List 17.
Posebnega priporočila vredne jablane.
Po Kalchhauser-ji, vertnarji dunajske kmetijske družbe.
Kdor si zasaja novih dreves, mora vediti: kaj bo vsadil. Le kar je dobro, naj se sadi. Izmed jablan morem, zraven več družin, priporočati posebno sledeče vsakemu zvedenemu sadjorejcu dobro znane:
Kosmač Bredški (Reinette von Breda), sirov dober in posušen ; posebno kmetu ga morem priporočiti; zori (medi sej mesca grudna in se derži do spomladi.
Kosmač Kanadski (Reinette von Canada), prav dobro jabelko in rado rodovitno, zori in se derži kakor uno; da bi se saj  povsod zasadilo.
Gans donski zlati kosmač (Gansdonker Goldrei-iiette) , za vsako rabo prav dobro jabelko , pa se ne sme prezgodaj z drevesa vzeti; zori kakor una dva kosmača.
Dilov koHinač (Diefs Reiuette), sirov posebno dober; je kmaii rodoviten; zori in se derži celo zimo kakor une in je vredno, da se obilo zasadi.
Krasni kosmač (Pracht-Reinette), kaj žlahen sad in zelo rodoviten; da bi ga povsod sadili! Zori se le mesca svečana in se dober ohrani celo leto.
Anglež k i rudeči zimski par meneč (Englische rothe Winter-Parmane), je lepo in posebno dobro jabelko, ki bi se ne imelo v nobenem vertu pogrešati; zori o vseh Svetih in je dolgo dobro.
Debeli Kašelj ski kosmač (Die grosse Casseler Reinette), izverstno jabelko sirovo vžito ali kuhano; je neizrečeno rodovitno in vredno , da ga vsak sadjorejec ima v svojem vertu; zori mesca listopada in se derži celo zimo.
Kraljevskirudeči kratkoreceljn ik(koniglicher rother Kurzstiel), posebno dobro jabelko za kuho , zelo rodovitno, zori h koncu listopada in ostane  dobro celo   zimo.
Ribstonski pepinec (Ribston's Peppin), kaj izversten anffležk sad, posebno rodoviten , zori o vseh Svetih in se dolgo derži.
Krajterjev kosmač (Kreuter-Reinette), ž lah no jabelko sirovo vžito in kuhano, posebno rodovitno, zori grudna in se derži do poletja.
Baumanov rudeči zimski parm ene c (Baumanns rothe Winter-Parmane) prav dobro, stanovitno in rodovitno zimsko jabelko.
Angležki robač (Englischer Kantapfel), zgodnje jabelko, dobro sirovo pa tudi kuhano; posebno rodovitno; zori velikega serpana, pa se ne derži dolgo.
Kalvilar   beli    poletni   (vVeisser   Sauer-Calvill), prav dobro jabelko sirovo , rodovitno ,   zori   mesca velikega 4   serpana, pa se derži le 4 tedne.
Kosmač beli   antiljski (Weisse antillische Winter-:   Reinette) lepo in dobro jabelko sirovo vžito; zelo rodovitno in posebnega priporočila vredno;   zori   mesca grudna   in se t   dobro ohrani do sušca.
Rož marin ar beli laški (Weisser italieni3cher Rosic marinapfel), lep sad in dober sirov iu posušen, rodoviten, i zori mesca grudna in se derži čez zimo; — ravno to velja v   tudi od rudečega rožmarinarja.
Tofelj beli zimski (Weisser Winter-Taffetapfel), do-b   broznanojabelko, zelo rodovitno in na vsako stran hvalevredno.
Muškat ni kosmač (Muscat-Reinette) , posebno dobro jabelko tudi sirovo povžito in vredno, da bi se prav razširilo, ker je tudi zelo rodovitno; zori mesca grudna in se ohrani do poletja.
Rudeči zimski kalvilar (rother Winter-Calvill), debelo, kaj lepo jabelko, pa tudi dobro, zori mesca oktobra in se derži celo zimo.
Grofenštaj n ar (Grafensteiner Apfel) , debelo, Iepo? posebno dobro jabelko , zori izzačetka oktobra in se derži do novega leta; da bi teh jablan  pač vnak sadjorejec imel!
Rožni kalvilar (Rosen-Calville), izverstno jabelko^ ki se dolgo derži.
