bila prikovana zraven mene. Bila je mrtva; pri luči svetilke sem videl, da je bila umrla za neko strašno boleznijo, ki mi je bila neznana^ o kateri sem pa pozneje izvedel, da so ji rekli rumena mrzlica. Ta ženska ni bila edina, ki je med tem časom umrla; videl sem, da so potegnili iz tega prostora še dvajset mrtvih trupel zapered in da je bilo bolnih še mnogo več. Videl sem tudi, da so imeli Španci silen strah, ker niso mogli ničesar ukreniti zoper bolezen in so ji skušali priti v okom s tem, da so prostor očistili in spustili zrak vanjo skozi odprtine v stropu, kjer so odstranili nekaj desk. Ako ne bi bili storili toc;a, sem prepričan, da bi morali poginiti do zadnjega prav vsi. kar nas je bilo; da nisem tudi jaz nalezel bolezni, pripisujem temu, ker so največjo odprtino v stropu naredili baš nad mojo glavo, tako da sem stoječ, kolikor so mi omogočale moje verisre, dihal zrak, ki ie bil skoraj čist.
111=111=
o M e- U
° CL. „
2 C
o
< C c o - 2 o «* • ž o. ? o »
0	JU Cl« g
O"" o
rs
1	^ i c
B 5 „ g M O S. «
<5 r s; o
.. o <
p- »*» n
— n
o

B p
— B
r k- o
CD
fe-s. 5
< « n a s.
ra ? »-k e,y rs
-j «
» s;
S» ^
£ S
S n S. O
C/J
*: e;
B
m tra. o o B
n o
P —
5 O a -o ■ o o" <t
o
OO
M
F?
S- -0*
p. L.
— C	D c
3	S	6" 5 •1,6
f	»	I ;
o	o	P >0
g	n
£	D.	N N
™	m	^
EIIIEIII
tvornice za dušik 226.000, Mundus 1,100.000, Sla-vex 130.000, Slavonija 46.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Deske — 6mreka, jelka, 28 tnm, 4 m, inonte, fco vag. nakl. post. 440 den., bukovi testoni, monte, fco vag. meja 520 den., drva bukova, meterska, suha, zdrava, fco vag. meja 23 den., bukovi hlodi, večina la, od 25 cm prem. naprej, srednji premer je 40 cm, 3—4 m dolž., fco vag. naklad, postaja 230 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 75-76, 2%, fco nakladalna postaja 292.50 bi, pšenica 73-74, fco vagon nakl. postaja 287.50 bi., koruza umetno sušena za XI., XII., fco vagon nakladalna postaja 175 bi., koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakl. pošt. 125 bi., koruza v storžu, nova, fco vag. nakl. post. 90 bi., oves novi, fco nakl. post. 157.50 bi., rž, 71-72, 2%, fco vag. nakl. post. 215 blago, ječmen krmilni, 62-63, fco vag. nakl. post. 160 bi.; ječmen krmilni, 63-64, fco vag. nakl. post. 165 bi.; ječmen letni, 65-66, fco vag. nakl. post. 185 bi.; otrobi drobni, fco vag. n^kL post. 125 bi.; fižol beli, 3—4 odst., fco vag. nakl. post. 175 bi., fižol rumeni, 3—4 odst., fco v. nakl. post. 175 bi., krompir, fco vag. slov. postaja 135 bi.; laneno seme fco Ljubljana 380 den.; laneno seme Podravina fco Ljubljana 370 den.; seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. postaja 100 bi.
Sporž
SK Jadran. Lahkoatle>tski miting, ki se radi slabega vremena ni vršil pretečeno soboto 30. oktobra, se vrši to soboto dne 6. nov. ob 15. uri na igrišču Ilirije. Spored in jurya mitinga je ista kot je že bila objavljena dne 29. oktobra. Tem potom se obveščata tudi SK Ilirija in ASK Primorje. — Tajnik.
SK Jadran. Sestanek nogometašev in lahko-atletov danes ob 20. uri pri Mraku. Važno radi tekmovanj za gosposvetski pokal in dolžnostnega mitinga. — Tajnik.
TEKME ZA GOSPOSVETSKI POKAL. X nedeljo 7. t m. ob 14. uri, igrišče SK Ilirije.
