Spedtzfone tn abbonamento postale,— Poštnin* plačana T Leto XXII., št. 16$ Ljubljana, sreda 22. julija 1942-XX Cena cent. 80 Upravaiireo i Ljubljana, Puccinijeva ulica 3» Telefoo k. 31-22, 31-23. 31-24 laserarai oddelek: Ljubljana. Puccinijeva iH* a S - Telefoo fc. 31-2». 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta 42 Računi i za Lfubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu b. 17.749. a ostale kraj« Italije Serrizio Cooti. Corr. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije to inozemstva lina Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Ithiji v ta k dan tazen ponedeljki "" i e s e £ n o Lir Naročnina anaia m i P® tir 22.80 18.—w U r e d ni š t v o: Ljubljana, Puccinijeva ulica her. 3, kev. 31-22, 31-23. 31-14 telefoo R ok o p i i« CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa la pub> blicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblititi Italiana S. A. MILANO « TentativI d'in£Iltrazione decisamente stroncati ESficace intervento delPaviazione deJTAsse — lo vellvoli nemici dlstruttl n Qnartier .Generale delle Forze Armate cornunlea ln data di 21 luglio 1942-XX il segnente bollettino di guerra n. 784: Tentatlvi di iafiltrazlone nel nostro schie-ramento sono stati decisamente stroncati e numerosi mezzi blindati distrutti, diverci earri armati nemici, alcuni dei quali del tipo piu pesante, risultana pure incendiati daJTaviazione che ha ripetutamente attac-eaito concentramenti di forze avanzate. In combattimento la eaccia germantaa abbatteva sei velivolL Altri quattro apparecchl la RAF perde-va in duelli nel cielo dl Malta, dnrante azioni di bombardamento svolte da forma-zioni aeree dell'Asse. Un nostro sommergibile non č ritornato alla base. Le famiglie dell'equipaggio sono state informate. Poskusi vdora Uspešen nastop letalstva osi Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 21. julija naslednje 784. vojno poročilo: Poskusi vdora v našo razvrstitev so bili odločno strti, pri čemer je bilo več oklopnih vozil uničenih, medtem ko je letalstvo, ki je ponovno napadalo zbirališča prednjih oboroženih sil, zažgalo več sovražnih tankov, med njimi nekatere težkega tipa. V spopadih so nemški lovci sestrelili 6 letal. štiri nadaljnja letala je britansko kraljevo letalstvo izgubilo v letalskih dvobojih nad Malto med bombardiranjem, ki so ga izvršile letalske skupine osi. Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče; rodbine posadk so bile obveščene. Bombardiranje angleških motoriziranih kolon Berlin, 21. julija d. O delovanju nemškega letalstva na egiptski fronti javljajo s službenega nemškega vojaškega mesta da so v nedeljo skupine nemških bombnikov strmoglavcev uspešno napadale zbirališča sovražnikovih tankovskih oddelkov ter kolone sovražnikovih transportnih vozil južno in jugovzhodno od E1 Aiamema, Po direktnih bombnih zadetkih je več tankov zajel požar. Bombni drobci so zadeli in hudo poškodovali vsakovrstna sovražnikova transportna vozila. Angleške bombe na postajo Rdečega križa Berlin, 21. jul. d. V teku borb okrog E1 Alameina so nedavno britanski bombniki napadli nemško postajo Rdečega križa, 11 km za bojno črto. Postaja Rdečega križa je bilo označena z 10 zastavami Rdečega križa in razen tega je bil s posebnim znakom opremljen tudi vsak paviljon posebej. Pred nekaj dnevi okrog polnoči so se nad postajo pojavili britanski bombniki, ki so naj- odločno zavrnjeni - lo sovražnih letal uničenih prej z raketami razsvetlili teren, nato pa odvrgli bombe na šotore, v katerih so bili ranjenci. Napad je trajal poldrugo uro. šotor, ki je služil kot operacijski prostor, je bil docela razbit, od bombnih drobcev so bili ranjeni zdravniki ter strežno osebje, šef zdravnik, ki je imel pravkar opravka s posebno kočljivo operacijo, je bil hudo ranjen na levi roki. Postaja Rdečega križa je bila popolnoma opustošena in število človeških žrtev je bilo precejšnje. ASeksandrija še vedno ogrožena Stockholm, 21. julija d. Dopisnik švedskega lista »Svenska Dagbladet« javlja iz Londona, da so zadnje dni potihnile vesti britanske propagande, ki je vedela poiročaiti o nekakšnih odločilnih borbah v Egiptu. Švedski dopisnik pravi, da po vesteh zadnjih dni, v katerih je bilo- ponovno govora o odločilnih borbah na egiptskem bojišču, v Londonu zdaj priznavajo, da so imele te borbe, dasi so biile cd časia do časa prav ogorčene, zgolj značaj delnih in lokalnih operacij, ki nikakor niso odločilnega obsega. Nadalje pravi švedski dopisnik, da do resnično velike bitke pri Eil Alameinu doslej še ni prišlo in pripominja, da doslej še niso nastopile glavne osovimske sile in da tudi britanski poveljnik general Auchimleck še ni siku šal pričeti borbe s#kakimi večjimi silami. Po' mnenju švedskega poročevalca pa se nova ofenziva na egiptski fronti že pripravlja in po vseh znakih sodeč imajo oso-vimske čete na razpolago zadostno število oklopnih oddelkov za nove ofenzivne akcije. Svoje poročilo zaključuje dopisnik švedskega lista s pripombo, da je tudi v Londonu že prodrlo mnenje, da o kaki odločitvi na egiptskem bojišču ne more biti govora. Dokler se to stanje ne izpremeni, je Aleksan-drija prej ko slej direktno ogrožena in od dneva do< dneva se lahko pripeti, da bo zopet postala aktualna britanska fronta v Siriji in Iraku. Indija v borbi za neodvisnost Nepomlrljiva protiangleška opozicija v vseindskem kongresu Bern, 21. JuL Več Švicarskih listov posveča svojo pozornost novemu konfliktu med Anglijo in Indijo. JList »Gazzette de Lausanne« piše med drugim: Kakor večina politikov tudi Stafford Cripps rad pretirava svoje zasluge. Po svojem povratku iz Indije je večkrat podal optimistične izjave, čeprav je njegova misija propadla. Po njegovem mnenju so imeli stiki z voditelji Indov za Veliko Britanijo ugodne rezultate, vesti, ki sedaj prihajajo iz Indije, pa dokazujejo, da je v vseindskem kongresu nastala nepomlrljiva opozicija. Neuspeh Stafforda Crippsa je namreč uničil poslednje ostanke britanskega vpliva v kongresu in se je moral končno Pandit Nehru umakniti Gandhi ju, ki je takoj začel protibritansko kampanjo. List navaja nato besedilo resolucije, ki bo v najkrajšem času predložena kongresu ▼ ratifikacijo, in nadaljuje: že 1.1919 in nato še 1.1930 je Gandhi začel protibritansko kampanjo, to pot pa gre še dalje. Kampanja za civilno neposlušnost, ki se bo v kratkem začela, se bo bržkone razvila v sabotažna dejanja in splošno stavko. V sedanjih okoliščinah, ko naj bi Indija postala »arzenal demokracij«, mora Gandhijeva kampanja zbujati resno zaskrbljenost londonske vlade. Ako bo vse-indski kongres sprejel resolucijo, bo verjetno v najkrajšem času nastopilo pravo odkrito sovraštvo med Veliko Britanijo in indijskim ljudstvom. Mogoče je, da se bodo skušali Angleži nasloniti na muslimane, vendar pa bi to le poslabšalo položaj, ker bi še povečalo nezadovoljstvo v ljudski večini. Ni tudi izključeno, da se bodo v zadnjem hipu začela nova pqgajanja, vendar si ni mogoče predstavljati, kako bi mogli stiki te vrste dovesti do sporazuma, dokler vztraja Gandhi pri svoji zahtevi, da morajo britanske čete zapustiti Indijo, na kar seveda Velika Britanija ne more pristati (Popolo di Trieste) Laval©vo povelje francoski mornarici Pariz, 21. julija d. Tukajšnja liat »Pariš Soir« javlja v ponedeljek, da je šef francoske vlade Pierre Laval izdal vrhovnemu poveljniku oddelka francoskega vojnega brodovja v Aleksandriji povelje, da se mora z vsemi razpoložljivimi sredstvi upreti vsakršnemu nasilnemu dejanju, ki bi ga anglosaški sili morda poizkusili uveljaviti proti francoskim vojnim ladjam v aleksandrijski luki. Repatriacija Američanov ; in Angležev iz Azije šanghaj, 21. julija, d. S poučene japonske strani se je izvedelo, da pripravlja Japonska nadaljnje transporte ameriških in britanskih državljanov, ki se bodo iz posameznih po Japonski okupiranih pokrajin lahko vrnili v domovino. S posredovanjem nevtralnih zastopnikov interesov prizadetih držav so med Londonom in Toki jem v teku pogajanja za repatriacijo nadaljnjega večjega števila britanskih državljanov iz Kitajske in jugozapadnih pacifiških pokrajin. Kakor javljajo s poučene japonske strani, Japonska ni pripravljena v zameno za japonske državljane repatriirati samo britanskih državljanov, marveč tudi Norvežane, Nizozemce, Poljake in sploh pripadnike držav, ki imajo svoje begunske vlade v Londonu. Pripravljena bosta dva potniška parnika za prevoz pripadnikov nvodenih držav iz Japonske v njihovo domovino in dva druga pamika, ki bosta prepeljala upravičence iz Šanghaja. Dva parnika bosta plula preko Sinffapuira v portugalsko afriško luko Lourenco Marques, dva pa bosta plula tjakaj naravnost. V Lourenco Marquesu bodo britanski in drugi upravičeni državljani zar menjani z japonskimi državljani, ki sie vračajo z britanskih in drugih pokrajin. Japonske oblasti so pozvale v Šanghaju živeče britanske državljane, ki bi se želeli vrniti v domovino, naj se prijavijo v ta namen meredajnim japonskim oblastem. Izmed približno 8000 v Šanghaju živečih britanskih državljanov pa je okrog 5000 oseb odklonilo poslužiti se prilike za povratek v Anglijo. Kakor piše »Šanghai Evening Post«, navaja večina britanskih' državljanov, ki se nočejo vrniti v domovino, da so po dolgotrajnem bivanju v Šanghaju v tolikšni meni izgubili stike* z domovino, da jim je življenje v Šanghaju lažje, kakor pa* bi jim bilo doma. . * • Nov letalski napad na Port Moresby šanghaj, 21. jul. d. Po včerajšnjem poročilu avstralskega glavnega stana, je japonsko letalstvo izvršilo nov napad na vojaško letališče v luki Port Moresbyja. Avstralsko poročilo pravi, da je napad izvršilo 26 težkih, japonskih bombnikov, ki so priletela v spremstvu 15 lovskih letal tipa »O«. Avstralsko poročilo trdi, da je povzročena škoda lahkega značaja, ln dodaja, da so se zavezniške letalske operacije omejevale« samo na izvidniško delovanje. KONCENTRIČEN NAPAD NA ROSTOV Nemške čete 80 km pred Stalingradom — Odbiti sovjetski napadi severno od Voroneža — 16 ladij s I04.000 tonami Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. Julija. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: V južnem delu vzhodne fronte so nemške in zavezniške čete v koncentričnem napadu z zapada. severa in vzhoda naskočile Rostov. Mesto je v plamenih. Mostovi čez Don so porušeni. Dalje severno je nemška armada v naglem prodiranju proti jugovzhodu in se je v donskem odseku približala Stalingraiu na 80 km. Sovražne zaščitnice in razpršeni oddelki so bilj uničenj. Letalstvo brez prestanka napada ceste, po katerih se umika sovražnik, ter prehode čez reke ln železniške' naprave v prostoru pri Rostovu. Severno od Voroneža so bil] sovražni napadi zavrnjeni. V srednjem odseku je uničila pehotna divizija obkoljeno sovražno skupino. V ogorčenih borbah je bilo zavzetih 105 sovražnih postojank. Južno od Ilmenskega jezera in na obko-Ijevalni fronti pri Petrogradu se je izjalovilo več sovražnih napadov deloma v hudih borbah moža protj možu. * V Egiptu so bili prodori sovražnika zavrnjeni. Nočni napadi letalstva so bili usmerjen; na vojaške cilje pri Aleksandriji. Na Malti so bil} zabeleženi bombnj zadetki na letališču Lucca. V Rokavskem prelivu So potopile lahke mornariške, edinice vodilno ladjo angleškega brzega pomorskega oddelka ,fn poškodovale več drugih sovražnih pomorskih edinic s topovskimi zadetki. V Nemškem zalivu so angleška letala brez vidnosti in brez cilja vrgla nekaj bomb. Zadeta je bila podeželska š«la in pri tem ranjenih več otrok. V pretekli noči so izvršila posamezna sovražna letala mctilne polete nad Vzhodno Prjisije, ne da bi metala bombe. