L6tc> VI., Št. 132.
Poštnina pBaSana w gotovini.
V Ljubljani, ¥ toroK& 13» SuftUa 1S22.
P®mm, St. 75 p.
IflPREJ
®Milo Socialistične stranke Jugosiaviie.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int. št. 312. Cek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer s« ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
DELAVSKA ZAVEST.
svrj- ,?. ne more biti i zveličan proti biti *' ^ Marks je dejal, da more dpi osvoboditev delavskega razreda le da avstva samega. Kakor je ta bese-nonfee,^"osta' ^ko ie vendar globoka in Do~ . |!Va- Spoznanje te resnice ie prvi
boteji. more delavstvo sploh priti do razmer
tab
p razmer in končno do ovoboditve. nostavna ie ta resnica, ker je jasno
red Dr ^aT1’ ne kapitalistični raz-raiiejJ^tevoljno opustil svojega privilegi-lahifo Po^°žaja v družbi. Najde se tudi zna j ,°5ameznik med kapitalisti, ki spo-srce ipT1Cnost sec*anjih uredb in čigar j?a nn i ° mehko, da ne prenese večne-da Se ?<r^a tuje trpljenje. Mogoče je, mu jn. jr. D°sameznik odreče koristim, ki lo, da e pjegov položaj; mogoče ie ce-sra v kS^ Združi zatiranim in jim pOma-tovarič0;IU Prc>ti svojim lastnim razrednim in ne ,51T1, Ali taka izjema ostane izjema Ku?vfe irnet' globokejšega pomena, inani o ♦	— iak° redkim — izje-
D0SDe$.f- e neizpremenljivo pravilo, da
^ VSfilc r? TraA c\/mo int^roco kr^_
Dač
vsak razred svoie interese. Ka-Ali večinoma se
^ora mor.e 'm zna. oa (jei 1Znati, da znajo to kapitalisti bolje zainerj v?ev- Posebno pri nas. Kdor jim to OvCft • Je slep. Ce poženeš volka med nil, ^ ^Dričakuješ, da jh bo pasel in bra-Več č-S*11 kriv. ako naenkrat ne najdeš niesom u‘ se mora hraniti z ovčjim Zetu v« ’e tako ustvarjen. In kapitali-kapita]- Dovs°d vlada. Kdor pričakuje od bežni 'Zma’ da bo sam iz krščanske lju-D°treI)’z moralnih ozirov ali iz čuvstvene n°t>0]ne St>ravil izkoriščanje s sveta, ie v-olifa 0Ir,a enak gospodarju, ki nastavlja Pastirja.
liubeze avs*Vo ne sme zanašati na tujo Roditev ne na tu’° Pomoč; njegova osvo-Ali ?Wa hit* le njegovo lasfcno delo. treba n Se n101"6 izvršiti tako delo. je ^®snic -VSem Prave delavske zavesti. Ha Vs3 1>' ye<ino prijetna, ali koristna je ie tj-pu način bolj kakor slepljenje. Zato Dri naa ^vedati, da je delavske zavesti Uspehi a V,Se Prefmak> in zaradi tega so kaW ,aelavstva pri nas mnogo manjši dnjgod.
sti? {v,’ ^avna vsebina delavske zave-Ilein km?01 deIavec in ne gospod, to uga-ni£. Tr k • Ai’ to ni n*č in ne pomeni in vecW-a 'e- tud' Poznati svoi položaj V» '* ji vse tiči v besedi »delavec«. sedanii^i' ^ se2* delavec. To se pravi v lajo dm^Ui : ^°vek sem. s katerim de-dobim’iTar se *im 1’ubi- hočejo dru-žiati s .puha. pa ga tnoram drago plato je rnik°nm delom. Koliko mi dajo kruha, dajo k,rnh>Va vo'ia- hočejo, mi sploh ne ltte lahkn* Dr*?trešja, ne obleke. Spode mi sesti Syojega vodnjaka, zabranijo te delo jjV Seno° njihovega drevesa. Svo-rate snrp^1 ,?niem ponujati, oni ga ne ma-Lahko riAi • . Dvoje zdravih rok imam. e*arci in hočem delati. Kai oočneš
s svojimi zdravimi rokami, če ti ne rečejo: Tukaj delai Ta nas!? Danes si v tovarni ali delavnici. Ali veš. če boš jutri še tam? Morda ustavijo stroje, morda napravijo iz tovarne kasarno, morda pripeljejo kulije s Kitajskega, ki bodo ves^ teden delali za ono plačo, za katero delaš ti en dan. Pokažejo vrata tebi in tvojim tovar -šem. Pa vzemi popotno palico v roko m hajd no svetu! Kjer notrkaš, skomizgnejo in odgovore: Ni dela!... Hajd naprej po svetu!
Delavec sem. Nedostojen je moj položaj. Večno ponižanje je moj delež, neprenehoma moram držati klobuk v rokah, vsakdo me meri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar oropal, pa je vendar, kakor da imam pečat na čelu. Tudi če plačam, nimam prostora pri oni mizi kakor drugi, človek sem. pa vendar ravnajo z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in moleduj^ poklekaj. pa si še sam reci, da si slabši od drugih in da ie prav tako — če si hlapčevska natura. Prav ponižen bodi in lepo se zahvali za vsako brco. ki io dobiš, pa ti dado mordavčasi dobrobesedo in poreko: »No da — hm, hm« ... zakaj včasi .potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor pa je pravi delavec, se mu bo duša uprla zoper to zapostavljenje in ponižanje. Zakaj v njegovi glavi je še druga zavest.
