Številka 25
IH. leto,
Pollnlna platana y gotovini.
V Ljubljani, dne 23. junija 1921.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev — za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAS GLAS* izide vsak četrtek. Celoletna naročnina . . . . K 100-— Polletna naročnina ..... K 50'— Četrtletna naročnina .... K 25'— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi ' ■ ~= po ceniku. ========
ilredništvo: Ljubljana. Rimska cesta Jtev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ue priloii znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/J. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
A. BARAG:
„Duševni delavci44.
(Dalje.)
V občutju balasta, ki ga ,pomenja nepregledna vojska birokratov za državo, za narod, za družbo, so v praktičnem držanju napram nji složni gotovo vsi, dasi so motivi tega držanja različni. Državniki na vse javke, tožbe, pretnje dolgo-časeni in nevoljni ter z odvračanjem migajo z.rameni, kakor bi hoteli reči: »Da, vi ste nam potrebni, momentano. no. sicer... ali!« — Delavci, kmetje, obrtniki, vsi oni, čijih delo zapušča vidne rezultate, gledajo z nevoljo in mržnjo na vse <>ne. ki večno zahtevajo, večno prosijo, vedno lačni, nikdar nasičeni in ki po njih mišljenju žive le od njih. In »duševni delavci« v zadregi ne vedo. kam bi obrnili glavo. — ali k onim, ki dajejo, vendarle ‘lajejo. čeprav malo. ali k onim. ki v izbiranju metode, kadar izražajo svoje zahteve ne poznajo takta, j niti skruplov in ! ki potem seveda dosezajo ono, kar išče- ! io. In kot zadnja opora, zadnja zasloni- • ba. kot edini očuvani ostanek iz boljših : časov, kot rešena zastava se dviga ved- ! no višje ta epiteton »dela duševnega«, ki I naj bi razsvetlil vse. mučni in bedni po- • nos. da se vzlic vsemu vendarle morejo Ponašati pred drugimi in reči:	»Mi! —
77--« Toda ta pridevek je v največ sluča-’-b laž. slepilo, varanje sebe in driugih, nesnosabnost za življenje, lenost.
. Treba je to povedati jasno, odkrito, jskreno. Treba povedati, da večine biro-, kratov v njih poklic ni privedla ljubezen do dela, želja ustvarjati, naklonjenost k' stroki, nego ukoreninjena ambicija za mzajem. za naslovi, za javnostjo. Treba reci čisto in bistro, da je večina onih, ki se bunijo. ki so bedni, ki prosijo, došla v ■l položaj samo zato, ker je bila brez po-rnfi. ker ni znala kam s seboi. ker je v ^službi« videla neki zavod za zavarovale in krušno preskrbo. Država jim je •/ t Jle.^a^šno zatočišče. Ali število takih trikov je naraslo do ogromnosti In - ko danes niso več gotovi, da dobe vsaj -J1.0 malo. kar imajo dobiti. In oni se bunim’ J?lv<kai0 še bolj brez pomoči. Toda ie 1 -i3s IUi bosega nikogar. Večina njih orti 'a v ^’0!6 zvanje iz komodnosti. iz ne')')rn°sti proti produktivnemu delu. iz )en^r^nosti v praktičnem življenju, iz $>ai S>, . Je — to ni tista prava lenoba. mrak3*0* .^elai0 včasih od jutra do mih a zgrbljeni, nervozni, vpreženi. No narja	ie najčešče kakor delo dnl-
bija č Kl °d iutra do mraka na cesti raz-maW<a^ie?*e' k3kor delo babice, ki dre-Plete. - - monotonsko. brez ljubez-
ni brez moči. Ker oni niso nikoli občutili užitka zaradi dela in njih ideal je bil vedno delati čini manje.
Zato jim v današnjem položaju m spasa. Ker tudi na področju duševnega dela vlada zakon o ponudbi in zahtevi. Dokler se je upravni formalizem dvigal k svojemu vrhuncu, so bile pozicije varne. Danes, ko se ta formalizem maje. ko izginja vera vanj. se smatrajo na varnem le oni. ki predstavljajo njegove glavne temelje. A drugo zastareva. odpada. In ljudje prevarani, razočarani zaman protestirajo. pretijo, žele povratka v staro. Povratka ni.
V	razvoju civilizacije so bila mnoga zvanja duševnih delavcev zares potrebna. ker so izšla iz potrebe življenja. Toda njih zveza z življenjem ie popustila, je pretrgana ter so danes ta zvanja brez svrhe, umetne tvorenine. A življenje Je neusmiljeno, življenje uničuje vse nepotrebno. Zato treba reči v lice tisočem teli ljudi to istino naše dobe. resnico, ki žge, boli. ki je v svoji nagoti strašna. Vaše delo postaja v našem času nepotrebno. Odveč je. Na poti je. Ovira življenje in mu ne dopušča, da pride do izraza. Zaman je krik, protesti, nezadovoljstvo. Zahtevi časa se mora ugoditi.
