Dolenjske Novice,
Izhajftjol-in 15. veacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na leto 1. gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tiaaiti dati^ plača za dvostopno peiit-rrsto 8 kr, sa iprejema J. KrajaC v Novem mestu,	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr
Gospodarske stvari.
Izkušnje z ameriškimi trtami t Bizelji na Štajarskem.
Dcé 4. m. m. sein šel z đežclntiu in državnim poslaDCem gospod< m profesorjem Fran Šu-kljetom T Bizelj na Štajersko. Ta pot sva storila za se, da se pn prigara, kako Škodo je trtca oš tam liže provzročiia, posebno pa še zato, da Bva videla, kako tam zasajene nepožlahtnjene in požlahtnjene ameriške trte Tspevajo.
Škoda, po trtni uši provzrořtna, je v pravem pomenu besede strašanska. Po obsegu površja nekdanjih vinogradov okolo Bizelja sodei, pridelovali 80 tam ob dobrih vinskih letinah gotovo po 10 do 12 sto veder vina, letos ne bode vaega pridelka sbopaj 100 veder. In to škodo učinila je trtna nš v komaj 12 Itth, odkar se je tam prikazala. Po nekdanjih tako sloveČih vinogradih hizeljskih raste danes koruza, ajda, detelja ali pa čisto nič!
Gledé poskiišenj z ameriškimi trtami pa je to le poročati: V Bizelji esmem nahaja se poleg velike državne ameriške trtnice in poleg velikega državnega ameriškega vinograda, v katerem pa le les (kljnie, řeznice) pridelujejo, še Vj orala državnega poskusnega ameriškega vinograda
Ta vinograd je v prav ugodni jugovzhodni legi, toda na prav slabem pustem, belem lapo-rastem svetu, na katerem je tudi prej bil vinograd, a ga je trtna uš uničila. Vrste i^meriških trt kakor : solonis, riparija, jorkmadejra, menju-jejo se tako z vrstami požlahtnjenih ameriških trt, da sledijo za dvema vrstama nepožlabtnjenih ameriških trt vedno dve vrsti z domačimi sortami požlahtnjenib. Žlabtnili so na razne načine. Po-žlahtnili so namreč ameriške trte v trtnici ter požlahtnjene presadili v vinograd ; požlabtuili so ključe, řeznice v roki ter jjh takoj v vinograd vsadili ; požlabtnili so pogrobane mladike sosednih ameriških vrat.
Požlahtnjevali so ameriške trte tudi zekneče, in sicer majnika meseca. Po poslednjem načina
mn
Valvazor.
(Znamenits SOOletnica.)
(Konec )
Na navedeni način mu je bilo mogoče, veliko knjig v latinskem in nemškem jeziku spisati. Najvažnejša vseh šlové: „Die Ehre des Herzog-thums Grain" („Slava kranjske vojvodine"), ki je bila 1. 16 8 9 v Ljubljani tiskana — torej ravno pred 2 0 0 1. Obsegala je štiri velike dele, foliante ali zvezke. Prvi zvezek je imel 696 strani, drugi 836, tretji 1126 in četrti 672 strani, celo delo torej 3S20 in 533 slik, V njem je obširno razložena vsa zgodovina Kranjske, opisana vsa dežela, kakoršna je bila pred 200 leti, opisano vsako mesto, vsak trg in od vsake vasi jê nekaj, Če ne đruzega, vsaj ime. Govor je o vsaki fari in o vsaki cerkvi. Knjiga prinaša slike meat, trgov in gradov, podobe rudnikov, obrise zgodovinskih oseb, krajevnih prizorov, slike noš itd. Vse je obširno
razloženo v knjigi, kar koli je Valvazor kje izvedeti mogel. Pri svojej obširnosti in natančnosti ni zamolčal nobene reči, katero mu je kdo povedal in kar je videl in slišal. Pri tem Je nabral veliko zanimive tvarine, vmes pa tudi veliko praznih čenč, veliko vraŽ in praznoverBt\a. Pri tem mu je pa še zlasti pomagal njegov sodelavec Fran-ciGci, ki je dostavljal dosta bedastoč o coperniji, o strahovih itd,
Kljubu temu je ta knjiga kaj velike vrednosti za slehernega Kranjca, če se le kolikaj zanima za domačo zgodovino. Zavoljo tega so pa vsi prijatelji domače zgodovine od nekdaj že z veliko ve* doželjnostjo prebirali Valvazorja. Ali v teku 200 let, so postali zeló redki in dragi zvezki prve izdaje. Srečnega se je Štel vsak, komur je prišel po blagodušnosti kakošaega prijatelja ali katere knjižnice etar, zamazan Valvazorjev folijant v roko.
Zato so pa z veliko pohvalo pozdravljali vsi domoljubi podjetje Ivana Krajca in tovarišev, ki so biU pred 12 leti začeli izdajati v malih
požlahtnili ao posebno zagrobane ameriěke trte. No, in kakšen je vinograd dsnfs po šestih letih? AmeriSke, čisto niČ požlahtnjene trte rastejo tako bujno, kakor more le hmelj pod najboljšimi pogoji. Najfivrsteje rasteta solonis in riparija, nekoliko siabotneje jorkmadejra. Takoj zraven teb ameriških trt zasajene požlahtnjene ameriške trte ne kažejo na nadzemeljskem, torej evropskem deln uiti približnje tako bujne rašče. Tega pa tudi nikakor zahtevati ni, kajti kaj početi, s trtami take strašanske rasče, da jim niti koli, kakersne za hmelj uporabljajo skoraj uže ne zadostujejo?
Požlahtnjene ameriške trte so v rašči popolnoma take, kakeršnih smo bili vsjeni v prejšnjih iaaih, ko trtne uši nismo Še poznali, po novih, brez vsega gnoja na pusten svetu zasajenih vinogradih videti. Da bi poginile, so prekrepke, za Čvrsto rast in rod pa prejlabotae. Le tam, koder je svet nekoliko boljši — kar se takoj po črnikasti barvi spozna — ao trte v Bizelji čvrstejSe, Todijo dobro, stare bo pa uže 6 let. Istinito bujno rastejo in močno rodijo le lansko leto zelene po-álahtnjwie grebenice, katere so pa z maternimi rastlinami pod zemljo Še v zvezi,
Praktičen, izkušen opazovalec poskusnega ameriškega vinograda v Bizelji govori lahko tako le: Ameriška trta raste tudi na slabem, pustem svetu jako bujno; na ameriško trto na takem svetn cepljena evropska trta ne prevzame bujne rašče ameriške trte uiti približnje — kar, kakor že enkrat rečeno, niti potrebno ni — vender se pavzdrži in rastevsaj tako čvrsto, kakor bi na istem svetu evropska
trta na svojih korenikah brez trtne uši rasla.
