Publish«! and distributed under permit (No. 866? anthort«edbythe Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Hew York, IT. Y. — By order of the gfcdaeflf, "JL B. Btttfcggn, PottflHttteT OeflefaL Največji slovenc!-; dnevnik -: v Zedinjenih državah Velja za vse leto ... $3.50 Za po! leta......$2.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3, 1879. ____t Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 253. — ŠTEV. 253. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 28, 1918. —t PONEDELJEK, 28. OKTOBRA, 1918 4 VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI. Odgovor Nemčije Kodanj, Dansko. 27. oktobra. — (Poro rilo Assoiated Press.) — Odgovor Nemčije na zadnje sj»ororilo predsedniku Wilsona >e glasi. Nemška vlada j< mlje na znanje odgovor predsednika Združenih držav. Pn-dsednik zaveda dalekosežnih izprememb. katere se je i/vedlo in katere 't* izvaja v nemški ustavni zgraditi in tega. da se mirovna pogajanja vodilo od strani ljudske vlade, v koje rokah poriva. tako dejanski kot ustavna -ila za udrjstvovaiije odločilnih - k «'|nH . Vojaška -i!« ji je istotako podrejena. Nemška vlada pričakuje sedaj predloge za premirje, ki bodo tvorili prvi Uorak proti prsi viru emu miru kot ga je opisal predsed-i.ik \ svoji pi oklamariji. ^ Solf." Avstrijski tidgovor AVSTRIJA BO V NAJKRAJŠEM ČASU ODGOVORILA PREDSEDNIKU WLLS0NU. — ODGOVOR BO NAJBRŽE ŽE DANES DOSPEL V WASHINGTON. — AVSTRIJSKI NEMCI SE HOČEJO i LOČITI OD DUNAJSKE VLADE. Bazel, Svira. L'7. oktobra. Dunajsko'časopisje poroča, da je ;• vst iijska vlada že izdelala odgovor na noto predsedniku Wilsona. 'tozadevno poročilo j« dospelo i/ ofieijeluih virov. Odgovor bo dospel že danes ali jutri v Washington. Odgovor kaže, da je Avstrija pripravljena ugoditi vsem Wilso-. novim zahtevam. Amsterdam, Nizozemsko. 27. oktobra. — Nemške stranke v Av-M ro-< »grški. ki s(» -tvoril«' proviueijaluo vlado, nameravajo poslati predsedniku Wilsnim posebno noto. s tem je rečeno. da nočejo imeti avstrijski Neinri nobenega sjika z vlado amftak, da hočejo žareti, j.ovajanja na >vojo loko. MARŠAL FOCH N GENERAL WEYGANETT. Oo^S* - Revolucija na Hrvaškem LEV0LUCIJ0NARN0 GIBANJE SE JE RAZŠIRILO PO CELI HRVAŠKI. — V ZAGREBU JE BILO UBITIH TRISTO OSEB. — CIVILNO PREBIVALSTVO JE POBEGNILO. London, Anglija. 27. oktobra. — - Iz Curiha naznanja neka brzojavka. da se jt razširilo revolucijonarno gibanje po celi Hrvaški. Pri nemirih v Reki je bilo ubitih štiristo oseb, v Zagrebu pa i tristo. Amsterdam, Nizozemsko. i!."». oktobra. — Nizozemsko časdpisje j. 'dobilo i/ Budimpešte brzojavko, da -o -e vršili v Keki ostri spopadi med madžarskimi m hrvaškimi četami. Pri tej priliki je bilo ranjenih oziroma ubitih na stotine oseb. Raz javna poslopja je vihrala hrvaška trobojnica. t'rte !z Otorara petdes t milj jugovzhodo od Reke, so razorožile nek štajerski bataljon ter zavzele pristaniške. Hrvati so zasedli vsa mestna poslopja in tudi poštni urad. Železniška postaja je razdejana. Ljudstvo je oplenilo zaloge. Italijanski in madžarski prebivalci so pobegnili. Uudimpeštanski časopis • * A z Ijsag" naznanja. da »'rmoiistraeije v Karloveu. Tam sta m> uprla dva hrvaška polka. Prebivalstvo je oplenilo že>ziško nkladmče. Razmere v Nemčiji NEMŠKI NAROD JE PRIPRAVLJEN ŽRTVOVATI CESARJA. — EMERY JE BIL UJETNIK V NEMČIJI IN IZPUŠČEN ISTEGA DNE KOT DR. LIEBKNECHT. — PIŠE ARNO DOSCH-FLEUROT. r S Novi bolgarski kralj "Anglija je bila vedno naklo jnji-na Bolgarski. Gladstone je bil Iz Washingtona Kodanj, Dansko, 27. oktobra. Henrv C. Eemery, naeelnik tarifne komisije in zastopnik Guaranty Trust l"o. v New Yorku je bil vjet na Alandskih otokih, ko je bil na i potu iz Finske v švedijo in je zdaj prišel v Kodanj iz Berlina. Svoj odpust je dobil istega dne. ko je bil dr. Liebkneeht izpuščen na svobodo; to se pravi, istega dne mu jp bilo dovoljeno odpotovati iz Berlina, ne da hi bil v zadnjem času v ječi. Napisal je slednjo izjavo : Ker sem samo en dan iz Berlina potem ko sem bil 7 mesecev v Nemčiji. zadnje štiri mesece prost, da sem porabil svoj ča> v to. da sem proučaval nemški narod, ki se jiahaja \ rokah najstrašnejšega političnega boja sem od blizu vi del. kaj se je zadnje ease dogodilo v deželi. Ker mi je bilo dovoljeno odpotovati v trenutku, ko so bili • moji utisi glede Nemčije dopolnje ni in ko najvažnejša vprašanja čakajo rešeuja. hočem podati svoje mišljenje, ker sem ravno prišel z pozorišča najvažnejših dogodkov. Ko sem bil aretiran, sem prebil šest tednov v navadnem jetniškem taboru, v umazanem, vlažnem za kopu. Nato so me prepeljali v Lauesburg na Pomeranskem, kjer sem ostal dva meseca. V juniju mi je bilo dovoljeno iti v Berlin, kjer sem od tedaj ostal. Tekom zadnje dobe je srce nemškega naroda doživelo izpremem bo v smeri proti (demokraciji in miru. Dasi ravno je prišla ta iz * prememha vsled vojnega položaja. toda ne sme >e misliti, da je povod celega liberalnega delovanja v Nemčiji samo varanje. pričel o samo. da se prevari zaveznike. Sedanje postopanje je bilo prisiljeno; ako se ne bi zgodilo ta ,ko. o demokratirni Nemčiji se ne bi nikdar slišalo. Treba je bilo vojaškega poraza da so se liberalni voditelji povspe li na junker je. Ako bi Nemčija so se vi šile Kralj Boris občuduje Anglijo. — Napravi dober utis. — Ves čas vojne je bil častnik pri generalnem štabu. — Piše Ward Price. prvi, ki je postavil vprašanje g!e- j Ide emancipacije bolgarskega na I roda. Vedno smo prištevali Angli-jv odgovoru dr. Solfa se vidi tu-! zma"ovala ne bi bil° Ilik,iilr o se izvršle v tem imenu. Sofija, Bolgarska. l'4i. oktobra. Novi bolgarski kralj Boris III. je zdaj tretji mladi balkanski vladar; sbrski regent in grški kra'j J Aleksander in Boris *.<» v starosti o,l i»0 do 30 let. narod do angleškega naroda, dr ! li tudi njegov vladar". Washington, D. ('.. 27. oktobra, j— Z objavo, da pričakuje pogojev Vjet oklopni aeroplan. I za i: i: eer vedno močna opozicija proti vojaški Nemčiji. toda je bila vedno zadušena. Najnovejše stvari so se pričele dogajati, ko sta poleti Hindenburg in Ludendorff pri.sla do prepriča nja, da jima preti poraz in da mo premirje, katero naj bi dovo ,lili zavezniki, se domneva tukaj, rata imeti mir. Poskušala .sta po-;da je Nemčija vsilila zaveznikom staviti liberalno ministrstvo, ki bi Z ameriško armado severno od j vprašanje, če sprejmejo štirinajst moglo skleniti sprejemljiv mir. Li- Začetkorn junija sem pogostom.i slišal vprašanje; "Zakaj smo so-vraženi?" Odgovoru na to vpra šanje sem se ognil, toda sam mi je odgovorit: "Nas ne sovražr.je samo zavezniki, temveč tudi Avstrijci, Turki in Bolgari. Tako je tedaj z nami". Pred kratkim sem slišal spre vodnico na poulični železnici govoriti neki poštami ženi; ''Pravijo, da ljudje dobe. kar zaslužijo; zdaj dobivamo tudi mi, kar smo /r*-služili." Ta izprememba ne bi bila prišla. ako ne bi bila armada por... žena, toda narod je na boljšem Vsakdo lahko vidi iz tisoč s;rani rasti demokratični duh. Govori bolj svobodno in višji niso več tako visoki napram nižjim. Množice se gnetejo okoli liberalnih govornikov. V zraku je in šlo je tako daleč, da Nemčija ne bo šla nikdar več nazaj. Najprej je bil velik preobrat v političnem vst roju. Ljudski kahi-net je že prevzel kontorolo in ž« obvlada generalni štab. Tako na rekovanje mira kot v Brest-Litov-sku se zdaj ne bi moglo več ponoviti. Minister Kuehlmann je bit brez moči. Generalni štab, ki je prej postopal, kot se mu je ljubilo, je zdaj poražen in brez vpliva. Izpremembe so se zares izvršile, dasi ne v dejanski obliki pusta ve. Vsakdo, ki danes pozna Nemčijo. ve, da so one moči. ki so prej ogrožale varnost sveta, zdaj ale Ako mora cesar kot glava tega sistema, iti. bodisi za blagor Nemčije ali za blagor sveta, bo žel. Predsednikov vpliv nad nemške duhove je prišel nenadoma, ko je narod izprevidel, kako je bil varan glede moči Amerike in njenih nagibov. Iz Rusije Sovjeti so napravili deklice za lastnino države. — Registracija v uradu "proste ljubezni". London, Anglija, 25. oktobra. — Ruske deklice pod jurisdikei-jo gotovih ruskih sovjetov v pro-vinei. so postale "državna lastnina". kakorhitro dosežejo starost IS. let. Prisljene so v onem čas-t registrirati se v vladnem "uradu i j Verduna, 27. oktobra. — A meri jtočk predsednika Wilsona ter tu- beralni voditelji se niso hoteli pu » ?.ra?t0 >,iube2erl". — soglasno ' kanci so vjeli velikanski nemški jdi vse njegove nadaljne govore, stiti zrabiti; državni zbor ni hote' Z °»C!jelnim organom vladimir- . vojni aeroplan severno od Brieul- j tikajoče se miru. I>an^ zjutraj me je sprejel mla-!]es jt. hloma wpoAkJ d. kralj v avdijenci. Napravil jo tlf ^ .,ot in strele<. sta po. ze;o dober tiseluii litis. Posebno ilve'i .... beguila. stvari primate o njegovi dobri na- je pa silno značilen za sedanje ramere. Iz njega je jasno razvidno, kak- ka,lar se P"^"1' šno razpoloženje vlada med nemškim narodom njegov veseli smeh. Oseba Viljema II. je kakor figura v kinematografu. In to figuro Skoro ".r° J<> kri'U Rorl> je Nemčija kazala svetu. 