Delavec sem: delam. Vi jeste in pijete, ali iaz vam pridelavam, jaz pogrinjam Vašo mizo, ki sem Vam io stesal v vaši hiši. ki sem Vam jo sezida!. Vi se oblačite lepo in toplo na prezirate mene, ki hodim v cuniah; ali jaz sem izdelal fino suknjo za vas, iaz sem vam urezal in se-šil elegantno obleko. Vi se vozite po svetu. sedite v spalnem vagonu kakor doma: ali' jaz stoiim na stroju, pri ogibalu, v tunelu. Vi nalagate tisočake v bankah, ali jaz moram v tovarnah izpreminjati surovine v blago, ga nakladati v vaša skladišča in ga voziti na trg. da postane iz njega denar, s katerim vladate in gospodujete in me vnovič izkoriščate.
Tako govori delavska zavest.
Ponižan sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjen sem. ali ne manje vreden od drugih. Moja roka ie potrebna vsemu človeštvu, ona sodeluje pri vsem, kar se ustvarja, ona ie najvažnejši instrument za izdelovanje vsega, kar zahteva življenje. Ali kar naredi ta roka. uživajo drugi, ki so se naučili lenuhariti; in ker uživalo, me prezirajo in smatrajo sebe za višje, boljše, plemenitejše.
In delavska zavest vprašuje: Ponižan sem — mar naj se ponižujem še sam? Moja vrednost mi daje pravico, da zahtevam enako življenje ki ni umiranje od rojstva do groba. Branijo mi tako življenje. Mar naj zato vdan v volio zatiralčevc
sklonean tilnik prostovoljno pod njegovo peto?	.
Trpim, ker sem slab. Ali trpljenje m moja volja. Kje je moč, da se ga rešim? _
In delavska zavest odgovarja: Na milijone nas ie, onih tam pa peščica. Na milijone nas ie in silna ie naša moč. če jo zberemo. Stotisoč potočičev naj se zlije v eno reko, pa bo mogočna, ne le da bo gonila mline in nosila ladje, ampak si bo odpirala sama pot. Veličastna bo, silna in krasna, -in noben pritlikavec ie ne zajezi.
Delavec, ki nima te zavesti, je pomilovanja vreden >irt sam je kriv. da je ponižan in zaničevan. Kdor jo pa ima. bo delal in pomagal, da se združi veletok, ki preobrazi svet.
IZID OPCINSKIH VOLITEV NA VIČU.
V	soboto, 10. t. m. je sklicala naša stranka shod na vrtu gostilne »pri Arne-rikancu«. Udeležba je bila povoljna in zbo rovalci so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja sodr. Korena, ki je govoril o nezaupanju proletariata, katerega so zbegale številne buržoazne stranke, ki mečejo delavstvu v zadnjem času prav hinavsko pesek v oči s socialističnimi programi. Povdarial ie, da živimo v takšnih razmerah, kakršne sami hočemo. Zato nikakor nes me zanemarjati delavstvo volitev, pa naj bodo to občinske, oblastne, ali pa državnozborske. Za njim je govoril sodr. Meznarič, ki je Jzpregovoril o mednarodnem kapitalu, ki nastavlja delavstvu vse mogoče limanice, na katere se delavstvo večinoma tudi ujame ravno zaradi svoje nezavednosti. Omenil ie slučaj klavrnega shoda, na katerem je poročal o surovem postopanju ravnateljstva tobačne tovarne, ki je vrglo 30 delavk na cesto in za katere se ni delavstvo potegnilo kakor bi se moralo Nezavednost delavstva pa ie bičal tudi sodr. Koren, ki je povdaril, kako je žalostno, da hočejo komunisti, ki so bili ekstremisti v odpravi obstoječega družabnega reda voliti klerikalce, to je tiste, ki samo slučajno kričijo proti vladi, ker sami niso na krmilu. V pestrih slikah jim je predočil pomen takorekoč pljuvanja v lastno skledo in iih svaril pred novo Zaloško cesto, na kateri .ie tekla proletarska kri takrat, ko ie imela državne vajeti v svojih rokah ravno klerikalna stranka z zloglasnim dr. Korošcem na čelu. Takrat so izdelali klerikalci zakon o militariza-ci.ii železničarjev in še celo vrsto drugih nečednosti. V tem smislu je nadaljeval sodr. Meznarič, ki je naglašal, da je vendar že skraini čas, da delavstvo izpre-gleda. Naj se vendar zagleda v moreče eksistenčno vprašanje, ki visi nad njegovo glavo kakor meč. pritrjen na lasu. Družine so popolnoma strgane, bose in lačne, očetje služijo komaj toliko, da se preživ-liaio. ne glede na to. da tiče do ušes v dolgovih. Delavstvo ne bi smelo biti brezčutno za občinske volitve, ki ne zaostaja-in za volitvami v oblasti in v narodno
skupščino. Potom teh si namreč delavstvo ravnotako kruli reže. In to brezčutnost in nezavednost je treba energično bičati, zakaj delavstvo je samo krivo, da živi naravnost v obupnih razmerah. Zaveden delavec bi se ne smel niti najmanj zavesti od meščanskih strank, ki operiraio z vsemi mogočimi lažmi in jih delavski položaj samo v toliko zanima, v kolikor morejo kovati iz njega svoj kapital. Za njim so govorili še sodr. Telban. Klemenčič, Šturm. Vrbec in Peterca. Vsi ti govorniki so v živih primerah očrtavali sodrugom nijhovo eksistenčno stanje in zaključke, ki slede iz njega. Pozivali so sodruge na vztrajno agitacijsko delo. nakar so shod zaključili. Volitve so se nato vršile v nedeljo v miru in redu. Opaziti je bilo živahno agitacijo klerikalcev, ki so napeli vse svoje moči, da si pribore čim več glasov. Ves njihov aparat je bi! na nogah, Orli in tercijalke so se naravnost do smrti utrudile pri tem svojem delu. Izid volitev ie bil nato sledeči: SSJ 111 glasov. Gospodarska stranka (združeni liberalci, narodni »socialisti« in samostojneži) 96 glasov. klerikalci pa 355. Delavstvo je tedaj znova dokazalo, da io tepejo buržoazne stranke le zaradi njegove nezavednosti. Kajti komunisti, ki bi morali biti od klerikalcev vsaj tako daleč kakor nebo od zemlje, so volili klerikalce, veliko število delavcev pa se volitev sploh ni udeležilo. Kakor je razvidno, bo potreba še veliko več gorja in revščine, kot pa io ie že. da bo delavstvo končno izoregledalo in si volilo svoje prave delavske zastopnike.