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, so potopile nemške podmornice v močno zavarovanem konvoju, namenjenem z vojnimi potrebščinami v Afriko, na Atlantiku Blizu Azorov sedem ladij s skupno 38.000 tonami, med njimi veliko muni-cijsko ladjo, ki je zletela v zrak. Nemška podmornica je prodrla v reko sv. Lovrenca in potopila v zavarovanem konvoju tri tovorne ladje s skupno 15.000 tonami'. Nadaljnja ladij« s 4.500 tonami je bila torpedirana in od posadke spravljena na plitvino ob obali. Razen tega je bilo potopljenih v ameriških vodah nadaljnjih šest ladij s skupno 41.000 tonami, ena tovorna ladja pa je bila s torpedi hudo poškodovana. Skupao je s tem izgubila sovražna oskrbovalna plovba v zadnjih štirih dneh po nemških podmornicah 16 ladij s skupno 104.000 tonami. V angleškem In sovjetskem tisku razširjene vesti o položaju pri Voronežu so izmišljene. Tam boreče se nemške divizije niso niti odrezane niti se niso umaknile preko Doftia. Slej ko prej drže mostišče pri Voronežu in mesto samo in so bili vsi sovjetski napadi" krvavo odbiti. Potek fronte in položaj mostišča pri Voronežu bo objavljen v nemškem tisku. Rop med Doncem in Bonom Berlin, 21. jul. s. Kakor je znano, nadaljujejo boljševiki s svojimi silovitimi napadi na močno nemško mostišče pri Voronežu. Vsi ti napadi pa so klavrno propadli in sovražnik je pri tem utrpel hude izgube. Vztrajno zaletavanje, s katerim hoče Ti-mošenko za ceno ogromnih žrtev izvajati pritisk na levi bok ogromnega klina, ki se vedno bolj širi v globino proti drugiip živ-* ljenskim vozlov sovjetskega obrambnega sistema, najbolj zgovorno potrjujejo, kakor to poudarjajo v tukajšnjih pristojnih krogih, kaj se prav za prav dogaja med Don-cem ln Donom. Vojske sovjetskega maršala so prisiljene umikati se v neredu in ni zanje nobenega izgleda več, da bi mogle zadržati, kaj šele povsem zaustaviti prodirajoči pohod nemških in zavezniških sil. SovjetSki napadi severno od Voroneža so bili doslej vselej in povsod odbiti. V nasprotju s tem, kar hoče dati razumeti sovražna propaganda, je mesto Voronež krepko v nemški rokah. Boljševikom se je sicer najprej posrečilo pridobiti nekoliko na terenu, toda so bili gladko zavrnjeni. Pri teh akcijah, kakor ugotavlja uradno poročilo, se je odlikovala. zlasti neka pehotna divizija iz šlezije. Povsem smešna pa je trditev organa sovjetskih oboroženih sil »Krasnaje Zvezde«, po katerem naj bi bila ofenziva ob Donu zasilnega značaja, češ da je bila odločna šele v zadnjem trenutku, ko se nemškim četam ni posrečilo prebiti sovjetskih postojank vzhodno od'Voroneža. V ostalem pa isti moskovski organ priznava, da je postal ob Donu izredno kritičen in da so Nemci z zavezniki v celoti dosegli svoje strateške cilje. Berlin, 21. julija s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava da so dne 19..t. m. nemške ofclopne skupine dosegle zelo važno pokrajino, ko so zasledovale umikajočega se sovražnika v južnem odseku vzhodnega bojišča. Reko Doneč so v severnem teku na več mestih prekoračile nemške brze edinice. V teku teh operacij je bila obkoljena skupina sovražnih sil. Več sovražnih oddelkov je bilo popolnoma uničenih pn očiščevalnih operacijah -na tem področju. Nemško letalstvo je vedno znova napadalo železniške in cestne zveze na področju južno od Rostova. Na področju pri Voronežu so bili krajevni boji pehote in topništva, ki so se ugodno zaključili za nemške oborožene sile. Skupina sovražnih sil, ki je v temi prekoračila reko Voronež, je bila uničena. Na področju severno od Novoiinj Koitov^ I Lipeck/ ~tiGrjai" JZadoish^ iščevor /».rt; • OreJ . . , ^ • t a ° / •ezadonsi.v M . Maioarhangelsk / tA UsmanjVJ^-oovo \ ! ^J&L^ [Ramanjji-Jjjrafskaja \Sr0skol \ Bobrom \ ^ • Novohopmk A 'Merilo/ t= * ■ o 10 ^Markšladt ^ v _ .___„ . \ i ) /• ujjrri. i1- j \ \ [ /Koroča (lOslrogoi^Vp • % o. —S^ \J/ ® ŽNOskol / ' Buturlinovkaj.j. IjflgoTooi ^kiejevkA <» V« ^Alkarik Sar^te^Pbkrovsk >edorovka X.. »OO 150 kilotn Rosoij " HarSov/^ ^Kupjansk, Kalač Mihajlovka ^oliskoj^Urbah Krasnji kof • Zolofojfel T\oNovouzensk Urjupinskaja fRotnoJe\ ^Aleksandrov j • cGleminskajihv^J Serezovsk VNikolajevsk Frolovo t) i >0)1 I aVrasno^r^V^J A pMarobjelik^ ) Lfsičansk ^Milerovo K^^C^^^^^osilovgrad iPavloarad V Lj-Ka^ensk 'bogucar i? ^azansIcajeV^SJ^^ -S/ \ UrcJa \ J^edvedickajrKačalmo Rusakov \V^\Verh Baskunčak NiiWj£irskaj'a// Čemijji ŽuTovo< oTundotovo jorjeRo^V ,/—1 fhanupol| Berdjansko*^^ .' \ Molovska), . • ■ \Sah1i /Konstanti«. Volhovaha\^ rkask TaganroptfuS S*1 »Pot^mkinskeja Jenofajevsk < ' Koteljnikovo ~Jambo»jkoje r® i Gostov AMai 3taromm Saljsk' 3Sosijka, ^rokfarjkaja EliiTa ! »Bašanta D'vnoje Vinodeljnoje^ .Timotew»kaj\Kropotkln *Pefrovskoje ^godarno^e Sambajoročajo iz tukajšnjih vojaških krogov je neka pehotna divizija iz slezije v teku od 14. do 19. julija odbila nad 40 napadov, ki jih je izvršilo nič r.ianj kakor 27 sovjetskih pehotnih pcli.ov s podporo nad 200 tankov, topništva vsen kalibrov in močnih skupin letal. V teku teh poslednjih silovitih napadov so Kusi pustili na terenu razen visokega števila mrtvih tudi 116 tankov. Nemški lovci so v južnem odseku vzhodnega bojišča sestrelili v letalskih dvobojih 30 sovjetskih spremljevalnih' letal. Madžarska vojska v bojih, na vzhodu Budimpešta, 21. jul. s. Glavni stan madžarske vejske je izdal včeraj naslednje uradno poročilo: , Naš armijski zbor je v tesnem sodelovanju z oklopnimi oddelki in letalstvom dobil v svoje roke poslednje boljševižko mostišče na zapadni obali Dona, ki ga je bolj-ševiška vojska trdovratno branila. Pri tem je bilo uničenih 23 sovjetskih tankov, zaplenjeni pa trije oklopni vozovi ter ogromne količine vojnega gradiva vseh vrst, zajetih pa v?č ujetnikov. V pooblaščenih madžarskih vojaških krogih pripominjajo k včerajšnjemu uradnemu poročilu glavnega stana, da so bile uničene in zajete od Madžarov ogromne sovjetske oborožene sile v bližini Kurska. Del obkoljenih sovjetskih čet je imel nalogo, da za vsako ceno brani edino mostišče, ki je še ostalo v boljševiških rokah ob zapadni obali reke Don§t, zanašajoč se pri tem na prihod novih ojačenj, ki naj bi zaustavila prodiranja nemških in madžarskih čet. Med tem ko so se madžarske brze in oklopne kolone utrdile na nasprotnem bregu Dona, so pehotni bataljoni druge armade v sodelovanju z oklopnimi edinicami v naskoku zavzele poslednjo sovražno postojanko na tej strani Dona. Vsi sovražni tanki na tem mestu so bili uničeni bodisi zaradi delovanja madžarskega topništva, bodisi zaradi delovanja madžarskega letalstva, med tem ko so bile pehotne čete po srditih bojih deloma uničene, deloma pa zajete. V istih vojaških krogih opozarjajo na popolno sodelovanje med pehoto, oklopnimi oddelki in letalstvom, kar je odločilno pripomoglo k zlomu sovražnega odpora. Sedaj pa madžarske kolone nadaljujejo srdito obstreljevanje vzdolž Dona in to v tesnem to-variškem sodelovanju z nemškimi in zavezniškimi oboroženimi silami. Obstreljevanje Petrograda Berlin, 21. julija d. Nemško topništvo je v severnem odseku vzhodnega bojišča v nedeljo uspešno obstreljevalo Petrograd. Kakor je bilo objavljeno s pristojnega nemškega vojaškega mesta, je nemško topništvo podnevi doseglo ugodne zadetke na razne vojaško važne objekte v petrograjskem mestu. Opaženi so bili mnogi požari. Razen tega je nemško topništvo obstreljevalo, tudi sovražnikovo ladjevje v kronstatski luki pred Petrogradom. Tudi tu so dobro merjeni streli nemškega topništva povzročili veliko škodo in je bilo več ladij potopljenih. Bombe na Murmansk Berlin, 21. jul. s. Nemška bojna in strmoglavna letala so ves čas včerajšnji dan z vso silovitostjo bombardirala vojaške cilje v mestu in luki Murmansk. Opaziti je bilo velike požare in obsežna porušenja. Nemški lovci so zapletli pri tem v boje sovražna letala, ki so skušala zaustaviti napade, ki so jih nemška letala vršila v zaporednih valovih. Po doslej prispelih vesteh je bilo pri tem sestreljenih 8 letal ameriškega in angleškega tipa. Napad na angleško letalsko industrijo Berlin, 21. julija d. Kakor je bilo že včeraj kratko j« vi j eno, je nemško letalo v Angliji uspešno bombardiralo vojaško zelo važno industrijsko podjetje. Kakor se je naknadno zvedelo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so v dotični tovarni, kjer je več direktnih bombnih zadetkov uničilo posamezne tovarniške objekte, izdelovali predmete, važne za sovražnikovo letalsko industrijo. Napad na tovarno je bil izvršen z veliko naglico in je prišel za sovražnika povsem presnetijivo. Nemško letailo je nenadoma šinilo iz oblakov in napadlo najprej naprave sovražnikove protiletalske obrambe, nakar je odvrglo bombe na določene tovarniške objekte. Bombe so eksplodirale na raznih točkah obširnih tovarniških objektov, kjer so nastale zlasti močne eksplozije v strojnem oddelku in v neki ločeno stoječi tovarniški zgradbi. Po izvršenem napadu se je nemško letalo brez poškodb vrnilo na svoje oporišče. • Vojna na Kitajskem Šanghaj, 21- jul. d. Japonske očiščevalne operacije proti oddelkom kitajske komunistične armade se uspešno nadaljujejo tudi v pokrajini Cahar. Kakor javljajo z uradnega japonskega mesta, so uničevalne akcije japonske vojne v tej pokrajini naperjene proti ostankom kitajske 8. komunistične armade. Med uničevanjem gnezd sovražnikovega odpora so japonske čete prodrle že do mesta Jučovpuja v vzhodnem delu pokrajine Cahar v oddaljenosti 20 km severno od Cičenga. Po včerajšnjih vesteh so japonska letala nad ozemljem, na katerem se še zadržujejo ostanki kitajske 8. komunistične armade, metala letake s pozivom, naj kitajske čete prekinejo bres-uspešno borbo in se predajo japonskim silam. Ostavka tokijskega župana Tokio, 21. jul. d. Včeraj zjutraj je podaA ostavko tokijski župan Tome Okubo, ki je dolga' leta yspešno vodil usodo japonske prestolnice. Odstopivši župan si je pridobil velikih zaslug za razvoj mesta.. V službenem poročilu o oistopu Okuba ni naveden vzrok njegove odločitve. Sovjetske priprave za obrambo Kavkaza Ogrožene petrolejske dobave za sovjetsko vojska — Rsose-veltove vabe Egiptu — „Volkischer Beobachter" o vojni proti Angliji Berlin, 21. jul. Iz raznih nevtralnih virov se potrjuje vest, da se je general Wa-vvell preteklo soboto sestal z maršalom Ti-mošenkom baje v nekem mestu ob Donu. »Napoleon puščave«, kakor se imenuje general Wavell, je sovjetskemu maršalu d£tl na razpolago vse svoje izkušnje v pogledu tako zvanih »slavnih evakuacij«, nakar sta proučila tudi nekatera taktična in strateška vprašanja, Ki bi jih bilo treba upoštevati, če bi umik boljševišjih vojsk zavzel nepričakovan, a vendar mogoč razvoj. Dejstvo, da je smatral general Wavell prav v tem trenutku za potrebno razgo-. varjati se s svojim ruskim tovarišem, nakazuje, da je s takšnum razvojem treba računati že v najbližji bodočnosti. Kaj bo ta razvoj pomenil za britansko vrhovno poveljništvo, si je lahko predstavljati. Zadostuje, ako se ti razgovori spravijo v zvezo z nenadno inšpekcijo, ki jo je angleški ge-neralisim takoj po sestanku s Timošenkom izvršil na področju obeh Auchinieckov.h armad, ki morajo nele izpolniti vrzeli nilske vojske, temveč obenem braniti tudi Bližnji vzhod in celo sam Kavkaiz. Spričo vsega tega se ne zle fantastične vesti, ki jih je objavil neki švedski list in po katerih se je baje general Wavell zavezal, da bo dal na razpolago Timošenku nekaj tisoč strokovnjakov za popolno uničenje petrolejskih vrelcev v Bakuju. Eno je pri vsem tem gotovo, ugotavlja švedski list, da predstavlja namreč čudna ponudba britanskega vrhovnega poveljnika nedvoumen znak vedno bolj kritičnega vojaškega položaja, v katerem so se znašle Stalinove vojske. Do podobne ugotovitve prihaja tudi neki acikarski drevnik, kakor poroča o tem Go-ringovo glasilo, po čigar mnenju bo Timo-šenko le težko preprečil, da ne bi nemške zavezniške sile dosegle Volge in tako prerezale na dvoje sovjetsko bojišče in izolirale Kavkaz. Posledice nemškega proiora do Stalingrada bi bile v vojaškem pa tudi v gospodarskem pogledu zelo hude, saj bi se prometne zveze s petrolejskimi ležišči in žitnim področjem med Doncem in Volgo zmanjšale na minimum. Zelo resne zapletljaje bi potem povzročilo redno oskrbovanje vojske od zunaj. Res