'govoril o mnogih stvareh, ki s.» v ( Jax sem se vedno bal moža, ki je rekel pred tridesetimi leti- _'zvezi ' v°jn°: ffovoril je z voja-l. Jaz vas bom peljal v lepšo, jasnejšo bodočnost. škega stalisea. P<»siu/.eval se je . hotel prijeti za to vado in tako je izbor V svoji poslanici pretekle sre- pade) na liberalnega princa Mak-de je rekel predsednik Wilson, similijana, ki bi mogel'imeti dr nemški vladi, da bo izročil vpra- žavni zbor za seboj, ravi in prijaznosti To so njegove ,)oniineva se1,li' k\ik J,moriAki!šanje glede premirja v roke zavez Ko je Maksimilijan imel svej ori in nje-ov smeh Gleda tf na pn «jena. da bi izprevidela. da je fU , , . . ločnim ivi naravnim i/razom in "e Vl'; Mi,sIa ^ J<* ,lllimt«'riJjrna označenih pogojih in principi-1 »Je?ovo P«st«Pa»Je namenjeno od- Odgovor. ki ga je imel Harden s kodanjskim poročevalcem. ie^^^J^^Z^' ° l V/h°aa ° tl j<' n<4,nJjih. naprosi njih vojaške svelo- -niti vojaško nesrečo, še-le ko je jska artilerija poskusala varovati(vaW ^ one Z(lruženih držav tla Wilson poslal svoj odgovor, je na aeroplan. toda ameriški topov, -o\ ]W/e vlanisava. imeriškr čete varno. Danes sedimo na razvalinah hohencolernske politike l i je 1ra. francoščine, vendar pa je vplrl tu i ()k|' jala trideset let. " kak angleški st-tvek. Skoro vesltnik v jih znanih štirSnajts točk iz njegovega Članka, ki je bil priobčen v ho,"arske,u S^vnem stanu na boj • Zukunft" poNki*s-il rešiti, kar se mu pa ni »po srečdo. Iz vode st» *> > jK>tejcni!i kakorhitro je bilo mo<£oče in vp«u rabilo j«- vsako >r» 1-tvo. da bi ya oživili, toda brez uspeha in je Ustanovljena «ela 1898 - tnkorporiraoa leU 1500 Olavrki urad v MINNj podpisa Is oocbnootl Pmi naj oo blagovoli poSUJaU po ?— Money OrOm, Scraja naročnikov prosimo, da oo nam tudi umiri, da hitreje najdemo aadomlka. <«LAI M A I O D A" * 'iiinrl oko! i ]o. ure ponoči. Poko- Tekom zgodovine smo bili mi žrtev nasilnih in sebičnih J Pa>1 -- oktobra l!»ls z voja- narodov in avtokratskih dinastij. držgni v robstvu silo l'asliui jiekje v Franciji, orožja. ; Njegova osebna lastnina, je bila Mi smo pretrpeli razdejanje naših mest. oskmnitev na-Hzr,'''«*rta pristojni oblasti, ki jii šili narodov in dežel in mi smo ohranili svoje ideale samo!^'am brez dvoma poslala skup-z našo vstrajnostjo in kljub tiraniji naših tlaeiteljev. 'llf> s »da«"o. katero tuora še dobiti. Bili smo brez dostojnega prerlstavništva in sodnij. ki k;»«lar !>o primen-n. bi zaslužile to ime; nam %e je zabranjevala svoboda govora.' Serg^an* Cabrtmja j«- bil ixbo-pravica svobodnega sestajanja in peticij il;i se popravijo ^-ojak. »bi! j«* podTos dežele neprizadete nam krivic«-: nam se j.. odr< k£! svoboden in pri-')° •'i- P«iljuHj«ni pri eaštui- Telefon: 2870 Cortlandt. Obsodba Habsburžanov l£d en >I?ivnih aforizmov evropskejra državnistva tiee trajno M i io |m)Iii ieiit koristnosti habsburške monarhije. Afori/.em -i, da hi bile evropske >ih- prisiljene ustvarili Avstrijo, če hi ia konglomerat že preje lie obstajal. To se je /podilo v času, ko se še ni vkorenila ideja samoodloce-> anju narodov in ko se je vnlim tlomitevalo. da izvira j»ohtieiia edinost iz skupne utlanosti raznolikih narodov do gotove dinastije. Sedaj pa je izginila magična sila takih vezi. Separatistični instinkt, katerega se je dtilgo zatiralo, je prišel ua površje in starodavni zaik »metre dvojne monarhije j«- pričel na nagel mn-in razpadati. < e!o Ogrska, ki je imela neizmerne koristi o Ogrske s prav tako lahkim srcem kot se hoče odločiti Ogrska od Dunaja. V pr«>sti. moderni Evropi ni nikakega mesta za državo kot je Av-stro-O^rska. <"elo nemški poslanci v avstrijskem državnem zboru so se zbrali skupaj, da ustvarijo neodvisno južno-nemško državo. Oni vidijo pisanje na zidu. Kar j«* bilo nekoč habsburško cesarstvo, se je razbilo v k«w in vsak del »i bo poiskal novih političnih razmerij. — ali neodvisnosti ali pa zvezo z drugimi, že se«laj obstoječimi državami. V elk i dogodek, na katerega .i«* čakala južno-iztočna Evropa sko-.i petdeset let j«> pred durmi. Dedščino Habsburžanov se bo razdelilo. Če so dozdevne politične potrebe Evrope nekoč opravičevale ali trpele obstoj habsburške monarije. niso sedaj nič več na mestu. — Dvojna monarhija b«» izginila, ker j«' bila tlel reda, ki je sedaj isto-tako izgini i. Tragična usoda Habshuržanov. na katerih je že d«dg«i ležala njena senca. b;> kmalu izpolnjena. 1'ovič. jateliski < hI noša j s sestrskimi državami in nas: so roja ki s«» bili s silo natirani v vojno proti svojim bratom in pr«»ii svojim prijateljem iz Sorodnih plemen. Podpisatelji t«"1 deklaracije in pre.t^tavniki drugih ne- zavisnih nanulov. ki j<» s,- p«Ml|>i>ali. inn mi -svo- jih tozadevnih narodov obvezujemo, da bomo sku^n . deh»-vnli ii> se prizadevali, da se te krivice popravijo, da m«' bodo žrtve »e vojne zaman in da bodo načela, navedena tu uteh šeiia v organske zakone vsake. l»<>.!i>i kak«>ršii«4;oli vlade, katero bodo siv«»rl!i naši tozadevni narodi.. « imenu Jugoslovanov j«' ]»odpisal deklaracijo dr. Hinko Hin-\*si delegati s«» bili gostje mesta Philadelphia. ;n svt>jiJ> tovariših vojakih. Nj< rTC-rečni ko:»e- iia«laja na> vse z »-<*«n:f-!i«, žalostjo iti o::-sa -r*a pohitela k Vam v liri lost!. Po.iOsui morete i-iti. tla st i v t«»u velikem in posktSuic «.ol-m in boju vasTn]»a i po »uia le.ii; n takt-gji >ji;f-:.ja. \ am i^kr-eiio iniani * IIAULES I .AN D Al*. 2nd lit., ij. ,\1. f.. poveljuj« Či oddelek. Zgodovinski dogodek v Philadelphia DEKLARACIJA NEODVISNOSTI TLAČENIH NARODOV. V leseni zgodovinski Dvorani Neodvisnosti — Liberty Hall — v Philadelphiji, kjer je bila pred 14l!« leti p«»dpisana in proglašena neodvisnost Zilruženih ilržav, se jj- izvršil v soboto 2t». t. m. zna'menit političen čin. ki ima tudi za nas Jugoslovane zgodovinsko važnost. Pod aspirae'janii ameriške vlade in lige neodvisnih srednje-evrop-skill liaroilov, ki je bila pred kratkim osnovana v Washingtonu po«l pokroviteljstvom prof. Tomaža Masarvka. čeho-slovaškega ministi* skega prt'dsetlnika. so se sestali v Philadelphiji zastopniki vseh tla-čenih narodov A\-strOgrske, da iz«lajo skupno deklaracijo ciljev svojih narodov. In v isti dvorani, na isti mizi. na kateri je bila po«l pisana ameriška deklaracija neodvisnosti, j«* bila podpisana in pro glašena sledeča DEKLARACIJA SKUPNIH CILJEV SREDNJE EVROPSKIH NARODOV. ''brani na konvenciji v Dvorani Neodvisnosti v Philadelphiji. Pennsylvania. Združene države Amerike, dne šest-i!uivaj*ietcg& oktobra devet najsi o-ommunaj »tega leta. mi. predstavljajoč skupaj več kot pc-t.leset milijonov duš, ki tvorijo verigo narodov med Baltiškim in Jadranskim ter Črnim morjem, ki nključuje Oeho-ISlovake. Poljake. Jugoslovane, 1'kiajince, Litvinee. Kumuue in italijanske ire dentist e. popolnoma ali deloma podvraeni tujemu gospod stvu, ploboko cenimo pomoč in podporo, katero so sprejeli Jiaši narodi od vlade in naroda Združenih držav in od zavez nikov entente, ter v svojem m imenu svojih bratov v domovini s tem. svečano izjavljamo, da fstavljamo vse. kar imamo — i narode in imenje — na razpolago zaveznikom za uporabo proti skupnemu sovražniku. Da pa bo celi svet vede*, katera so po našem prepričanju najbolj bistvena in temeljna načela, ki IkkIo utelešena v ustave, ki bodo svoječasno •sprejete po naših tozadevnih narodih, in kakšne namere vladajo naš«- skupno in edinstveno delovanje, sprejemamo in sopodpisujemo naslednja osnovna načela za vse svobodne narode: 1. Vse vlade črpajo svojo moč iz privolitve onih, kate rim vladajo. 