Ako hočemo torej, da nam bodo na ameriške trte cepljene domače sorte dobro rodile, moramo jim gnojiti, to že celo na slabem svetu. No, gnojiti so pa morali na slabem svetu trtam tuđi prej, ko trtne uši ni še bilo. Po dosti kraj.h na Štajarskem, Kranjskem itd. bi moralo vinograd-Btvo tudi brez trtne U3i nehati — zaradi poman-kanja redilnih snovi v zemlji in zaradi gnoja, a katerim bi jih nadomestili. Izkušnja v Bizelji uči do dobrega, da je v bodočnosti obstanek vinarstva najbolj od ameriške trte odvisen, ker ona našo domačo trto vzdržuje, potem pa od gnoja, kateri dela na ameriško trto požlahtnjeno evropsko rodovito ter jo rodovito obdrži.
Brez gnoja ne koristi nam ameriška trta nič razen v prav dobrem, po naravi gnojnem svetu. V bodočnosti bo-demo torej morali priličoo malo vinograda gjjiti, pa tega močno gnojiti, sploh prav pridno intenzivno obdelovati. Znano pa je, da se na enem oralu prav dobro obdelaaega vinograda lahko ravno tohko vina pridela, kolikor na treh oralih slabo obdelanega, posebao ne gnojenega.
O opazovanji pokusnega ameriškega vinograda v Bizelji Še nekaj,
O jorkmadejri pravijo, da je le v gotovih, namreč dobrih, močnih zemljah trtna uš ne uniči, in da v takem avetu tudi dobro rodi hrea vse požlahtnitve. No v Bizelji ao šeatletnd jorkmadejre prav čvrste, — dasi nikakor tako, kakor solonis ali pa riparja, polne so p» tudi sicer manjih, pa vender đebelojagodnih in kakor med sladkih groz-
zvezkih novo izdajo slavnega kronista. Ta druga izdaja je po vsem eaaka prvi ; ima isto obliko, iste črke, iate oddelke ia vse tiste slike, ki so bile tndi v prvem natisu. Pred prvim natisom ima pa to prednost, da je vezan v krasnih novih platnicah, tako, da je knjiga poleg važne vsebine lep kinč sleherne knjižnice. Drugi natis je bil dokončan 1. 1879, Najobširniša in naj važnejša knjiga Krnjake dežele praznuje letos torej 2001etnico svojega prvega in desetletnico svojega drugega natisa.*)
Predno dokončamo te vrstice, naj dodamo še nekaj črtic o osebi Ivana Vajkarda Valvazorja.
Njegovo življenje so bile samo Študije. Te so bile le tedaj pretrgane, če mu je domovina vojniške dolžnosti naložila. Valvazor je bil namreč vojniški poveljnik (stotnik) Čez Dolenjsko. V tej svojej lastnosti je moral tudi nad Turka iti, a ne da bi mu bila prilika dana, na kakošen po-
•) Knjigo je Se dobiti pri j. Krajcu t ïfoTem nieata, kjer je iziila in je naprodaj tudi Talvaïorjeva „KoroSka de-iela"-
seben načm se odlikovati. Zaameaito je toda posebno to, da se je Valvazor udeleževal vojske, ko je bilo drugo oblegovanje Dunaja od Turkov leta 1683, Pri srečnem izidu te vojske je imel tudi Valvazor kolikor toliko zaslug, kajti tudi on je dobil svetinjo, katero je daîa v ta apomin navlasČ kovati štajerska dežela, O tej vojski govori Valvazor sam v četrtem zvezku svoje kronike.
Vrnivši se z vojnega polja domu, zamenjal je koj zopet meč s peresom ter pisal učene knjige, nabiral znanstvene reči in za to, ter za svoja potovanja, in za tisk svojh knjig porabil je vse svoje veliko premoženje. Imel je namreč Štiri graščine. L. 1690 je moral prodati tudi svojo dragoceno biblijoteko zagrebškemu škofu Ignaciju Mikuliču. S tem je bil lep temelj položen tej imenitni hrvatski knjižnici, kjer je še lehko razločiti dandanes, kateri zvezki so bili v Valvazorjevi bukvarnid, namreč po grbih Valvazorjevi h, ki so vtis .ni na notranjo stran zvezkovih platnic vsake knjige.
V zadnjem letu svojega življenja si je kupil
doT. Tako se obnaša jorbinadejra v jako slabem svetu, pri veliki obilci aši po koreninah. V dobrem svetu, in osobito ob primerni gnojitvi uspevala bode torej vkljub uši brez vaega dvoma prav dobro. Vipavci, kateri so prošlo leto samo iz Bi-zelja 22 sto sajenic jorkmadejre naročili, pogodili so torej prav, osobito ako jih bodo t močne, sol-danaate (laporaste) lege sadili.
Opazovanje v Bizelji poučilo me ]'e še o tem le: Čim bolj človek ameriške trte presaja, tem slabše so. V trtnicL vzgojene požlahtnjeoe ameriške trte ne rastejo, v vinograd presajene, nikdar tako dobro, kakor pa takoj na stalno mesto v vi nograd vsajene in šele tam zeleneče požlabtnjene trte. Zelena požlahtnitev, zvršena v meseci maji, je odločno najboljša. Najčvratejše požlahtntive dosežeš na ripariji, slabše že na jorkmadejri najslabše na solonis. Opazovanje poskusnega ameriškega vinograda v Bizelji poučilo me je tudi do dobrega, da nikakor ni dvomiti o našem vinogradarstvu, da se obrani, toda treba je pravega razuma in vztrajnosti.
_ R. Dolenc.
Tuđi nadloga.