je sicer, da bi ostale še nadaJje odprte prometne zveze proti Perzijskemu zalivu ter preko Iraka in Irana, toda ne gleie na izredne težave takšnega oskrbovanja na dolgi poti do Volge je jasno, da bodo angleške in ameriške vojne dobave odslej spremenile svojo smer, odnosno, da bodo razdeljene na oba za Angleže življenjsko važna odseka, na Egipt in Bližnji vzhod. Ni potemtakem brez osnove domneva, da se je general Wavell v imenu londonske in vvashingtonske vlade zavezal zagotoviti vse potrebne dobave sovjetski vojski na Kavkazu, ako bi bi J a odrezana od drugih oskrbovalnih oporišč. Dopisnik Goringovega glasila »Nazional-zeitung« opozarja nato na zinimive informacije, ki so jih prinesli v zadnjem času diplomati iz Sovjetske zveze. Splošno ugotavljajo, da bo prehranjevalni položaj v kratkem postal zelo kritičen, čeprav so Zedinjene države poslale v zadnjih mesecih nad 10 milijonov ton žita, maščob, konzerviranega mesa in drugih nujnih potrebščin in čeprav pričakujejo do jeseni nadaljnjih 10 milijonov ton živil. Za borečo se vojsko ne kažejo prevelike zaskrbljenosti, nevarnost je le za notranje bojišče, zlasti za delovne sile, od katerih dela pa je končno ochrsna odporna sposobnost na samem bojišču. Zlasti vznemirjajoč problem predstavljajo dobave železa in jekla. Izguba rudnikov v Doneski kotlini se vedno bolj občuti. Proizvodnja uralskega področja je manjša, kakor so določali prvotni načrti navzlic naporom, ki so Mi izvršeni v zadnjem času. Tako je bil Stalin med drugim prisiljen, da je odredil porušenje novih javnih zgradb, med njimi tudi ogromne stavbe »Dom Sovjetske zveze«, ki je že bila skoro dovršena. S tako pridobljenim železom ln z zbirko vseh železnih rezerv upajo v Rusiji pokriti vse potrebe v pičlih 6 mesecih. Seveda je treba vse te informacije sprejeti s primernimi pridržki. Ni namreč nobena tajnost, da Moskva včasih razširja katastrofalne vesti o Sovjetski zvezi, da bi s tem preslepfla sovražnike in tudi prijatelje. Gotovo je, da hoče preslepiti tu:li prijatelje, namreč Angleže in Američane, to pa zato, da bi ji poslali čim prej potrebne dobave, kakor se to običajno dogaja tudi v primeru optimističnih vesti, ki se navadno razširjajo z istim namenom. V zvezi 3 tem ni odveč opozorilo, da so iz nekega več ali manj nevtralnega vira skušali razširiti, da razpolaga maršal Ti-moženko še vedno s približno 4oO divizijami, ki so trenutno v trikotu Voronež-Kuj-bišev-Astrahan. Jasno je da skuša Moskva s tem vplivati na nemško vrhovno poveljništvo in preprečiti, da bi se Bock spustil prav do Volge in s tem razbil boljševiško bojno črto v dva dela. Tu in tam je bolj-ševiška propaganda zelo rafinirana, vendar ne toliko, da bi je nasprotnik popolnoma ne razumel. Glasovi, da je Stalim pregledal južni odsek bojišča in da je maršala Timošenka zamenjal šef sovjetskega generalnega štaba šapošnikov, beležijo v berlinskih krogih samo kot navadno vest kronike, gotovo pa je, pripominja agencija »Dienst aus Deutschland«, da je najboljši sovjetski general maršal Timošenko doživel v teh dneh svoj največji poraz. Glede političnega in tudi drugega razvoja med Kavkazom in Nilom pa so zanimive informacije dopisnika Goringovega glasila iz Ankare. Po zelo verjetnih vesteh iz Kaira je namreč ameriški poslanik v Egiptu Kirk predložil predsedniku egipt-ske vlade noto, v kateri ameriška vlada zagotavlja, da vsebuje tako zvana atlantska deklaracija tudi jamstvo za neodvisnost Egipta. Razen tega bi obe anglosaški velesili po vojni pristali na popolno oborožitev Egipta. Jasno je, da skuša Roosevelt v sporazumu s Churchillom nevtralizirati s tem znano italijansko-nemško izjavo o Egiptu. Vse je bilo uprizorjeno na podoben način kakor nejavno v Indiji, kamor je Roosevelt poslal posebno vojaško odposlanstvo z obljubo Indijcem da bodo Zedinjene države zagotovile popolno neodvisnost In-'•dije. Znano je, kako »o Indijci to izjav-učene stiani bo novoimenoVani turški poslanik pri nemški vladi v Berlinu Safet Arihkan približno v tednu dni odpotoval v Berlin, da prevzame službene posle turškega poslan štva. Razšisienfe ameriške črne liste Lizbona 21. jul. d. Iz \Vashingtma javljajo,, da je ameriško .zunanje mi strstvo uvrstilo v proslulo »črno listo«, ki vsebuje imena podjetij in posameznikov, s katerimi je Američanom prepovedano imeti kake poslovne stike, nadaljnjih .338 imen. 97 novih prepovedanih podjetij in posameznih poslovnih osebnosti s tega dodatka se nanaša na Evropo in Srednji vzhod. Pogrešan argentinski milijonar Lizbona, 21. jul. d. Kekor se je naknadno zve lelo s poučenega mesta, je o priliki tor-pediranja britanske ladje »Avila Star« v bližini Azorskih otokov izginil tudi argentinski milijonar Ramon Ferreira. Portugalska letala so včeraj st&rtala proti morju, da bi morda našla pogrešanega argentinskega denarnega mogotca. Postavitev v obvezno civilno službo Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podstavi svoje naredbe z dne 5. junija 1942-XX št. 106 po uvedb: obvezne civilne službe odločil, da spadajo pod obveznost civilne službe s pravnimi učinki omenjene naredbe: Zučasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, tvrdka Vojnovič & Cie. tvornica železnih vijakov in kisika, Ljubljana Vič, tovarne kranjskega lanenega olja in firneža Hrovat & Comp., Ljubljana, usnjarna I. Lavrič, St. Vid pri Stični, tovarna usnja in usnjenih izdelkov »Indus«, družba z o. z. Ljubljana, Mokronoška tovarna usnja, družba z o. z. Mokronog in tvrdka »Saturnus«, d. d., industrija ploče^ vlnastih izdelkov, Ljubljana. Osebje se obvesti o tem tako, da se nabije ukaz o službi o notranjosti sedeža podjetja in v delovnih prostorih. Ta odlok je stopil v veljavo 9. t. m. in je objavljen v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino« št. 57 z dne 18. julija 1942-XX. Najvišje cene sira Visoki Komisarijat za Ljubljansko pokrajino, na nodlagi določil čl. 1. naredbe od 9. V. 1941-XIX št 17 SI. lis* 38-41 v zvezi z določili čl. 2. uredbe o cenah. SI. list 238-26-19Š1.. na podlagi določil čl. 2. uredbe o kontroli cen SI. list 68-15-1941, se odloča: Cena za naslednje vrste sira se spreminjajo in določajo takole- V PRODAJI NA DEBELO: Za srir »Grana tipico«. letnik 1937 do 1939 1 kg 22.65 lir; za sir »Grana tipico* letnik 1940 za 1 kg 20.55 lir; za sit »Gorgonzola« za 1 kg 16.50 lir, franko skladišče, brez mestne trošarine. V PRODAJI NA DROBNO: za sdr »Grana tipico«, letnik 1937 do 1939 za 1 kg 29.75 lir; za sir »Grana tipico«. letnik 1940 za 1 kg 27.45 lir; % za sir »Gorgonzola« za 1 kg 24 lir. franko skladišče vključno vse javne dajatve. K gornjim in tozadevnim v ceniku z dne 28. III. 1942-XX štev VII1-2, 1829-1 objavljenim cenam se sme pribiti za dozorevanje, pri siru »Grana tipico« od 1. XI. 1941-XX ladje mesečno 0.20 lir pri 1 kg, pri siru »Asiago« in »Sbriaz«, ki je star nad 4 mesece po 0.20 lir mesečno pri 1 kg, pri sri.ru »Emmenthal« in »Provolone«, ki je star nad 4 mesece, enkratni znesek 0.60 lir pri 1 kg, pri siiru »Pecorino romano« od 1. XI. 1941-XX dailje mesečno 0.25 lir pri 1 kg. Cene je v smislu odredb 61. 4. naredbe od 9. V. 1941-XIX objaviti v prodajnem prostoru. Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1942-XX., št. 8. SL list 8-42. Taksa za to rešitev je plačana na vlogi in oredpisno uničena. Izgledi za žitno letino v Evropi Mednarodni poljedelski institut v Rimu objavlja v zadnji številki svoje revije nekaj . podatkov o bližnji žitni letini v Evropi Med drugim navaja naslednje: V Bolgariji je neugodno vreme v maju s poplavami povzročilo nekaj škode V Rumuniji so do 24. maja izvršilj 88% načrta za pomladno setev, ki pa se je nadaljevala še v prvi polovici junija in ]e rumunsko kmetijsko ministrstvo srecL,- junija lahko objavilo, da je obdelana vsa površina razen v poplavljenih področjih. Z ovsom in jarjm ječmenom posejana površina se je povečala. V Srbiji so neugodno vplivale poplave, ki jih je prinesel maj. Podobno je bilo na Hrvatskem. Turčija bo imela letos znatno večji pridelek kakor lani in bo ponekod letina zaradi povečanja posejane površine tudi za 100°/o večja. V Poljski generalni guberniji so posevki normalno prezimili, pomladno delo na polju pa se je zaradi slabega vremena zakasnilo skoro za en mesec, tako da se je setev končala sredi junija. V Ukrajin,- je pozna slana povzročila nekaj škode in so se zaradi dolge zime poljska dela lahko pričela šele v aprilu in deloma v maju. Upravičeno je upanje, da je bilo mogoče docela izvršiti obdelovalni načrt vsaj v za-padnih in severnih področjih. V Švici so se ozimni posevki v maju opomogli. V zapadni Švici je bilo vsekakor treba eno četrtino odnosno eno tretjino polj preorati. Jari posevki kažejo dober razvoj, rž pa je bolj redka. Francija je za preora-nje njiv odobrila kmetom posebne premije. V Španiji so bile vremenske razmere (podobno kakor v Italiji) ugodne in računajo z dobro letino, ki bo do&egla rekordni donos kakor v letu 1932 odnosno v letu 1934. Čeprav zaostaja v Španiji površina pšenič-nih posevkov za površino pred državlj. vojno ( za 800.000 ha) vendar računajo v strokovnih krogih, da bo znašali pridelek 36 do 40 milijonov meterskih sitotov. Na Danskem so se prav tako ozimni posevki v maju opomogli, kar velja zlasti za rž. Manj ugodno je bilo vreme na Švedskem. vendar bo letina boljša kakor lani, ko je bil zabeležen izredno slab pridelek. Na Finskem pa je biilo stanje ozimnih posevkov 1. junija dobro in so kazali tudi jari posevki ugoden razvoj. Gospodarske vesti = Dopolnilo naredbe o začasni vojni doklad] bivšim jugoslovanskim civilnim nameščencem. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je 26. maja t. L izdal naredbo o začašni vojni dokladj bivšim jugoslovanskim civilnim nameščencem, s katero so bili priboljški. dovoljeni z na-redbama z dne 5. julija 1941-XIX in z dne 25. januarja 1942—XX uradnikom in uslužbencem bivše jugoslovanske države, bivše dravske banovine jn drugih javnih oblastev t«- poldržavnih ustanov nadomeščeni z začasno vojno doklado, in sicer v višini 30°/o od 1. julija do 30. novembra preteklega leta in v višini 43% od 1. decembra lanskega leta naprej. Ta začasna vojna doklada se odmerja po mesečnih kosmatih prejemkih, kakršni so bili 30. junija lanskega leta kot plača, položajna doklada, osebna fn rodbinska draginj ska doklada in podobne doklade, medtem ko ostanejo vse druge morda pripadajoče doklade (funkcijska, stanovanjska, za obleko itd.) nespremenjene v višini z dne 30. junija 1941. K tej naredbi objavlja sedaj »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« z dne 18. t m. popravek, k gornjim določbam je dodati naslednji odstavek: »Vsekakor skupni znesek prejemkov, izvl-rajočih iz uporabe te naredbe, ne sme presegati vsote prejemkov, pripadajočih ustreznim činom italijanske uprave in javnih ustanov iz naslova plač, položajne dokiade, družinske doklade, drag"njske doklade in začasne vojne doklade, skladno z razpredelnicami, kj jih odobri Visoki komisar«. z= Racionalizacija v italijanski mlinski industriji. V letu 1941/42 so se po uveljav-Ijenju predpisov o enotnem mletju razmere v italijanski mlinski industrij, stabilizirale. Ugodno je vplivala tudi stabilnost cen, ki je bila omogočena s tem, da je povišanje odkupne cene za žito v letu 1941. prevzela država v obliki oddajne premije in so lahko mlini še najprej računali s stalnimi cenami. Stremljenje gre sedaj v tem, da se izvede tudi racionalizacija v celotni italijanski mlinski industriji na ta način, da se izločijo zastareli in malo racionalni obrati. Kapaciteta italijanske mlinske industrije presega domače potrebe. Največji mlini so v velikih pomorskih lukah (Triestu, Benetkah, Napoliju, Genovi, Livornu, Palermu), ki so bili zgrajeni svoj čas predvsem za mletje prekomorskega žita za svetovni trg. Ti mlini so uvažali kanadsko, avstralsko in argentinsko pšenico ter so moko in testenine izvažali v druge države. V zadnjih desetletjih pa so se