Uradniško vprašanje, pitanje »duševnih delavcev — to ni vprašanje povečanja plače, pripomoči, draginjske doklade. obiteljskih dodatkov itd., ker vsako tako povišanje pomenja povišanje davka, carine, taks. znači večjo draginjo, znači ciroulus, iz katerega ni možno uiti. Rešiti einovničko pitanje bi pomenilo: rešiti ga na njegovih izvorih, onemogočiti razloge, ki ustvarjajo legije ljudi, ki kot nadležno breme vise na družbi, nc premikajoči ga naprej. — poenostaviti ta komplichani, formalistični sistem in aparat administracije do skrajnjih možnosti. Rešiti pitanje »radnika duhom« znači: vzpostaviti zvezo z življenjem, storiti, da bo vsako zvanje, vsak posel njegov izraz. da izhaja iz življenskih potreb, a ne da cele kategorije ljudi stoje na potih kot nekaj mrtvega, okamenelega. kar ovira svobodni razmah človeških sil.
V	današnji administraciji z njeno komplicirano birokratsko mašinerijo potuje malenkosten, brezpomemben akt zaradi formalnosti od nadieštva k nadle-štvu. od referata k referatu, od odseka do odseka, požira toliko časa. denarja in energije, kolikor bi bilo vredno sto in sto aktov take vrste. Vsa ta skladišča aktov, vsi ti protokoli, registri, paragrafi, ves ta kaos naredeb. napotkov, predpisov — t.
i.	večina dela birokracije — imajo samo to svrho. da se ohrani baš ta forma, baš ta formalnost in baš ta sistem, Ali ta sistem začenja dušiti s svojo okornostjo i
I državo, i one, za katere se uporablja. In , tako je le en izhod: poenostaviti ta si-■ stem, dovoliti vetriču svobode dela zapl-; hati tudi med zaprašene spise urada,
! ustrojiti administracijo tako. da ne kul-I minira v nepreglednem nizu postranskih ; poslov, ki nimajo nič skupnega z glavno I svnho. ter da bo ono, kar mora res biti:
•	najvažnejša pridobitev življenja, delo za i življenje. Potem bodo mogli tudi njeni
*	predstavitelji biti dostojno nagrajeni In j potem se bodo res lahko naziVljali duševne delavce, ljudi, ki vodijo, upravljajo družbo, človeštvo k njegovim dalekim ciljem.
čemu danes zvati duševno delo nekaj. kar je tako često po svojih duševnih kvalitetah enako ničli ali je celo pod ničlo? — Naši časopisi gotovo vsak dan prinašajo vesti o slučajih birokratske okamenelosti. in gotovo vsak dan obstaja toliko ljudi, prihajajočih iz kancela-rii kakor brez zavesti, brez misli pred vrati ter se grabi za čelo. češ: kdo izmed naju je norec? — Varati sebe, varati druge se pravi, ako se takemu »delu« nadevajo nezasluženi atributi, ki naj bi ga navidezno dvigali.
Biti duševni delavec naj bi značilo: v istini delati na problemih, ki zanimajo I človeštvo, delati na ustvarjanju čim viš-! iih duševnih vrednosti v družbi in državi,
I — delati na tem, da pridejo duševni principi čim preie in čim bolje do vpliva in izraza v strukturi družbe kot odvračanje od čisto materijalističnih principov. Duševno življenje večine teh »duševnih de-lavcev«pa je prazno in pusto, brez vsebine, mnogo praznejše kot življenje kmeta an-! alfabeta. Kajti kmet je ohranil vsaj stik s j svojo zemljo, ohranil si je čustvo, a ve-! čino »duševnih delavcev« je njihov for-! malizem izčrpal, izsušil, tako da je od ' njih ostala le neke vrste mašin. ki po ukazu v določenih urah začenjajo in pre-stavajo funkcijonirati.
Biti »duševni delavec« mora pome-niti. dvigati kulturni nivd svojega naroda, biti udeleženec pri njegovih duševnih po-kretih. nahajati v svojem srcu odmeva za vsak zgibljai. ki nastane v psihi naroda, zanimati se za vsak predlog, ki ie sposoben dvigati višje in višje. A kulturno življenje večjega dela naše inteligence je danes tole: praznina, blebetanje, časopisi, kavarna, vino, ženske. A njihovo delo po svoji objektivni vrednosti, v razmerju z občnimi cilji vsakega naroda stoji v največ slučajih — izpod prodtlktov manualnih delavcev.
Vse duševno življenje našega naroda reprezentira še vedno nekoliko stotin, v najboljšem slučaju nekoliko tisočev razkropljenih poedincev iz vseh mogočih poklicev, — a duševno življenje deset tisočev naših »duševnih delavcev« kulminira
Za pasivno volilno pravico javnih nameščencev.
(Iz govora poslanca Ivana Deržiča v konstituanti.)
Oddelek VIL. ki je v razpravi, govori o sestavi in pravicah te narodne skupštine, ki bodi vrhovno vodstvo jugoslovanskega naroda in ki naj izdela vse delovanje prosto mehanično, iz navade, j zakone> ki <;o potrebni, da se bo mogel iz običaja, iz tradicije, bolj ovirajoče kot podpirajoče svojo glavno svrho. Naše šole se duše pod bremenom formalizma, šablone, odrevenelosti, nadaljujoče avtomatično dan na dan posel, ki so mu svrho
v čitanju časopisov, v fanatičnem politiziranju. v vsem onem. kar ima najmanj zveze s predmetom, ki bi po zvočnem epitelu moral biti glavni element njih pomena v življenju. Naši književni listi po krajši in daljši dobi umirajo, ker nimajo | naročnikov niti bralcev. Naše kulturne j ustanove umirajo istotako na anemiji, ker ni ljudi, ki bi jim vdihnili življenja, • mladosti, poleta, — in če delujejo, je njih
jugoslovanski narod krepko razvijati in da bo jugoslovanski narod res postal to. kar vsi želimo. Predvsem je tukaj člen 70.. v katerem ste dali volilno pravico vsem moškim od 21. leta dalje, kjer ste
že pozabili. Naše univerze so po večini j lia rekii v zadnjem odstavku: »Zakon če
'■amo mesta, kjer plačani ljudje leto za letom čitajo neizpremenjena svoja skripta, izdajajo izpričevala ter podpisujejo indekse in diplome. Naši časopisi so povečini še vedno urejeni za ostudne strankarske borbe in za domače obrekovanje, najboljša lektira za branjevke in brezdelne penzijoniste.