Ljubljanski športni klubi bodo odigrali odslej vsako leto v korist Jugoslovanske Matice velik nogometni turnir za prehodni Gosposvetski pokal, ustanovljen po SK Iliriji. Pokalna tekmovanja so organizirana tako, da more sodelovati na dan odločilnih tekem pri tej športni manifestaciji čim več klubov. Tudi s športnega stališča je grupacija odločilnih tekem tako nenavadna in pestra, da bo učinkovala izredno privlačno tudi na publiko ter ji nudila velik športni užitek.
Ker so prijavili za letošnji turnir svojo udeležbo le štirje klubi, in sicer SK Ilirija, 2SK Hermes, SK Jadran in SK Slavija, je mogoče združiti vse tekme v obeh odločilnih kolih na eno popoldne. V semifinalu nastopita najprej po dva in dva kluba, zmagovalca obeh semifinalnili tekem pa merita svoje moči takoj nato v finalni tekmi. Vsaka tekma traja pri tem 45 minut, torej polovico normalnega igralnega časa, tako da absol-virata finalista v celem prav za prav le eno tekmo, četudi vsak proti dvema različnima nasprotnikoma.
JAPONSKI PLAVACI.
Bodo na olimpiadi resni tekmeci Amerikam-cev; Weissmueller je sedaj na Japonskem in študira njih plavalni šport. V septembru se je vršila v Tokio velika plavalna tekma med Japonci in Ha-vaijci; ti so med prvimi plavači sveta. Plavalnica Tamagava, 50 m, odgovarja v vsakem oziru najbolj modernim zahtevam. Dva dni so tekmovali, 7. in 8. septembra, obakrat so bili rezultati izborni. Japonski prvak Katzuo Takaiši je plaval 200 m prosto v 2:16.8, Wood 2:18.8, znani Sam Kahanamoku 2:20; svetovni rekord Weissmuellerja je 2:15.6, napravljen v plavalnici 25 yardov dolžine. Svetovni rekord 4 X 200 m prosto je napravila japonska prvenstvena vrsta Sata, Arai, Noda in Takaiši z 9:38.2. Na olimpiadi 1924 je porabila ameriška vrsta 9:53.4, japonska vrsta na Havai pa povodom prve tekme med Japonci in Havai-jci 9:44. Svetovni prvak v plavanjn na hrbtu Warren Kealoha je plaval 100 m v 1:44, 400 m v 6:01; svetovni rekord Belgijca Blitza na 400 m je 5:59.2. Pripravno ime, Blitze je blisk. Vrsto 4X50 m prosto so dobili Havai-jci v sijajnem času 1:49.6, za 100 m prosto je porabil Takaiši 1:00. Pozneje je plaval Takaiši v Jokohami 400 m v 5:06.
PLAČANA OBRT.
Zanimiva raaprava se bo vršila prihodnje Ani v Pragi. Enajst profesionalnih igravcev prvega moštva DFC je vložilo tožbo proti odgovornemu uredniku lista »Deutsche Presse«. V listu je bil izšel članek o dveh tekmah, ki se jih je udeležilo onih 11 igravcev in v katerih je bil DFC temeljito poražen. V članku so bile besede: »Kdor obrti, za katero je plačan, ne vrši po najboljši vesti in volji, ta je goljuf.<
OSAMOSVOJITEV ŽENSKEGA ŠPORTA.
Ze lami smo pisali, da hočejo prirediti ženske lastno olimpiado. Potolažili so jih s tem, da so vzeli v program olimpiade tudi par ženskih točk. Pred par dnevi smo priobčili neko podobno izjavo nemške športnice, da hočejo ženske korakati same in da se ne bodo dale več voditi od moških. Sedaj pa beremo, da se je osnoval na Dunaju pripravljalni damski odbor, ki ima za namen ustanovitev avstrijske ženske športne zveze. Zlasti uspehi na zadnji ženski športni prireditvi so privedli ženske na to misel. Hočejo urejevati svoje zadeve same. Moški naj vodijo njih zadeve še do oficielne proglasitve samostojnosti, ki se bo izvršila po sklepu občnega zbora v prvih dneh prihodnjega leta. Vodstvo pripravljalnega odbora imata gospa Szabo (lahka atletika) in pa gospa Schindler (hazena). f:e se bo osamosvojitev izvršila, pomeni to nov preokret v ženskem športnem gibanju, ki prav gotovo ne bo ostal brez posledic tudi v športnem življenju sosednih držav._
:Poisvedovanfa
Našli so se trije skupni ključi v dvorani Ljudskega doma. Dobe 6e pri hišniku v Ljud. domu.