ti posli spričo avtark-tičnih stremljenj posameznih držav skrčili na minimum, čeprav ti mlini po večini ne leže v konzumnih centrih, vendar je spričo cenejših proizvajalnih stroškov v občem interesu, da se pri njih bolj koncentrira predelava žita. V letu 1941/42 so ostali nespremenjeni predpisi glede mletja, kajti že 1. julija 1941. je bil uveljavljen predpis, da se izmelje moka- do 88% teže žita. Za rž in ječmen pa je določenih 80%. Proizvodnja specialnih vrst moke (za bolnike in za specialne potrebe) je prepuščena le nekaterim mlinom. Ugodno je vplivala tudj kategorizacija mlinov. Prej so obstojale tri kategorije, sedaj pa sta le še dve kategoriji. Mlini I. kategorije (trgovski valčnji mlini) so opustili vsako mletje za tuj račun, milni II. kategorije pa so se morali odločiti ali za obratovanje kot čisti trgovski mlini ali pa za obratovanje kot mlini za tuj račun. Pri tem so se skoro vsi mlini II. kategorije odločili za posle trgovskih mlinov. Za tuj račun sedaj meljejo le še kmečki mlini. Obratovanje mlinov po predpisih na-zirajo posebni nadzorstveni organi, ki svoje posle uspešno izvršujejo navzlic znatnemu številu mlinov, ki jih je preko 22.000. Dodatno zaposlitev so italijanski mlini dobili s tem, da so v večjem obsegu pričeli mleti proso, ajdo pa tudi žlahtni kostanj (za potrebe slaščičarskih obratov), divji kostanj in želod. = Iz trgovinskega registra. Družba Ma-nufaktura Gentlemen, družba z o. z. r Ljubljani, je prešla v likvidacijo (likvidator Berginc Franc, trgovski poslovodja v Ljubljani). — Pri Narodni tiskarni v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega sveta Fran Seunig, vpisana pa sta bila Mira Pu-cova in Mirko Brezigar, oba iz Ljubljane. — Splošna uvozna in izvozna družba z o. z v Ljubljani s podružnico v Milanu je spremenila besedilo firme v »M'b«, družba z o. z. — Pn Učiteljski tiskarni d. d. v Ljubljani sta bila izbrisala člana upravnega sveta Josip Napokoj in Ivan Womer, vpisana pa sta bila Franc Ostanek, učitelj v Ljubljani, in Franc Remškar, učitelj v Preserju pri Ljubljani. _ Zaradi razdružitve je izbrisana tvrdka »Crowntex« Khronih & Prebil, mehanična tkalnica. — Zaradi opustitve obrata je izbrisana tvrdka Ign. Vok & Co., montažna delavnica v Ljubljani. = Omejitev potovanja v nekatera področja Nemčije, šef nemške policije objavlja v nemških listih opozorilo glede omejitve potovanj v nekatera področja Nemčije. Ta omejitev ni nova, vendar se pogceto dogaja, da je treba potnike brez dovolilnice na meji dotičnih področij ustaviti. Omejitev velja za Protektorat, Poljsko generalno gu-bernijo, Gorenjsko, okrožje BialyStok in za ukrajinski in vzhodni državni komisarijat. Za potovanje v ta področja in iz teh področij je potrebna dovolilnica, ki se izda samo v nujnih in vojno važnih primerih. = Oskrba Francije s tobakom. Francija je že pred enim letom uredila potrošnjo tobačnih izdelkov in znaša obrok na vsakega moškega 4 cigarete na dan, medtem ko ženskam ni bila priznana pravica do nakupa tobačnih izdelkov. Francoska tobačna uprava objavlja sedaj podatke o oskrbi Francije s tobakom, iz katerih je razyidno, da potrebuje pri sedanjem obsegu racioniranja na leto 30.5 milijona tobaka; k temu pa je še prišteti nad 5 milijonov kilogramov za francoske vojne ujetnike v Nemčiji. Lanski pridelek tobaka v Franciji je znašal 20 milijonov kilogramov, letos pa je uspelo povečati površino nasadov od 14.000 na 16.000 ha. Poleg tega bo Francija razpoložljivo količino povečala s tem, da ho uporabljala tudi tobačna stebelca, kar bo dalo 6 milijonov kg in z uporabo tujih rastlinston nadomestkov, tako da bo mogoče kriti potrebo v sedanjem obsegu z razmeroma majhnim uvozom. Lani je Francija uvozila predvsem iz jugovzhodne Evrope 4.8 miljona kilogramov tobaka, in sicer 1.8 milijona kg iz Bolgarije, 1.7 milijona kg iz Turčije, 0.8 milijona kg iz Grčije in 0.5 milijona kg ^ Madžarske. = Lfctne uši na fižolu. Spričo letošnjih vremenskih razmer so se zlasti na fižolu pojavile v znatnem številu listne uši, ki jih je treba čim prej pokončati. Najuspešnejši so ukrepi takoj v začetku, ko se uši pojavijo. Običajno napade uš spočetka le nekaj rastlin. V praksi se je pokazalo, da je še najbolje in najceneje te rastline takoj populiti in sežgati. če so se uši razširile tudi na rastline je potrebna škropitev z obrambnimi sredstvi, to je s preparati, ki vsebujejo nikotin (tobačni ekstrakt). Škropiti je treba ob toplem in suhem vremenu. Pri tem naj se pazi, da se po možnosti poškropijo spodnje strani listov. Liste in poganjke, ki so že močno napadeni, je naj* bolje odstraniti in sežgati. KULTURNIPRECLED Enrica Datnianija uvod v bolgarsko literaturo Odlični italijanski slavist, profesor rimske univerze Enrico D a m i a n i, ki se pravkar mudi v Ljubljani, je izdal 112 strani obsegajočo knjigo: »Šomnrtario di storia della letteratura bulgara dalle ori-gini ad oggi«. Je to šesti zvezek zbirke »Biblkitecbina bulgara«, Ki jo urejuje g. prof. Damiani in v kateri je izšia med drugim njegova »Brevp storia della Bul-garia dalle origini ai nostri giorni«. Avior preglednega priročnika »Avviamento agll studi slavistici in Italia« ni samo široko razgledan slavist, marveč posebej še specialist za bolgarski jezik in slostvo, pisec večjega števila razprav iz območja bolgarske kulture, prevajalec bolgai-skih pesnikov in pripovednikov od Christa Boteva preko Sla-vejkova in Vazova do Debeljanova in do najnovejših lirikov. Prcf. Damiani urejuje tudi obzornik »Bulgaria«, ki združuje v svojem sotrudniškem krogu vse italijanske poznavalce bolgarščine, med katerimi je na enem prvih mest Luigi S a 1 v i n i in nekatere bolgarske italianiste. Iz peresa prof. Damianija potekata tudi dva učbenika bolgarskega jezika. »Šommario di storia della letteratura bulgara« ne nadomešča kajpak znanstveno zasnovane zgodovine bolgarskega slovstva, ki bo spričo razmaha slavističnih in posebej še bolgaroloških študij gotovo še izšla v italijanščini in za katero ima Italija v prof. Damianiju najbolj kompetentnega strokovnjaka. Ta »Šommario« je namenjen, kakor pravi pisec v uvodu, onim, ki ne znajo ničesar ali skoraj ničesar o bolgarski literaturi in hočejo spoznati poglavitne obrise njenega razvoja ter pomen njenih največjih predstaviteljev. Z druge strani pa utegnejo knjižico s pridom rabiti tisti, ki si hočejo na kratko obnoviti že predelano snov in si zapomniti najvažnejše točke in ideje. V prvem poglavju svojega »Sommaria« obravnava pisec periodizacijo bolgarskega slovstva, prehaja na to k starobolgarskl ali cerkvenoslovanski literaturi, pri čemer se posebej bavi z dobo sv. Cirila in Metoda, nakar se na kratko zaustavlja pri pojavih bolgarskega kulturnega življenja pod oto-mansko nadvlado in se ozre na nastanek narodovega pesništva. četrto poglavje je v glavnem posvečeno očetu Paisiju Hilandarskemu kot predhodniku narodnega preporoda, peto pa literarni obnovi pred osvobojenjem in v velikem času, ko je bolgarski narod trgal verige tujega gospodstva. Posebej je prof. Damiani obdelal Petka R. Slavejkova, Ljubena Karavelova in Hrista Boteva kot najznačilnejše osebnosti preporodne dobe. Posebna poglavja so odmerjena Ivanu Vazovu, Pen-cu Slavejkovu in nekaterim njunim pomembnejšim sodobnikom (Aleko Konstantinov, Petko Todorov, Stojan Mihajlovski, Konstantin Veličkov, Dimčo Debeljanov), dalje Peju K. Javorovu in sodobnim pisateljem. V sklepu svojega pregleda označuje pisec kot poglavitno karakteristiko bolgarske literature, da daje pripovedništvu najvažnejši ton realizem, poeziji pa lirizem, pri čemer se cpaža pri realistih nagib k romantiki (romantično - patriotska in ro-niantično-sentimentaLna nota) in pri lirikih nagib k realizmu. Izmed vplivov sta najmočnejša vpliv ruske literature in domače narodne poezije. V poznejšem razvoju so se pridružili še vplivi francoskih in nemških slovstvenih struj. O današnji literarni proizvodnji sklepa pisec, da sicer y nji ni opaziti izrednih stvarjalnih osebnosti in da je delo mnogih današnjih pisateljev namenjeno pozabi, vendar so tudi v današnji produkciji avtentične vrednote, ki utegnejo ostati in ki bodo zatrdno ostale v bolgarski slovstveni zgodovini; tako se vedno bolj pomnožuje domači umetnostni zaklad in se obenem pripravljajo pota novim, večjim zvezdam bodočih dni. Temu pregledu, ki zavzema polovico knjige, je prof. Damiani pridružil še nek&j svojih člankov iz področja bolgarskih slovstvenih študij. V prvem razpravlja o pomenu Vazova v bolgarskem slovstvu; je to cela študija o delu ter o literarni, kulturni in nacionalni vrednosti tega največjega prsdstavitelja bolgarskega slovstva v prvem razdobju po osvobojenju. V drugem članku se bavi pisec z odnosi med politično zgodovino in literarno zgodovino v Bolgariji: tema, ki je zaradi medsebojnih nalik in vplivov nedvomno zanimiva in značilna za področje slehernega slovstva. V tretjem članku obravnava prof. Damiani odmeve Rima v bolgarski poeziji, posebej še v znamenitih »Rimskih pismih« Konstantina Ve-Jičkova. Nadaljnji sestavek nas seznanja z ljudsko prosveto v Bolgariji. V petem članku z naslovom »Elogio della letteratura bulgara« skuša pisec združiti svoje osebne poglede z nekako sintezo vsega slovstvenega proučevanja ter prihaja k nekaterim zanimivim sklepom. Serijo člankov, ki s svojo informativno in marsikje podnetno vsebino izpopolnjujejo podobo bolgarskega slovstvenega razvoja, kakor jo je podal pisec v prvem delu tega »Sommaria«, zaključuje sestavek o starih in novih pogledih na kulturne stike in ideale italijansko-bolgarske. Za nameček je v tej publikaciji še bibliografija, ki je — kakor v vseh podobnih primerih — primerna in koristna vsakomur, kdor bo skušal razširiti svoje znanje in svoje razglede na obravnavanem področju. V koliki meri je prav v zadnjih letih napredovalo italijansko zanimanje za bolgarsko duhovno življenje, pričajo — poleg že omenjenih in drugih spisov prof. Damianija — nekateri izbori in prevodi iz bolgarskega slovstva, med njimi Salvini-jevi »Narratori bulgari«, Cronijev izbor najstarejše bolgarske literature, zbornik »Bulgaria« i. t. d. Izmed slavističnih panog je bolgaristika potemtakem deležna {»osebno širokega zanimanja v Italiji. Kronika ZAPISKI Milijonske naklade nemških knjig. Vzlic vojnim prilikam in neprilikam se opaža povsod v Evropi velika živahnost na knjižnem 'trgu. Iz Nemčije poročajo, da se je prav sedaj še povečala dejalnost nemških založnikov. Tretje vojno leto je v Nemčiji rekordno leto knjižne produkcije, ' saj je bilo tiskanih knjig v skupni nakladi 268 milijonov izvodov. Izmed teh odpada na politično in vojno literaturo 50 milijonov, na lepo in zabavno književnost 104 milijone, na mladinsko knjigo 44 nrJlijonov, na tehniko in poljedelstvo 29 in na šolske knjige 32 milijonov izvodov. . * Odlikovanje vojakov, ki so se borili v Grčiji in Jugoslaviji. Uradno objavljajo, da smejo vojaki znak, ki so ga prejeli v potrdilo in priznanje, da so se udeležili bojev v Grčiji in Jugoslaviji med 28. oktobrom 1940 in 23. aprilom lan3kega leta, nos.ti na uniformi. Znak se nesi na prsih tik nad odlikovanji. * Zastopnik mednarodnega Rdečega križa v Rimu. V Rim je prispel Robert Bru-nel, odposlanec mednarodnega odbora Rdečega križa iz ženeve. Prišel je da o nekaterih aktualnih vprašanjih konferira' s predsednikom Italijanskega" Rdečega križa ter s predstavn ki zunanjega minstrstva. Iz Rima bo odpotoval v Atene v slični misiji. * Dr. Karel Banhans umrl, Dne 15. t. m. je na Dunaju umrl zadnji avstrijski železniški minister dr. Karel von Banhans. Predzadnje leto prve svetovne vojne je bil imenovan za ministra in je ostal na terrj mestu do prevrata. Tudi še pozneje je bil večkrat poki cal na odgovorna mesta, kjer se je vedno izkazal. Dr. Karel Banhans je bil star 81 let. * Feldmaršal Kesselring odlikovan s hrastovim listom z meči. Fiihrer je po-delU generalfeldmaršalu Kesselrjngu, vr-fiovnemu poveljniku nemških letalskih sil na Sredozemlju in v Severni Afrik- hrastov list z meči k viteškemu križcu železnega križa. Feldmaršal Kesselring je 15. vojak nemške vojske, odlikovan s hrastovim listom z meči. * Znanj angleški letalec sestreljeg. Eden izmed najbolj znanih angleških lovskih letalcev Brendan Finucane je bil na nekem poletu nad francosko obalo sestreljen. Star je bil 22 let in šele pred Icraitkim je napredoval za podpolkovnika. * Požar v tvornicl očal. V soboto zjutraj je začelo goreti v tvornici športnih očal, ki je last Raula Nella v Torinu. Ogenj je povzročila iskra z mehanične žage, na kateri je delavka rezala pole celuloze, tako da ji je kos celuloze zagorel v rokah. Namesto da bi bila goreči list vrgla w posodo vode, ki je stala blizu nje, ga je v zmedenosti vrgla na kup celuloznih odpadkov v kotu, s katerega je takoj siknil velik plamen, da je ogenj v nekaj trenutjcih zajel ves prostor. Lastnik tovarne je z delavci skušal zadušiti požar, a zaman. Pri tem je dobil nekaj nerodnih opeklin. Na pomoč so prihiteli gasilci in oddelek vojakov, ki jim je naposled uspelo, omejiti nevarnost. Ogenj je napravil za okrog 800.000 lir škode. * Policija odkrila tajno tvomico perila. Izdelovalnica čepic, v Torinu, ki je last 38 letne Adele Ferrando, je že dalj časa vzbujala pozornost policije, ker je imela nenavadno živahen promet. Zadnjič pa je policija lastnico, ki je z neko svojo pomcčnico nesla nekaj težkih zavojev na avtobus, ustavila in ugotovila, da so zavitki polni perila. 