Vsi izgovori na siromaštvo, na zapostavljenost v družbi, na valuto, veljajo malo ali nič. ker so cene knjig v primeri z ostalimi artikli vendar še najmanje poskočile. Sicer pa — biti duševni delavec bi moralo značiti: ne moči sploh živeti brez onega, kar tvori življenski poziv človeka. Toda danes pomeni delati z duhom za večino nekaj, kar treba ižbega-vati. kar utruja, kar je zoprno in odveč.
Vsaka klasa, dospevša do premoči v družbi, v državi, si je ustvarila posebne kategorije ljudi, ki imajo nekak poseben položaj in branijo svoje interese, svojo obliko vladavine. Buržuazijska družba je
rešiti o ženskom- pravu glasa.«
Pa tudi med moškimi imamo po določbah naše ustave sodržavljane, ki niso enakovredni državljani z ozirom na druge moške. Člen 73. je kratkomalo ogromni masi javnih nameščencev odrekel pasivno volilno pravico. V tem 73. členu ste dekretirali. da ne morejo kandidirati za državne poslance policijski, financijski in gozdarski uradniki ter uradniki pri agrarni reformi. Ostalim uradnikom ste sicer dali pasivno volilno pravico, toda ne v njihovem okrožju, ne v področju njihove teritorijalne pristojnosti, ampak v tujem okrožju. Vsaka država, ki se hoče razvijati pravilnim potem, mora skrbeti, da je oni aparat, ki je neobhodno potreben zn ta razvoj, da je upravni aparat te države na solidnih tleh. Predpogoj vsakemu razvoju je. da je uprava poštena in pravična proti vsem. Upravo imajo v rokah upravni organi, to je javni nameščenci. C e ima-i te Vi na položajih javnih nameščencev
ustvarila cele legije uradništva. Ali oblika i ljudi, ki vedo, da so kuljji vladajočih te družbe se izpreminja, ta oblika izgine ! strank in da nimaio vseh državljanskih slej ali prej. in večina poklicev, ki so se j pravic, kakor drugi državljani, potem, lazvili iz nje. ie že sedaj izgubila pravico j gospodje, ne morete pričakovati, da bo do obstanka. Tu nič ne pomaga, da se j državna uprava res poštena in solidna,
! ampak v državi, bo vladala korupcija, ki : bo državo v doglednem času upropastila.
-Jaz se čudim, da so se našli v tej j ustavotvorni skupščini narodni poslanci, ki so po svocm poklicu javni nameščenci, 'pa so mirne duše kot člani večinskih
Irttdje branijo, da hočejo podaljšati dosedanje življenje, pripravljeni porušiti vse, celo samo obliko vladavine, v kateri edini ima njih obstanek upravičenost. Toda če bi porušili obliko, bi zrušili sami sebe. To ni zdravilo za njih bolezen. Hoteti priboriti večje moralno in materijalno prizna-
nje za svoje delo. ne pomeni vsiliti se _______________________________________________
družbi s svojo fizično močjo, s svojo mno- ! državljani"v državi. Gospodje! gobrojnostjo. ker večina družbe ostaja J n;ste ni5 naučili iz zgodovine?
vedno konservativna, skupno defenzivo.
pripravljena na
strank pristali na to. da se javni nameščenci nekako deklarirajo kot manj vredni
Ali se Ali ne
veste, zakaj se je zlasti srbski del našega naroda rešil turškega jarma? Turčija Je
Noben delavski pokret ni uspel zaradi j propadla, ker je imela korumpirano urad-mnogobrojnosti štrajkovcev. nego zaradi i ni§tvo ki je bilo odvisno od vsakratne važnosti posla, ki ga gotova kategorija ;	^ jg imeia viad0 v rokah. In zakaj
delavcev izvršuje. Ako se hoče doseči je propadla Rusija? Zaradi tega. ker je
boljše materijalne nagrade za duševno
imela korumpirano uradništvo. Takrat v
delo. ni treba ustanavljati sindikatov, le- ]etih 1915 in 1916, ko je ruski vojak bil
gii. vojsk, ki bi pretile ali štrajkale ali terorizirale; tu je samo.ena. povsem druga pot: znati delu pridobiti vrednost, uvaženje. ceno svojemu posebnemu poslanstvu v družbi, pridobiti s svojim delom tak pomen, da postane to delo faktor. brez katerega se ne more nikakor biti. A prav tega duševni delavci niso nikoli niti poskušali, niso nikdar premišljali, ker čutijo zavedno in nezavedno, da njih delo baš v duševnem pogledu znači tako malo. Toda posnemajoči manualne delavce v naglašanju svojih zahtev izrekajo duševni delavci nezavedno spoznanje, ki bi ga sicer tako radi odbili od sebe: »Glejte, saj smo si enaki! Pobratimo se, pomagajte nam!...«
(Kone'c prih.)
