VtoStnTna platana v sstottHT
Mariborski
Cena 1 Dir>
Leto V. (XII.), štev. 216
Maribor, četrtek 24 septembra 1931
»JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri pošlnam č»k. zav, v Ljubljani it.
Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na'do* pa 12 Din
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Alekaandrova cesta at. 13
Oglasi p« tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni	nJ.UiO'1	V	Ljubljani,	Prešernova	ulica	It.	4
Ali pojdetno volit?
Volitve v narodno skupščino so — ka^ kor smo že včeraj kratko javili — razpisane za 8. novembra t. 1. in se bo nova skupščina sestala dne 7. decembra t.
1.	Prvič po skoro 3 letih brezparlamen-tarnega življenja se bodo zopet sestali Zastopniki naroda, voljeni na podlagi splošne iri enake volilne pravice. Sestali se bodo v mnogo težjih gospodarskih in finančnih prilikah, nego so bile pred dobrimi tretni leti, ko je radi strašnih bratomornih dogodkov takratna brez-piodna skupščina bila razpuščena ter je kralj kmalu nato vzel državne vajeti sam v svoje krepke roke.
Teoretično se morda da volilnemu zakonu očitati pomanjkanje polne demokracije. Toda v danih prilikah moramo računati praktično, in s tega vidika bodo volitve na podlagi novega volilnega zakona samo nadaljevanje jugoslovenske politike od 6. jan. 1929, ko je šele bila na trdna tla postavljena jugoslovenska državna in rtacijonaltta misel. Vse odtlej so kralj in njegova vlada vodili državno politiko v tej smeri, in tudi še danes in za vso bodočnost mora biti vse javno delo Usmerjeno tako, da bD varovana in vedno bolj utrjevana ravna linija jtigo-slovenskega državnega Ih narodnega edinstva. Sedanje Voiltve Imajo namen, da pdglobe edinstvo države, da onemogočijo cepljenje posameznih delov naroda po poedlnih pokrajinah, da povdarljo splošne Interese države in izločijo pojavljanje verskih in plemenskih organizacij v našem javnem življenju.
Tudi določba volilnega zakona, da pripadete najmočnejši kandidatni listi dve tretjini vseh mandatov, je namenjena predvsem konsolidaciji naših prilik. Ta določba omogoča stabilnost prilik v državi in vladi. Opoziciji je z eno tretjino mandatov še vedno omogočeno, da sodeluje kot kontrola in kot korektiv dela večine. Ako lioče opozicija resno in stvarno delo, bo tudi z eno tretjino poslancev dosegala svoje uspehe. Obžalovati bi morali, ako bi se opozicija odločila za abstinenco, čuje se, da so nekateri gospod e iz raznih bivših strank izdali proklamacijo na narod, v kateri zahtevajo abstinenco pri volitvah. Ako je to res, moramo na obža'ovanje ugotoviti, da ti gospodje še vedno ne pojmijo Vse resnosti in težlne položaja, v katerem se nahaja ves svet, vsa Evropa in seveda tudi našli država. Obžalovati Moramo, da se gotove užaljene osebnosti še vedno na Tubo partijskim geslom Igračkajo z najelementarnejšiml interesi Celokupnega naroda. Zakaj nedvomno je, jki je danes bolj ko kedaj potrebna stabilnost v politiki, ki je osnovna potreba •bedvsem za uspehe v gospodarski pomiki.
^mo odobrili politiko našega kralja, ki 16 s svojim aktom od 6. jan. 1929 pove-,e> našo državo Iz kaosa stranskarskih
dei	^	v	so,Mno	gospodarsko
•JO? Ali bomo odobrili, da Je po več ko etletnl borbi za ime države končno
Gre pri volitvah dne 8. nov. za to: ali
Štefan Faleš priznal umor pri Gačniku
Osumljenec prizna kdo je ~ Izdajalska suknja — Izpoved na orožniški postaji — Roparski pohod — Napad na žrtev z železnim drogom — Heričeva s sekiro v rokah — Faleš na Madžarskem — Drugi grehi — Kratka slava na Pragerskem
MARIBOR, 24. septembra. Slab mesec je tega* ko je pretresel domače prebivalstvo v Gačniku nad Pesnico strahovit roparski umor, katerega žrtev je postala 681etna čudaška samica Julijana Heričeva. Našli so jo z razbito glavo mrtvo v sadovnjaku za njeno hišo. Posestnica je gospodarja na posestvu samo s 671etn!m hlapcem Petrom. Špelcem.
V petek, 28. avgusta zjutraj sta šla dva domača posestnika mimo sadovnjaka. Niti 100 korakov.od hiše sta uzrla Heričevo, ki je ležala na tleh. Pristopila sta bliže, da bi jo zdramila, a sta osupla odstopila ter ugotovila, da Heričeva ne leži. ampak da je mrtva. Okolu nje je bila mlaka krvi, izpod robca na glavi so gledali možgani. Jasno je bilo, da je postala ženska žrtev zločina.
Še isti dan je prišla na lice mesta sodna komisija, ln sicer preiskovalni sodnik dr. Granovšek, drž. tožilec dr. Dev in sodni zdravnik dr. Zorjan. Komisija je ugotovila, da ima Heričeva zadaj prebito lobanjo.-O storilcu pa ni
Kako so prišli morilcu na sled
V noči od 21. na 22. t. m. je bilo vlomljeno v graščino dr. Glančnika pri Pragerskem. Vlomilec je odnesel 56 Din denarja, nekaj cigaret, štambiljko tamošnje kmetijske podružnice in poselsko knjižico, ki se je glasila na ime Franca Grei-fonerja. Ko je orožništvo stanice na Pragerskem z g. narednikom Velikonjo na čeju 22. t. m. zjutraj raziskovalo v graščini, je prišla na stanico od orožniške postaje v Zavrču brzojavka, da so tam aretirali nekega potepuha, ki se je tisto jutro pripeljal tja s kolesom, se legitimiral s poselsko knjižico kot Franc Grei-foner, pri katerem so pa v nahrbtniku našli tudi štampiljko kmet. podružnice na Pragerskem.