Mag. št. 28.241/ref. IX.	7554
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo in polaganje obstenskih kaolinskih ploščic v novih in prenovljenih objektih mestne klavnice. Razpisani pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Lingarjeva ul. l/III.
Ponudbe je vložiti najpozneje do 15. novembra 1926 opoldne pri imenovanem uradu.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI.
Učenca ssjf *
dobrimi šolsk. spričevali, sprejme takoj LEOPOLD GRABRIJAN ■ Metlika, trgovina z meš. blagom.
DOBER POMOČNIK
za krojaSko obrt se sprejme pri Franc Peternelu, krojaču ▼ Trebelnem pri Mokronogu.	7578
DRVA
bukova, zdrava in suha, kupuje HUGO KRAIJ. Zagreb, Medjaina it. 5.
OGLAS. Zakupnika
rabi Pirotski oficirski dom. Pogoji vrlo po-rolj-nij posel rentabilen. — Ponudba naj se pošlje Oficirskemu domu, Pirot, Srbija.	7586
Sposoben FRIZER
ki dobro ondulira — z dolgoletn. spričevali, se išče za takoj. Ponudbe s fotografijo pod šifro: »I. B. V, 7613« na uprav-ništvo »Slovenca«.
Izurjena PLETILJA
se takoj sprejme. - Kje, pove uprava Stev. 7612.
Vajenec
se sprejme za pekovsko obrt. Naslov v upr. 7595
Poravnajte naročnino!
Kako si vzdržava dama
svojo mladostno svežost?
Želja vsake dame ]e si ohraniti svojo mladostno svežost do starosti. To dosesa Američanka In Francozinja s kulturo telesa in s prikladnim oblačenjem, posebno pa z obutvijo. Ona Je spoznala, da Je dobro negovana nosa temeljni posoj za dobrobit. Na ulici - v zimi - usnjatl Čevlji, doma, v uradu ali pri delu Čevlji Iz blasa • to Je njena Iczlnk«
Dame,
nosite doma ali pri svojem poslu Čevlje iz žameta ali iastlnsa. —
čevelj iz tkanine zrači noso, jo vzdržuje suho In toplo, je šibek in udoben, preprečuje utrujenost, olajšuje delo.
Priporočamo naš model:
99-
99"—
4445 iz la žameta
4345 iz la iastlnsa
Din
Din
Koruzno moko ZA KRMO oddaja, do-Šler traja zaloga, po 200 Din za 100 kg FRAN POGAČNIK - Ljubljana, Dunajska cesta it. 36. — Kupi FIŽOL in SEMENSKO DETELJO po najvišji dnevni ceni. 7418	
	Gostilna dobroidoča, s tremi sobami za goste, veliko verando, kegljišče, vrt za goste, veliko stanovanje ter LEPO POSESTVO -približno 10 oralov (travniki in njive), z velikimi hlevi, se takoj odda ugodno v najem zaradi starosti posestnice. - Ponudbe ozir. informacije: Pobrežje, Zrkovska c. 45.
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe, jnvellr, Ljubljana Wollova ulica štev. 3	
	Kupi se: dobro ohranjeni PARNI KOTEL od cirka 7 do 9 atmosfer, z vsemi pripadajočimi deli, cirka 350 tek. m POLJSKE ŽELEZNICE prof. 68 do 75, z vozički (3 Plateau in 3 Muldenkipper) ter cirka 40 m grelnih CEVI (Rip-penrohre). - Blagohotne ponudbe pod šifro: »A. 11.244« št. 7548 upravi.
SADNO DREVJE vseh vrst, I. slov. drevesnice DOLINŠEK, šent Pavel, Savinjska dolina.	
Harmonij velik, primeren za cerkev ali dvorano, prodam. - Janko KOS, Ljubljana, Tržaška c. Stan in dom.	
L.M1KUS
LJUBLJANA, MESTNI TRG 15
izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo'.
Zaloga sprehajalnih palic
Stari dežniki se nanovo preobleče|o
Dnclann Opozarjamo vse naše cenj. r UtllulIU* odjemalce, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za zneske, plačane našemu bivšemu potniku g. Fr. Klemen.
Tvornica taičii izdelkov Juta" d. z o. z.