PoHtiinn vesti.
+ Kal se zdi meščanskim strankam najbolj važno? Meščansko časopisje še vedno opisuje na dolgo in široko podrobnosti o priliki kraljeve poroke in v takem smislu, da se človeku vzdiga. Kot primer skrajne neokusnosti in nerazumevanja neznosnega življenskega položaja. ki spravlja delavstvo obup navajamo izmed številnih opisov, ki iih dnevno prinašajo meščanski časopisi nedeljsko uvodno poroo!lo, ki ga prinaša narodno »socialistična stranka« v svojem glasilu »Jugoslavija«: »Kralj Aleksander je svojo mlado ženo. prvo kraljivo Srbov. Hrvatov in Slovencev, povedel v biser Slovenije na Bled, kjer bo v svoji vili »Suvobor« preživel nekai tednov Nastanil se je v gradiču, do pred kratkim last avstrijskih knezov Wlndischgrat-zov. v katerem je pred leti preživela svoje medene tedne vnukinja predzadnjega avstr, cesarja Franca Jožefa. Nocoj se je Bled poklonil svojemu mlademu vladarskemu paru. Priredil jima je veličastno serenado, obsežno in krasno, ki si jo je težko predstavljati, kdor ie ni videl na lastne oči. Bled je ves v zastavah In zelenju, ki še poveča itak nepopisne narave krasote. Velike množice občinstv' je prihitelo v ta divni kotiček Slovenije, da e udeleži sprejema m izkaže svojemu kralju hi mladi kraljiot svojo radost m svojo udanost. Danes so bili vsi vlaki na Gorenjsko nabito polni, zlasti pa posebni vlak, ki ie prišel okrog sedmih na blejski kolodvor. Na Bledu je bilo nocoj gotovo nad 10.000 ljudi. Ni je hiše ali vile ali druge zgradbe, ki ne bi imela zastave in zelenja in vencev. Skoraj na vseh oknih migljajo lučke, sveče, lampijončki, vmes pa električne žarnice. Posebno krasen ie pogled na grad. kjer mrgoli- na stotine lučic in ki je ves v zelenju in zastavah. Srečna ie bila misel, da so na ta večer ob krasnem luninem svitu priredili »beneško noč« na Blejskem jezeru. Polno čolnov z radostno množico je plulo no je-jezerski gladini. Čolni in čolnički so bili krasno ozaljšani z zeleniem. cvetjem m zastavicami. In lučka pri lučki, iamoionček pri lampiončku. čaroben pogled, ki ostane neizbrisen v spominu. Blejski Sokol je imel poseben čoln. na katerem se ie blestel napis »A m M«, ravnotako tudi čoln organizacije nacionalistov. Posebno veliki žareči črki »A in M« sta sc daleč naokrog blesteli visoko gori na grajski skali. Coln godbe dravske divizije je plul po jezeru m zvoki so se daleč' razlegali oo vodi med žuborenjem lahnih valčkov Blejskega jezera. Med slavnostno razpoloženo množico domačinov ta gostov sta prišla tudi kralj in kraljica m sta stopila v krasno ozaljšan čoln, ki ju je peljal po iezeru, Pevska društva so zapela jugosovansko in romunsko himno. Ko so zapeli krasno »Otok bleški.
kinč nebeški«, ie ves blejski otok na mah zaža- 1 rel v tisočerih lučkah, kar je pri gledalcih izzvalo nepopisen vtis- Množica je kraljevski dvojici j na potu iz gradiča in na povratku in ves čas, j ko je bivala v njeni sredi, prirejala navdušene ovacije. Kralj in kraljica sta se ginjeno zahvaljevala za vse izraze te globoke ljubezni. Nepopisen ostane vtis, ki ga je na kralja in kraljico napravila nocojšnja serenada. Le počasi se je množica vračala deloma v svoja stanovanja, deloma pa proti kolodvora, kjer jo je posebni vlak zopet popeljal domov.«
+ Nekaj o tistih ljudeh, ki se navdušujejo za obstoječe razmere. Nedeljsko »Jutro« niše v svojem uvodniku:	»Mi
smo monarhija, toda demokratična, ustavna in parlamentarna monarhija. To dejstvo hoče narodu prikriti ona »opozicija«, ki sistematično trosi strup protidomovin-sik; od »avtonomistov« do »revizionistov« in do nainoveiših »republikancev«. (Pri tem misli na klerikalno stranko in pa na osamelega Novačana). Od vsega početka so na široko in z naslado slikali le vse ne-dostatke naše mlade države, resnične, pretirane in izmišljene vsevprek in le te nedostatke. Vse vrline pa so ne le nalašč zamolčevali, ampak jih celo tajili. Državo oni smešijo, v blato teptajo ideale, na vse kriplie skušajo v svoji steklini vsako stvar prikazati v najboljši luči.« — Kdo še ne ve, da živimo v razmerah, za katere bi se še o*s zahvalil? Tedaj si naj vsi ljudje zapomnijo demokraško hvalo o »državnih vrlinah« in nai izplačajo demokrate tako. kakor zaslužijo!