Po mestih, pa tudi po vaseh, zlasti ob velikih cestah, je veduo dosti popotnih rokodelcev, tako Kvanih „vandrovcev". S svojim beračenjem so mnogokrat rea prava nadloga. Pri tem pa dostikrat tudi še „nzmajo" ako jim lepa prlika kaj ponudi. To vè vsakdo, večinoma so to malo vredni ljudje, leni ali slabi delavci, kojih ne mara noben pošten mojster; posebno velja to, ako je tak „vandrovec" uže star zarašen pomočnik. Taki so si skorej brez
izjeme sami krivi svoje bede, nesreče. So pijanci, ali pa sicer nič vredni ljudje.*)
Da bi se temu kolikor moč prišlo v okom, so se vstanovile (raznn druzih namenov) katoliške drubže rokodelskih pomočnikov. Te svojim udom popolnoma prepovedujejo prosijačenje — „feh-tanje" — v krajih, kjer je taka družba; kajti družba je dolžna veacega po moči podpirati. Dovoljuje le ponižno prošnjo, ako mora rokodelec daleć potovati, po krajih, kjer ni nobene take družbe ; ali tu je dolžan vsak ud najprej pokazati spričevalo, da je res ud katoliške družbe, ter potem Še le razodeti svojo potrebo. Ako pa prosi v kraju, kjer je taka družba, se precej izključi iz vseh katoliških družb rokodelskih pomočnikov. Zarad tega dam blagim usmiljenim srcem ne le v Novem mestu, ampak tudi drugod, zlasti duhovnom, ki so najbolj nadlegovaui ta-le svet: Ako te nadleguje potujoč rokodelec, prašaj ga, je li ud katoliške družbe ali ne, in Če ni zakaj ne? Ako sprevidiŠ, da bi bil lahko (ker je v njegovem kraji družba) zapodi ga brez darul Ako pa pro-fljaíi v Novem mestu, Ljubljani itd. prašaj ga ravno tako, in ko bi bil ud katoliške dražbe, naznani ga načelniŠtvu, ki bode vedelo kaj mu je storiti. Tako bodeš rešil sebe marsikacega nad-leževanja, pa tudi pomagal dobroj reči; kajti veliko raje se bodo vpisovali rokodelci v katoliške družbe, ter tudi bolje spoluovali pravila, ko bodo videli, da na potu nimajo pomoči, ako niso udje te družbe.	M.
*) p» Tondar ni tako hudo; koliko je brezvestnih mojstrov, kateri delavce na ulice postaTÍjo in hb 7. u6énci ukvarjajo.
Tfiak stan ima „norodneie" ne le delavski.
Stavec.
Valvazor, Čisto obubožan že, hišo v Krškem, kjer je živel od februarja 1693 do svoje smrti, 19. sept. 1693. To hišo je bil — kakor pl. Kadič poroča — kupil cd mestnega svetovalca Vodnika, ki je bil baje prednik slovenskega pesnika Val. Vodnika, porojenega 1758. Ta hiša — dandanes št. Sóje bila za tiste čase Še dokaj velika.*)
Pred nekaterimi (15—20) leti je v njej bival C. k. notar in slovenski deželni poslanec Irkič, rodom IdrijČan. V lasti jo je imel potem velik dobrotnik krškega mesta, Martin Hočevar, ki jo je v svoji oporoki zapustil krški občini za hiralnico. Znamenita hiša je prišla torej občno koristnim namenom v porabo.
Valvazor je torej v Krškem umrl in morebiti so ga tudi v Krškem pokopali. Težko, da bi bili njegove zemeljske ostanke prepeljali v Medijo, kjer se bili sicer grobovi njegovih najbližnjih sorodnikov, starišev, bratov, sester, nekaterih otrok in prve njegove soproge.
lidasa.
*) Kakor ka£e Ëtevilka nad vratmi, bila je 1. 1609 se-
Grobni spominek mu je bil sicer postavljen z lepim latinskim napisom, a ta žalibog ni več ohranjen. Verjetno je, da so ga razbili iii kamen porabili, ko so pokopališče, ki je bilo okoli vi-karijatne cerkve v Krškem, prestavili k sv. Florijanu. Zato naj bi se pa v nekdanjo njegovo hišo v kateri je oči zatisnil, v sedanjo hiralnico, vzidala spominska plošča. Primeren čas bi bil za to leta 1893, ko bode 200 letnica njegove smrti. Hiralnica v Krškem bi lehko ravno takrat dala podarjenemu poslopju lepše vnanje lice, in ker bode menda tudi materijelno dokaj trden zavod, naj še vzida kar ob enem dvojno spominsko ploščico — eno Valvazorju — drugo Hočevarju.
Popravek. V zadnji štev. na prvi strani, prvi predal v „Podlistke" smo navedli, da je G a 11 e n e C k, prav Gallenegg, v Št. Lam-berški fari pri Litiji, kar pa ni prav, namreč Gallenegg je v Kolovraški fari pri Litiji, kar naj blagovolijo čast. bralci popraviti.
Iv. Lapajne.
Kaj Je novega po avstrijskem cesarstvu?
Na Kranjskem je imenorsn za deželnega glavarja zopet Slovenec dr. Poklukar, za njegovega name3tDÍka pa Nemec baron Apfaltrern. Deželni zbor se odpre 10. t. m.
2a mariborskega škofa ëe ni imenovan opat Murni k, o katerem je bilo brati, da bi le težko t slovenskem jezikn pridigoval. Pravijo, da gospod ravno zarad tega noče prevzeti řaatne ainžbe. Ugiba se mnogo kedo bode škof, a gotovo zastonj ; kajti imenovati ga ima edino le nadškof solno-graški. Upamo, da bode dal Slovenct^m poštenega Slovenca za viŠega pastirja.
Iz Koroškega prihajajo pritožbe, da se nekako prepoveduje^ da bi duhovniki in uradniki podpirali podružnice sv. Cirila in Metoda. Čudno, zakaj se nam Slovencem tako malo zaupa, ko vendar drnzega ne želimo, kakor mogočno Avstrijo in enakopravnost vseh narodov. Oe kedo, mi ostanemo zvesti, cesarju — Nemci pa nikdar ne bomo !