2enska se je specializirala na tajno izdelovanje in prodajo perila brez točk. Ko so napravili hišno preiskavo, so policijski organi našli celo skladišče perila in blaga v vrednosti okrog 60.000 lir. Policija je aretirala lastnico, njeno pomočnico in nekega moškega, ki je bil vodja nedovoljene kupčije. * Smrt pod kolesi tovornega avtomobila. Na cesti med Milanom in Pavio se je 15 letni Lino DeHAcqua peljal s kolesom, pri tem pa je zašel pod tovorni avtomobil, ki je s priklopnim vozom pridirjal za njim. Avto je fanta do smrti povozil. * Po dveh mesecih je našel svoje konje, ki so mu jih bili odpeljali neznani tatovi. S posestva kmeta Michela Tedoneja v oko-ci Barija so v mesecu maju neznani tatovi odvedli 10 konj. Dolgo je bilo vse iskanje zaman, nedavno pa je neki trgovec iz Barija odprem'1 vagon konj v Parmo. Policijski organi so slučajno izvedeli, da sta med temi konji tudi dva, ki se povsem ujemata z opisom živali, kakor ga je takoj po tatvini podal Tedone na policiji. Povabili so ga, naj si pride živali ogledat, in med 17 konji je našel kar osem svojih. Trgovec je na vprašanje, kjer je konje dobil, odvrnil, da jih je kupil od nekega neznanca na semnju v Foggii. Policija pa njego-mu zagovoru ni verjela in ga je pridržala v zaporu. IZ LJUBLJANE n— Himen. V cerkvi Marijinega Oznanjenja sta se v soboto poročila gospod dr. med. Derganc Kristijan, asistent interne klinike in gdč. Bizjak Silva. Priči sta bila brata gg. dr. Derganc Kazimir in Bizjak Filip. Obilo sreče! u— Dobri ljubljanski javnosti'! Prejeli smo s prošnjo za objavo: Oskrbovanci Mestnega zavetišča v Ljubljani, Japljeva ulica št. 2, posebno tisti, ki so stalno navezani na dom, se večkrat močno dolgočasijo in so zelo potrebni razvedrila, ki bi jim ga nudilo čtivo. Zavod nima nobene knjižnice, oskrbovanci pa d tudi ne morejo sami kupiti knjig ali plačevati knjižnicam izposo-jevalnino. Zaradi tega se obračajo oskrbovanci na dobro ljubljansko prebivalstvo, knjižnice, zavode, duhovništvo, župnišča, knjigarne, in založbe z najvljudnejšo prošnjo, da blagovolijo darovati oskrbovancem imenovanega zavoda knjige, ki jih lahko pogrešajo. Oskrbovanci prosijo samo obvestila, kdaj in kam bi bilo treba priti po knjige. Trajna hvaležnost oskrbovancev bo darovalcem zagotovljena. u— Nova žrtev zločincev. »Slovenski dom« poroča: \ soboto popoldne se je pripetil na Trati pri Ljubljani nov zločin »partizanov« nad obče znanim in priljubljenim mizarskim pomočnikom* Ivanom Zwolfom, po rodu iz Kota, pristojnem v Črnomelj. Ivan Zwolf je bil v službi pri ugledni mizarski tvrdki Franc Šenk na Trati. Odločnega fanta pa bi radi pridobili »partizani«, komunistični begunci, ki se tu in tam še vedno skrivajo po gozdovih v okolici Dravelj. Ker se ni hotel odzvati njihovim povabilom, so ga v soboto popoldne presenetili v Žibertovi gostilni na Trati, kjer se je Ivan mudil s svojim tovarišem. Zločinec je ustrelil Zw6lfa v glavo, da se je na mestu zgrudil in izdihnil. Pokojnikovo truplo so nato odpeljali v ljubljansko bolnišnico. n— Trgovce, peke in gostilničarje prosi mestni preskrbovalni urad, naj mu takoj prineso zelene in rumene knjige o prevze-* mu in oddaji blaga, seveda samo oni, ki mu knjig doslej še niso predložili. u— Tobačni izvleček razprodan. Iz opozorila v dnevnih listih bi se dalo sklepati, kakor da je žaloga tobačnega Izvlečka pri K. D. te začasno razprodana ln da ga bo mogoče pozneje dobiti. Kmetijska družba prodaja sedaj drugo, zelo učinkovito sredstvo proti rastlinskim ušem, to je mušji les (Quassia). Ta eksotični les vsebuje za vse zajedalce smrten strup, bilo da jih raztopina direktno zadene, bilo da zajedalci grizejo ali sisajo na zastrupljenih listih. Zato je učinek oeedka mišjega lesa temeljitejši od tobakovega izvlečka, ki uniči zajedalce le če iih direktno zadene. Edino priprava ocedka je nekoliko nerodna, ker se mora mušji les 24 ur namakati in potem prekuhati. Zato je pa delo s tem ocedkem bolj čisto, ker je tekočina bistra. Strup mušjega lesa ne škoduje človeku. Sicer se pa itak. vsa zelenjava pred uporabo opere, tako da se tudi male količine strupa, ki ae nahajajo :ia sočivju, vedno odstranijo pred uporabo. Z Goren^^ig Iz Kranja. Pred dnevi je dosedanji načelnik železniške postaje Ivan Toportš zapustil naše mesto in odšel na novo službeno mesto na neko pestajo na Koroškem. Vodstvo kranjske železniške postaje je prevzel dosedanji železniški inšpektor v Velikovcu Franc Schvab. Novo športno igrišče v Prevaljah. V Pre-valjah poprej niso imeli športnega igrišča, pred kratkim pa so zainteresirane športne organizacije v bliž ni kolodvora dobile potrebno zemljišče na razpolago. V kratkem bo tu nastalo največje športno igrišče Mežiške doline. Povratek koroških otrok z letovanja. Te dni se je vrnilo večje število otrok, ki so bili na letovanju po raznih krajih na Nižje-avstrijskem. Bili so porazdeljeni - na več skupin, tako da so letovali vsak zase otroci iz Zlljske doline, iz Celovca in okolice, iz št. Vida, Beljaka, Velikovca in Lavantin-ske doline. Z istim vlakom, s katerim so se pripeljali otroci iz koroških, krajev je prispela tudi večja skupina nižjeavstrij-ske mladine, ki bo zdaj 6 tednov letovala na Koroškem. Velik uspeh zbirke za Rdeči križ. Zbirka po hišah "za nemški Rdeči križ je na Ko-, roškem dosegla doslej 303.780 nemških mark. O zbirki se lahko reče, da je dosegla lep uspeh, saj je za okrog 91.000 nemških mark prekosila zbirko lanskega leta. Huda kazen smlednlikega mesarja. Mesarski mojster Ivan Zorman iz Smlednika se je moral zagovarjati pred sodiščem v Kranju, obtožen, da je pol leta nekemu zasebniku v Kranju prodajal meso brez nakaznice. Zorman je bil obsojen na 18 mesecev ječe in na 100§ mark globe. • Iz Spodnje štajerske 700 deklet v taborišču za izbor vrtnaric in vzgojiteljic. Kakor lani se bodo tudi letos vršila velika taborenja 16-letnih deklic, ki so se odločili e za poklic otroške vrtnari-ce, vzgojiteljice aili gospodinje. Konec julija bo prvo takšno taborišče otvorjeno v Gradcu, njemu pa boste sledili še dve v Gracu iin Maribora. Vsega skupaj bodo taborišča sprejela 700 deklet. V mariborski bolnici so umrli 55-lefni posestnik Franc Ferk iz Selnice ob Dravi, 38-letni tovarniški delavec Franc Turk iz Slovenske Bistrice in 28-letni mesarski pomočnik Karel Srednik iz Maribora. V Mariboru je umrla 70-letna .železničar j eva žena Neža Baribakova, na Teznem pa 51-Ietna železničarjema žena Frančiška Simoničeva. Dalje so umrli delavčev sinček Ernest Artič m delavčeva hčerka Frida Butorenova ter 53-letna posestnica Viktorija Peskova. V $t. Jurju ob Taboru sta se poročila Ferdinand Kocijan in Marija Hiti. v Dobrni pa Bernard Jurk^in Marija Fedicijan. Štajerska je zbrala 753.278 nemških mark za Rdeči križ. Četrta zbirka za Rdeči križ po domovih dne 12. julija je na Štajerskem dosegla 566.778 nemških mark, ki jim je pa treba prišteti še vsoto 186.500 mark, zbrano na Spodnjem Štajerskem. Med okrožji na Spodnjem Štajerskem je na prvem mestu Celje z zneskom 50.000, nato pa slede Ma-ribor-mesto 42.000," Mariborska okolica 34.000, Ptuj 24.000, Brežice 17.000, Trbovlje 13.000 in Ljutomer 6500." V Celju so se poročili Ivan Štabe j in Hil-da Močivnik, Ernest Kump in Terezija čanč, vsj štirje iz Celja, Stanislav Vaukner s Pragerskega in Julija na Kiker iz Celja. Umrli so Friderik Furlan in Matija 'Pevec iz Celja. Ivan Drobne iz Lakomnepa pri Laškem. Farni Jeraj z Rečice, Emil] Dečman iz Nove Cerkve, Frančiška Zobec iz Rogaške Slatine, Štefka Gorškova od $v. Pankracija pri Pragerskem, Marijan Trenko iz Zagreba in Ana Otorepec iz oičetrtka. V zadnjem tednu je bilo v Celju zabeleženih 19 rojstev. Tri nezgode. V mariborsko bolnico so prepeljali 13-letno Matildo Bračičevo iz Le-skovca, ki si je .zlomila nogo. Zaradi poškodb na nogah je morali v boJnico tudi 33-letnj Jože Dvcržak. s Pobrež;a. 15-letni Ot-mair Pečovnik iz Maribora pa si je nakopal zastrupitev rane na nogi. Iz Hrvatske Zepetna otvoritev dveh železniških prog. Pretekli teden sta bili na svečan način Ipet odprti železniški progi Sarajevo—Višegrad in Banjaluka—Prijedor. V prvem vlaku, ki je krenil iz Sarajeva proti Višegradu, so se peljali predstavniki oblastev in številni gostje. Vlak je bil okrašen z zastavami in zelenjem. Povsod ga je prebivalstvo z navdušenjem pričakovalo. V petek je odpeljal prvi vlak iz Banjaluke proti Prijedoru. Z zelenjem in zastavami okrašeno garnituro so kmetje povsod navdušeno pozdravljali. Po prihodu v Prijedor je bilo več nagovorov in razdelitev kolajn. Nemški general Stahl je razdelil kolajne reda kralja Zvonimira predstojniku železniške sekcije in nekaterim nemškim častnikom in podčastnikom. Gradnja nove ceste proti Veliki Gorici Lani so začeli postavljati čez Savo tretji most v Zagrebu. Uporabili. so zanj staro konstrukcijo Savske ceste. Dela so zdaj končana in je treba dokončati samo se cestni spoj med naselji, ki bodo imela novi cesti 10 km bližje do Zagreba kakor doslej. Cesta bo dolga 4 km in široka Pogreb dr. Cira Moserija Ljubljana, 21. julija Včeraj popoldan je bil slovesen pogreb dr. Cira Moserija. uradnika v poljedelskem Ministrstvu, dodeljenega Visokemu komisa-riatu v Ljubijant. . Pogreba so se udeležili Visoki komisar, ki je zastopal tudi fiumskega prefekta, ljubljanski podžupan ter številni uradniki Visokega komisariata. Pokojnik, ki je bil vsepovsod znan in spoštovan zaradi svojih uradniških odlik in svojega strokovnega znanja v poljedelskih vprašanjih nove pokrajine. je zapustil v vseh živ spon\in, ki mu ga bodo znanci trajno ohranili zaradi njegove delavnosti in zaradi odličnih vrtin, ki so ga odliko\'ale kot uradnika in državljana. Pokojnikovi rodbini naše najgloblja to- žalje! 