+ Seme, ki ga seje kapitalizem, že rodi sadove. Preteklo soboto so se v Zagrebu spoprijeli Radičevci in oa zagrebški jugoslovanski Sokoli. Prišlo je do streljanja iz .revolverjev, ki je povzročilo, da so ljudje panično razbežali na vse strani. Demokraško časopisje povdarja. da bo znalo odbiti Sokolstvo vse napade blo-kašev. Stojimo tedaj pred nekakšno meščansko vojno.
+ Ker je še premalo bede in revščine. se jim hoče že zopet vojne. Mala antanta v zvezi z Grško, s katero je v dinastični zvezi, se počuti od kraljeve poroke tako močna, da je vrgla potom našega zunanjega ministra Ninčiča, Bolgariji vojaško rokavico. Sedaj se ii je pridružila še Grška, ki je izročila Bolgariji ultimatom, in sicer »zaradi vpada komitaških čet na grški teritorij.« Nad vsemi narodi na svetu leži ravno vsled pogubonosnega kapitalističnega voliva nekakšno prekletstvo. ki zabraniuie narodom, da bi spregledali in se med seboj sporazumeli o vseh spornih točkah. Jasno je namreč, da dokler bodo v vseh državah na krmilu gospodje kapitalisti, ki vodijo usodo narodov. do katere nimajo pravice, bodo spori in zmešnjave, ki se končavaio s strahotnimi voinami in propadom celih narodov. dnevno na sporedu.
+ Zakaj so pričeli v sovjetski Rusiji s kompromisi. Iz Berlina poročajo, da so zastopniki sovjetske vlade Ukrajine in pa zastopniki nemške vlade sklenili 10. t. m. posojilo v /nesku 200 milijonov mark, za kar dobe nemške banke dalekosežne posledice za eksploatacijo zemlje. Ta vest dokazuje, da sr Nemci in Rusi v zelo intimnih zvezah, dokazuje pa tudi vso nemoč ruskih sovjetov, ki najemajo poso-filo, namesto, da bi organizirali delo. Dokazuje pa med drugim tudi to, da energi-ia sovietskih voditeljev, na katerih vse sloni, pojema ravno zaradi ogromnega dela. ki ga morajo izvrševati in pa. da imajo za najrazličnejša mesta premalo .primernih mož. Ravno zaraditega ie napovedal Lje-nin na 11. kongresu na celi črti umik, ki iih ie prisilil da moraio sklepati kopmro-mise. Ruska revolucija ie svetovnemu proletariatu živ vzgled, da se ne dajo
razmere čez noč preurediti. Zato je tre ^ dolgotrajnega, vztrajnega in sistematičnega dela. tako da je žrtev cim mam uspeli zagotovljen.	  _
NEZAUPNICA NARODNIM P0SL^’ CEM, PROF. REISNERJU IN DERZlCU IN NJIH STRANKAM.
Hudo je to. če imajo volilci raz^ političnih strank polne roke orožja v o liki obtožb zoper nedelavnost svojin rodnih poslancev. Zadnji se brigajo za kai drugo, kot pa za svoje volilce, kater so za časa volitev obljubljali zlat • Demoni v obliki demokratskih narodn poslanskih kandidatov, so z vsemi sr stvi. lažjo in nasilstvom uveljavljali s politični program, da pridobijo na<dVj nad revnim in izkoriščanim ljudsiv Narodno-socialistični kandidati se v stvu niso nič razločevali od demokrat ■ ker so po svojem programu prepric ljudstvo, da je čist socialist samo o** vek. ki podpira velekapitalizem m mn rižem.	^
Poslanca Reisner in Deržič včerajšnjem shodu nižjih državni g koiencev dobila enoglasno nezauP? ^ priznanjem, da sta vodila svoje vo ^ mo za nos. dočim nista storila za m rist popolnoma nič. Obtožbe zot> , tni slance so bile velike, ker se ie P 1anCa shod bavil z delom narodnega P ^ Reisnena v aferi »Jadranske ba” reCjiča katero ie delal s polno paro, d^vnoicrat-iavnost o čistosti in poštenju a-ročila ske klike, kar je razvidno iz Fjunija Reisnerjevega v »Jutru« z na’roviče-pod naslovom »Resnica o	je
vito razkritjih«, v katerem , j3J,jVal iti-po dolgem in napornem delu a ^ru-formacije. ekrat pri Kamenarov • gič pri ministru Žerjavu, tret,lc.iU samo
Brezniku in spet pri Kamenarovi ' _^0_ da reši čast ljudi svojega kova. sVojo ience pa nima časa, da bi st §gi-dolžnost, ker vidi nujnejšo P01f ‘dolgo titi velekapital demokratov._ po .* jjaf nič jn snet cel čas za upokojence •	^
pomeni, da sploh ni delal za on top3. so mu dali poverjenje. da unda je Protestni shod je soglasno ugotov . ce prof. Reisner oče zakona za up Q in državne uslužbence, ki odjemlje ^ malo pravice in ugodnosti, kater ^ej0 služena državna raja že imela- ^^, _ega, ne zasluži poslanec Reisner mc a ta< kot da ga odstavijo od n5e^ove^i.v3h ie
Pri zadnjih državnozborskih V0L»„vtiiii g. Reisner dal odboru društva dr g^jtil upokojencem pismeno izjavo, da pa
in zastopal koristi upokojencev, s
ie dokumentiral svoje delo, kate testni shod najodločnejše w0,s?3 ‘^dek, dnevni red tega shoda je prišel d R^ ki se ie odigral na zadnjem pr0 xiovem shodu državnih upokojencev v mestu. Tega shoda sta se udeleži t slanca Reisner in Deržič. kis ta sk |^a(je množico protestirala proti nasistvu zoper državne upokojence v pasi Pri tej priložnosti je Reisner izziy~ per-žiča, kaj je on storil za upokojence. žič se je seveda skliceval na *<e ker je pobral volilne kroglice od ^eti jencev in je bila njegova dolžnostiianSki zanje, kar pa ni izvrševal. Ujuuu ^ protestni shod ie obsodil s tem dej ■ ^ oba poslanca, ker sta oba izvolJ . oSta-naroda in bi se morala oba kakor v pri-li poslanci potegovati brez razlike ragull čania za ubogo ljudstvo, ne pa na * yIia volilcev izigravati najvažnejša vprašanja.