Tržaški domoljubi so postavili ranjkemu uredniku ,Edinosti" in pisatelju Žvabu grobni spomenik v Dutovaljah pri Sežani. Nove volitve T tržaški mestni (deželni) zbor bodo meseca oktobra. Bog daj, da si Slovenci priboré več sedežev! Tudi so zasledili v Trstu one grdune, ki 80 polagali bombe, so trije okoli 20 let stari za-grizenci.
V	Mariboru se je odprl letos prvi razred na gimnaziju za Slovence, ki se učé dva ali tri predmete v slovenskem jeziku. Vsaj nekaj! Državni poslanec Štajerskih Slovencev g. Gregorec je imel volilne shode, na katerih je poudarjal potrebo, da se Slovenci združijo v eno deželo.
V	Istri se odpre nov deželni zbor, kateremu je imenovan za glavarja zagrizen Lah Karapi-teli, za namestnika pa Hrvat Dukič, ker imajo sedaj Slovenci in Hrvati tretjino svojih poslancev, se bode pač lahko bolj po robu postaviti zagrizenim Lahonom.
Na Češkem, kjer so zopet izražali željo, da bi se dal naš cesar kronati v Pragi za češkega kralja, poskuSali so zmerni Čehi na migljej vlade sprijazniti se z Nemci, a ti so zopet ponujeno spravo odbili. Vladati hočejo, ker tega ne morejo, se pa kujajo, kakor otroci!
Minister Gauč je nadzoroval nedavno nekatere šole v Gradci ; potem pa je odšel v SoIdo-grad, da tudi tam šole pregleda. Ako bi došel še v Ljubljano, prepričal bi se, kako je tukaj treba še druge gimnazije, in sicer slovenske od 1. do 8. razreda. Toda gosp. minister je preveč ^Ne-mec", zato nam odbija pravične želje, dokler le more.
Vodja nemi vkatoliške stranke v državnem zboru, znani kne. 'Lichtensteill, je odložil vodstvo te stranke, vsled tega pravijo nekateri listi, se je bati, da bi se sedanja večina državnozborsk« razrušila. Upamo vendar, da se to oe bode zgodilo, ker pošteni Nemci vedi, da bi s tem pomagali le svojim nasprotnikom — brezvernim, liberalnim Nemcem.
V	Sarajevu so blagoslovili nedavno novo katoliško stolno cerkev, h kateri slavnosti se je odpeljal tudi naš ljubljanski knezoškof. Cerkev, katerej so „Kranjci" kupili šest zvonov je prelepa. Škof Strossmayr je imel lep govor, kako naj se sporazumejo raane vere v Bosni in skupno skrbe za večjo omiko.
Kaj je novega po širokem svetu?
Bolgarom je umri v Parizu domoljub Stoja no v, ki je bil samouk, pa je vendar jako veliko pisaril v lepem bolgarskem jeziku, v korist ia slavo svojemu slovanskemu narodu.
Ruski car pride v kratkem na Nemško, da obišče nemškega cesarja, za kar se delajo velike priprave. Pravijo, da ostane v Berolinu tri dneve.
V	Italiji, zlasti v Rimu, vedno rogovilijo zoper papeža. Govoré se zoper njega in katoliško cerkev brez kazni najgrše reči — in vendar pravijo nekateri ali slepi ali pa zlobni ljudje, da so papež čisto prosti v Rimu.
Na Francoskem so imeli nove volitve t svoj državni zbor; izpadle so na korist sedanji republikanski vladi. Vendar pa se je pokazalo, da je veliko, veliko Francozov, ki tej vladi niČ ne zaupajo. Vprašanje je veliko, bode-li sedaj mir v deželi ali ne.
Turek se neki boji Srbov, da ne bi zgrabili za orožje. Pa menda ne bode sile, kajti Srbi imajo doma dovolj posla. Od bivšega kralja Milana spadena kraljica in mati sedanjega kralja Aleksandra, pride te dneve na Srbsko v Belgrad. Srbski narod jo jako ljubi.
Piše se nam:
Iz Novega mesta. — Šolsko leto se je pričelo s 15. sept, v vseh tukajšnjih zavodih. Novo-meščani smo tega začetka prav veseli; kajti dijakov imamo — malih in velikih — zopet veŽ kakor prejšnja leta. Gimnazija Šteje letos 217 učencev. Toliko jih uže zdavnej ni bilo. Prvi razred jih ima 58, osmi 17. Tudi v ljudsko Šolo je prihitelo mnogo dečkov z daljnih krajev, tako da so prenapolnene vse sobe štirirazredno ljudske šole, katero vodijo vrlo tukajšnji gg. očetje frančiškani. Marsikak krajcar nam bode prišel v žep po teh dijakih, česar smo pa tudi dokaj potrebni, m kakor okoličani, zlasti odkar nimamo več vojakov
Nekaj bomo dobili od lijakov, prarim, ali k«j Teliko je število tadi . .h, katerim mi dajemo — hrano in drago pOL^^jro. Prišlo in prosilo je hrane — pa tudi dobilo — toliko nbogih dijakoT, da je skoraj ni koUikaj premožne družine, ki ne bi imela enega ali tudi več dijakov kakov dan v tednu na hrani. Dasi je dobrotlji-Tost novomeščanov v tej reči morda ve6a, kakor T katerem drugem mestn — je vendar le nekaj dijakov, ki kosijo dva- ali trikrat, tudi štirikrat pri soincu — ter so zadovoljni z bornim zaja-trkom in slabo večerjo. — Da, pri nas je treba dijaške kuhinje; ali razmere so take, da je vsaj sedaj še ne moremo ustanoviti.
Nekaj pa moram omeniti, kar za naše mesto si posebno Častno — večih stanovanj za družine — pomaojkuje. V tej reči naši hišni posestniki premalo store. To je pa tudi poglavitni vzrok, zarad katerega se nekateri oženjeni gg. uradniki tako bojé našega prijetnega mesta, v katerem se vendar ceneje Živi, nego v Ljubljani ali tudi še kje drugje po Kranjskem.
Iz novomeške okolice. — Naj nekoliko potožim v ljubih „Dal. Novicah" o bedi, ki letoa preti nam ubogim kmetom.