Nabirajte inserate in prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove ————— naročnike j -................. ■■■
Madžara in Nemca na galiških in rusko-poljskih frontah, takrat jc odrekel v ozadju upravni aparat, ker je bil korumpiran, in kri ruskega vojaka je tekla v potokih zaradi korupcije upravnega aparata.
Če hočete tudi v naši državi priti do tega. da bo upravni aparat korumpiran in da bo uradnik in sploh državni nameščenec te ali one panoge popolnoma odvisen od vladajoče klike, potem ste Vi s tem zadali že v ustavi smrtni udarec gospodarskemu razvoju in sploh vsemu razvoju naše države.
Gospodje! Vi hočete javne nameščence deklarirati kot manjvredne ljudi, ki ne smejo imeti svojega prepričanja In ki se morajo ravnati po prepričanju onega gospoda šefa in ministra, ki ima slučajno dotični resor v svojih rokah. To je žalostna epizoda iz žVi-lctnega skupnega življenja troimenega naroda v naši državi. ki oain je prinesla to, česar smo se vsi bali: prinesla nam je separatizem ne samo v Belgradu, ampak tudi v Macedoniji.
v Sloveniji, na Hrvaškem, v Dalmaciji, sploh povsod. Vzrok temu separatizmu Je to. da so gospodje ministri spravljali svo-ie prijatelje, znance in žlahto na mesta državnih funkcijonarjev. za katera dotični niso bili sposobni, in sicer samo zaradi tega, da so zadovoljili svoje stranke.
Ce pa je javni nameščenec proti temu demonstriral, se niso priznavali zakoni. ampak z naredbo — če ni šlo drugače, celo z naredbo celokupnega ministrskega sveta — in s podpisom prestolonaslednika regenta so si gotovi strankarski ministri pomagali, da so javnega nameščenca direktno oropali vseh državljanskih pravic.
Neobhodno potrebno je, da imamo v bodoči narodni skupščini ljudi, ki poznajo vse panoge gospodarske uprave in sploh notranjo upravo naše države. Jaz sem za svojo osebo prepričan, da so najboljši poznavalci državne uprave oni. ki poznajo to upravo res od vsega početka in ki so sami pri tej upravi delali. Ce bo narodna skupščina sestavljena v pretežni večini Iz takozvanih prostih stanov, kateri o notranji državni upravi nimajo nikakega pojma. ampak jo poznajo samo od zunaj, potem jaz dvomim, da bo ta bodoča narodna Skupščina delala res pravilno in gospodarsko za našo državo.
Vi ste pa uradnikom dostop v narodno skupščino onemogočili in jaz. gospodje, bi Vas opozoril na eno. Če ste že deklarirali javnega nameščenca za brezpravnega, da ne sme imeti pasivne volilne pravice, in če motivirate to svoje stališče s tem, da je to neobhodno potrebno zaradi tega. da se zatira korupcija, potem, gospodje, jaz ne vem, zakaj niste Vi določbi tukaj tudi glede takozvanih prostih stanov, da se takrat ne smejo baviti s svojim privatnim poslom, kadar so poslanci. Meni se zdi za državno gospodarstvo bolj nevaren na primer zastopnik odvetnikov ali bankirjev, ki ima kot tak celo okrožje v svojih rokah, kot pa javen nameščenec; če ta človek postane poslanec. terorizira direktno ne samo eno okrožje, ampak morebiti kar celo pokrajino.
Meni se tukaj zdi, da pri tej točki ni bila merodajna nikaka logika, ampak da so se gotovi zastopniki večinskih strank nekako prilagodili zastopnikom naših jugoslovanskih kmetov, kateri vidijo v uradniku svojega najhujšega sovražnika. Jaz sem prepričan, da mora jugoslovanski kmet priznavati, in deloma to tudi že priznava. da je neobhodno potrebno, da mora imeti dotičnik. ki vrši funkcije v dobrobit javnosti, v dobrobit celokupnosti m v dobrobit države, da mora imeti tisti. k> ima državno upravo v svojih rokah, ravno iste pravice kakor vsak drugi državljan. To mora biti naše stališče, ako hočemo. da uredimo našo državo dobro m solidno, ako hočemo, da bomo imeli sou-den upravni aparat, ki bo delal strogo P° zakonu in ki bo neodvisen ne samo gospodarsko. ampak tudi duševno, to je politično. Radi tega je neobhodno potrebno, da se javnim nameščencem kakor vsen drugim državljanom moškega spola P1 zna tudi pasivna volilna pravica. Jaz liram na gospode iz centra. apelir predvsem na one ožje tovariše javne meščence: uradnike, poduradnike m P padnike drugih kategorij, ki so ko slanci v teh strankah.	.	.
Če bode ta člen obveljal v tej ^	’
kakor ga ie ustavni odbro sprejel. P._ nočem biti sicer prerok, ampak ^ P _ te si eno: Javni nameščenci vseh ^ rii se bodo postavili Proti on mi i>rnanj fvorcem. ki so jih deklarirah	. 0
vredne Hudi. Tega javni nameščenci
zaslužili. Niso mi bile poprej toliko znane razmere v kraljevini Srbiji, toda prepričan sem, da so srbijanski javni nameščenci vršili napram narodu svojo dolžnost. Opozarjam pa narodne poslance od »preko««, in ti mi bodo pritrdili, da so bili Javni nameščenci brez razlike strank in kalorije pri nas v Sloveniji, na Hrvaškem, v Slavoniji, v Bosni in drugod pionirji narodne kulture med jugoslovanskim narodom. da so ti javni nameščenci najhuje trpeli pod madžarskim in nemškim siste-morn, da so bili huje preganjani nego vsi Prosti stanovi in da je imela celokupna im vaška in slovenska inteligenca največ opore v hrvaških in slovenskih javnih nameščencih. Danes se pa ti javni nameščenci deklarirajo kot manjvredni ljudje.