štvo^U^3'ansk' shod je bil javen in dru- f nhr! !? p 0P1 svojega glasila »Upokoje-sp 7,1 Poklicalo tudi oba poslanca, da j ne Hnii°Var'lat,a', 0 enem in druSem ni bilo meiS? c Sluha’ pustila sta Imdstvo sa- ' Si ebl’,nai se reši samo’ ker samo-^ * danes najboljše sredstvo, da “Vel javiš svoje zahteve.
Doslal;a^°dn,°'S,C>cialistični mogotci so pa
da J	svojega	pristaša Juvana,
ie na + , . a obraze zborovalcev, kateri
»oreh,? • zappstil zborovalni lokal, ker
tcrlaJa /ini In? dovo,i zagovornega ma-
PrJf PaIarba ljudstvo in zborovalce.
čat	L shod znova pritisnil pe-
cialo.pm „de,mokratom in narodnim so-sucem na celo.
iu Deržič dobita ■iima hn+ . nezaupnice, kadarkoli se Štvu, ker i, Dobubil° pri omenjenem dru-naWu k x to povedalo poslancem po °braz p estnega shoda resnico v
hudsketT1 DOroddu smo navedli korenino So se xa J!ezadovoljstva zoper ljudi, ki dobrobn - P zaYezad’ da bodo delali za sloja. Ohia ,-°riščanega 'n izmozganega na katerp m° porodil° lavnega shoda, n*sta Čntn a .sJa bila vabljena oba, pa se
0	Dr , n’*ti dolžna, da se ga udeležita.
11 in, drarr- .esdlern shodu v zadevi pokoj-roČali lfln!sk?b doklad itd. bomo še po-ča$ je' , Ookojencem pa kličemo: Skrajni
Bo izrabljaj^ |0<:resete otldl’ k' vas nesra’m-
- n« ¥«sN,
?r9Sc° ijr^? režiia v Sarajevu je izdelala za (IaIl Za Swe .koroke posebne vršite cigare-rn2>e'a m 1J? določena množina je sedaj Sf«?r ^ Celin F®?delila na mesto Ljubljano, Ma-k(1l Veb,jo 75 jjJSarete v kartonih po sto ko-
hiii
23
•a., posamezen kos 75 p. Druge }o iti zaloge.
še d LJrn	    „
ha druSe°?p? in se bodo takoli razdelile
zaplenjen. Zadnja, t. j. znam^hve _ otJusta« je bila na ukaz pokrajin-•	aplenjena.	Vzrok	zaplembe	nam	ni
S S”*, V IL?1? Podružnicah »Državne Borze
do ? Je kte,	'1 Mariboru, Ptuju in Murski
mO * islcoi	«i«u	iui>i	u,	lin	muivAi
dela, ihnija ?„,,T Preteklem tednu od 28. maja itkJt	7 moških m 89 ženskih
Se ■ i*1 I05V' delodajalci so pa iskali s29 mo-te»aJe lzvKai.en5 ** delavnih moči. Posredovani hiliS’ stroin; •	71-	—Dela iščejo: elektrarn on-
va5ai"ii, ppl,;m stavbni ključavničarji, čevljarji, it&i1’ '^foiačj S.^OiMki, kurjači, kamnoseki, ko-ito ’ Prodai.,|u1V 'e' Pisarn, moči, trgov, sotrud-sfchi~' V r!r.ie’ vz2oiitetjice, vajenci, vajenke ItolIS?3 m stkv ,se, sprejmejo: rudarji, kleparji, Vai^?’ žava2^ln ključavničarji, mizarji, zidarji, ^ei, vaje^g hjjsa™- moči, šivilje, kuharice,
p	ilMfoifafais*
kiubl.iana-SDodnia Šiška. V ! ^ek oh' 1 k ob P°i 20. članski se-^ehi sveti.	orKan|zacii v salonu	pri	»No-
Krajev«-" T ^ažno! Udelžba	dolžnost.
„ vil”1 odb°r SS.J.
~°db°rnikom ljubljanske po-t ^apa ^ ■ vPbode«. Pred tednom dni k1«- mpn Je skleniJa imeti v torek, 13. Jhce	borno sejo podružnice	Vič-
se na ta ln .Moste. Vsled nastalih za-» ®*Več c« 5eia ne more vršiti 13. t. m., 5«5er v JrsixV.Detek- 16- *• m. ob 8. bcj . Tajnik* ^ centrale v Židovski
it bo iar5i?e,dra«pesa odbora kovinarjev
•	v , danes> v torek, 13. t. m. ob
hred *v°znik sist7u' — Predsednik.