8 metrov. Računajo, da bo dograjena že letos.' Nov župan v Banjaluki. Za novega mestnega načelnika v Banjaluk; je bil imenovan posestnik Halidbeg Diinic. Svoje posle je že prevzel. Poziv pravoslavnih v vojaško službo. Ministrstvo za domobranstvo je pozvalo vse novince pravoslavne veroizpovedi, ki so bili na naboru lani ali predlanskim ter rezerviste letnikov 1939, 1^38 in 1937, da se v 24 urah prijavijo pri najbližnjih vojnih okrožjih za nastop odsluženja kadr-skega roka, oziroma trimesečne dom o- j branske vežbe. Dodeljeni bodo delovnim ! bataljonom. Nagrajene ljudske igre. Pretekli teden se je sestalo razsodišče Matice hrvatskih gledaliških igralcev in podelilo nagrade za najboljšo letošnjo ljudsko igro. Prvo nagrado je. dobila drama v treh dejanjih »Križev pot Marije Mežnarjeve« od Iva 2ica Kla-čiča, drugo nagrado je prejelo delo Vladi- * mira Bukača »ženitev arhivarja Kristijana«, tretjo nagrado je dobila komedija v treh dejanjih Zvonka Veljačiča »žrtve znanosti«, četrto nagrado je dobilo delo »Leseni čevlji« Mata Lovraka. Izven natečaja sta bili odkupljeni še dve igri. Odbor MHKD je sklenil takoj razpisati 13. natečaj za najboljšo ljudsko igro iz hrvatskega narodnega življenja. Dela še bodo sprejemala do 31. decembra. Razstava umetniške fotografije v Bratislavi. V nedeljo 12. t m. je bila v Bratislavi odprta razstava hrvatske umetniške fotografije. Razstava vzbuja veliko zanimanje in bo ostala odprta do 12. avgusta. Obletnica nemškega dnevnika v Beogradu« Pretekli teden je minulo leto dni odkar je začel v Beogradu izhajati nemški dnevnik za jugovzhodno Evropo »Do-nauzeitung«. Razstava proti beli kugi. Pretekli teden je bila v Vukovaru odprta razstava proti beL, kugi. Udeleženci so imeli 50°/« popust na železnicah. Razstava je Jaila zdaj prenešena v Vinkovce in bo odprta od 24. t m, do 2, pvgusta. Razstavo je organiziralo ministrstvo za zdravstvo. Huda kazen za ponarejeno mlečno karto. Preskrbovalni odsek mestnega poglavarstva je kaznoval Njkolo Zlonogo iz Zagreba zaradi ponarejene karte za mleko na 5800 kun denarne globe in na 30 dni zapora. Ivan Košemna umrl V častitljivi starosti 92 let je v ponedeljek umrl v Ljubljani bivši mesar in trgo»-vec g. Ivan Korenina. Z njira je legei v grob starosta slovenskih mesarjev. . Iz Srbije Načrtno poljedelstvo se letos razvija v valjevskem okraju. Vse mogoče kulture so bile letos zasejene in izkoriščen je sleherni košček zemlje. Med drugim je bilo v valjevskem srezu posejanih tudi 250 hektarov površine s solnčnico, ki doslej v teh krajih kot posebna kultura ni bi'a še gojena. Pomanjkanje olja, ki ga Srbi zlasti o priliki hišnih »slav«, o priliki parastosov in ženitovanj mnogo potrebujejo, je privedlo tudi do tega ukrepa. Nov Dom narodnega zdravja. Minister narodnega zdravja je odredil, da se je zdravstvena postaja v Kosovski Mitrovici pretvorila v Dom narodnega zdravja. Pričetek novega šolskega leta. Vpis učencev v srednje, učiteljske in meščanske šole se bo vršil od 24. do 29. avgusta, redni pouk pa se prične 1. septembra. Desetletnica prve in edine rudarske Sole v Srbiji. Srbija, zlasti njen vzhodni del, je bogata na raznih rudnikih. Vendar pa se rudarstvo v Srbiji ni moglo prav razvijati, ker je manjkalo izšolanih strokovnih moči. Zato so prei 10 leti v Knjaževcu v Timočki Krajini ustanovili prvo in danes še edino rudarsko šolo, ki je dala srbskemu rudarstvu že neprecenljiv strokovno izvežban človeški material ter povzročila znatno Izboljšanje rudarske proizvodnje v Srbiji. Na šoli delujejo prvovrstni poznavalci jamo-merstva, strojništva in stavbinstva. Brezplačni pregled nosečih žen je uvedla svetovalnica za noseče žene pri oddelku za zdravstveno zaščito mater in dece Osrednjega higienskega zavola v Beogradu. Obvezno cepljenje proti difteriji so predpisale oblasti v Beogrrdu za vse dečke in deklice, ki se bodo letos vpisali v prvi razred osnovnih šol. Cepljenje se bo vršilo na šolski polikliniki. Gailca se izdeluje. Kakor smo že javfli, je vlada odredila, da se za obvarovanje vinogradov pred boleznimi ves razpoložljivi baker predelava v galico. Kmetje v velikih množmah zbirajo baker, ki ga tovarna kemičnih proizvodov »2upa« v Kruševcu predelava v galico. „ Športni stadion v Zaječaru. SK Timok v Zaječaru je sklenil, da se takoj prične z gradnjo športnega stad-ona z vsemi modernimi napravami. Načrti so že izdelani in z gradnjo so pričeli. Avtobusna zveza za potniški ln poštni promet med Valjevom—Loznico in Banjo Koviljačo. Avtobus vozi popoldne ob 4. uri iz Valjeva (po prihodu prvega vlaka iz Beograda) in prihaja drugo jutro Ob pol 9. uri spet v Valjevo (k odhodu drugega vlaka za Beograd itd.) Borba proti pijančevanja ta kockan (kvartanju) se vrši kakor po vsaj Srbiji tudi v Valjevu. Ko so bili kvartopirci po-gnani^iz gostiln, so se umaknili v privatna stanovanja, kjer so marsikje cele noči igrali za visoke vsote. Zdaj polagoma odkrivajo tudi taka privatna »Monte Carla« in poskušajo v sedanjih resnih časih iztrebiti take neresne navade. Ko marsikdo nima niti skorjice kruha, pa drugi dobivajo ln Izgubljajo na mah po tisoče in desettisoče dinarjev. Ivan Košenina je bil prava ljubljanska korenina. Rodil se je v Sp. Šišiki 15. aprila 1851. in se tam tudi izučil mesarske obrti. Nato je šol v svet in se izpopolnjevali t Celovcu in Gradcu. Po prihodu v Ljubljano se je osamosvojil in odprl mesnici na Starem trgu in Šentjakobskem nabrežju. Vodil! je več let staroznano gostilno na Go-»posvetski cesti »Pri Pergeršu«, kamor so Ljubljančani prav radi zahajali, ker so bili vedno odlično postrežem z jedjo in pijačo. Pokojnikova soproga je namreč slovela kot ena najboljših kuharic. Ivan Košenina je bij pošten in priden obrtnik, zato je bil splošno priljubljen. Udeleževal se je tudi društvenega življenja in bal član mnogih prosvetnih in kulturnih društev. Pred leti jo bil izvoljen za ljubljanskega meščana. K večnemu počitku bodo blagega pokojnika spremili v sredo ob pol 3. iz kapele srv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Njegovim svojcem izrekamo naše odkritosrčno sožalje. Razstava umetnin Rajka Slapernika ln Nikolaja Pirnata v obeh razstavnih dvoranah galerije Obersnel na Gosposvetski cesti. Naš« «?ledaffsSe DRAMA Sreda, 22. ob 17.30: Učiteljica. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol, četrtek, 23.: zaprto. Petek, 24. ob 15.: Kralj na Betajnovi. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 25.: zaprto. Dario Niccodemi: »Učiteljica«. Komedija v treh dejanjih, ki se godijo v podeželskem okolju. Igrali bodo: grofa Filipa Blagaja, župana — VI. Skrbinšek, Jakoba — Grdina, posestnika — Pavle Kovič, Janeza Klopči-ča, šolskega slugo — Košič. Vohana, policijskega svetnika — Gormšek. Marijo Svetino, učiteljico — Kraljeva, šolsko ravnateljico — Starčeva, Lizo, učiteljico — Go-rinškova. Režiser J. Kovič. OPERA Sreda, 22.: zaprto. (Generalka). Četrtek, 23. ob 17: Trubadur. Prvič v letošnji sezoni. Red premierski. Petek, 24. ob 17: Krišpin in njegova botra. Red četrtek. Abonente reda četrtek op°zarjamo, da bodo imeli zaradi bližajočega se sklepa abonentske sezone in iz tehtnih tehničnih razlogov, uprizoritev opere »Krišpin in njegova botra« od bratov Riccijev, izjemoma namesto v četrtek, v petek 24. t. m. v običajni zasedbi. Verdi: »Trubadur«. Peli bodo: Leonora — 6eybalova, Luno — Janko, Azuceno — Golobova, Manrica — Franci, Ferranda v naši operi in radiu dobro znani pevec Tone Petrovčič k. g, Ines — Pclajnarjeva, Ruiza — Kristančič, cigana — M. Gregorin. Dirigent Anton Neffat, nova bo tudi režija C. Debevca. »Baletni večer«. Prva uprizoritev bo v začetku prihodnjega tedna. Izredno zanimivo izbrani spored v koreografiji ing. Golc-vina bo obsegal Chopinato, Dohnanijevo baletno skladbo »Pieretin pajčolan« in »Pclovske plese« iz opere »Knez Igor«. Kot gost bo plesal na večeru Maks Kiirbos, ki je znan že iz samostojnih plesnih večercv. Dirigent D. 2ebre, načrti za kostume Jela Vilfanova. Radio Ljubljana SREDA, 22. JULIJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba. 8.00: Napoved časa. Poročla v italijanščini. 12.20: Duet harmonik Golob-Adamlč. 12.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini 13.15; Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SI v slovenščini. 13.17: Koncert sopranistke Rezike Korit-nik-LipušČek in tenorista Janeza Lipu-ščka. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: koncert čelista Cende šellbauerja. pn klavirju Marijan Lipovšek. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15; Pesmi in napevi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00; Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20-20: Komentar dnevnh dogodkov v* slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Operna glasba na ploščah. 21.15: Predavanje v slovenščini 21.25: Kor,cert ljubljanskega komornega tria s sodelovanjem sopranistke Ksenije Kušejeve. Izvajajo: Marjan Lipovšek, klavir; Albert Der-melj, violina; Cenda šedlfcauer, čelo. 22.15: Orkester »Cetra« vodi dirigent Br z»^za. 22.45; Poročila v italijanščini. * Razdružitev lastninske skupnosti pri nepremičninah nemških izselnikov Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je glede na italijansko-nemški sporazum o preselitvi *Nemcev iz Ljubljanske pokrajine in smatrajoč za potrebno, olajšati likvidacijo nepremične imovine teh izselnikov, izda1! naredbo z'navodili za razdružitev skup-* nosti in za izbris zemljiškoknjižnih vpisov zastaran i h bremen na nepremičninah nemških izselnikov, ki je objavljena v »Službenem lisfu«, 18. t. m. in je s tem dnem'stopila v -vpeljavo. Člen 1. Vsak solastnik ali njegov naslednik "nepremičnine, katere del pripada v skupnosti nemškemu državljanu' ali tukajšnjemu Nemcu, ki se je izselil po itali-janska-nemškem sporazumu z dne 31. avgusta l941-XIi?C je upravičen zahtevati o vsakem času, da se skupnost, če mogoče, razdeli v naravi ali pa drugače s prodajo skupne nepremičnine razdruži. Člen 2. Ce se solastniki ali njih nasledniki ne morejo sporazumeti neposredno med seboj in z dragimi mol-ebitnimi imetniki pravic, vpisanih zemljiškoknjižno na nepremičnini, se razdruži skupnost v nepravdnem postopku pred> krajevno pri- .. stojnim okrajnim spdlsčejn po določbah naslednjih členov. ' Člen Pri sodišču vložena prpšnja za razdružitev skupnosti mora obsegati: a) ime, priimek in stalno bivališče prosilca; b) natančno navedbo nepremičnine ali nepremičnin, glede katerih se zahteva razdružitev skupnosti; c) ime. priimek in bivališče ostalih solastnikov z navedbo njihovih deležev; d) ime, priimek in bivališče morebitnih st\?arnih upravičencev na nepremičnini z navedbo značaja in vsebine njih pravic in solastninskih deležev, katere te pravice obremenjajo. Ce nima predlagatelj v občini, v kateri je sedež okrajnega sodišča, do katerega se je obrnil, svojega bivališča ali svojega pooblaščenca za sodne vročbe, si mora izbrati tu stalni sedež. Ce ni prijavljeno bivališče predlagatelja ali njegovega pooblaščenca ali ni stalni sedež izbran, se opravijo vse sodne vročbe po tej naredbi predlagatelju s položitvijo v pisarni okrajnega sodišča, do katerega se je obrnil. Člen 4. Prošnji je treba priložiti katastrski izpisek in overjen zemljiškoknjižni izpisek o nepremičnini ali o nepremičninah, za katere se zahteva razdružitev skupnosti, ki obsega popis zemljiškoknjižnega predmeta, razdelitev na solastninske deleže in navedbo služnosti, hipotek in drugih vknjiženih bremen. Ce gre za skupno hipoteko, se morajo pcleg tega predložiti izpiski tudi o drugih zemljiškoknjižnih vložkih, glavnem ali so-vložkih. na katerih je hipoteka vpisana. Cien 5. Prošnji mora predlagatelj priložiti tudi predlog, kako naj se določijo pogoji za dejansko razdružitev skupnosti. V tem predlogu se mora določno izjaviti, ali se po njegovem mnenju nepremičnina da deliti v naravi ali pa se more skupnost razdružiti samo z razdelitvijo izkupička. V prvem primeru se mora predložiti načrt za razdelitev nepremičnine v naravi med solastnike. Ce bi bilo razen predlagatelja več lastnikov nego eden in bi ti izjavili, da jim je ljubše obdržati med seboj skupnost, mora predložiti predlagatelj poleg tega načrt za ločitev z oddelitvijo njegovega deleža v naravi od deiežev, ki naj ostanejo v skupnosti. Obema načrtoma iz prednjega odstavka mora priložiti predlagatelj ustrezne geo-metrske črteže. • Ce obremenjajo nepremičnino vknjižena bremena, mora priložiti predlagatelj tudi razdelitveni načrt o njih, pri čemer mora upoštevati vrednost nepremičnine in vrednost deležev, ki se prisodijo posameznim deležnikom. . , Ce pa mišli predlagatelj! da se nepremičnina ne da deliti v naravi, mora določno označiti dražbene pogoje in hkrati predložiti cenitev vrednosti nepremičnine. Člen 6. Predlagatelj vloži lahko tudi več alternativnih predlogov* in se izjavi, po kakšnih pogojih bi bil pripravljen odkupiti od drugih solastnikov deleže, s katerimi so udeleženi pri skupngsti, ali po katerih pogojih bi bil pripravljen odstopiti svoj delež drugim, bodisi posameznim ali pa vsem skupaj. Predlogi iz prednjega člena in izjava iz prednjega odstavka vežejo predlagatelja do prvega naroka, katerega se udeležijo solastniki pred okrajnim sodnikom. Člen 7. Brž ko prejme okrajno sodišče prošnjo, obvesti o njej vse prizadete osebe in jih pozove, naj vpogledajo prošnjo in priložene predloge v sodni pisarni; hkrati povabi vse prizadete stranke na narok pred tem sodiščem, ki se mora določiti na največ 30 dni od vložitve prošnje, na največ 50 dni pa, če ima katera prizadeta stranka svoje bivališče, zunaj Ljubljanske pokrajine. Člen 8. Na tšm naroku razpravljajo stranke ali njih pooblaščenci o točkah predloga, predlagajo pa lahko po potrebi* tudi spremembe. • Ce se sporazum doseže in razdružitev solastnine vsi navzočni sprejmejo, se napravi zapišnik o uporabljenih ukrepih glede razdružitve skupnosti, glede razdelitve zemljiškoknjižno vpisanih pravic in stroškov za razdružitev solastnine, ki sfe porazdelijo na posamezne deleže sorazmerno po njih vrednosti. Zapisnik podpišejo sodnik, zapisnikar in vse navzočni deležniki.