Lepo nam je pokazala pomlad bodisi na polju «li vinogradu. Sv. Jurija moča je bila, ki navadno obeta lepo. Eazun sadnega drevja je vse kazalo lepo, ali pozneje priSIo drugače. Moče je bilo dovolj ge preveč. Seno je lepo raslo, bilo ga je obilno, ali nesrečni dež je tako nagaja! da se ga je mnogo spidilo. — Na njivah je že kazalo nekaj, ali požrešni črv je konćaval in tudi veliko končal žita, krompirja, koruze, zelja itd. Ajda je bila v resnici polna, obetala je vsaj črnega kruha dovolj, z veseljem smo pogledovali nanjo, a le počasi je delala zrnje, prepočasi zorila — mrzla slana 26. septembra nam je tudi pri njej vzela vsaj polovico npanega pridelka. — Vinograd — mnogim edino upanje — je lepo zelenil in nastavljal gro-zdiče, krasno cvel — vina bode dovolj I smo djali ; a varali smo se tudi ta. Prišla je strapena rosa, po večkratnem dežju se je pritepel palež, trs je zgubival listje, da sedaj na premnogih krajih stoji gol, kakor meseca novembra. Grozdje velo visi na njem, kar pa ni odpadlo — zoreti ne more. Vina pa bode, in kar ga bode, kedo ga bode kupil — kislico!? Ni nam sicer toča pobila, kakor nekaterim našim bližnjim sosedom, a vendar bomo reveži, še jesti ne bode kaj, kako bi pa davke plačevali, tega še misliti ne moremo. Ubogi kmet ! res „goije" ti, „goije!"
Dostavim še nekaj. Ljubi kmečki prijatelji! letos vidimo, kaj nam Je napravil črv; gledali smo tudi, kako so gosenice golile drevje. Bodimo vendar pametni, in pomagajmo si vsaj kolikor moremo. Ne pMtimo, da bi paglavci lovili drobne
tičice, ki nam požró na stotine škodljivih mrče». Fa tudi sami ne bodimo leni zimski in spomladni čas. Obirajmo pridno one mešičke, ki visé po drevju — v vsakem je več ali manj gosenčic, ki bodo spomladi požrešno žrle mlado listje po drevja in nam sadje požrle — (kedor ne verjame naj le preglr>da nekaj tacih mešičkov, in našel bode y njih ta mali mrčes). Ne pustimo jim živeti, po-birajmo jih in v ogenj z njimi !
Ko pride pa prvo kebrovo leto, napovejmo vojsko temu spakn, ki sedaj v zemlji žre koreninice plodonosnim rastlinam. Vsako jutro zgodaj otresajmo drevesa, ter lovimo kebre v rjuhe ter jih pokončujmo. Denemo jih lahko v gnoj, damo jih lahko nekaj perotnini, ki jih rada zoblje, aH pa jih posušimo na soluca kakor orehe, jih spravimo do zime ter mečimo suhe kokošim. Nesle nam bodo potem tudi ob zimskem ali Viaj T zgodnem spomladanskem Času jajca, ki se vedno drago prodajajo; tako nam bode škodljivi mrčes v dobiček ne pa v pogubo!
Domaće yesti,
(Županstva) se opozarjajo, da razpis C. kr. namestništva za Kranjsko z dué 24. novembra 1850, dež. zak. št. 566 določuje, da občinski uradi ne smejo Kranjskega orla t pečatih imeti.
(Prememba pri učiteljstvu.) G. Vifct. Be že k, sapient na novomeškem gimnaziju, je šel na ljubljanski gimnazij. G. Fr. Medic, naduči-telj v Leskovci, imenovan je c. kr. níSteljem t Mariboru.
(Za pridne, stare in zveste posle) namerava kranjska kmetijska družba preskrbeti deset daril po 10 g!đ., ki se bodo podelila pri priliki kakšnega kmetijskega shcda.
(Opereta „Čevljar baron") predstavljala se je 15. sept, v „Narodnem domu" vrlo dobro in vzbujala v resnici dokaj smehii Prostori 80 bili do zadnjega razprodani. Izvrstno so jo pogodili naši diletantje kakor : Podplat, čevljarski mojster fg. JeniČ), kakor si boljšega misliti ne moremo, tak original je bil to; njegov učenec Nacelj (g. De v), je pokazal v istini spretnega igralca in dobrega pevca, ter je bil hvaležni nalogi popolnoma kos, le žalibog, da nema močnejšega organa; jako ljubko je igrata Maričko, kuharico pri Podplatu, gospodi. D evo va, bodisi po dovršnosti v igranji in tuđi ? petji, zelo bodemo pogrešali to izvrstno moč v naši Čitalnici; jako dobro pogodila je baronovko Ražičko, gospodičina VašiČeva; tudi vse ostale naloge bile so dobro razdeljene in vsak igralec bil je na svojem mesto. Omenjati nam je tudi zborovo petje, katero D&n
je se Té, đa v pivem dejanji najbolj dopalo; bili pa nismo le mi zadovoljni s predstavo, temnč tttdi obilno občinstvo, katero je bnrno odobravalo pii vsakem dejanji in hvaležnega ter veselega srca je zapnatil vsakdo ta večer prostore „Narodnega doma". Želeti je le, da se v zimskem Času bolj pogosto napravi kaka dobra igra v razvedrilo in zabavo našega občinstva.	— r.
(Novo mašo) je imel minolo nedeljo, sv. Mibaela dan, v tubajšnjej kapiteljskej cerkvi novo-meščan Čast. g. oče Metod Miěič, kapucin. Slovesnost je bila v resnici lepa, kakor sploh take našemu narodu tako priljubljene slavnosti. Pridigal je g. dr. Marinko, pričajoči so bili kapiteljski gospodje z mil. g. proĚtom, g. R gcardijan frančiškanski z nekaterimi gg. scbrati, g. P. Edvard Bervar, kapucin iz Gorice, rojen novomeščan in mnogo odličnih novomeščanov. Obed je dal obče-spoštovan meščan g. J are, boter č. g. novomaš-sïikn. Povabljeni so bili v resnici zadovoljni, veseli io dasi iz različnih stanov je bilo vendar vse »rav po domače prisrčno.