Vem. da bo završalo po celi državi, ko bodo javni nameščenci, zlasti naši hrvaški in slovenski javni nameščenci izve-leli. kako jih je danes ustavotvorna skupščina nagradila za vse ono delo. katero 'O stariji za ujedinjenje jugoslovanskega naroda.
Dokler se ne najde človek, ki bi tu napravil red, — tako dolgo, gospodje, tudi ne morete imeti veselih in poštenih lavnih nameščencev in dobre uprave. Vi
tu v § 73. to. kar je delala do sedaj Hada preko zakona in proti zakonu, direktno sankcionirali in ste jugoslovanske ■favne nameščence brez razlike narodnosti in stranke kratkomalo politično proglasili za brezpravno rajo.
Zato apeliram ob koncu svojega govora na vse poslance, ki so po svojem Poklicu javni nameščenci, da v zadnjem momentu preprečijo atako večine strank na pravice javnih nameščencev. Jaz Vas zagotavljam, gospodje: če tega ne boste storili, boste nosili odgovornost in jugoslovanski javni nameščenci Vam bodo to ' aše delo za njihov dobrobit kvitirall ne samo pri volitvah, ampak tudi še kje -'rugje.
! seča oktobra 1^18 najemnikom naprtiti 1 tudi vse hišne popravilne stroške. Hišni posestniki so vsled vojne postali naravnost milijonarji. Kajti hiša sezidana pred vojno z 50.000 K je vredna danes 1 milijon kron. medtem ko se je vsota v hranilnicah naloženega denarja z relacijo 1 : 4 zmanjšala za 3/4. Če hiša gospodarju do-naša premalo obresti, naj jo proda in napravil bo lep dobiček.
Da zahteva rešitev stanovanjske mizerije zakonitim potom, da protestira pro- j ti nadaljnjemu povišanju najemnin in proti ; kaosu v stanovanjskem vprašanju, je sklicalo »Društvo hišnih najemnikov v Ljub- j liani dne 21. maja 1921 javen shod. na ka-| terem je bila sprejeta resolucija, ki stavi ; | vladi vrsto praktičnih predlogov.
Uresničiti vse v resoluciji navedene j j zahteve bo le tedaj mogoče, ako se na- i j iemniki strnejo v močno organizacijo, ki |
I prisili merodajne faktorje, da velikopotez- ; no in socijalno pravično rešijo stanovanj- i s'ko vprašanje. Ugodna, kakor še nikdar ' je sedaj konjuktura za hišne gospodaric. ! Ker je velikansko popraševanje po stano- j vanjih. nam preti še neizmerno povišanje ; najemnin. Od 1. avgusta t. 1. bodo najem- , nine povišane za 400 do 800, odnosno tu- i di več odstotkov.
Tovariši — najemniki! Vzbudite se iz ; snanja. organizirajte se tudi v tem prav- j cu! Ustanovite povsod podružnice ali pa J pristopite kot člani k »Društvu hišnih na- | iemnikov v Ljubljani«, ki ima pobijati draginjo, zastopati interese brezstanoval-cev podnajemnikov in najemnikov, dajati članom brezplačne informacije, soodloče-vati v vseh najemniških vprašanjih, pospešiti rešitev stanovanjskega vprašanja, otvoriti informacijsko pisarno ter izdajati glasilo, ki bo brez pardona odkrivalo ko-I rupcijo uri oddaji stanovanj.
V Beogradu so že ustanovili na našo i inicijativo društvo hišnih najemnikov »Ki-rajdžija«.
Stanovanjska beda.
Od dne do dne postaja stanovanjska 9eda večja. Nastali so novi uradi, razne ^rekcije, ki so nastanejne večinoma po Drivatnih hišah, tako da niti uslužbenci teh llfadov ne morejo dobiti stanovanja. Ne Dda se skoraj nič, tako da tudi v bližnji bodočnosti ni pričakovati omiljenja stano-'fanjske mizerije, pač pa znatno povišanje , lehinine. ker ie popraševanje po stanovanjih vsaki dan večje,
Ena opeka, ki je stala pred vojno vinarje, stane sedaj 2 K. Vprašamo, ali o upravičeno SOkratno povišanje opeki? 1 ?e ie morda mezda delavcev ali cena °vici 50krat povišala? Gotovo ne. am-oanke. ki so pokupile vse opekarne v večjih mest, so napravile obroč in, • ; Erajo pretirane cene izkoriščajoč na-nnike ob sedanji ugodni konjukturl. go ■ a<1-a namerava uvesti »prosto tr-re Vn,°.<!. s stanovanji in tako vpostaviti kov a tet° novi*1 na račun najenmi-• A*' so morda najemniki zakrivili sta-nQlvanjsko bedo?
naj •• ni gospodarji pritiskajo na vlado, gan'1ln! dovo|ienie prostega razpola-strarLS stanovanji t. i., da smejo metati novit Poljubno na cesto ter neprestano no? 'rVad najemnine. Ali je to upraviče-ea je 11 . nc;i V hišah investirana glavni-nobef,na« varno naložen denar, ker ni VestirCKa fa^ika. zadostuje, če v hiši in-kako/1-131 ^avnica dona^a 3% obresti, to obrlf * 0 to običajno pred vojno. In no$eshi-t-OVan^e imaj° zdavnaj hišni v'Čeni	80 od E avgusta 1921 upra-
nafanuii P°^irat' za 100—800% povišano n« in poleg te po naredbi od me-
Predlog zakona
o državnih uradnikih, poduradnikih hi
službeniklh.