- Zapisnik ima veljavo končne sodbe tudi glede prizadetih strank, ki so bile redno vabljene, pa niso prišle na narok; njih pravice varuje v takem primeru sodnik s tem, da zapisnik odobri. Člen 9. Ce se smatra, da je. mogoče nepremičnino deliti v naravi, pa se o delitvi ne doseže sporazum, imenuje sodnik strokovnjaka, da po zaslišanju strank in proučitvi listin napravi razdelitveni načrt v 15 dneh. Načrt se priobči prizadetim osebam s tem, da se položi v sodni pisarni. V naslednjih 15 dneh smejo podati prizadete stranke v sodni pisarni svoje' pripombe k delitvenemu načrtu. Sodišče izda po preteku teh rokov na podstavi spisov delitveno sodbo, ki ima dokončni značaj, pri čemer ukrene tudi česar treba po drugem odstavku prednjega člena. . Člen 10. Ce se smatra, da nepremičnina ni deljiva ali če njeni * delitvi v naravi ugovarja kak vknjiženi upravičenec ali se stranke ne sporazumejo o dražbenih pogojih, odredi sodišče pri naroku, določenem po členu 7., da se nepremičnina proda na javni dražbi in ustanovi pogoje na P9d-stave cenitve, ki jo je predložil predlagatelj in so jo sprejeli drugi prizadeti, ali pa ki jih ugotovi, če ni sporazuma, sodišče samo po § 113. zakona o izvršbi z dne 9. julija 1930, št. 68.508. Člen 11. Dražbeni pogoji, ki so vselej dokončni, se nanašajo med drugim na: a) najnižji.ponudek po § 115., št. 4, zakona z dne 9. julija 1930, št. 68.508, ki se določi ne glede na služnosti, preužitke in druga vknjižena firemena; b) na polog varščine (jamščine), določen v najnižji meri, pri čemer se sme upravičiti sodnik, ki bo vodil dražbeni narok, da sme oprostiti položbe osebe, naštete v § 116., odst. 3., zakona z dne 9. julija 1930, št. 68.508 in solastnike, ki so udeleženi pri skupnosti z deležem ne pod eno desetinko; c> dan dražbenega naroka, določen ne nad 30 dni od objave dražbenega oklica v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino; d) dan drugega dražbenega naroka, ki naj se opravi ne da bi bila potrebna objava drugega dražbenega oklica, v primeru, če bi dražba pri prvem poskusu ne uspela. Ta dan se določi na ne več Ko tri tedne od dneva, določenega za prvi poskus; najnižji ponudek se zniža za eno šestinko, nespremenjeni pa ostanejo vsi drugi dražbeni •pogoji; e) določbe o plačilu kupnine, ki ga je treba opraviti do vštetega osmega dne od domika, če pa se to plačilo ne opravi, pa določitev zopetne dražbe po § 162. zakona, ki se torej določi uradoma; f) priznanje pravice zdražitelju, zahtevati, da se zdražena nepremičnina oprosti vseh hipotek in drugih stvarnih bremen kakršne koli vrste, ki jo obremenjajo, tudi če bi se upniki ne bili izjavili v smislu § 175., • odst. 4., zakona z dne 9. julija 1930, št. 68.508. Ta zahteva se mora predložiti najkasneje pri razdelitvenem naroku in nje sprejem ima za posledico izbris vseh vpisov glede hipotek in drugih vknjiženih bremen. Ce so ta bremena rente kakršne koli vrste,' užitki, pravice rabe, stanovanja, razpolaganja ali dajatve (storitve) vsakršne vrste, sme sodnik, ki opravi razdelitveni narok, uporabiti brez procesualnlh oblič-nosti določbe iz naredbe z dne 10. julija 1942-XX št 142 o odpravi rent in drugih bremen z dajatvami na nepremičninah nemških izselnikov; g) na pravico zdražitelja. ki bi. ne uporabil možnosti iz prednje črke, marveč bi rajši prevzel hipoteke in druga zemljiškoknjižna. bremena sam, zahtevati iz plačane kupnine povrnitev tistih vsot, ki ustrezajo prevzetim hipotekam in stvarnim bremenom.in ki so obsežene v kupnini. Glede ostalih dražbenih pogojev, ki v prednjih črkah niso omenjeni, se je treba sklicevati na zakonske predpise. Člen 12. Stroške dražbenega postopka mora predlagatelj založiti in imajo pri razdelitvi prednost. Člen 13. Pri ukrepih po tej naredbi mora sodnik ivedno upoštevati njih opravilno nujnost. ' Izdane odločbe, so neizpodbitne in takoj izvršne. Člen 1.4 V § 130. zakona o. zemljiških knjigah z dne 18. maja 1930, št. 53.608 določeni rok za prijavo morebitnih zahtevkov se znižuje na en mesec za vsak amortizacijski postopek glede nepremičnin, ki so ali so bjle last nemških izselnikov. • Člen 15. Opravila po tej naredbi.veljajo v smislu člena 2. naredbe z dne 30. marca 1942-XX št. 58 kot taka, ki so v zvezi oziroma sledijo iz prenosov ob prevzemu nepremične imovine nemških državljanov in tukajšnjih Nemcetf izselnikov iz Ljubljanske pokrajine po družbi Emona Likvidacija nepremične imovine nemških izselnikov Zaradi vojnega stanja niso mogli nekateri v inozemstvu bivajoči tukajšnji Nemci oddati izjave o likvidaciji svoje imovine in je zadevna nepremičnina« zapuščena in brez1 upravitelja* ker se je od lastnika predlagani upravitelj izselil. Zato je družba »Emona«, kot • prevzemnika imovine« izseljenih Nemcev, na poziv nemškega izselitvenega poverjenika prevzela začasno upravo teh nepremičnin. Ker pa je nujno in neodložljivo, ukreniti potrebno, da se zagotovita proizvodnja in preureditev teh nepremičnin in da se olajša likvidacija terjatev, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na Italijansko-nemŠci sporazum o preselitvi Nemcev iz Ljubljanske pojcrajine in glede na svoje bivše tozadevne naredbe izdal navodila ža likvidacijo nepremične imovine nemških izselnikov iz Ljubljanske" pokrajine. bivajočih v inozemstvu, ki so objavljena v »Službenem listu» 18. t. m. Člen 1. Nepremična imovina, last tukajšnjih Nemcev, po rodu iz Ljubljanske pokrajine, ki pa bivajo v sovražni deželi ali v drugi deželi, ?z katere zaradi sedanjega voinega stanja niso mogli oddati izjave, kakor jim je to dovoljeval italijansko-nem-ški sporazum, podpisan v Rimu dne 31. avgusta 1941-XIX, da namreč likvidarajo svojo imovino in prenesejo čisti izkupiček v Nemčijo, se postavlia v likvidacijo, če ni zanjo postavljen upravitelj, ki ga je imenoval upravičenec in ki ima svoje stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini. Likvidacija obsega vso nepremično imovino z njenimi pripadki in priteklinami, pri kmetijskih posestvih pa tudi živi in mrtvi inventar. Člen 2. Likvidatorja imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino. Ti imajo vso in vsakršno oblast za izvrševanje določb te naredbe, vštevši pravico, da sami prevzamejo mesto upraviteljev, ki so jih morda imenovala sodišča osebam iz člena 1. Člen 3. V 30 dneh od objave odloka o imenovanju likvidatorja morajo upravitelji, M so jih neposredno imenovale osebe iz člena 1. in ki imajo svoje bivališče v Ljubljanski pokrajini, pismeno prijaviti to svoje svojstvo likvidatorju in pri njem položiti pooblastilo ter zahtevati, če se jim zdi to umestno, da se zadevne nepremičnine izločijo iz likvidacije. Člen 4. Po podatkih, dobljenih pri nemškem izselitvenem delegatu in po prijavah, zbranih po prednjem členu, sestavi likvidator enega ali več seznamov nepremičnin, ki spadajo pod likvidacijo, da se objavijo z navedbo lastnikov teh nepremičnin v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ge ni ugovorov, ki jih je vložiti pri Visokem komisariatu za Ljubljansko pokrajino v tridesetih dneh od objave zadevnega seznama, se likvidacija izvede in postane dokončna, izključivši vsakršno razveljavit-veno tožbo. * Ugovor se sme vložiti, tudi če se ni podala prijava po členu S., edinole v primeru, ko je nepremičnina svojina lastnika, za katerega ni pogojev iz člena 1. Člen 5.. Da bi se zagotovila enotnost postopka pri upravljanju imovine in zlasti pri kmetijski preureditvi, odstopi likvidator imovino, vpisano v seznamu, kot celoto zavodu za poljedelstvo in nepremičnine v Ljubljani »Emona« Istituto Agricolo Immobiliar« di Lubiana po enakih pogojih, po kakršnih je ta zavock prevzel nepremično imovino nemških Pavijanov in tukajšnjih Nemcev, ki so se izselili iz Ljubljanske pokrajine. Člen 6. V ceno se poračunajo hipotekar-ni dolgovi in druga zemljiškoknjižna bremena, ki jih kupec prevzame ali pa jih sam likvidira. Upnikom nemškim državljanom in tukajšnjim Nemcem, na katere se nanaša italijansko-nemški sporazum z dne 31. avgusta 1941-XIX, izplača prido-bitelj v gotovini. Člen 7. Cisti izkupiček prodaje mora vplačati likvidator pri denarnem zavodu, ki ga pooblasti "Visoki komisar, na račun, glaseč se na ime lastnika^ likvidirane nepremičnine, da se nakaže upravičenci! Člen 8. Upniki oseb, označenih v členu 1. te naredbe, smejo uveljavljati svoje pravice na likvidacijski izkupiček po predpisih naredbe z dne 8. novembra 1941-XX št 143. Rok za prošnjo na Po-botni urad prične teči" od objave seznamov iz člena 4. te naredbe v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Člen 9. Na likvidacijski postbpek se razširjajo. kolikor co nanj uporabne, taksne in davčne olajšave po naredbi z dne 30. marca 1942-XX št. 58. določbe glede odprave rent po naredbi z dne 10. julija 1942-XX št/ 142. določbe o razdružitvi skupnosti in o izbrisu zastaranih zemljiškoknjižnih bremen po naredbi z dne 11 julija 1942-XX št. 143. kakor tudi vse druge določbe, ki so se ali bi se še izdale zato, da bi se olajšala likvidacija imovine izseljenih nemških državljanov in tukajšnjih Nemcev izselnikov. Sodne vročbe nemškim • izselnikom * Glede na svojo naredbo o določilih za skrbniška pooblastila nemških izselnikov® upoštevajoč, da nekateri nemški izselniki, ki so se že izselili, niso naznanili svojega novega bivališča in jim je težko vročati sodne sklepe, in smatrajoč za potrebno, da se iz pravosodnih razlogov olajša pravočasno vrcčanje, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino z naredbo. objavljeno v »Službenem listu«, 18. t. m., odredil: Cl. 1. Poleg sklepov, naštetih v členu 4 naredbe z dne 30. marca 1942-XX št. 59 — izvzemši primere, ki jih obsegajo posebne naredbe — se morajo vsi sodni sklepi, katere je na podstavi italijansko-nem-škega sporazuma z dne 31. avgusta 1941-XIX vročati nemškim državljanom in tukajšnjim Nemcem, ki so se izselili iz Ljubljanske pokrajine v Nemčijo, do:latno k formalnostim, določenim z veljajočimi pravdnimi predpisi, dostaviti v kolkov in pristojbin prostem prepisu tudi uradu nemškega delegata za izselitev v Ljubljani. P O R T . Japonci tudi ne mirujejo Enako kakor v Evropi cvete športno življenje tudi na Daljnem vzhodu Odkar je tudi zemlja vzhajajočega sonca vstopila v vojno, se je evropski svet začel bolj zanimati za bitje in žitje japonskih športnikov, o katerih se je v glavnem vedelo samo to, da jih je zelo veliko število in so nekateri med njimi po svojih sposobnostih daleč pred vsemi na svetu. Zciaj polagoma prihajajo po listih na dan mnoge zanimive tajnosti jz japonskega športnega življenja. Najbolj razveseljiva pa je o njem splošna ugotovitev, da se tudi na Japonskem kakor v Evropi kljub vojni razvija športno življenje skoraj neovirano in da tamkaj na vseh koncih Ln krajih in v najrazličnejših športnih panogah prirejajo prvenstvene nastope in tekmovanja v velikem obsegu, kakor da bi živeli sredi najbolj m.rn h čayov. Zanimivo je, da se je tudi tamkaj kakor v Evropi število gledalcev, k: v teh časih le obiskujejo športne prireditve, celo znatno povečalo v primeri z nekdanjim. Toda japonsko športno življenje skriva še marsikaj čisto svojstvenega in na Japonskem prirejajo tu in tam športne nastope v ogromnem obsegu, kakršni so čisto ne,bi čajni za evropske pojme. Tako so na primer nedavno na Japonskem priredili stafetno tekm«. na pfcgi. ki ni merila nič manj ka kor 520 km* Začetek tega ogromnega teka je bil pri Izinem hramu, narodnem svetišču Japoncev, cilj pa je bil pri cesarski palači v Tokiu. Za .to srlno naporno preskusiiT-o sta nastopili samo dve' štafeti, in sicer vzhodna in zapadna, od katerih je slednja prišla na cilj prva v skupnem času. 30 ur in 26 minut, druga skupina tekačev pa je za ostala za malo manj kakor eno uro. Vsaka štafeta je štela 26 tekačev, od katerih ie moral vsak preteči izdaten kos celih 20 icm V zmagovitem moštvu je tekel tudi mali Murakoso oni Japonec, ki ga poznamo že z berlinske olimpijade in na kateri Je bil najnevarnejši tekmec najboljših Fincev. Nedavno srno čitali nekje, da so vseuči-l-.