2. .Vsak narod ima svojo neoporečno pravico, organizirati svojo lastno vlado na takih načelih in s tako obliko, ___ da bo po njegovem nažiranju najboljše pospeševala njego L. - 1$ blagostanje, sigurnost in srečo. Nemčija postaja [I pohlevna London, Anglija. 2.*». oktobra Danes se je izvedelo za več po membnlh dogodkov, iz katerih razvidno, da je Nemčija premeni-la svojo politiko. Poleg tega. da j« izpustila bruseljskega župana A dolfa Maxa in dr. Liebkneehta. j« Nemčija tudi obljubila, da bo dra goecne umetnine, k j so last muze jev in privatnih oseb okoli Cam brai. Douai in Valenciennes, ir-se zdaj nahajajo v nemških ro kah po vojni vrnila lastnikom nepoškodovane. To poročilo je poslala nemške vlada po brezžičnem brzojavu. Haaški Vaterland pravi v «la našnji izdaji da so bili izpuščen? na svobodo politični kaznjenci, ki so zaprti v Turnhout. med njim tudi bruseljski župan Max. Župan Adolf Max je bil v sep teinbru 1914 aretiran v liruseljv. zaiadi svoje " liespravljivega tie lovanja", kakor je označil nemški vojaški governer v Belgiji. Utonil 1 •• v V na bojišču rsergeant Frank A. »labrenj;: je ; l»r! rojen *is. tiov« u!>ra ls«t."» v lohiistowiui. Pa. Delal je v trgo-| \ ini svojega -!.i! s]> 1 oš 11'> spoštovan in priljubljen mlade nič, hil je na«l vs.» j»ri-jazen iti p- »st režiji v. Kdor ira j< poznal. j«- imel rad. La h ko se reče. da n: imel sovražnika. Odšel ; i od svojih st arise v v nadi. da s-i gotovo v kratkem povrne k nji 11: A.i ter k l»rat<»m in sestram. Toila j kruta osoda mu ni bila naklonje-!t is with sincere regret that I oa in moral je leči v groh v cvetu am compelled to inform you of!svoje mladosti, the isal očetu < rabrenya. wiio was accident!y j materi, sestram in bratom vsake-drowned under the following cir-jmu po eno p^ino; pisal je. da se eumstances:— iniu godi dobro in «la je pri naj- <>n the n'liht of September 30th J bo'jšetn zdravju. 30. septembra 1918. he was performing his duties >b desetih zvečer pa je bil /.«-as cheek« r and at about 8:0«> P. mrtev. M start«-d towards the office Bodi mu lahka svobodna fran-where repo-ts were turned in, his cosi a zemlja, v kateri počiva že ro.ite t«, this office lay along-side toliko naših junaških sinov. Rojak g. Frank Cabrenja. tr«o-vee v jo i 1 nst O W11 u. Pa., je ftrejel v ameriškega gla\ nega stana \ Franciji obvestilo, da je njegoa "in. « prav!jaj.»č svojo -lužh.. na bojišču, utonil, t H iYe*t.i I o ima na slednje h'-sedilo: Co. Office, Hdq. Detachment, 338th Labor Battalion, A. P. O. No. 735, France. < let«fher d. PUS. I Mr. Frank Gahrenva. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL KOVANSEK, box 251, Conemaiigh, Pa. Podpredsednik: LOUIS B ALAN T, box 10b\ Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISI1LER, Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZH/II, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtniu: LOUIS COSTELLO, Šali la Golo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRA1IEK, »43 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOFŽE Ely, Minn. ANTHONY MOT Z, DtJll Ave M'. So. Chicago. III. IVAN VARGUA, 5lJ6 Na'rona Ailev, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA. box ITfi. Black Diamond Wa h. LEONARD SL\BOi)N'lK, h x ^>0. Elv, Minn. JOHN RLPN1K, S. R. h.-x Export, Pa. PRAVNI0DB0R: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 7;! st ..Fab,met, Mi-h .IOIIN MOV KRN, CLM A «*., !»«';:'};. Minn. M ATT POGORELF. 7 V,'. Madison St., R«»om «05, Chicago, lit ZDRUŽEVALNI 0DB0R: RTTPOLF PERDAN, OO-IC St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK SKRAP.KF. Stk. Yds. S.a. bm 03. Denver. < olo. GREGOR HRE^C'AK, 407 - 8th Ave.. Johnstown^ Pa. Jcdnotino Glasilo; GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi den.irne pošilja t ve nuj se nošljejo na glavnt g-a tajnika Jednote, v.se pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradni pisma od strani Članov s- ne bode oziralo. Jugoslovanska Katollsl a Jednota se priporoča vsem Jujro-slnvanoin za obilen piistop. Jednota posluje fio "National Fraternal Fonpr 'ss" lest vi.-v V blagajni ima okrog $300 000 (tri-Btotisoč dolarjev) Holniških podpor, poškodnin in smrtnin je že izplačala do $1,500.000 fen miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. V pa h opravičen i)0i. nik si je s ves4 da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po radiih naprednih sloven-, skih naselhin ;1i. Tam, kjer j h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na gt&vnega tajnika. 801 liroad St.. Johnstown, Pa., I S. zemljo, sklienje nt š* vclno zahtevamo pravieo. Dear Sir-— silo dobili "pravico"*. "Toda tega nismo >loriii ini" pravi novi b«»ljrai-ski kabin« 1 "'temvee kralj Fer»linand in biv< ministrski predsednik lla«b>siav. v Izgnali -m., oba. lia holav«.v >i j« ohri! brsnlo. nr«*ob!eke? s«. v ni;- Previdne gospodmje imajo d'ini'i vetloo tno cteklniico Dr. Rich!>rj:v>£a FASH-EXPELLER Zi 'Tn zr Trr»n'K pri T^nr.ntičnia formo nemškega ea,tni!ca i ) , * „.1 , , , , . Jc«ii'»c pran 5 ven-tren* zuauiko ,iJrs- begnil. Prava Rolgarska m nn: i«-»nrnah 111 cd fr. AO. RICHTuR CO. I^l-^G Wt/hinflnn ^^tct. New York. K- V« dar odobravala njegov«' | »> > j i t Skesani ob-| Was varujete. Kadarkoli op;izite vue tje oči, tok iiosnie, boieeine v hrb tu, glavobol, bol udov. mrzlico vro«"ico iti splošno oslablost. pri poročamo vam sledeča navodila k««t najboljše sredsstvo za obvarovanje jnoti tej bolezni: Grganje V glavnem stanu družbe za at the time, at- kemično industrijo je pojasnil nescue him but failed, major H. \Y. 111 izpiranje grla ter nosa s Seve-rovijn Antistjpsobiiii, kateri naj se ujM>riiblja raztopljen; vzemite po en del tega zdravila na tri tlele gorke vode. Ko počutite mrzlieo ali takoj za pričet kom kihanja, vzemite takoj eno aLi dve Severo-ve tableti za prehlad in gripo ter ponovite .vsake tri ure, dokler vaša ereva ne pričnejo dobro j«lite v ]>«*-t«*lj. vzemite kakšno gor k o pijačo, da se dobro spotite. ('e se pa «e ne čutite nolj še. potem pa hitro pokličite zdrav nika in naredite vse. kar vam on svetuje. Gori navedena zdravil? bodo veliko }M>iuagala. da se obvarujete pred influeneo, zatorej je '/.Ho umestno, tla iuiat«- vedli« omenjena zdravila pri rokah d«» ma. Pro^lajajo se v lekarnah jk sledečih cenah- Severa*s Antisep so! Severa s Fold and Grip Tablets in S»-vera*s Balsam for Lungs 2-V in 50f. Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila vaši domači lekarni, potem jih naročite naravnost od AV. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. . (Adv. _ Duffy, angleško- emoved from the wa ter' ameriške protiplinske družbe, na as soor as po^ibl- and every pos- kak Iia,-.i„ se je uporabljalo plin- . ^ t,ut t«» vou in vour' Avst"Jeev kot Pa »blJe nemški hour of bereavement- vou "niavip,m zavezmkov in Amerikaneev. well he proud to be represented' ~~ Potom °sebn<: Prefkave- ~ m this sreat and trvki^ stnr-de JO r,*kel major' ~ na^ ua sto" b% a yo'insr man of his character I'tine mrtvih sovražnikov vsled n- činkovanja ameriškepa plina in vse žrtve so nosile plinske mask« where in France. His personal effeets have may he due him, to you I)-actiea bb>. Sergeant Gabrenva \vi*s an celleiit s.ij«T j(.j> ;i ,.r,.