U t tava »Vrv/nil; brezplačna deLavska kino-filtna' ftl' dopoldne ,S1T!rti" -ie bila v nedeljo dne ki , hredstaviiAA 1 ne Prajvodasneiga došlega *e to* delavci3 ,n,a.,dne 18-	“■ Vstopnice.
1 PreložetiA dobili za prvo predstavo, so
Va- Pa ' nesllairP r<i V0 ve'iavne-
knej., Sestnica. *? kaznovana. Ivana Brenčiče-
nltci, 0’ Pax0v. in gostilničarka v Flor-
atori so pred nedavnim časom
poročali vsi ljubljanski in celo nekateri sloveti- ] ski ameriški listi, jc bila pr.i deželnem sodišču radi nesnage obsojena na 1000 Din globe.
Rekrutovanje za mesto Ljubljano. Rekru- j tavanje za mesto Ljubljano se vsled kraljeve j poroke prične namesto dne 14. junija, šele 15. junija 1922. Nabornikom, ki so pozvani z poziv-nicami za 14. junija 1922 k rekrutovasnju, se je zategadelj dne 21. junija 1922 predstaviti re-krutni komisiji. Zunaj Ljubljane stanujoče nabornike naj o teni obvestijo sorodniki.
Poprave v Kplezlji. Edino javno kopališče v Koleziji je postalo nujno potrebno temeljitih poprav. Treba je nanovo betonirati bazen, urediti izaova čistilno napravo, obnoviti jez v betonu itd. Dela se že izvršujejo ter bodo do 20. junija 1922 gotova. Dotlei ostane kopališče zaprto.
Ljudska kopel v Kolodvorski ulici se mora radikalno preurediti. Kotli in stroji so potrebni temeljitih poprav. Magistrat bo z deli baje šele v šestih tednih gotov; dotlej se kopel ne more uporabiti.
Novi odbor Gasilnega in reševanega društva v Ljubljani je občin, komisar, gospod mi-nisteriialni direktor dr. Boumil Senekovič v zastopstvu obč. sveta potrdil in bo odbor zaobljubljen v ponedeljek ob pol 8. zvečer v dvorani Mestnega doma.
Vpisovanje na Državni dvorazredni trgovski šoli v	Ljubljani za šolsko	leto 1922/23 se
bo vršilo L, 3.	in	4. julija t. 1.	vsakokrat od 9.
do 12. dopoldne. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred srednje šole, natstavni razred meščanske šole, IV. razred lice ja ali III. razred meščanske šole. Za te ni sprejemnega izpita. Na podlagi sprejemnega izpita se pa sprejemajo v I. letnik učenci in učenke, ki so dovršili VIII. razred ljudske šole. V II- letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili I. letnik dvorazredne trgovske šole, ki je državna	ali	pa	ima pravico	javnosti. Učenci
in učenke	naj	se	priglasijo v	spremstvu star-
šev ali njih namestnikov ter naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. — Ravnateljstvo.
f*flarii»©r8
Iz mestne plinarne. Svoječasno od mariborskega mestnega sosveta sklenjena preuredi- j tev mestne plinarne je dovršena in deluje nova dvopLjnska naprava že več tednov. Proizvaja se izključno dvoplin po sistemu prof. Strache •in sicer samo iz tuzemskega premoga, kar ie bilo po prejšnjih načinih zelo otežkočeno. Ob-jednem se proizvajanje plina vrši sedaj z nad polovico manj osebjem ter samo v osmih urah in le z eno četrtino do sedaj porabljene količine premoga. Le radi tega je bilo mogoče da oddaija podjetje plin po najnižji ceni izmed vseh plinaren naše države. Novo dvoplinsko napravo je pozdraviti prav posebno tudi z gospodarskega stališča, ker je neodvisna od dobave inozemskega premoga in omogoča štediti s premogom. Obenem pa je uporaba cenejšega in boljšega dvopiina pristopna vsem slojem in tudi bolj ekonomična kakor direktna kurjava s premogom. Želeti bi bilo da se modernizira čimpreie tudi ljubljanska mestna plinarna na način kakor so to že storile plinarne v Mariboru in Celju, ker le s tem je zasigurana plinski industriji boljša bodočnost.
VSEM KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM KDZ IN SSJ CELJSKEGA OKROŽJA.
Vabilo.
Vabimo Vas k okrožni konferenci, ki se bo vršila 15. t. m. ob 8. zjutraj na »Zelenem travniku« s sledečim dnevnim re= dom:
1. Poročilo predsednika in tajnika.
2. Mariborska oblastna konferenca.
3. Volitve v srezke in oblastno skupščino.
4. Razno.
Delegate za konferenco volite po § 23. organ, pravilnika, ki se glasi: Vsaka organizacije pa za vsakih 50 članov do za zadnje 3 mesece pred dnevom sklicanja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsaki h50 članov do enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo, 30. ali več članov pa se šteje za 50. Število delegatov^ se računa na temelju povprečnega števila članov v zad-niih 3 mesecih. Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik.
Celje, dne 3. junija 1922.
Okrožni odbor SSJ v Celju.
OB DESETLETNICI AŠKERČEVE SMRTI.
V soboto je preteklo deset let, odkar :e umrl Anton Aškerc, eden med tistimi, ki začrta vajo svojemu narodu nove smeri in dobe.