(Dalje.)
lil. Strokovni svfct.
Čl. 96. Pri vseh ministrstvih se ustanove Strokovni sveti. Člane teh svetov imenuje resorni minister iz dvakrat večjega števila kandidatov, ki mu jih predloži Strokovna zajednica. Predseduje minister ali njegov namestnik.
Detajle organizacije Strok, sveta in njegovega delokroga predpisuje ministrski svčt.
IV. Disciplinski predpisi.
Disciplinska odgovornost.
Čl. 97. Kadar državni službenik prekrši svoje službene ali stanovske dolžnosti. se kaznuje za nerednost ali disciplinski po tem. da li je prekršitev samo neka nerednost. ali se z ozirom na škodo in opasnost za interese službe ali ugled stanu, ali radi svoje veličine, radi ponavljanja ali drugače radi obtežilnih okolnosti mora smatrati, da je prestopek službenih dolžnosti.
čl. 98. Ako je službenik član kakega lavnega, z ustavo predvidenega predstavništva. se proti njemu ne more zaradi kršitve dolžnosti niti začeti niti nadaljevati postopek, dokler traja mandat, razen če to dopusti predstavništvo, čegar član ie. a ne more se niti potem preganjati za izjave, ki lih je storil v vršenju dolžnosti člana predstavništva.
Kazni za nerednost.
Čl. 99. Kazni za nerednost so: L opomin, 2. denarna globa.
Denarna globa v poedinem slučaju ne more biti večja od 25% služb, osnefv-ne mesečne plače.
Čl. 100. Kazen zaradi nerednosti izrekajo (razen disciplinarnih sodišč) starešine nadleštva, v katerem službenik služi, ali starešina višjega nadleštva. •
Pred izvršitvijo kazni za nerednost se mora okrivljenec zaslišati, a kazen mu sporočiti in razložiti s pismenim aktom.
Denarne globe se lahko’odbijejo od prejemkov in gredo v podporni zaklad občne zajednice (čl. 86.).
Kazni za nerednost se ne beležijo v službeniške liste, toda morajo se priobčiti ocenjevalni komisiji.
Čl. 101. Zaradi kazni za nerednost se službenik tri dni po priobčenju lahko pritoži starešini višjega nadleštva. Pritožbo je treba izročiti starešini, ki je kazen izrekel. Izvzete so kazni, ki so jih izrekla disciplinska sodišča ali starešine najvišjih centralnih nadleštev.
Disciplinske kazni.
Čl. 102. Disciplinske kazni so:
L ukor;
2.	znižanje prejemkov najdlje za dve leti, toda to znižanje ne more biti večje nego 20% na mesec;
3.	ustavljenje napredovanja največ do ene perijodske povišice;
4.	upokojenje in
5.	odpust.
Čl. 103. V slučaju odpusta se more službeniku, ki je povsem siromašen ali ostarel, dovoliti za neko dobo ali za stalno 50% prejemkov, ki bi jih imel v penziji. če bi se_v tem času upokojil.
Disciplinska sodišča.
Čl. 104. Za disciplinsko postopanje se osnujejo disciplinska sodišča.
a)	nižja pri oblastvih, ki stoje neposredno pod centralnimi nadleštvi. in
b)	višja pri centralnih nadleštvih.
Kjer bi se nižje sodišče ne moglo
osnovati, iz noči nadležna oblast njegovo nalogo drugemu nižjemu disciplinskemu sodišču.
Čl. 105. Nižja disciplinska sodišča, a Utdi višja, kadar sodijo kot prvostepena, so sestavljena iz treh. a višja kot drugo-stepena iz pet članov. Po rangu najstarejši član predseduje. Oblast, pri kateri delajo, jim daje delovodjo izmed svojih uradnikov, ter jih preskrbuje z vsemi pisarniškimi potrebščinami.
Čl. 106. Za nižja disciplinarna sodišča izbirata po enega, a za višja po dva člana resorni minister in strokovna zajednica, a tretjega odnosno petega postavlja minister pravde izmed oseb. ki so kvalificirani sodniki.
Kadar sodi višje disciplinarno sodišče kot prvostepen, odpada s kocko po en član z vsake strani.
Funkcija disciplinarnega sodišča traja tri leta.
Za vse člane se postavijo na isti način namestniki.
Izbrane sodnike potrjuje kralj z ukazom na predlog resornega ministra.
Pred prevzetjem dolžnosti položi j sodnik tole prisego:
Jaz N. N. prisegam pri Vsegamogoč-i nem Bogu. da hočem dolžnost disciplin-! skega sodnika vršiti vestno, nepristran-I sko in po čistem prepričanju. Sodil bom ■ pravično, tako mi Bog pomozi!
ČL 107. Disciplinski sodniki so v vr-j šen.ju svoje disciplinske sodne dolžnosti neodvisni in neodgovorni ter sodijo po svobodnem prepričanju, dobljenem po pretresanju.