(jij Ut country and as well liked by officers and fellow soldiers unfortunate demise is a so ure« Zdravim samo moške, Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, fipeejalist v I*itt»-burghu in ima 2S-letno iskusnjo v zdravljenju moških boleznL " Zastrupi jenje krvi zdravi ■ •luvltim VAMi, ki j;a Je lznai^l profesor dr. Ehrlieh. Ako Imate iil!!i>«;:ije in mozule po telesu, v prhi, ako vam irpadajo lasje, l»oll v kosteh, pridite in ^Čistil vam bom kri. Nikakor na Čakajte, kajti ta bolezen ne prenese naprej. Vso izločevanje iz kanala za Izpuščanje rode zdravim i»o najnovejši metodi in v kolikor nio e če kratkem fasia. Kadar pjk>-znate, da nimate več moške moči. nL* I'uk.-ijte, temveč pridite In vrnil vam bom moško moč. K;!o ozdravim v ;i0 urah brea o^KTaeije. HoJe'ine v mobnrjn, od česar prihajajo bolečine v hrbtu In križu, paleiije pri mokrenju Slovenski zdravnik. ms hist his: oi' Ir« ostale b«r!eč3ne te vrste Irn v. največjo Rot«(V-poiiTlie. V* torek, četrte* lu f-oboto od 8. zjutraj do zvečer. V njda-'Ji -'o 2. oojroldne. P«> rM.šti ne delujem. T'ridlte ofvhno. Na pnzahite Ime In številke Dr KOLER, 638 PENN AVE PITTSBURGH, PA. Jeter. Vou rs very truly. CHARLES LAXDAl*, 2nd Lt., Q. M. <'.. < omtnanditu: DetaclnnentJ najnovejfM'pa nemškega izdelka. Bojjše zdravljenje za manj denarja.. \ )*love»isk«-m j>rev«».lii ««« elasi:' Mr. Frank . oktobra S. A.llz Sofije se naznanja, da Boljrar ska s svojim porazom še 111 opustili odkritosivnim obžalovanjem, la svojih teženj. Bolprarska nam Vas moram obvestiti o smrti Vaše-j reč misli, da je na podlagi Wilso f»a sina Franka A. (iabrenja. ki jc novega prineijia o samood 1 očeva no nesre<"i utonil pod sledečimi nju narodov, opravičena, da za ikoLšeianaroi: liteva na mirovni konferenci Ma V noei :H 1. septembra je cedonijo, Dobmdžo in Kavalo. opravljal svojo službo kot checker Poročilo pravi, da se Bolgrarska tn se je okoli osmih z\-ečer iu«j>otil zdaj, ko je brezuspešno hotela c K* feSMpnk,| Profcsor Doktor g_ p MuIlin| J Telefon urada: Court 3450 Telefoo na don: Neville 1870 R. F. A. BOO AOEK ATTOBNET A* LAW_ TMIOVNI ODVETNIK NAKODNB HRVATSKE ZAJEDNIGB I PA. Slovenski zdravnik-špecijalist 41 l-4th Avenue, Pittsburgh, Pa. \ (KufMtiilmtHit*. f«lrU|iJiM SailMiiM U. PuHr u I Ik^'itj bfte«.) Jaz sem nastarej« sdravnik Spe- (k djallft za Slovence v nttsburgbu. p Z>l;avim i* veff kot 38 let bolne 4 j moške in ženske. Ozdravil sem že na J tlsoCe in tiaoče o«eb in morem tudi 4 V zdrav'Janjn raznih bolezni # Ima.ii najref ^ i^ku^ujo. Rabim ea- ij Oio najboljša »Iravila. Imam najbo- g elektrii-nl »froj za pretoka vanje, lotom katerega »e Tldi celo vafie telo kot na dlani. meni prihajajo tj udje od blizu in daleč, da Jib zdra- ^ vim. Zdravim razne bolezni onpei-iov. nskega zadružništva je bil večinoma v ; vezi z razvojem po'itičnih strank. To je v mnogem oziru vzbudilo - rankarsko tekmovanje in tem razširjanje zadružne organizacije in v koreniueiije zadružu h misli. obenem pa je bilo krivo cepljenju go-Kp 4» zadružništvu j.- imel na ustanovnem zboru ravnatelj /■»e/.«- slovenskih zadrug IVČar, sporočevalec je brl dr. Kosina iz Sta- doglednem času tako težko računati, kakor z nevtralizaeijo katere j; i-l ega. Olotno (»on-čiio s»> ni objavljeno, soditi se more o njem in ^,,1} panoge javil ga delovanja. O debati "-acio i/ resolucij -:imih in fz članka "Nekoliko pripomb h Tega Se je moral zavedati tudi ustanovni zbor -IDS., ker je d«>- gos|Hhlarskemu pne/ramu JDS. ". ki ga je priobčil deželni poslanec četrti točki še peto. v kateri .nasvetu je za slovenski del .Jugosla- I.r Ivan Tavč.r v 1 "»2. številki Slovenskega Naroda, z dne rt. julija vije enotno zadružno organizacijo, in si<-er nekako podvezo Splošne I'M s \ tem članku pravi dr. Tavčar: ;*.veze poljedelskih zadrug v Avstriji. Tudi referat o zadružništvu je bil morda preveč pointiran. Ne Na J>ovrSnega (v.tatelja bo ta del resolucije napravil kipši in vee- adruou m bančni inters, vedno v najlepšem skladb. ytis kakor ^ njegOVa notranja vrednost. Pravemu zadmgarju vojne med tema dvema oblikama naše gospodarske or-;skoraj yzhn-]a <>Wu1vk? da je nearejen h, ,poračunan ■ anizae,^ ,„ bas treba. Zlasti pa hi bde lahko izostale razne inkn y'l efekt? -esar sevefla 1)0iiTj,,ni j^ohu-iji tudi n iiiinacije iz/ri pretek'ost i. ki na prvem shodu jugoslovanske demo- 1|ierjji kratske stranke niso prav nič zanimale. Culi smo o "pijavkah" in I " . . . . . ......... , , ■ . , .. .. . ... - • - i I S strogo gospodarskega m za d rit/nega stališča bi bilo iskivno e«li smo o voditeljih. ki so zadruznistvo sovražili, ga sovražijo tak<»-| . ^ f ........ , ( ... .i-ii j- i-• j - • /eleti res popolne nevtralizacije in koncentracije našega zadružn- iek"<* dandanes; ,-imi smo tolažbo, da so voditelji danes se pri i. . : ' . . , . . .. , . .... . . . ...... .. t.stva m pri sedanjem razpoloženju bi bila gotovo tudi večina naro«b. zivlienju. jutri pil pa z> m vee — torej smo igle m iglice, ki so hi le ' .. , , ■ -i. i. i . . • i i »-iz;:to in temu razpoložen ju je stranka t u< i i napravila pok on. vendar i.amenjeiie — ali hote ah nehote, tega nočemo raziskovati — kozi J J J * * •"•oveka. ki je sedel nrnl odrom gospoda "poročevalca. Te pripombe so po našem mnenju zgol postranskega pomena in. „ , i . , i- i - j i i- i- i - v i-i samih, ampak samo zadrnziuh zvez. Obsioj več slovenskih zadruz t.eejo se nedostatkov, ki spatlajo le bolj na polje, ki mu Nemec vljud- .. . ' . . . ,. ,.........., , mli zvez ima pa svoj trajni temelj samo v političnih strankah, začasno jih deloma nekoliko opravičuje tudi tradicija. Z zadružnega stališča se bo težko našel kak razlog za obstoj več zvez, pa pa vse pol trdimo, da menimo pa nekoliko ■/:, moremo za v bistvu pravzaprav samo poklon. Stranka se v praktičnem delu zadružne resolucije ni izrekla za enotno zadružno organizacijo zadri.g • ista sila nima moči do onega, ki gospod Danilo se jc zamislil, roju ima shranjeni v svoji hiši. Kvi-jkav njegovega tlečega plašča je šku dvigne asa vel podobi, lioteč zdrknil iz čolna in se moči v vo-i/.pregovoriti kratko molitev.... j.ii; njuna gospa Katarina ziblje ko zakriče naenkrat prestrašeni o-jtiho svoje dele in ne umakne očij troci, ki so se igrali na tleh, a za od njega, a njeno i;o pravi 'Entgleisur.gen" da bo jugoslovanska demokratska stran kn v IkkIoč-c z enako iu pravično ljubeznijo objemala tudi zadružni mvo, kakor benčne zavode ker (»boje lahko ein» tik drugega obstaja. , . - , • , , . . i i:o z.op r njega. Nave«limo jih samo par za vgled: manjšo režno. iii )e otioje za uspeš n razvitek jugosU»vanskega gospodarstva neot»- , .. , .. .. ... 1 . . . . 