(Koncert) mestne godbe bo v nedeljo 6. oktobra v „Brnnerjevi" gostilni z novim sporedom.
(Šola v Toplicah) izdala je letos tiskano šolsko poročilo.
(V Krškem) se vríé te dni občinske volitve. Želeti je, da bi bili voljeni delajoči in za oMni blagor vneti odborniki.
(Nesrečo na železnici) jezabranil 19.m. m. vrl strojevodja na Vidmu pri Savi. Gluha deklica železniškega čuvaja je bila na progi in ni slizla, da se vlak proti njej bliža. Strojevodja žvižga, a gluhi otrok le ne sliši. Komaj se mu je bilo posrečilo, da je z velikim naporom vstavil lokomotivo le en meter pred otrokom.
(V Metliki) so 16. sept, novo šolsko poslopje blagoslovili. Stalo je 25.000 gld. Mesto je vrh tpga podarilo še primerno zemljišče za šolski vrt.
(V Črnomlju) so imeli lepo veselico, katere čisti dohodek se bede porabil za revno šol-fiko mladino.
(Mej Rakekom in Ribnico) vozil bode „omnibus" počenši z 21. sept. Z Rakeka bode odliajal ob 3. uri zjutraj, iz Ribnice pa ob 1. uri popoludne.
(Ljubljanska mestna posojilnica) yrične z 1. oktobrom svoje delovanje; obresti za fložene denarje bode dajala 4 odatot. od 100 gld., pOBojevala pa na posestva po 4Va odstot. od 100 gld., na menjice pa po 5 odstot. od 100 gld. Želeti je temu, vendar enkrat ustanovljenem n zavodu obilo sreče in dobrega vspeha.
(Ljubljansko mesto) dobi s 1. januarjem 1. 1890 dve poštni podružnici v mestu;
eno namreč na Josipovem trgu (v obližji stare hranilnice), drugo na Št. Jakopskem trgu; kar je tudi hvalevredno, ako pomislimo, kako daleč morajo ljudje na pošto hoditi v Ljubljani, in je visoki erar gotovo ustregel nujnim potrebam s tema podružnicama. Namerva se pa tudi ustanoviti pri teh podružnicah, tudi telegrafska podružnica. Tudi lep napredek I
(Železnica iz Ljubljane v Kamnik) začela se bode v kratkem delati. Od 5.—15. oktob. bode hodila kom aija od Ljubljane do Kamnika; pri nji se morejo lastniki dotičnih zemljišč, po katerih bode šla železnica, pritoževati, ako bi ae jim utegnila krivica zgoditi.
(Književnost.) V zalogi J. Giontinija v Ljubljani ao izišle na novo naslednje lične knjižice, katere prijateljem čitanja toplo priporočamo : „Rodbinska sreča". Roman 174 strani 40 kr.i „Ksra Petrovič, osvoboditelj Srbije." Zgodovinska povest 2 O kr. ; , Izdajalca domovine ", povest 20 kr. ; ,Učenke v petih delih sveta" 24 kr. ; „Doma in oa tujem". Povest iz preteklega stoletja 20 kr. ; „Pravljice in pripovedke za mladino" 36 kr. Dobivajo se po vseh knjigarnah.
(Darovi) za bolnika v Regerči vasi so nam došli od g. Jakob Mehora 1 gld., Neimenovan duhoven 1 gld.
Razne vesti.
*	(Nove pismene znamke) narejene iz ta-cega papirja, kakor novi baakovei po goldinarji, prišle bodo v promet dne 1. jannvarija prihodnjega leta, ker je treba počakati, da ae vidi, kako se boatft obnesla papir in tiaefc sedanjih goldinarskib bankovcev, kateri ljudem nič kaj ne dopadajo. Število znamk pomnožili bodo aa 15 vrst.
*	(Kako BO nekateri ljudje nerodni,) priéa naj sledeĚi resnični dogodek: Prijatelj našega lista napotil se je ob deževnem vremenn, po opravkih v mesto Krško. Grede mimo vaai Pijaváko priđe do
bise N....., mimo katere teče bistri studenec. Na
pragu vidi dečka okolu 12 let starega in ga poprosi naj ma prinese kozarec vode. Deček prelšće vse po kuhinji in mu pride povedat: „Stric, nikari ne zamerite, je ne morem dati, je nemamo eno kaplje doma. Tudi jaz sem žejen že vse dopoludne, bi jo rad pil." A on mu odgovori: „Kaj bom zameril, če je ni, je ni". Nadalje naprosi lanta, da naj mc prinese diljo, da bode ložej prebredel stndcnec, ki teče tik te hiše. Deiek gre diljo iskat, naš znanec se med tem vode napije; ko prinese deček diljo, položila sta o na kamenje, da je lahko Btndenee prebredel. Zahva i se dečku za nslngo z besedami: „Smiliš se mi, ker si tako priden, pa moras tako žejo toliko časa trpeti, toda jaz ti ne-morem pomagati."
* (2200 grojzdov na eni trti.) Gotovo redka prikazen je toliko grojzdov na eni trti, in vendar resnica; v WiJdonu Da Stajarskem ima tamošnji brivec ÍD posestnik tako rodovitno trto. Prepričala ae je o istinito&ti posebna komisija. Trta jo 22 let stara, razdeli se dva metra nad zemljo v pet glavnJb izrastkov, od katerih eden se na hiši razprostira, drugi ětirji pa
go na iz dratu aaprarljenem grultu rasproetrti, kateri je 3 5 metrov visok in zavzemajo 40 kvad. metrov površine na dvorisCi; grozdje je izabelina črnina.