ška moštva v Keijou in Vasedi priredila tekmo v base-ballu. na kateri je bilo navzočih 60.000 gledalcev. Še bolj se bomo čudili, če slišimo, da je bil letos v maju prirejen v japonski prestolnici teniški turnir v čast Japonskih teniških igralcev, ki so padli na bojiščih, -in se je za ta turnir prijavilo — čujte in strmite — okrog 10.000 tekmovalcev obojega spola. Že ti kratki podatki o delavnosti japonskih športnikov so spet kratek prispevek k večkrat ponovljeni trditvi, da se na evropski celini in prav tako tudi daleč na vzho- du športno življenje razvija normalno aii celo bolj kakor v mirnem času. medtem ka so športna igrišča v Angliji in sicer po priznanju Angležev samih, prazna in zapuščena To vztrajno delo na športnih terenih med vsem ostalim tudi dokazuje nezlomljivo silo mladih narodov, ki sedaj vodijo odločilno borbo, da si bodo v svetu izvojevali ono mesto, ki jim gre po njihovih sposob- nostih Po »Športni službi E. 5.« Mali oglas! Službo dobi beseda L —.60. taksa —.60. daianie naslova tli ta Šifro 1 J.—. Gospodinjsko * pomočnico z znanjem neka] kuhe, sprejmem k štiričlanski družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. S664-1 Služkinjo pridno in. pošteno, ki zna samostojno kuhat!, išče mala obitelj. Naslov' v vseh poslovalnicah Jutra. 9659-1 Postrežnico dnevno od 7. do 15. ure Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9647-1 umimm Beseda t —.60, taksa —-60 rj datanit naslova ili n Jifro t V—. Pohištvo Beseda L —.JO. taksa —-60, rj daianie naslova tli za šifro L J.—. Novo kmečko mizo in stole ter staro omaro prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«. 9012-6 Beseda L—.60. taksa —.60. '.a daianie naslova ali za šifro L S.—. Natakarica mlada in poštena, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«. 9653-2 Postrežnica išče postrežbo za dopoldanske ali popoldanske ure. Pridna in poštena ter vajena pospravljanja sob in tudi malo kuhe. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 9666-2 Mlado 20Ietno pridno in pošteno dekle bi rado službo gospodinjske pomočnice. Zna tudi nekoliko kuhati. Pomoči potrebna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9667-2 Vajenci (-ke) Beseda t —.50. taksa —.60. a daianie naslova tli za iifto L 2.—. Brivskega vajenca sprejmem takoj. Pon Josip, brivec, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. 9657-44 Beseda L —.60. taksa —.60. daianie naslova tli za Šifro t i.—. Električna sušilnica! Sedaj Je ugoden čas za sušenje sočivja in sadja. Oglejte si poceni delujočo sušilnico, ki stane 450 lir. Ogl^d vsak dan od 9. ure naprej pri: Krulej Ernest, Ljubljana. Privoz 11, Gosfil-nlčarski dom, pritličje. 9663-6 mmmm Beseda L —.60. taksa —.60, ».a daianie naslova ali za lifro t 3.—. Čeveljčke št. 25 visoke, bele, za triletno punčko, dobro ohranjene, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9667-6 Stanovanje sobe, kuhinje in kabineta ,išče družina treh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redna plačnica«. 9662-21a Nagrado 200 lir dam onemu, ki mi preskrbi enosobno stano"a-nje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9652-21a Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova tli za Šifro L 5.—. Opremljeno sebo lepo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9665-23 Ugodno oddam sobo državnemu uradniku. Osled med 14. in 16. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9660-23 Beseda t —.60. taksa —.60, daianie naslova ali za lifro L J.—i Opremljeno sobo z oskrbo ali brez, išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. avgust«. 9661-23a Prazno sobo za shranjenje nekaj novega pohištva, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 9648-23a Iščem prazno ali skromno opremljeno sobo s štedilnikom, event. postavim sama štedilnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 9653-23a Izgubljeno Beseda L —.60, taksa ->60, za daianie naslova tli za Šifro L 5.—. 4 zlate krone in 2 zoba v belem papirju zavito, sem izgubila. Najditelja prosim, da vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 9650-28 Najden je bil dobro ohranjen telovnik (vestja). Dobi se pri: P. D., Ulica sv. Marka 35-11., desno (Suvobor-ska ul.). 9651-28 31 VA iN MIKI Blizu pol milje od tistega kraja so se skale skoraj-na vpik udirale k reki nizdol. Miki je poznal v skalovju varen kotiček, kjer je bil že večkrat našel zavetje in prenočišče in kjer bi mogel v tesnem. brlogu podobnem prehodu tudi zdaj kljubovati sovražnikom. Zadavil bi jih vsakega posebej in jih tako zlahka ug»al. Naj ie dirjal Miki še tako urno, eden izmed zasledovalcev. ki s«? je bil fialik svetli puščici odtrgal od krdela, ga je dohajal. Bil je najhitrejši in najbolj divji izmed vseh. in .kak Indijanec bi mu bil vzdel ime »Blisk«, tako po bliskovo je letel. Preden ie Miki pretekel polovico poti, je že slišal niegovb sopihanje, in šele dve tretjini razdalje do rešilnih skal sta bili za njim, ko je prišla Bliskova "ogromna glava v.isto črto kakor Mikijevo ,pleč<* pes-je obupno napel moči, toda usodna, neizprosna senca ga ie kaj kmalu dohitela in se jela priprav-. ljati, da mu preseka pot. Skalno zavetje je bilo samo še sto metrov daleč na desni, a Miki je videl, da ne more naravnost zaviti tja, ne da bi ponudil Blisku bok. Obstati in se spustiti v boj je pomenilo gotovo smrt, kajti drugi volkovi so iu dohajali, nekaj korakov pred njima pa je zeval strašni prepad navpičnih rečnih bregov. Dva metra pred robom brezdna je Mikijevo sovraštvo do zasledovalca ,prekipelo: odločil se je, z naglim okretom Zavalila sta se nekaj pedi od prepada, v istem trenutku, ko ju je besna drhal dohitela in planila po njiju. Sunek je bil strahovit: zaneslo jih je naprej, vsem hkratu je zmanjkalo tal pod nogami in vsi kakor eden so strmoglavili v praznino. Miki je tudi med padcem srdito držal nasprotnika za vrat. Nekajkrat sta se prekopicnila v zraku, preden sta z neznansko silo priletela na tla. Blisk je ležal pod Mikijem, a vzlic tej meseni blazini, ki ga je obvarovala, je bil pes v prvem trenutku ves omamljen in hrom. Dobršno minuto je trajalo, da se je spravil na noge. Blisk se ni več ganil: bil je mrtev. Nekoliko v stran sta ležali trupli dveh drugih volkov, ki ju je bil blazni naval na Mikija zanesel v prepad. Miki je poduhal vsa tri trupla: nato ie vzdignil glavo ter zagledal med seboj in med zvezdami strmi, visoki breg. Z veliko težavo ie šepaje krenil vzdolž skalne stene proti razpoki, ki mu je obetala varno zavetje. Zlezel ie vanjo, se zleknil in si jel lizati rane, premišljujoč o tem, da so konec koncev na svetu še strašnejše reči od Le Beaujevih pasti in še hudobnejša bitja od ljudi. Čez nekaj časa je položil svojo veliko glavo na prednje šape, in ko je tako ležal, se mu ie zazdelo, da se zvezde manj svetlo blešče in da sneg ni več tako bel... Zaspal je. ' XV. Ob nekem ovinku Three Jackpine Riverja, ▼ najglobljem osrčju šume med Šamatavsko pokrajino in Hudsonovim zalivom, je stala, koča, v kateri je živel- lovec Jacques Le Beau V v§em tem divjem kraju ni bilo nikogar, ki bi ga bil dosegal s hudobnostjo, izvzemši nekega Du-ranča,' ki je sto milj više na severu lovil lisice in ki mu je bil podoben v mnogih rečeh. Le Beau, mož velikanske rasti, obdarjen s težko, potuhnjeno močjo, s priprtimi očmi, ki so nalikovale linicam nečloveške duše (ako je dušo vobče imel), ie bil bitje najslabše vrste, pravi izvržek človeštva. Indijanci v svojih kočah in »tipijih« so med seboj šepetali, da so se združili v njem vsi besi njegovih prednikov. Zlo naključje usode mu je bilo -dalo ženo. Da jfc bila ta žena čarovnica ali hudobnica kakor on sam, ne bi bilo nič za to; stvar ne bi bila tako žalostna in razloček bi bil mani očiten. A kaj, ko je bilo drugače! S svojim sladkim obrazom, svojimi bledimi lici in svojimi hrepeneČimi očmi ie bila Le Beaujeva last kakor njegovi psi in je drhtela pred njegovinf klicem in njegovo navzočnostjo. In ta ubožica* je imela otroka. Prvo dete ji ie bilo že- umrlo, in misel, da bi utegnila tudi tega izgubiti, .ie mnogokrat prižgala v njenih črnih očeh plamen strahu. »Ljubega Boga in vse svete angele prosim zate, da bi ostal živ,« mu ie časih klicala, ko ga ie stiskala na prsi, »in živel boš. prisežem ti! In nekega dne... Nekega dne!...« . Toda nikoli ni izgovorila svoje misli do konca, niti otroku ne. Časih so bile njene sanje polne prividov. Svet je bil še mlad. in ona ni bila stara. Na vse to je mislila,. kadar je stala pred koščkom zrcala in si ščetkala svetle črne lase. ki so se ji usipali do ledij. Lasje so bili tisto, kar je bilo ostalo od njene lepote, tisto, kar je kljubovalo surovini. In na dnu oči, pod površino polti so še vedno tleli obeti njene dekliške duše, ki je bila nared, da znova vzcvete, če bi kdaj usoda popravila svojo Zmoto in io rešila trinogovega jarma. Ko še je tako obotavljala pred ubitim zrcalom, je začula zunaj škripanje snega pod težkimi koraki. Izraz njenega obličja se je mahoma izpreme-nil. Le Beau je bil šel pogledati svoje pasti, in njegova vrnitev jo je, kakor zmerom, navdala s strahom. Že dvakrat jo je bil zalotil pred zrcalom. Prvikrat jo je bil obsul z naigršimi psovkami, češ, kaj zapravlja čas in se občuduje, namesto da bi strgala tolščo s kož. Drugič jo je pahnil v steno in razbil zrcalo. Ostal ji je bil samo ta košček, ki skoraj ni bil večji od njenih drobnih ročic. V tretje se ni hotela 'dati zasačiti. Urno je skrila svoj košček zrcalnega stekla in zvila lase v vozel. Nato se je obrnila in ga pozdravila kakor zmerom, v ženski vztrajnosti. Mračen in mrk je stopil divjak v kočo; bil je kar najslabše volje. Vrgel je nabrane kože ob tla, pokazal naAje s prstom, in grozeče stisnjene oči so mu zažarele, ko jo je pogledal. »Ta peklenšček se ie spet klatil okrog!« je za-godrAjal. »Le poglej! Raztrgal mi ie vidro, požrl vabe in pokvaril pasti. Na vseh tisoč hudičevih rog sem se zaklel, da ga ubijem! Prisegel sem, da ga z nožem razrežem na kose, ko ga dobim, in dobiti ga hočem jutri. Daj mi zdai iesti, nato se poprimi kož. Zašij .raztrganino pri vidri in dobro zamaži šiv z mastio, da je postajni opravnik ne opazi.« naskočil Bliska in ga popadel z zobmi za grlo. —-------------- - -- - ____—------_ . . . ,, .... ... r . .... 5reWe Oavoru, a^lje, - Izdaja za EoozorciJ rim* Stanko Virant. - Za Naroda, tlakam, d. d. kot ttokamujai Fran Jenm. -» Za tnaeratni de. J. odgovoren loubon* Vole*. - ta , Ljublja^.