1 I o. I«, 11 pol rebno. Take zmote torej ne morejo škodovati stvari sami. nradnistvo. olajšan temeljit strokovni pouk, jasnejši celot \zbujajo p;t vendar pri posameznikih neprijetne vriske. Zatorej je »» ^jaiizacijo in popolnejše vodstvo pr,>duktn-ndi čisto nt eni" 1 jena prošnja, da bi s<> na b<»ločih shmlih ne ponavlja J2"'1 1 " 1T"- j(, vee." Nasproti temu so ugodnosti, ki bi jih lahko nudila posebna zve- Torej pes m ki se j,- že enkrat pela na Slovenskem in še ne ta- za slovenskih zadružnih zvez malotevilne in medle iu gotovo bo marko dolgo tega. V našem zadružnem razkolu, s katerim se bomo itafc sikateri iskreni zadmgar obžaloval, da -e je ug^lno javno razj.olo. .v, obširnejše bavili ie igralo vprašanje razmerja bank do zadruž- ženje primeroma vse premalo izrabilo. rištva in do demokratične g«w|Mwlntske politike sploh . V\ konkret Nočemo lihi pesimisti in ne maramo v« rjeti. da hi doba z ugo vprašanje razmerja Zadružne zveze a tudi podcenjevati j»o-čilna pravna oblika kot ljudje ki jih imajo v rokah« in dnh. ki via- mena. ki leži v tem malem in gotovo dosegljivem napredku, da v njih. Saj se je /e pogosto zgodilo, da so kreditne zadruge po-' Kakor je blagodejno oplodilo kulturo, da ■ je nekoliko ryzdrl stal. popolnoma iijdi»Muaiistične in oderuške. Koliko je zadrug brez|tisti kitajski zid. ki je ločil zadnja leta naše stranke in struje, tako vsakega zadružnega duha in smisla Celo gališki .linije-so se za svo-jbi tudi slovensko zadružništvo ed ožjega medsebojnega kontakta je oderuške posle posluževali zadružne oblike. samo pridobilo. Našlo se bi se polagoma vedno vee zadev, ki bi se Nasprotno pa bi bilo iu nespametno. Če bi mali ljudje novih mo najuspešneje enotno uredile, eernih oblik gospodarske organizacije, v kolikor odgovarjajo nji- Zlasti eno i potna je izginil mrtvec pod ze nitjo. Zamajal se je drugi križ in pri kaže se mrtvec. Še strašnejši. še višji od prejšnjega : ves zaraščen br a'da do kolen in še dališi ».o ko-ščeni nohto"'\ Še bolj divje je za-Duši me!" in izginil. dovenske zadružne zveze ustanovile skupno I red n jači jo. je lahko razumljivo, saj imajo velike ugodnosti in pri-; zadružno glasilo in ga razširile med vse slov-nske zadrugarje? Kako l;ko zato, ki malim ljudem jsigosto manjkajo. Seveda duh in smoter kp list bi se dal ustvariti na ta način! Potem skupilo zadružni >e-vsake. tudi gospodarske organizacije močno vpliva tudi na njeno o- stanki in tečaji, kako lepo bi o«l strankarskega pojmovanja vodili do Miko in res je tudi da ni vse za vsakega, vendar v gotovih slučajih strogo stvarnega, zadružnega. Vse to bi počasi vzgojilo nov rod za-lahko tudi gospodarske organizacije, kakor jih uporablja veliki ka d ni garje v. ki bi vsaj pozneje izvršil popolno koncentracijo iu nevtra-pital za gospodai-sko vlado, tudi malim ljudem koristijo. Samo res hzaeijo zadružnišiva. njihove morajo biti in skrbeti morajo da se z obliko ne naseCi meT! Zadružni program ustanovnega zbora -IDS. je minimalni pro-lije tudi kapitalistični duh in pa da z zvezo z enakimi gospodarskimi gram. Zadrugarjev to ne sme plašiti. Tudi minimalni program je organizacijami ne pridejo v odvisnost in duŽbo velikega kapitala j vreden izvršitve, dasi bi bila to samo etapa. Samo te sr»mote iv sme-Kar v naprej odklanjati take organizacijske oblike kot kapitali- i;»o dopustiti, da bi velika doba z blagoslovljenim razpoloženjem pre-stične, škrnl! i i v<- in sovražne in zapirati pred njimi oči, bi bilo po-jšla brez usj»elia s samimi lepimi besedami ill z zadružno centralo... dobilo slepemu ravnanju delavcev, ki so novoizumljene tovarniške Kadar bt» objavljeno obširnejše poročilo o zadružni debati usta- sj roje razdirali, ali voznikov, ko so storili vse mogoče, da so potiš- ■ novnegra zbora JDS.. bAnio po potrebi izpopolnili svoja izvajanja.! so se mladenke in čili kozaki lfili liovograjene Menice kar najdalj otl domačega kraja. Sploh bomo gledali, da bo vprašanje koncentracije zadružnih sil <>sta-l svetlih suknjah. Devetdeset let ni in V resolucijah t-i plat o zadružništvu ni našla izraza, vendar že I lo trajno v razpravi — do praktičnih u-pehov. {stoletni starci, opivši se. so s ti pre samo dejstvo, da se Je sprožila, ni brez pomena, zato smo jo morali---rajali, .spominjajoči se svojih ne i meniti. V bodočem gospodarskem razvoju se bomo s tem vprašanjem Cfl O HOlTiaf O [zastonj minulih let. Pirovaii so do brez dvoma še pogosto bavili. Oil CLollcL UoVCld pozne noči. a pirovaii so tako. ka- Prvi dve resoluciji sta bolj dogmatičnega značaja in se zdita na . ____j kor zdaj ne več. J.-li so se razha- prvi pogled brezpomembni, saj bi se sedaj že težko našel človek, ki „ _ _____ _ | jaii gostje, a malo jih je prišlo bi upal trditi, da zadružništvo ni najprimernejša oblika gospodarske GOGOLJ. domov: mnogo jih je ostalo pri organizacije ali, da zadružništvo pri Jugoslovanih ni zelo razvito.j --— Ce pa v pošte varno, da je naše zadružništvo v prvih začetkih svoje- šum in krik se razlega konec svoji hčerki, potem ko se Je ta že ga razvoja moralo premagati najhujše ovire in liasprotstva ravno Kijeva izrasel mu je nos in nagnil na stran, prej temnorjave oči so za blestele zeleno, ustnice so posine-!e. podbradek je zadrgetal iu sc zaostril kakor kopje, iz ust se mu je iz vil krik. izza glave se je pokazala grba in stal je kozak — starec. — On je! On je! je kričalo vse vprek, iu tesno so se stiskali drug k drugemu. — Čarovnik je zopet tu! so kričale matere in prijemale svoja de ;eta za ročice. Ponosno \ii častiljivo je stopil a>avel naprej. povzdignil proti njemu pmlobi in rekel z močnim l'asom : — Pobeti se. izrod satanov, tu ni ]>rostora"zatc! — In oni je za-sikuil in zaškrtnil z. zobmi kakor volk in izginil je. črdni starec. In zašuinelo je med ljudstvom od razlaganja in besedovanja, kakor zašuup morje pred viharjem. — K lo. je ta čarovnik? je izpra-ševala neizkušena mladina. — Slaba bo, slaba! so govorili stareji mi majali z glavami. — In po vsem širnem podvorju asa vi o vem so se zbirali ljudje v kopice in poslušali pripovedke, o čudnem čarodejcu. No, skoro vsak je govoril drugače, kaj resničnega pa ni mogel povedati o njem nikdo. Privaliii so na dvor sodček medice in postavili mnogo veder rajnega vina: vsi so se znova razveselili: godci so zagodili. zavrtele in 'od njo "se iz- a.savlu in nočevali so na širokem dvoru: še več kozakov je zasnulo asavcl Gorobee praznuje omožila in porodila sinka. Goto hočeš-nočeš [>od klopmi, na tleh. onih krogov, ki so se ^ed a j zed nil i za tako resolucijo, je to odločen j svatbo svojega sina. — Došlo je bi povedal o 11 mnogo čud nega. j zraven konjev, blizo hleva: kjei i-.apredek zadružne in demokratične misli. mnogo ljudstva k asavln v goste. In kako tudi ne. ko jc bil tako se jc izpodtaknil vinjen kozak Tudi sodba o vplivu strankarstva na zadružništvo je pravilna. O v starih časih so sc kaj radi go--dolgo na tujem! Marsikaj je tam j tam je obležal in hreščal. da ga tem so bili zadružni delavci že davno edini, tudi Narodni Gospodar;stili, še raje popivali, a še raje so drugače: tudi ljudstvo ni islo, ni- jc bilo slišati po vsem Kijevu, je tO že povdarjnl. Samo o najnovejšem političnem vplivu na zadruž j se veseljačili. Prijezdil je na svo-jti cerkev Kristovi ni____Pa kaj.] Tiho je zablestelo po svetit: me ni št vo se ne more trditi, da bi bil vzbudil strankarsko tekmovanje in jem rjavcu tudi Zaporožec Mik*- o ni j>rišel razširjenje zadružne organizacije ter vkorenijenje zadružnih misli. ta. naravnost od veselega popiva- j (iostoni so prinesli sladke žga- ^saj v kolikor se zadružništva tiče. je |M>jav nove politične strankeinja s Perešiljajega polja, kjer je n j ice z rozinami in slivami rn najčiea se je razlila njegova svetla samo škodljiv. Zaradi tega je za prepričanega zadrugarja jako tež- napajal sedem dnij in sedem no 'precejšnem krožnik n pogačo. God j milina po skalovitem obrežju l>nje ko razumljivo postopanje onih zadrugarjev. ki so se zaradi politič-; čij kraljevske šlahčiče z rujnim ci s<» posegli po spodnjem delu provem iu se izgubljala daleč tja v. • ločitve odcepili od Zadružne zveze; politično ločitev so spoznali I vincem. Prišel je tudi pobratim pogače, kjer so bili j zapečen i nov- v goščo temnih smrek. C kot neupravičeno iu zmotno iu so jo popravili, veliko napako zadruž- Pailo Buruljbaš s svojo mlado že-' r.ega razkola pa niso popravili, kar dokazuje, da je ob tesni zvezi no Katarino in jednoletnim sin-med politiko in zadružništvom politična razsodnost pri nas mnogo kom z onkraj Dnjepra. kjer je le. iolj napredovala ko*. ]>a zadnižno pojmovanje. Četrta in prta točka v resoluciji obsegata teoretično in praktič- d«m. Čudili so se gostje belemu lto stališče, oziroma boljše rečeno: program za daljno in bližnjo bo- licu gospe Katarine, njenim ohr-dočnost. vini, črnim kokor nemški baržun. Načelno se je izjavila stranka za nevtralizaeijo in koneentraei- njenemu