*	(Vse pride na dan.) Pred dvajset leti je bilo, ko je ubožen Dalmatineo iz okolice Bagtiae ge odloôil, v Ameriko potovati, Zroiil je svojo žeuo prijatelja v varstvo ter obljabil, kar mogoče zanjo sltr-beti. Sreča bila mu je res mila, da si je dokaj za-slniEil in vsaki mesec poslal pismo s 50 gld, prijatelja, da to izroči zapnšáeni ^eni, ktera sama ni znata brati niti pisati. — Mt)2n v Ameriki je vedno šio po sreči, in je od lota do leta večje mesefine svote denarjev pošiljal. Ali kakšen je bil ta prijatelj ? Dajal je ženi vsaki mesec samo 5 gld., drugo pa prihranil zaae ; in tako se je godilo skozi dolgih 15 let. Naposled jelo ga je vendar skrbeti, da bi se stvar zvedela, ia umisli ei sledeče : IVečita ženi neko pismo s poročilom, da je raož v Ameriki umrl; možu v Ameriko pa poroča, da je žena umrla in nekoliko dni kaaneje mu polije ponarejen mrtvaški list. Kmalu potem tudi sam pobegne v Grško. Ne.srečna žena je pop3lQoma nbožena živela od milih darov, katere je od popotnikov izprosila, ki so se po morja pripeljali. MoiS pase kmalu potolaži in Bc poroči z bogato lepi Atasričanko. V tem zakona imel ,ja dva otroka. Po dvajsetletnem bivanji v Ameriki nameni se zopet enkrat domovino obiskati in potuje v Evropo. Ko dospe v Raguzo in stopi na suho, stoji pred njim beračica. — Krik! — Mož in žena ae spoznata. — Prijatelja so zasačili in so ima sedaj pred sodniki nagovarjati.
(V Sarajevu) je židovski lopov z imenom Simon Barnh, okral svojega lastnega brata Danijela za 400.000 gld. in jo v Ameriko popihal, kjer so ga prijeli in v varno zavetje vtaknili; sedaj se vrŠć obravnave zaradi oddatja v Evropo. Premija, katera je bila na njega razpisana znaša 20.000 gld. in bode t Ameriki izplačana. — Znani so ti judovski sleparji tudi od miuolih let dobro, ko so našo vlado za veliko ogoljufali. Jud povsod slepari, kamor pride in je najbolje ž njim nič poslovati; eelo vera mu napoveduje, da mora vsaoega, kdor jud ni ogoljafati. Ravno sedaj se klati več judov po naših krajih in ljudi ua razne načina lové in tudi na majhne obroke stvari za dva- do trikrat dražje obešajo. Toraj pozor!
*	(Nekateri Amerikanci) predlagajo, da bi 81 morali ljudje dovoljenje kapiti, ako hočejo piti močne pijačo: pivo, vino, žganje, čeá, to hi dajalo državi veliko davka.
* (Mož z hišo na hrbtu.) Nadavno zapustil je ječo v Bordo na liVancoskem po veČtedenskem zaporu 50 leten potepuh rodom iz Belgije. Ta čudak opravljen je z uBujato obleko in prepasan z jermeni, na brhtn nosi pa velikansk koš, ki tehta niČ menj od 240 kgr. To je njegova biSa, njegov dom, kjer ima spravljene vse potrebne reči: kuhinjsko posodo, živež, se celo posteljo. Mož res lahko reče: ,,V8e bogastvo svoje 8 saboj noîim." Novošegnt Dijogen je pa jako naobražen in izveden mož ter govori prav lepo in gladko več jezikov. Ko so ga izpustili iz zapora, nabralo se je pred ječo toliko radovednega občinstva, da je moralo redarstvo poseči vmea in napraviti pot smešnooblečenemn možu, Modroslovca peljali so v posebnem ' vozu do mestne meje in mu tamkaj izročili, rekše na hrbet naložili hišo z vsem bogastvom vred. Mož živi o milodarih, a ne vsprejema, kakor se je že večkrat dokazalo, ni več ni menj lego 5 eentesimov ; za večje darove se uljudno zahvaljuje in jih nikakor neče sprejemati.
* (Kdor ne jé, naj tadi ne živi.) Kakor se iz Liona poroča, umri je nedavno vsled stradanja ondi človek, ki je stavil, da se bode postil 20 dni is ne uïival druïega, kakor čisto vodo, v tamošnjem hotela. Doživel jo navzlic maogitn postom, ki si jih je bil v svojem življenji večkrat naložil, 43. leto svoje ddhe. — Tako Čadni so dandanes ljudje: — postijo se za stava, ali pa, da hi se jioa ljudje čudili, toliko časa, da la-Jiote umro; če pa katoliška cerkev pravi: zirîi se vsaj nekoliko, v petek pusti meso — jim je pa veliko pretežko!
Smešnice.
(Kakor ti meni, tako jaz tebi.) Zdravnik: „No, kako Vam je danej?" Bolnik: „Mnogo slabeje, kakor sinoči." Zdravnik: „Ab^ to ni mogoče, Vam se le tako dozdeva," Bolnik (jrdit) : „Dobro, dohro." Kmalu po tem razgovoru pošlje zdravnik bolnika raČnn. A ta mu kratko poroči: „Plačal sem". Na ta odgovor pride zdravaik sam in reče: „Prosim, Vi mi niste plačali." Bolnik: „Sem, sem plačal. Vam se le dozdeva, da nisem."
(V mlinu.) Mlinar vpraša sina:^ že vzel merico iz Podleskove vreče?" Sn: „Ža, že, oče." Mlinar: ,Pa je Podlesk videl?" Sin: „Ne, ničesar ni videl." Mlinar: „Pojdi, pa vzemi še eno raarieo, pa tako, da bo videl. Ljudje naj vidijo, koliko si vzamem o.
Žitna cana v Novem Mestu 30. septembra 1S89.
Domaie pšenice mernik 2 gld. 10 kr,, DebslsČa (ko:aie) 1 gld. 60 kr., SorSico 1 gld. 60 kr., Bii 1 gld. 40 kr., Ježmena 1 gld. 30 kr., Ajde 1 gld. 10 kr, Ovsa 75 kr., Krompirja 90 kr.
Loterijske srečke.