Njegovega upliva na kulturno in politično življenje slovenskega naroda od tistega časa, ko je začel krog 90ih let pod psevdonimom »Gorazd« priobčevati svoje pesnitve, pa do nastopa Cankarjeve moderne v začetku novega stoletja, tega upliva danes, ko gledamo nanj z objektivnostjo zgodovine, ne moremo podcenjevati, čeprav na drugi strani ne smemo trditi, da je obseženo v njegovih nazorih vse, kar bi moglo sile našega naroda razmahniti do zadnjih možnosti. Kot umetnik nam je naj več ji predstavnik ■epske pesnitve: njegove klene ter miselno zelo razvite balade in romance bereš še danes z užitkom, zlasti one iz prvih dob. Takrat so nam pomenile s svojo zvenečo krepkostio silno reakcijo na solzavo liriko Stritarjevih ejiigonov in prof. pesnikovanje Stritarja samega- Sc bolj pa so unlivale s svežo upornostjo proti kult.-polit. zastoju tedanjega rodu, ki je bil ves omejen v obročku srditega boki med obema malomeščanskima strankama, ki sta takrat dajali pravec javnemu življenju, klerikalne in raztrgane na-rodnoliberalne. Temu kričavemu mrtvilu ga ie hotel Ašker odtegnita', posebno pa klerikalnemu, *n znano je, kako zbadljivo ubijajoče se je postavil v bran proti podtikanju brezverstva iu uemoranosti po ranjkem Mahniču, ki je bil pač zmožen, da s svojo strupeno katoliško »filozofijo« ubije slabotnega Gregorčiča, nikar pa ne tako zdravega moža. kakor je bil Aškerc. Nasprotno. slovenski klerikalizem je doživel nesmrtno blamažo, ko je pesnik uvidel, da za svobodnega poštenjaka v klerikalnih vrstah ni prostora, če noče prodati svojega značaja in dela, podvreči se laži in dogmi brezpogojno za kos kruha, in ko ie izstopil iz duhovniškega stanu, ga stanu.
V teh bojih je Aškerc dozorel kot politik — kot pesnik pa je začel očitno propadati. Zadnje njegove zbirke so čisto brez umetniške vrednosti, beli,podobne političnim izpovedim v obliki poezije- Zal, da sc je mogel v svojem na-ziramju povzpeti le do nekega revolucionarnega nacionalizma, do širokega, a z vsečloveškega stališča vendar omejenega vseslovanstva in da ni nikoli napravil zadnjega koraka, ki bi ga povedel v vrste takrat nastopivše mlade socialistične, kateri je pripadel že Ivan Cankar in sko-ro vse, kar je bilo duševnih velikanov med možmi, predstavniki naše nacionalne kulture. Morda je bil temu zastoju kriv boj, ki ga je proti nie-miu zaipočela ravno Cankarjeva struja, v prvi vrsti iz umetniških a tudi. iz načelnih političnih razlogov. Z nekoliko mani impetuoznosti bi bil: Aškerčevi nasprotniki morda dosegli, da bi mož šel dalje tisto pot, ki jo je bil vreden. Bodi, kakor hoče. dejstvo ostane nazadnje le eno: Aškerc. dasi socialno zelo čuteč človek in realist, preko vseslovanske demokracije in preko pro-tikatoliškega svobodomiselstva ni prišel. In drugo dejstvo: Še kot tak je bil nad tedanjo malomeščansko liberalno, ki ie baje zastopala ti dve točki v svojem programu, za sto klaftrov zvi-šen iako. da ga še ta ni mogla razumeti. To dokazuje njegova osamelost ob smrti, ko je bilo treba šele velikega zvenenja z običajnim rodoljubnim zvoncem, da sta se vodilna liberalna b ur/o a zija in leno, malomeščansko občinstvo zgrnilo in mrtvemu možu priredila pogreb, kakor ga je zaslužil. In da mu ta buržoazija še danes ni dorasla, dokazujejo najbolj pnhli. brezidejni. čisto narodnjakarsko omejeni nekrologi, kakor jih lahko berete te dni v meščanskem ča-sopisju.
UTRINEK.
Ljudje brez ponosa so kakor trstika, ki stoie plava po vodi. pa nima korenin v zemlji.  (Rabindranath Tagore).
— Denarni trg. (Zagreb. 10. juarija.) Ameriški dolar velja 63 Din, 100 nemških mark 22.50 Din, 100 avstrijskih kron 0.50 Din, italijanska lira 3.53 Din, 100 madžarskih kron 8.10 Dim.
—Žitni trg. (Zagreb, 10. junija.) Kilogram ipŠenice 4—4-12 Din. kg koruze 3.20—3.30 Din, kg ovsa 3.12—3.38 Din. kg ječmena 3.25 Din. kg rži 3.20—3.62 Din, kg molče (št. O) 5.50—6 Din.
Po svaSu.