Kalvilar velikonočni (0*ter-CalviIIe), zavolj prijetnega sladkega okusa zelo obrajtano jabelko sirovo in kuhano, je rodovitno, zori mesca listopada iu je dolgo dobro.
Kalvilar beli zimski (vVeisser Winter-Calville), etaroznauo in po pravici za mizo in kuho zelo obrajtano jabelko, posebnega priporočila vredno, zori mesca grudna in se derži do pomladi.
Princeso i k ž lah ni (Edler Prinzessin-Apfel), lepa in dobro jabelko sirovo in kuhano, zelo rodovitno, zori mesca grudna in se derži celo zimo.
Kirkcsova lepa liberna ali rambtir (Kirkes schoner Rarnbour), kaj lepo in prijetno zimsko jabelko, zori h koncu listopada in se derži celo zimo.
Ja nežni k rudeče pisani (Gestreifter Anis-Apfel),, posebno lepo in okusno zimsko jabelko , ki se derži celo zimo.
Pepinec rumeni Ingestriški (Gelber Peppin von Ingestrie), posebno rodovitno, lepo in dobro jesensko jabelko, ki zori h koncu velikega serpana in se ohrani do mesca grudna.   Podobno je nekoliko   zlatorumenemu   pepinu.
Pepinec angležki zla torumeni (Englischer Gold-Pepping), slavnoznano jabelko , za na mizo in kuhinjo posebno dobro, zelo rodovitno, se derži celo zimo.
An ananas ni kosmač ali kraljevsko jabelko (Ananas-Reinette) posebno dobro, rodovitno, do poletja terpeče.
Kosmač šampanjski (Champagner Reiuette), posebno žlahno jabelko za na mizo, pa se ne sme prezgodaj obrati, zori mesca grudna in se derži do pozne pomladi.
Franklinov zla torumeni pepinec (Franklini Gold-Pepping), zelo obrajtano zimsko jabelko, zelo rodovitno, se derži celo zimo.
Kosmač Novo-Jo rs ki (New-York-Reinette), prav dober sirov in kuhan, zori mesca listopada iu se derži pozno do pomladi.
Svetli tiroljski kosmač (Tiroler Glanz-Reinette), posebno dobro jabelko, se derži celo zimo.
Dilov kosmač (Diei's Reinette), zelo obrajtan za na mizo, lep, rodoviten, zori mesca grudna in se derži do spomladi.
Gajgerjeva princesinja Augusta (Geiger's Prinzessin Auguste), izverstno lepo, dobro in rodovitno jabelko, zori mesca listopada iu se derži do spomladi.
Debeli angležki kosmač (Grosse englische Reinette), posebno lep in dober, rodoviten, zori grudna in se derži do poletja.
Mošaucigar zimski in žlahni (Winter- und edler
66
Borsdorfer), za vsako rabo kaj dobra sadova, zorita mesca oktobra, in se, dobro shranjena, deržita do poletja.
Rožmarinar beli laški (Weisser ital. Rosmarin-apfel), hvale vreden za vsako rabo, se derži do svečnice.
Kosmač pikasti (Perl-Reinette), lep in posebno dober za vsako rabo, se derži dolgo in je zelo rodoviten.
Verseljski kosmač (Versailler Reinette), za vsako rabo velike hvale vreden, se derži do poletja.
Pepinec sivi Parkerjev (Parkers grauer Pepping) za vsako rabo izversten sad, zlo rodoviten in stanoviten.—
Nekteri se bojo čudili nad temi imeni in bojo rekli: saj bi si rad omislil teh jabelk, al odkod jih dobiti s tako čudnimi imeni? Tem odgovorimo, da vsaka bolja drevesnica ima saj veči del teh jabelk, in če vseh ena nima, jih ima droga. Tudi sadna razstava leta 1847 v Ljubljani je pokazala, da večidel teh plemen in še več drugih dobrih imamo že tudi na Krajnskem, kar se lahko vidi v tistih bukvicah, ki 00 pod imenom „slovenski vertnar" bile leta 1848 „Novi-cam" kot doklada priložena. Kar pa se tiče sadnih imen, je bila že takrat tista domača mešanca zaveržena, po kteri se v vsakem kotu to in uno jabelko, ta ali una hruška itd. drugač imenuje. Treba je, da se poprimemo tistih imen, ki so ustanovljene po vsem svetu in da se razumemo.                                               (AUg. L. u. F. Z.)