Maribor, Meljska cesta 68
Cenfenlm čttaleliem se priporočalo naslednje tvrdke:
Pri „AMERIKANCU" Ljubljana, Stari trg 10 Kupite najceneje klobuke, čepice, perilo itd. Modno blago.	„JoBoinetalija"r.z.zo.z. industrija pločevinastih Izdelkov Ljubljana Kolodvorska ulica 18
Prodajalna K-T.D-(II. NiCman) Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.	Stanko KelSln brivski salon Ljubljana Kopitarjeva ulica Štev. 1, nasproti Jugoslovanske tiskarne
FRANC FUJAN krovstvo in zaloga strežnih potrebščin Ljubjjana - Galjevica 9.	TEOD. KORN kleparsko In lnitalacl|sko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8
IVAN JAV0RNIK mesar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu	Ivan Križnar kroveo Ljubljana Hrenova ulica štev. 9
Šolske Knjige ima v zalogi Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani	Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
ilngelosiav Hrastnik manufakturna trgovina Ljubljana, Harlovska c. B	Deželna lekarna pri ,Mar. Pomagal' Mr. ph. M.Leustek Ljubljana, Resljeva cesta 1
ILUSTHIRA.NI
SLOVENEC
LETIM IK 1925
SE $C DOBI
Morliac, Cerne & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUB LJANA, Igriška ul. 6
Oražem & Jančar
pohištvena ličarja ln pleskarja
Ljubljana, Breg
JOSIP OLUP
trgovina manufakture In oblek Ljubljana, Stari trg 2
(na vogalu)
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
LJubljana, Sv. Petra cesta 32
PRISTOU & BRICELj
črkoslikarja, Ljubljana
Aleksandrova c. 1 Telef. 908 Ustan. 1903
tapetnik LJubljana, Krokov trg 7
Josip Satran
špecerijska trgovina
LJUBLJANA"'1"*)
Šolski drev. 4 (Siniiiiu)
Solshe zvezke
ima v zalogi
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
v Ljubljani, Kopitarjeva ulica «/11.
Pave« Štele
AUTOTAKSI Ljubljana. Poljanska cesta 3
Telefon 942
LEOPOLD SEGA
iermEnar Ljubljana, Poljanska c.M
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesfa 31
tfolno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu PRELOGU — Ljubljana, Stari trg Stev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Hduokat dr. HFbln Smole
naznanja, da je svojo odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v Sodni ulici štev. 9 preselil
is DnIm^floenp ul ke št 5
pritličje na levo.
Zapustil nas je naš nad vse ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, stari oče in tast gospod
Teodor Drenig
artilerijski polkovnik v pokoju
po dolgem in mučnem trpljenju dne 4. novembra t. L, ki je previden s tolažili svete vere mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega nepozabnega se vrši v soboto ob 3 pop. iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta 16, na pokopališče pri Viču.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanenja 8. nov. ob 9 dop., ter v cerkvi na Rožniku 9. nov. ob 9 dop.
Ljubljana 4. novembra 1926.
Panline Drenig, roj. Adamovid, soproga, Teodor Drenig. art. kapt. I. ki. v pok. sin, Gerla Krživvnnek, hčerka, Karel Krživvnnek, čes. si. art. kapt. zet, Margareta Dren ig, sinaha, Karli, Erika in Gerti Kržiwanok, vnučič in vnukica.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtalnica in tvornica poslovnih kn|lg V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6,11.
Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana
Novosti:
Algermissen: Das soziale Konigtum Christi.
Nevezano ............
Fischer Joseph: Seelenpflege. Aufmunterung und Anleitung zu einem gesunden, gliick-
lichen Seelenleben. Vezano.....
Catbrein V.: Eucharistische Konvertiten-
bilder. Vezano..........
Haggeney: Der gottliche Brautigam, Erwji-gungen fiir Ordensschwestern, namentlich
fiir Lehrerinen. Vezano . ......
Herkenrath J.: Die Ethik Jesu. Vezano . , Klug Dr. I.: Die Tieien der Seele. Moralpsy-
chologische Studien. Vezano.....
Marmion D. Col.: OSB., Christus das Leben
der Seele. Vezano........
Mit Gott allein. Eines einsamen Pfarrers Ge-sprache mit Gott. I. zv. Erkenntnisse. Vez. Reiter J.: Das katholisehe Priestertum in mo-
derner Zeit. Vezano........
Strigl Dr. A.: Der Weg des Denkenden zur Wahrheit. Vezano........
Din 57.50
Din 70.— Din 70.—
Din	74.50
Din	152.—
Din	128.—
Din	118.—
Din	79—
Din	34.50
Din	41,—
Za Jugoslovansko tiskarno! v Ljubljani; Karol C«č»
Izdajatelj: dr. Fr. Kulovec,
Urednik: Josio Fr. KnafliS.