svilenemu oblačileu in jo zadmžništva. torej za ločitev politike od zadružništva. Po našen. njenim čeveljccm s srebrnimi pod- sec se je pokazal izza gore. Kot draga snežnobela damaskina tan- Coln plove ci. utihnili so za lw!o časa in polo-(sredi Dnjepra. Spredaj sedita dva žili poleg sebe cimbale, gosli in (hlapca: črni kazaški čapki sta bobniče. Med tem so znova zapu 'pomaknjeni na čelo in izpod njti-žal med dvema gorama njegov ščale svoje prostore mladenke, o-jnih vesel prši voda na vse stra-etič- dom Čudili so se rmstip hel«>tnu trši se z vezanimi robci, mladeniči jni^ kakor iskre od žarečega žele- so pa vprti v bok zrli ponosno na za. Zakaj ne pojeta kozaka? Ali mnenju bi nevtralizacija zadrnžništva vodila nujno sama po sebi do klicami; a še bolj so se čudili, da koncentracije. Dokler se pa ne. izvede politična nevtralizacija, bo ni prišel zajedno ž njo njen stari tudi popolna koncentracija jako težko mogoče. Pri tako pretirano oče. Živel je na Zadnjeprovju vse razvitem političnem času, kot ga imamo Slovenci, ki imamo, komaj: ga skupaj samo jedno leto, nato katerega kulturnega ali sploh javnega delavca, ki ne bi bil obenem j je izginil za jedenindvajset let vse strani. pripravlejni pohiteti jim nasproti — tu prinese stari asa vel dvoje svetih podob, da bi blagoslovil £ njima mlae srečali ž njim. Pa ti tako težko dišeš. tako surovo gledaš, tvoje obrvi so se tako čmemo nahmurile nad očmi! — Molči, baba! je dejal srdito Danilo. — kdor se zveze z vami. se sam pobabi! Hlapec, daj mi o-gnja v dimko! Tu se obrne k jed nemu veslarju, ki je takoj iztr gal i sevoje piše žarečega oglja in ga na sni v gospodovo. — S ča Pomajal se je tretji križ, dvignil se je tretji mrtvec. Videlo s*, jc. kakor da se je kar samo ogro-dje vzdignilo visoko nad zemljo. Brada je prav do peta. prsti so se zarili z dolgimi nohtovi v zemljo. Strahovito je stegnil roke kvišku, kakor da hoče mesec do seči, in za klical tako, kakor da. mu je jel kdo žagati žo!te kosti.... Dete. .speče v Katarinincm n-i-ročju, je vzkliknilo in se prebudilo; gospa sama je za vpila : ve sljačemo sta padli čapki v Dnjeper; gospod sji,n se je stresel. Hipoma je izginilo vse. kot da ni bilo ničesar; vendar nista prijela hlapca še doigo zavesln. Skrbno je pogledal Buknlj-ha 1 na mlado ženo. ki jestrahoma tešiia svoje kričeče dete, pritisnil jo na sreč in poljubil v čelo. — Ne boj se. Katarina! <;!ej. saj ni ničesar, je d» jnl in pokazal v stran ; — ta čarovnik hoče <:ra-šiti ljudi, da s,- ne bi nihče npal do njegovega nečistega gnezd«. S tem ostraš: k večjemu bab ! I»aj mi sinka sem v naročje! f Dalje prihodnjič.) Sedaj, ko ste zadostili svoji dolžnosti glede četrtega posojila svobode, kupujte vojno-varčevalne znamke. Nova moč, novo zdravje nova čista kri, za tri cente. Ako liqpte slabe živce, Imate bolečine v želodcu in v Iedicah, ako ste siahi, izčrpani, ne morete ppati, ako se vam zapira, nimate dobrega teka, ako trpite zaradi neprebave, ako imate bolečine v križu, ako vas pogosto boli glava, ako je vaša kri pokvarjena, nečista, nikar na trosite denarja za zdravila, kateri ne x*>znate, temveč jošljite nam znamko za 3 cente r pinna, naslov In mi vam bomo z obrano po^to povsem »•tanj In brez vnke obveznosti od rman strani po*4ali nafte popolno is čistih, zdravilnih trav sestavljeno pri-rodno zdravila Tffjvrra ■, -s » r- - '--^'H __-..■■■. - I r im -imffrtT Naslov: JUTRO LABORATORY, wtokom me atrafti! nadaljnje go- n. -.....•.....- - — Ifioi-glin ur A ^^ 01/A« NAHODA. 2«. OKT. Kako je v Nemčiji niti z "vankeeji". Oni imajo nekaj, čemur pravijo To so veliki trgovski, industrijski in bančni interest ♦ — Vi torej mislite, da bo Nemčija preživela trgovsko vojno? ("Glas Naroda" je začel priobeati serijo člankov, katere je napisal ameriški časnikarski poročevalec Alfred (j. Anderson. Zadnje dni «e je mudil v Nemčiji in je s tem tvegal svoje življenje. Za časa svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške, gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega tega je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.) Piše Alfred 6. Anderson. bifr business*:. Slike iz zadnje ruske-poljske revolucije (Nadaljevanje.) Nekoč sein zabredel na vzhodni del Berlina in zašel na neko po kopališke. Tam sem videl pogrebni sprevod, pri katerem so bile vde-l. /ene same / -nske. š,< celo krsto %o spravljale žnske v jamo. Delavci so mi povedali, da obstoji delavstvo po tovarnah iz 73 r:dstotkov samih žensk. Spr\*a je šlo seveda malo težko, pozneje so bi e ženske pr: delu p« ravno tako uspešne kot so bili prej možki. Nekoč sem videt, ko sta >.e dve ženski stepli s konduktorieo na ce->tni železnici. Mislil sem. da bodo vsi pasažirji popokali oJ s.m»' ha. in prompt je bil skoraj za pol ure vstavljen. Vsak možki med šestnajstim in šestdesetim letom, ki je bil iz tegt. Hi onega v/roka oproščen vojaške službe, mora delati v vojni industriji. Ko se moiki registrira v vladni pisarni, mu dajo na razpolago e diference med delavci in delodajalci rešuje poseben odbor. V Ncm-iji je nadalje polno takozvanih "Invalidskih šol". V njih se u-če pohabljeni vojaki izvrševati kako koristno delo. Dobel j»* rekel: Kakor hitro napravijo pohabljenci umetne ude. pošljejo v šolo. Udje so ponavadi napravljeni i/, lesa, gumija in železa. Napravljeni >o tako uuieino. da s pomočjo njih opravlja pohabljenec vsa mogoča tlela. Tehnični učitelji v invalidskih šolali uče nesrečneže, kako je tre ba prijemati /. umetno roko in kako se opravlja to ali ono delo. K» dovrši pohabljenec >voj tečaj, pride pod posebno komisijo, ki pregleda njegove izdelke in ga par ur nadzoruje pri delu. ( V prestane izpit, ga takoj zaposlijo v kaki stroki. Izvedel sem nadalje, da. je začela nemška vlada izdelovati obširen načrt za rešenje invalidskega problema po vojni. Invalide bodo I o.slali na neobdelano ozemlje, kjer se bodo pečali s farmerstvom. Na ta način jim bo lahko že vsaj malo odpomoči in bo nekoliko drugače kot je bilo po pru^ko-francoski vojni leta ISTO. Tedaj je dala vlada vsakemu žele/ni križec.kolajno in leseno nogo in ga poslala po deželi Belgijski civilisti in vojni jetniki so v velikem številu zaposleni \ raznih industrijah. Koliko je teh belgijskih civilistov, ne ve ra /en vlade živa duša. Splošno prevladuje mnenje, da je na Nemškem dva miljona ru-- k i h jetnikov. Naj ve"« jih je zaposlenih v rudnikih. Kmetje so mi povedali, da opravljajo poljedelska dela večji del francoski jetniki. V Berlinu sem videl veliko ruskih jetnikov odvažati smeti. Čudno >e mi je zdelo, ker ti razvažah-i niti zastraženi niso bib. V Berlinu grade novo podzemsko železnico. Pri tem delu >o zaposleni izključno sami ruski jetniki. Značilno je pa to, da ni mogel nikdo povedati, če so tudi angleški jetniki zaposleni v kaki nemški industriji. Niti jaz nisem videl ni-1 jer nobenega angleškega jetnika. Najbrže so še zdaj vsi v raznih ;etniških taboriščih. Veliko število Rusov dela tudi v munieijskih tovarnah. Po nekaterih okrajih in tovarnah pa ne marajo Rusov, češ, da napravijo več škode kot pa dobička. Večkrat st tudi pripeti, da pošlje vojaška oblast v deželo več ba taljouov vojakov, ki opravljajo najpotrebnejša dela. Malo prej predno sem jaz prišel v Berlin, so se nemški trgovei obrnili na vlado > |vrošnj >. naj izpusti i/ vojaške službe kolikor :iaj več mogoče os« h > trgovsko izobrazijo. To pa zato — >o dokazovali, ker nimamo dovoilj uradnikom bi izkoristili nove trgovske možnost: v Rusijo. Nek trgovski časopis je pisat: — Mi bi bili popolnoma zadovoljni, če bi nemŠKa armada nikoli ne dospela do francoskih ptistaniš"- ob kanalu. Na ta način hi nam lako dali vojaški voditelji na razpoixgo par tisoč sposobnih mož. ki bi nam pomagali razširiti Ttgovino / Rusijo. če hi bili tako zaposlje •.i, bi lahno veliko v*-.'