— v kapitalističnem Parizu so blazni morilci na prostih nogah. Prav posebna vrsta zločinov, katere so opazili tekom preteklih par mesecev in tekom katere je postalo več kot dvajset ljudi žrtev morilcev, o katerih je znano, da so bili za daljši ali krajši čas v blaznici, je vzbudil zopet javno pozornost z oziirom na nedoslednost francoskih postav iu to v deželi, kjer polagajo baje največjo važnost na pravice in prostosti vsaikega posameznega. Pretekli teden ie
naSIa polfcija ženo nekega bogatega zdravnika mrtvo na tleh njene spalnice. Služabnica, ki je bila aretirana kot morilka, je priznala, da je bila dvakrat v umobolnici, iz katere so jo izpustili m da ni mogla premagati svoje želje, umoriti svojo gospodinjo s sekiro. Dva dni pozneje je aretirala policija dva služabnika, ki sta oba ii/javila. da ne morete obvladati svoje želje ubiti tega ali onega. Oba ta človeka sta bila v državni umobolnici, iz katere pa sta bila izpuščena. potem ko se je njih sorodnikom posrečilo dokazati oblastim, da njih duševno stanje ne opravičuje njih zadržavanija v umobolnici. Istega dne je nekega tesarja, ki je šel navzdol po bu-levardu, noseč težko desko, prijela neodoliiva žeBa, da spusti to desko na glavo kakega človeka. Neki odlični časnikar je postal žrtev te mafije ter umrl v ambulanci. še predno so ga privedli v bolnico. Tesar sam je priznal, da je trpel več let na slaboumnosti, da pa je bil izpuščen iz umobolnice na zahtevo njegovih sorodnikov. Na temelju francoske postave te nemogoče zadržati v umobolnici francoskega državljana. razven če je v svoei duševni zmedenosti zakrivil kak zločin. Le v takem slučaju morajo oblasti uničiti svobodščine, katere smatra vsak Francoz za svojo revolucijsko dedšči-no če bi skušalle oblasti prijeti ter zadržati kakega potencialnega zločinca, bi dvignili takoj velikanski hrup in prišlo bi do parlamentarnih interpelacij ter krika in vika v časopisju glede zatiranja osebne svobode. To je utemeljeno v latinskem temperamenta, ki eksplodlira vsak trenutek, tudi v najbolj resnih političnih položa-
jih ob' vsaki priliki, kadar sledi policija svoji povsem upravičeni želji, da zavaruje mirne ljudi pred nasiljem ter dejanji umobolnih.
— Slepci v Ameriki. Ameriško medicinsko društvo je izdalo statistiko, do kateri ie v Ameriki okrpc; 100.000 slepcev. Izdatki za niih vzdrževanje znašajo letno približno 3 milijone dolarjev.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik : Anion Podbevšek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
V	restavraciji na glavnem kolodvoru v Ljubljani se sprejmejo za takojšnji nastop: 2 natakarja donašalca,
2 natakarici donašalki,
1 točaj obenem kuhinjski mesar in 1 toča’.
Ljnuni fhkbuku mn sit«. 6
F.EG1STS0VMS ZABROGf. Z OMEJEM ZAVEZO. == TISKOVINE Z& SOIE, ŽUPANSTVA EN URADE. NAJMODERNEJŠA PLAKATE IN VABILA ZA SHODE !N VESELICE^.*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJI«* BROŠUR ITD. STEREOTIPNA. LJTOflRftFHJ-
„TRiBUN&“	y
tovarna dvokoles in otroških J0*5 .jfki j Najcenejša dvokolesa in otroslrt.	^
raznih modelov. Sprejmejo se t oVO, I kolesa in otroški vozički v poln? P , I emajliranje z ognjem in ponllaa J 4, Ljubljana, Karlovška cesta
Par izurlenlSii
r. z. z o. z.
V	LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
N
O
>
D
Deželni pridelki, žito, mlev.ski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni -----............ izdelki.	..............
N
<
O
N
Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
Na^Q?ja zaloga
\m 11 pie ?
TVRDKA J. DOLENC,
Uubslana, HIBšerJova ulica St 5
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-varn po najsolidnejših in nizkih cenah.
Medič, Rakove & Zanki,
prej; A. Zanki sinovi.
Tovarna kemičnih in rutin, barv ter Sakov
(entraia: Lfubljja«a, d. z o. z. SkCadiSže: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon 64.
EmajSni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec(Federweifi), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski ir. mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predir . i. ,MERAKL“, Lak za pode. „MERAKL", Linoleum lak za po . „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Ceniki se začasno ne ra*poSH|a|o!
sprejme tovarn3 ZAVORA; Laško. Hrana in stano
tovarni. Plača po dogovoru.	—-
Razpis
gradbenih del.
dela brez
Težaška, zidarska, betonska in umeščevaina p0glopja dobave stavbenega materijala pri zgradbi “ra okrajn® ^ ” Začasne delavske zavarovalnice zoper	nezgode m	.	ne	koU'
niške blagajne ob Miklošičevi cesti	se	bodo po
kurence oddala.	dseka,
Pogoji za oddajo so v pisarni Gradbenega ° ktant’0m »a dvorska ulica št. 8, vsak dun od 9.	do	12. ure re
vpogled-	• nvitku	označb,6
Ponudbe, ki morajo biti zapečatene m na ovit	Gra.
z napisom: »Ponudba za režijska dela“ ter naslovljen	0(}e ‘n
beni	odsek Začasne delavske zavarovalnice zoper	eje do
i	Okrajne bolniške blagajne v Ljubljani", je vložiti n*]
Grad'
19, Junija t, L ob 12. uri.
Na ponudbe vložene po tem roku se ne bo oziralo beni odsek ni vezan na najnižjo ponudbo.
V	Ljubljani, dnfe 12. junija 1922.
Gradbeni odsek	^gajn«
•	Začasne del. zavarovalnice in Okrajne bo o-
v Ljubljani.
Konsum. društvo rudarjev v Hrastniku
vpisana zadruga x omejenim poroitvom
sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°|o.
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:	«
----------------------------------------- Društveni	delež	K	17.1°3	'
Delež znaša K 100*—.
Rezervni delež K 120.201*82.
Blagovni promet za 1» 1919/20 je znašal K 2,963.093*48.
Clan postane lahko vsak.