Gradoc 14. septembra 11 79 65 86 18 Trst 21. „	87 23 29 84 81
Gradec 23. „	54 46 33 24 3
Za popravo Eiiâe katof. družba rokodel. pomočnikov v Rudolfovem so dvovall:
Gg-..- Mihu Bjgolin (soput) 5 gld., Autan Hofiaiar {zapeř.) gld., Racel.j .Tinai i gld., Dabrotailfi « Ueitu S gld. 10 tr, Vilj. Pfsifar (lapet) 10 gld , goipi» T. Fioit i çld., proSt DjTgaa 5 gld., Anton H!r£oo 3 gld., V. B-giiat (zopet) 1 g-ld, kaaoaili âkrabeo 10 gld., Neinianoratt daliovan 10 ^Id , javjraik (podaril lasa zal 31 gld., V [Jaiak 17 gld, 70 kr, Pelko i gld, Fr. Kregtir 2 gld., P. Wa'tol .■> gld,, kinouik Urba» 3 gld,, kan. Zamejic (zopot) 10 gld, dr. Maiinïo 110 gtd, B Biiftal zopet 5 gld., Ant Kukelj (/.opeť) .') g d.. Naime »ovan duhoven 5 gld., J. Drčar (aopet) 5 gld,, Fr. Kwan (zopet) 5 gld., mil. g. knežoSkof 50 gld., Pr. Makinao (jjopet) 2 gld., Mih. Znpao (zopet;) 5 gld, Vari 2 gld. Neimsaovin duÎi'îTea 5 gld,, Fr. Eolir 1 gld,, Pictgaz 3 gld., Dobrotnitci rasli&ni t (I^itta 9 gld. 30 kr.
Razglas kranjskim ovčarjem.
C. kr. kmetijska drniba kranjska bode z letošnjo državno subvencijo za zboljšanje ovéarstva nakupila nekoliko ovnov Irisij^ke^a plemena ter jih brezplačno dala takim gospodarjem, ki dokažejo v svoji prošnji, potrjeni od županstva in od cerkveneganrada, da
a)	redijo nže već let precejšna število ovac ;
b)	da je njih kraj ovčarstvu posebno ugoden, in e) da jih je volja dobljenega ovna najmanj tri leta
za pleme imeti in, kolikor umno ovčarstvo do-
pnšča, tadi svojim sosedom ga za pleme prepa-
sčati.
Pri odđftji ovna frizijske^a plemena, katero je neprimerno veČe nego domače, ima posebno veliko mleka, lepo toIqo in je neizbirčno krmo, dala se bode prednost tiatim OTčarjem, ki dokažejo, da izdelujejo tndi OTČji sir.
Frolaje potrjene po predsednika dotične kmetijske podružnice, jo zadnji jSas do Ď. oktobra t. 1. pri podpisani drnžbi vložiti.
C. kr. kmetijska družba kranjska
V Ljnbljani, dné 1, septembra 1889. Ivan Murnik,	Gustav Pire,
predsednik.	tajnik.
Zahvala.
Podpisano iapanetvo si šteje v dolžnost slavni C. k. kmetijski družbi kranjski tem potom svojo najtoplejšo zahvalo izreèi, da je blagovoljno priredila dné 11. septembra konjsko dîrko v Št. Jerneji, kar je gotovo v fsst át. Jernejcem, katero si pa bodejo obraniti še za prihodnje Čase, x vestno tn skrbno izrejo konj; tndi se še posebno zahvalnje vsem gospodom te komisije, posebno gospodn tajolkn a. kr. kmetijske drnžbe kranjske Gnatav Pircn za njegov poiink in spodbudo k temu napredka. Županstvo v §t. Jerneji dné 14. septembra 1889.
Jože Poljane, Žapan,
Služba opravnika
(iaferia vavpta)
% nastopom 1. novembra t. 1, je na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu pri Rudolfovenn
za oddati. Služnina zcasa 360 gtd, na leto v denarju. Trosto je stanovanje, prosta kurjava in svečava. Sè službo spojen je tndi užitek deputatnega vrta. Službe zmožni pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu vodstvo, do 20. oktobra.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in vinorejska iole na Grmu dné ^9. septembra 1889.
SMlâ iiiežiiarja ia orpEista li^il^ZivJ'-
Friderik Skušek, trgovec z mešanim blagom v Metliki sprejme
^učenca^
v poduk, kateri je vsaj 14 lot Star, zdrav, lepega obnašanja, ter ima dobra spričevala.	[131—3]


Prostovoljno proda se
posestvo z 47 orali zemljišča od katerih je 18 oralov go.zd«, poleg tega je tudi poslopje za stanovanje in gospodarsko poslopje; cena je 4400 b'*!-; ^^ katerib polovica lahko na posestvu ostane. — Posestvo jev Vini, občina Pološkavas, župnija in železniška postaja Zagorje, pol nre od postaje Zagorje. Natančneje izFé se pri lastnika Jan. Stiber-niku v Vini, pošta Zagorje (Kranjsko).
Poslano,
Očitno spoznam, đa jaz nisem nikdar slišal» od Terezije Vegiić, kar se jej je očitalo, čeS, da je opraTljiTO govorila.
Ana Kramar,
po^entnioB h. it. 2U3 t Korém me«tii.
Dobro staro vino
^ prodajalo se bode od I. dO 10. oktobra " proti gotovi plači Iia posestvu gospoda Jos. Hummer-ja v Lubnem na Štajarskem.

•	Gotov obstanek!	•
•«a •s» o 'Ž © §	Hiša umrlega gosp. Fran Zesser-ja na Krškem na Dajbotjšem prostoru, v kateri je bila nad 30 let trgovina z mešanim blagom in še vepešno deluje, se brez zaloge blaga s 1. novembrom t. 1. pod jako ugodnimi pogoji dá v najem. Obrniti se je na jereba g. Alojzija Watlanda v Celji.	iS a S a s
•		•
PS »
«
o A
i « C 1! p o J đ z 1Î ÎI
Hazprodaja!
Podpisani slavnemu občinstvu uljcdno naznanja, da sc v njegovi prodajalnici vsled razprodaje, železnina, spť(íerije in drobno blago po jako uizki ceni dobi
S spoštovanjem [136-2]	Ludvik Stravs.
Rudolfovo, 11. septembra 1889.
Razprodaja!
eS os O
r-i p«
oS
Zobozdravnil( A. Paicliei
bede ordioiral v Novem mostli v gostilni pri „SOLNCU" od 8. do 15, oktobra vsaki dan od 9. ure zjutraj do 4, ure popoludne.
[189-
UdguTorni urednik, iEdajaulj m zaloinik 1. KraleO,
NoTomesto. — Natisnil J. Krftj«c.