- (pomagali domovini kot pa. pomagajo na fronti. Nemčija se pripravlja na velikansko gospodarsko vojno, ki bo cedila tej vojn: Tozadevna znamenja sem jasno videl za časa svo-j« «_'a oivanja v Berlinu. Časopisje neprestano navdušuje možke in /.luske za učenje španščine, francoščine in agleščine. Oglasni del velikih tednikov je prenapolnjen z oglasi inštruktorjev, ki so vešči teh jezikov in so pripravljeni za tnalo nagrado poučevati vsakega. V hotelu Kajzer sem se slučajno seznanil s profesorjem M. -t. Bonnom, ravnateljem monakovskega trgovskega vseučilišča. Ko s, m ga vprašal o hodočnih načrtih, mi je odvrnil: — Veliko vam sicer ne morem povedati, kajti ti načrti so več ali manj skrivnostni. Se celo meni niso vsi znani. Povem vam pa lahko, kakšen namen ima takezvani '"Ceberganswirtsehaft Bureau*' (Prehodno-uosprklarski urad). Naloga tega urada je tekom vojne študirati svetovna tržiš."a in natančno paziti, kjer je kaka preobilica in kje je f romanj kanje. — Zavezniki so nam vsilili trgovsko vojno — je nadaljeval. — n sedaj '•e pripravljamo, da jo bomo uspešno izvojevali. Dokler se ni Amerika pridružila zaveznikom, nismo smatrali stvar za tako res no, sedaj jo p*i smatramo. Jaz sem se zdrznil. — Zelo sem se prestrašil misli, da me je profesor morda spoznal. — Toda sreča, da sem se motil. — .laz ničesar ne rrčera. Morda je predsednik Wilson odkrito srčen, morda ni. Vem pa. da ne bo mogel svojega mnenja vsiliti zaveznikom in da ne bo mogel dosti uplivati na trgovske interese svoje lastne dežele. Profesor Bonn je umolknil. Vprašujoče me je pogledal, da me je zagomazelo po hrbtu in vprašal: — Ali ste bili vi že kdaj v Ame-i i k i T — Bila sva «ama v prostoru in to me je potrdilo v mnenju, da Bonn ni član tajne službe. — Da — sem odvrti I čisto nedolžno. — Pred desetimi leti sem hil v New Yorku s svojim bratom. — Dva tedna sem bil tam. — No, niste bili dovolj dolgo, da bi se zamogli zadostno sezna- vani j c i; a j MM »M »M »»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦ MMMM + fr Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo ali razne drugs dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na sodnlji, pri mirovnem sodnika aH drugod? Ako hočete pravilno ls-povedati ali pričati, potrebujete človeka, ki Je zmoten slovenskega In angleškega Jedka. Obrnite se v tem pogleda vedno na ANTON ZBASNIK, JAVNI NOTAR IN TOUiAC ssha M WsbiiwsM BUf, Car. Dtimini mi Graaft Sla, (nasproti Court Hoosa) PITTSBURGH, PA. Telefon urada: Coort 840». Telefoa na dan: Tlak ltU 3. rt "Ali obžalujete vpraša predsednil Dobrodzieko. "Ali /al * Za! ri«I je le. da je bila bomba preslabo nai*jeiia, da ni usmrtila generalnega gubernatorja Ska- Tako se je končala ta nova in zanimiva "pizoda iz domače vojne. »i sc že toliko --toleitij bije med (»oljskim in ruski m narodom. Porotniki so izreki: mnenje celcira •laroda. ko so razsodili, tla gospa Dobrodzicka :\l kriva. Saj stara svobodna in neodvisna Poljska «,» ni izmrla v sreih poljskega naroda in kdor se bon za to neodvisnost. ne dela zločinov. Kavno tako, kot jugoslovanski hajduki niso bili zločinci srbskega in bolgarskega naroda, ako so rcj&di Turkom glave in plenili turško premoženje, tako no mnenju poljskega občin-;tva ni zločine«-, kdor se bori zoper svojega dednega sovražnika I«usji z vsemi sredstvi, katere za-hterva ta vojna. Za v t vo, ''Danes gotovo.'*' v Kje je bila pa ves ta čas?" * "Ne vem. Kdo more vedeti, kje prebivajo ti ljudje. Prikaže se in Lz«rine ter ne zapusti sledu za seboj *' Moj prijatelj Radovič me je za-r-el z vso silo nagovarjati, naj gre-vn skupaj v Zakopane. Tudi tovariš KrakoWan mi je prigovarjal naj ne zamudim te prilike, da si letovišče sem s«* še lol. Bil -eni že korak dalje, ko nekoliko obotavljal, slednjič sem stopi dama za menoj in me nago- lri 1j. pojdem, ako bo vre- vori: *ne lepo. • Kako pa, da ste zopet tukaj V Vreme se je r«-s pričelo boljšati Poirledajii m zdeia se mi je, da in jaz sem se pričel pripravljati je to gospodična Janina. Poteze na odhod. Zjutraj je bilo vedro, j>o bile podobne, izgledata je samo dasiravno ne In ez oblakov. Toda nekoliko starejša in izmueena. Ni- barometer se je dvigal in upati je ^ein s«* uu^gej odločiti, če je ona bilo da -se razja>jii popolnoma in ali ne. prisije solnce. ' svoje dejanje '**|zdela znana, vendar je nisem spo- ogledam slavno poljsko ik sodišča gospo /nal ju je nisem natančneje pogle- ^ isoko Tatro. Jaz s Bii sem že korak dalje, ko nekoliko obotavljal. SLOV. DELAVSKA ■novljma da* 16. avgusta ; PODPORNA ZVEZA "Ali ine ne pamate.'~ * vpraša me dalje. '"Menda gospodična Janina?"' *'Seveda sem jaz*', odgovori mi "Pa pojdimo!" * Kje l»oste pa stanovali?" me vpraša Janina. "V Zakopanem bo sed;.j vse zasedeno in bo težko do- z i-sto živahnostjo, ki je ki-peia i/. prenočišča, ako nimate že kje naročeno. Tja pridemo šele on kakih petih zvečer. Zame je sestra nje. ko sem jo prvič spozna!. "Ali pem se kaj izpremenila ?*' "Nekoliko že. Saj ni čuino! najela sobo v neki vil: nedaleč Vendar je videti, da ste še ved 11« 0<1 zdravilih*a." ona vesela in živahna gospodična -NkU to res nisem mislil in nisem Janina, katero sem spo^i:al pred v°'iel odgovoriti. "Veste kaj*', pri leti pri teti Kiči." "•Ali ostanete še kovu?" vpraša me nina. ".Mislim odpotovati »lol go v Kra ospo: lična J a v nekaj Slovane j«' žalostno to dej-!dneh. Ako l.i bilo vreme nekoliko toda nn nnati moramo s lepše. Ki morda še t«>tal nekaj ča- .tvaijo tako kakoršna je. Nobene sa in še! za dan ali dva v Zako-;I.vdke Ih-scde ill nobtfne vised-o- pane. Rad prične Janina. "Dajmo brzojaviti Kleonori, tla vama tekom dneva kje najame sobo. Tako bo najboljše."' »Jaz sem ubogal in brzo javil pred mlhodonn vlaka, potem smo se pa odpeljali. Vožnjji z vlakom je i rajala nad šest ur. Ko smo d«i- Inkorporirana 22. aprila 1909 v drla vi Pans' Sedež: Johnstown, Pa« 6LATNI UE&ONIKIt IT AH PBO8TOB, 1008 Norwood K* Wr POBOTNI ODMBl IS MARTIN OBRBZaN, Bex T1, Baal Mlnsist I« L porotnik: FRANC THROPClC, R F. D. B, Box 141, Fort L psrotslk: JOSIP ttOLOB, 191« So. 14tb SL, SprlngOsld, OL TIROTM fl)B&TNHt Ha. pour t. «i>Hir, 84I r Onto sl, ptttmvA Pa, «ml ara«: CM Mate Bi, IiMHub, Pa. (JKAIINO GLASILO I "«UI I1IOD1". «3 Oortlandt Street. Mew Tet« O—Jwii drofltva, sstroma njtn uradniki, ao nljndno pmlrsl. poKlJaV t as dopise naravnost na glavnego tajnika in nikogar .drugega Denar naj aa pošlje edino potom PaStnlH, Expresnih, sil Bančnih denarnih nakssnle, nlkakc pa ne potom privatnih fekor. Nakasnles naj sa naslovljajo: BtaŽ Novak, Tittle Trust & Guarantee Co. In tako naslovljene poAUJaJo s mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla. V slučaju, da opazijo dr uit veni tajniki pri poročlUb glavnega taj-alka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naananljo urada giai catntka. da se v prihodnje popnrvL bi si U»t«'.'-e fraze ne momjo tukaj po-jsJove«"e letovišče ter '■redovati in ublažiti tcg-* dooila -jtanovanje. >«e Rusija umakne i/, ozemelj, kjer.stro, ki se doli zdravi v zdra\išču prebivajo Poljaki. 'Drugačne re ni in na drugačen na«"-iii sc ne bi nikdar zaključil ti. trdovratni boj. * * * Nisem mislil, da iioni kda j videl svoje mar,» znance in junakinje iz napada na varšavskega »e-neraluetra gubernatorja Skalim;;. Toda usoda pripel je marsikaj drugače, kakor pa človek pričakuje. Slučaj me je zanesel zope>t v Krakov, kjer sem mudil samo nekaj dni. l'oteni sem se jia hotel vrniti domov. Vreme je bilo*urdo in jnisto. deževalo je po mai»-::tj neprenehoma in zavlada! j - >i.y! dasiravno je bilo poletje V nasatlu ne dal."" -.j A-ad«- mije b*plb ui.M'tnosii 11.1 si>-:*-a nek /iijMie-. -n i»n-(»ivaiee Krakoma. !'ozdraviva in an mi r*s'-e: Al: nili že kaj skupaj z Ra-• lo\ičeui '." liadovič je bil Slovene*', moj stai i znanec iz dijaških let. Kot enoletni prostovoljec jc vršil svojo -dužbo v tialiciji. kamor je 1110- Pojdite še \ i. da bo družba.