1	(Dalje prih.)
Vestnik.
Hranilni In posojilni konsorcij v Ljubljani
naznanja vsem svojim članom, da se bo vrSil v četrtek, dne 30. junija 1921 ob 7. zvečer v restavraciji g. Mraka na Rimski cesti v Ljubljani redni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. iCitanje zapisnika o lanskem rednem zborovanju. — 2. Poročilo o poslovanju In računskem sklepu hranilnega in posojilnega konsorcija za leto im — 3. Poročilo nadzorovalnega sveta. — 4. Razdelitev .poslovnega dobička koncem 1920 in datiranje reservnega zaklada. — 5. Določitev obrestne mere za posojila' in hranilne vloge, ter odpovedne dobe za slednje. — 6. Določba glede plodonosnega nalaganja razpoložljivega denarja. — 7. Določitev največjega števila deležev, ki si jih sme pridobiti posamezen zadružnik. — 8. Določitev viška posoja in hranilnih vlog, ki jih sme sprejeti konsorcij. — 9. Honoriranje funkcijonarjev. — 10. Slučajni predlogi zadružnikov. — 11. Dopolnilne volitve. — Pripomba: V slučaju nesklepčnosti -se vrši eno uro pozneje istotam za rešitev istega dnevnega reda nov občni zbor, ki bo sklepčen brez ozira na število prisotnih zadružnikov. Udeležba dolžnost! Završni letni račun je razpoložen v društveni pisarni.
Dijete finančne kontrolo. Pišejo nam:	Go-
spodje okoli zelene mize se spotikajo ob potnih troškovnikih finančne kontrole, osobito onih urajdništva. Vsaka zunanja služba jim je danes odveč, dasi bi mogli vedeti, da je danes kontrola državne trošarine glavni pogoj zdravega finančnega aparata. Po objavah časopisja je imela država v pretečenem proračunskem letu 1920'21 nepričakovano lep prebitek državne trošarine. Ali ni to moraličen, odnosno nepobiten uspeh, ki ga je poštenemu in vestnemu službovanju finančne kontrole pripisati? Je li pa finančna kontrola danes za njeno odgovornost primerno plačana? Ne! Poglejmo Si dijete, ki jih ima danes finančna kontrola! Odgovarjajo li te današnj'm draginjskim razmeram? Je li mogoče danes, v tej draginji, z dnevno dijeto 9 K 60 vin. ves dan preživeti zunaj v službi ter službeni .posel opravljati nekvairno državnim interesom? Beremo v časopisju, da se je začelo tudi v finančni kontroli čistiti. — Prav. Kar je gnilega, naj se uniči! — Predstaviti si je pa predVserttUo, da je potrebno državne nameščence, zlasti one, ki mo-raijo opravljati važne državne posle, plačati oziroma odškodovati tako, da bodo v moraličnem oziru popolnoma samostojni in neodvisni. Ne zahtevamo ničesar drugega kakor, da se nam priznajo enaka denarna sredstva in ugodnosti, kakor jih imajo drugi državni nameščenci. Kakor vemo, je začel neki tačasni nadzornik finančne kontrole, bivši avstrijski častnik, svoje nepre-nesljive tečnosti in šikanije zopet uganjati. Je i to državi v korist? Ne! Naj se z nami lojalno postopa in prepričani smo, da bode lojalno postopanje napram nižjim državi vedno rodilo boljši sad.
Bivšim primorskim uslužbencem fin. kontrole. Vsi oni, ki še niso prejeli za svoje službovanje od maja 1919 dalje pod ital. upravo pritika-joči povišek draginjskih doklad od 40% na 80%, tegai poviška za sedaj tudi ne bodo prejdi in sicer toliko časa, dokler ne bode preklicana ali omiljena naredba generalnega civilnega ko-misarijata v Trstu, izdana meseca avgusta 1920, katera je ukinila izplačevanje te razlike vsem onim uslužbencem) finančne kontrole, kateri so prestopili v državno službo kake druge {ne italijanske) države. Tržaško fin. ravn. je baje že napravilo tozadevno vlogo, ki pa dosedaj še ni rešenai — Vsaka tozadevna urgenca Izplačila je za sedaj brezplodna. Izplačilo vlog, naloženih v skladu mase fin. straže v Trstu, je ravno tako izključeno, ker je masa od 23. aprila 1919 dalje v likvidaciji. Ko bode likvidacija končana, bo tržaško fin. ravn. uradno obvestilo one inozemske fin. oblasti, v katerih območju služijo bivši primorski fin. uslužbenci. Glavnica mase je bila naložena deloma pri poštni hranilnici na Dunaju, deloma) pa pri Kranjski hranilnici v Ljubljani, pretežni del pa v — vojnem posojilu.
Društvo finančne kontrole za Slovenijo.