*' "Takoj tu na poti s<» ne morem odločiti. Sporočil bi v;im tio čeni." "Kaj pojtlite i;i nikar nie ne premišljujte. Kaj ne. da greste?" Do večera bi vam mogel odgo-vc.riti. takoj jk. ne. Počakati l»i brat bilo tudi treba kakšno bo vreme." "Torej sporočite mi di> večer;: Stanujem pri teti Kiši. Saj ... še spominjate. Tudi «m-i *. dru/.ba se še s; <.., :nj;i » :•< NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljero in znancem naznanjamo. ri;i je 1 >• - (Pride to ) Lit v in ska prosi pomoči. Kodani. •"•em svoja dva j rn\A "m IH K'.« Nadleska TKI >11 \. da - t»ri K N - il'imi ./ !.«./.•:. i:. .»' »;[N A n-fiuiii:..-.- Mihov i 7 no'.ja y»r: Ložu. Pro-1* m. javita ali pa če tal ž rt i huti'- uaš nad v s« i juh: ;.-ii: .n";::-.zrna ./».••ma FHANS A. GABRENJA tek.j« v Fraiu-iji, »kali v asu, ko Odgovor mora -al zahajati še potem - vsako leto na vojaške vaje. Pri teh prilikah se je nauči! poljščine in si je pri- jaKo ve, -n -, 1 •»:.■<* 11 • "* • 1 .'j>,. (.r mi^Ic /e 1 o pa ne i»i:i pritrdilen." ' liomo videli Tako sva -t* podov ila in š.*I s; nt dalje po svojih opravkih. Popoldne pridem v kavarno I»i-zarea, kjer me je že pričakoval moj prijatelj Radovič v spremstvu krakovskega znanca. Njegovo ve- 1J,M,.1Jt-st-lje. ila me je tukaj našel, je bilo ^ jako veliko. Vprašal sem ga. kaj tukaj o za jtetami Xemcevc. ki -r ..mikajo iz litvinskih okrajev vzhodno od Brest-Litovska, pro dira rdeča armada ruskih boljše vikov in razširja rdeči strah med v cvetoči dobi prebivalstvom, ki nitna nikakega iet. varstva. -\a tem ?nestu se najsrčnejše za- Zdaj se nahajata v Kodanju h val juje-mo vsem, ki so nas ob- dva delegata litviuskega naroda nesreči ter nas tolažili v \<>r prosita ameriško, angleško it 1110 najbolj potre! m »val i francosko misijo za pomoč, utehe. I*og ne daj. da bi še koga Eden delegatov je rekel časni drugega zadel tako hud udarec, karskemu poročevalcu, da >0 Nem i, 1. . ha.vor je nas. . ' sklenili izprazniti vse ozemlje. Tebe. naš dobri, nepozabljeni ki je omenjeno v brest-litovski mi sin, ne bomo nikdar pozabili; o- rovni pogodbi, vključno okraj De hranili te bomo v vednem spf»mi- sna in Minsk ter del Mohila. Pre iiu. Preselil si se v kraj miru, kjer bivalei teh okrajev so brez orož-te ne mori hrup življenja. Zapu- ja in neorgaizirani ter nimajo ni stil si nas v najlepši dobi svojega kega sredstva, da bi se mogli u o nisi dapolnil še braniti pred ropanjem Narod pro svoje mlado življenje si. da hi izpraznjeno ozemlje za za demokracijo in za svobodo na- sedlo ameriško, francosko in an -e domovine. Počivaj v miru; saj gleško vojaštvo. ne bo dol-ro, da se vidimo nad _ zvezdam i. 1 .: » !zmed cenjenih rojakov ve za njun naslov, naj ga mi javi. najboljše pa je. da se sama j;»-^ it;< svojemu prijatelju: Joseph Stefančič. liox L'bl. N-ffs. Ohio. 26-^)—K) NA PRODAJ imam prave belgijske zajce čistega plemena. Pišite za ceno na: I.. Pacak, West Willington, Conn. (2528—10) Žalujoči ostali: Frank Gabrenja, oče. Elizabeta Gabrenja, mati. Rojaki, naročajte se na*"GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. "Nič/' (kopane, o katerem sem že toliko "Pridite popoldne v kavarno slišal in čital." Ilj/.anra. Jaz se snidem popoldne! " Tik!i jaz bi šel rad v Zakopa-7. RadovL-em in ga bom pripeljal ne. tofla vreme je neugodno. Rav- j 110 sedaj sem srečal neko osebo, ki Mi bo jako prijeino. Ako od- me z vso silo nagovarja, da bi šel haja tudi on 11:1 Kranjsko, bom imel dn:žHo. " "Sc bomo že jiog-ovorili pri Ili-zaucn." Posloviva se iih proti vseučilišču. Sroča »ije dvoje dam in ena me pozdravi z lahnim poklomoni. ko Victor, Charles in Vin vent, bratje. Angel*., Elizabeta, Matilda iu Adelina, sestre. Johnstown. Pa., 22. okt. 1918. (25-28—10) jutri ?. njo v Zakopane." "Kdo pa?" '•Gospodična Janina Kleniev-ska. Videl si jo morda že pred časom pri t^ti Kiši. ko »i me prihaja! obiskat. CJre obiskat svojo sestro Eleorroro, ki prebiva doli v ne-em zdravilišču. sem šel mimo. Odzdravim pozdrav j začudila, ko sta zaslišala to ime. m hočem dalje. Dama so »mi je "Ali je Janina v Krakovu1 NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam sorod-Oba moja tovariša sta se silno nikom, prijateljem in znancem ža- Poaiožite svoje »»je i naravoslovju. ^^ Narava nam daje mnogo rastlin. • katerim' Je mogoče zdnniti razne bo-luaL Jaz Imam » ziiogl ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode ln korenine, tnlte, at izvirajo la vst-li delov sveta. Pišite 10 moj brt*-pkUfci cenik. Knjiga "Mali doma/l zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko fitevilo rastlin ln daje nasvet, za katere bolezni lo kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to pončljivo knjigo. MATH. PEZDIR, r. O. Box 773, City Hall Sta* Htm York. N. ¥. n opremljen lmortlranlb prijatelja. oadravtm Prof. BAER^ lostno vest, da je dne 14. oktobra' umrl nif»j soprog, oziroma bil jc i ubit v premogorovu LOUIS F0RTUNA. j Ranjki je bil rojen na Trati v Poljanski dolini pri Škofji Loki.J Star je bil 3olet. Tukaj zapušča mene žalujočo ženo in štiri netlo-rastle otroke, kakor tudi tri brate. V Ameriki je bival 15 let. Zahvaljujem se društvu svetega Alojzija ^t. IS JSKJ. in društvu Delavec št 25 SDPZ., ker sta mu priredila tako krasen pogreb ter podarila tako krasne vence. Zahvaljujem se tudi vsem sorodnikom in prijateljem, ki so mi stali na strani ob tej bridki uri. Pokojnega priporočam v molitev in blag spomin. Xaj v miru počiva! Žalujoči ostali: Terezija Fortnna, soproga, i Stanko, Roza, Milka in Alojzij, otroci. Eoek Springs, Wyo., 20. okt. (26-28—10) Al OJZUA liKVCINA, dmna \j. Starega trga pri l.ožu. Preti 5. tedni j«- od>el i/ Braddocka.. Pa., sedaj pa ne vem. kje se nahaja. Prosim ga, če ta oglas bere sam. naj se mi oglasi, ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov, naj mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležen. — Frank Benčina, S4:: Willow Way. ftraddock, Pa. (25-28—10) Rad bi izvedel za naslov ALOJZIJ A KI DMAN, doma iz Dojenje va-i pri Cerknici na Kranjskem ; nadalje želim seznati za naslov JOHNA in TONETA DKVJAK. Če kdo izmed rojakov ve za nji h naslove, naj mi naznani, ali naj sc pa sami oglasijo na naslov: Frank Sekine, T', o. ttox 321, Verona, Pa. (25-23-^0) IMU fwššl :wšg] POZOR, ROJAKINJE! Pi-ed kratkim časom mi je umrla moja diaga soproga ter mi zapustila 3 otroke; dva pohajata v šolo. najmlajši je star S1/« let. Tore; nuj uo potrebujem priletno žensko, katera bi bila voljna pre-vz ti splošno gospodinjstvo v hiši in pa skrboti za otroke po mat*--rinsko. Plačam dobro, po dogovoru; seru tudi pripravljen plačati vozni listek od kamorkoli. Vse podrobnosti naj se mi sporoči pismenim potom. Nas!vite na: Frank (runa, 195. Ramsey, Ohio. (26-28—10) Dr. LGRENZ EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK ftPECIJALIST BOLEZNI 644'Penn avenue Pittsburgh, Pa. MoJa stroka je adravljenje akutnih ta kroničnih bolesnl. Jas —m le adravlm nad 23 let ter Imam skušnje v varil boleznih ta ker f^™ slovensko, zate vas morem popolnoma razumeti In sporna ti vašo bolezen, da vas ozdravim ln vrnem moč In zdravje, gkozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pr: sdravljenjn moCklk bolesnL Zato ae morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa K da vas poopolnoma oadravlm. Ne odlašajte, ampak pridite Mm- Ju oadravtm sastrnpljeno kri, saasnlje tn Usa po v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, BvCM kolesni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledlcah, Jetrab ta fclodea, (Menico, revmatizem, katar, zlato filo, navdubo Itd. sv Uradne are se: V ponedeljkih, t red ah ln petkih od t. nrt Sfntraj do A popoldan. T torkih. Četrtkih ln sobotah od 9. ara Zjutraj do & ara sveCer, ob nedeljah pa do 2. ara popoldne. — Pe polti ae adravlm. Pridite ooebno. Ne poeabite ime In naslov: Dr. L0RENZ, 644 Peno an., Pittsburgh, Pa. ivalkl rabijo m* 11 trnMartAt