Redni občni zbor se je vršil dne 5. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Vkljub temu, da je bila udeležba iz mariborskega okraja — za katerega se je vršil 25. maja tovariški sestanek v Mariboru — nekoliko pičla, je došlo na občni zbor preko 160 tovarišev. Zborovanje sta posetila tudi delegata brvatskega bratskega društva), komisar Hergović .in- preglednik Fadlievič. Poročila odbora so se vzela z odobravanjem na znanje in blagajniku se je priznala za njegovo izredno marljivo delovanje nagrada. Po tovarišu Česniku sestavljena nova društvena pravila so se po temeljiti debati z neznatnimi spremembami soglasno odobrila. Cim jih oblast odobri, se nar tisnejo in razpošljejo članom. Volitev odbora se je izvršila že po novih pravilih z listki in se je izvolil skoro soglasno za predsednika naš dosedanji agilni tajnik tov. Peter Drža). V odbor so bili izvoljeni tovariši: podinspektor Jakob Skubic, pregledniki Anton Cesnik, Fran Gaberščik in Ivan Kenda (Ljubljana), Fran Arko in Miloš Kramer (Maribor), Josip Erjavec (Cerknica) in Ivan Uranič (Stična), podpreglednik Ludovik Žnuderl (Beltinci) in pripravnik Janko Resman (Laško). Za namestnike so izvoljeni tovariši: pregledniki Fran Jurkošek, Alojzij Crepinko, Tomo Mihelič in Juro Jugovič ter pripravnika Ivan Mencinger in Leopold Pertot. Pregledovalca računov sta: preglednika Jakob Cokan in Anton Muškatelec. Prva odborova seja se vrši dne 28. junija t. 1.
Užlvartje državne preskrbnine (mirovine, vdovnine, vzgojnine odnosno sirotnine) v inozemstvu dovoljuje v smislu naredbe bivšega finančnega ministrstva z dne 8. oktobra 1910 (državni zakonik 187) resortno ministrstvo sporazumno z ministrstvom financ in ministrstvom za zunanje zadeve. Prošnje za uživanje .mirovine v i inozemstvu je kolkovati z 28 K ter vlagati pri ! onem nakazujočem oblastvu, ki je odmerilo in
nakazalo preskrbnino, ne pa pri Delegaciji ministrstva financ, ki le izplačuje, preskrbnine. Pripominja se, da se iz valutarnih razlogov izdaje to dovoljenje le v posebnih ozira vrednih premerih.
Dravinjske doklade aktivnih fn umirovljenih državnih uslužbencev za deco. Državni uslužbenci aktivni in umirovljeni se opozarjajo, da pritičejo po čl. 2 uredbe ministrskega sveta z dne 28. aprila 1921 D. R. br. 60001 rodbinske doklade za otroke dnevno J2 K le do dovršenega 16. leta pa tudi le tedaj, če nimajo otroci iz kakšnegakoli naslova mesečnih 360 K ali več lastnih dohodkov. Po dovršenem 16. letu pritiče draginjska doklada za otroka v smislu čl. 4 iste uredbe le tedaj 1. ako je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za hišno ali kakršnokoli delo ali pridobivanje in če nima otrok mesečno 360 ali več kron dohodkov iz svojega premoženja; 2. ako s povoljnim uspehom in redno nadaljuje šolanje, tukaj ali v inozemstvu in sicer za čas šolanja, toda najdalje do završetka 23. le;a življenja pod pogojem, če nima otrok bodisf iz kakršnegakoli naslova mesečnih 360 ali več kro i lastnih dohodkov. Za otroke nad 16. letom se draiginjske doklade ne nakazujejo uradno na podlagi predloženih vprašalnih pol, marveč je stvar uslužbencev, da pismeno dokažejo^ računskemu oddelku, ki likvidira njihove prejemke, da so navedeni pogoji spolnjeni (umiirovljenci In vdove pošiljajo tozadevne vloge fin. rač. oddelku). Krt dokaz k točki 1 velja izpričevalo uradnega zdravnika, k točki 2 pa izpričevalo šole.
Listnica upravništva.
G. Jos. Jav .... k, R. List ste naročili 'Jf Borovnice, kamor smo ga Vam redno pošiljali, dokler nam niste dne 6. aprila 192)1 nakazali četrtletne naročnine iz Dol. Logatca. Ker nam premestitve niste naznanil', smo opravičeno domnevali, da ste v Dol. Logatcu, če nam od tam pošljete naročnino, in radi tega pošiljali list od 15. štev. dalje na Vaš naslov v Dol. Logatec, od koder nam se nobena številka ni vrnila. Ni tedaj naša krivda, če lista niste dobili, ker ne moremo slutiti, da ste na R, če nam tega ne poveste. Z današnjo številko pošljemo Vam vse izvode 15. številke dalje. Ako v bodoče nočete ostati naročnik lista radi krivde, ki ni na naši strani, prosimo, da nam list vrnete. — Prosimo ponovno vse gg. naročnike, da nam vsako spremenit«5 naslova takoj sporoče po dopisnici, da ne bo nepotrebnih reklamacij in brezplodnega dela.
G. Jak. Grašič, Omišalj. Od časa, ko ste nam naznanili svojo premestitev, pošiljamo redno vsako številko na Vaš novi naslov J. G. Omišali. otok Krk, Dalmacija. Neumevno nam je, da niste dobili nobene številke. Povprašajte na tamošnji pošti; nas ne zadeva nobena krivda. Z današnjo številko Vam pošljemo ponovno tudi št. 22—•Z'*-
Uprava.
REG. ZADRUGA Z 0. J. V UUBUARI
dovoljuje javnim uslužbencem posojila na osebni kredit prsti poroštvu, zaznambi na službene prejemke in zastavi iivijenskih polic na daljšo dobo in proti malim mesenim odplačilom :: 6% obresti.
HRANILHE VLOGE SE OBRESTUJEJO PO
4%-
Prošnje se rešnjejo zelo hitro. Zahtevajte prospekt!
Iidaja Osrednja Zvesa javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makao Daehs. — Uska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.