Narednik orožniške stanice na Pragerskem je že pred tem osumil vloma Štefana Faleša, ki je bil že tudi lansko leto osumljen popolnoma enako Izvršenega vloma v to graščino, 0b kateri priliki je vlomilec odnesel 1900 Din. Vendar takrat vloma Falešu niso mogli dokazati In je bil letos na spomlad Iz preiskovalnega zapora v Mariboru Izpuščen. Vlomilec je tudi tokrat, pravtako kakor lani, splezal skozi zamreženo okno. Po teh ugotovitvah je bilo orožn. naredniku Velikonji takoj jasno, da v Zavrču zadržani dozdevni Greifoner ni nihče drugi nego že več tednov zaradi umora v Gačniku zasledovani Štefan Faleš. Podal se Je s pripravnim orožnikom Porokom takoj
bilo sledu. Oblasti so v prvem trenutku aretirale viničarja Bachmanna, ki ima viničarijo kakih 200 korakov cd posestva Heričeve, a so ga z njegovo ženo vred kmalu izpustile, ker je dak-tiloskopska preiskava ugotovila, da odtisi prstov na omarah Heričeve niso njegovi, ampak izvirajo od Štefana Faleša, znanega zločinca, ki je šele letos spomladi prišel iz ječe, kjer je odsedel 8 let robije. Za njim je bila izdana tiralica. Dobre tri tedne so ga iskali zaman — slednjič je le prišel v roke pravice.
Faleša so videli v okolici Gačnika tik pred zločinom. Klatil se je po Št. liju in oko'ici. 28. avgusta so ga videli v ?pi'iu. Prišel je bil k neki ženski in jo prosil, če se sme pri njej obriti. To mu Je ^volila, opazila pa je tudi, da ima pri sebi nenavadno veliko množino jugosl. denarja. Falež je nosil s seboj tudi kos s injine, ki je zmanjkal iz shrambe Heričeve. Še preden se je bil Falež do polovice obril, je prišel slučajno mimo hiše avstrijski orožnik. Napol obrit je tedaj pobegnil iz hiše in izginil.
22. t. m. z vlakom ob pol 13. do Mo-škanjc, od tam pa s kolesom v Zavrč. Tam sta našla na orožniški stanici dozdevnega Franca Greifonerja. Ko mu je Velikonja pokazal sliko na tiralici, le možak aj priznal, da je res iskani Štefan Faleš.
Že pri nadaljnjem zasliševanju v Zavrču je Faleš tudi priznal, da ie letos res on vlomil v graščino na Pragerskem, tajil je pa še vedno lanski vlom. Velikonja in Porok sta Faleša še 22. t. m. zvečer pripeljala na Pragersko, kjer se je včeraj na orožniški stanici zasliševanje nadaljevalo.
Faleš prizna zločin pri Gačniku
Po daljšem obotavljanju je Faleš včeraj končno tudi priznal, da je Izvršil v noči na 28. avg. t. I. strašni umor starke Julijane Herič v Gačniku. Včeraj dopoldne so ga namreč z vlakom zapeljali _ seveda vklenjenega — v Št. Ilj, kamor so prišli ob 14. In kamor so bile poklicane Iz sosedne Avstrije razne osebe, o katerih se je vedelo, da so Faleša po umoru v Gačniku videle v Špilju in v drugih krajih ob meji. V VViesu je Faleš prodal suknjo, katero je bil ukradel v sobi Heričeve in ki Je bila nedeljska suknja njenega hlapca. Vse te osebe so izjavile, da lahko pod prisego potrde, da je to res tisti človek, ki se je klatil’takrat po njihovih krajih, In ki je prodal v
dal državi ime Jugoslavije In naši vojski jugoslovenske prapore? Ali bomo odobrili, da je bila v dobi od 6. jan. 1929 izdana cela vrsta zakonov, na katere smo poprej zaman čakali polnih 10 let? Ali bomo odobrili kraljevo politiko polnega jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva? AH bomo pokazali vsemu zunanjemu svetu, da hočemo v duhu kraljevega manifesta ln njegovih idej tudi v bodoče posvečati svojo skrb prvenstveno našim gospodarskim problemom, ki so v tesni zvezi s svetovno ekonomsko
krizo, ter da smo trdno odločeni, se posledicam krize postaviti v bran tudi z najtežjimi osebnimi žrtvami?
Volitve dne 8. nov. morajo bit! dokument našega razumevanja In zahtevanja zdrave gospodarske politike, obenem pa zmaga čiste jugoslovenske misli. Zato se ne sme naš narod udati demagoškim klicem po abstinenci od volitev, ampak mora, pa najsi bo tudi samo ena kandidatska lista, baš z glasovanjem za to listo pokazati svojo zrelost v pojmovanju velikih državnih problemov,
Wiesu suknjo. Tudi ženska Iz Špilja, pr* kateri se je bril in odkoder je napol obrit pobegnil pred avstrijskim žandarjem, ga je spoznala. Po daljšem zasliševanju na meji je Faleš končno izjavil, da je pripravljen na orožniški stanici vse priznati. Ko so prišli tja, je priznal pred komandirjem Kosmačem in Velikonjo, da je res izvrši* umor v Gačniku.
Na licu mesta
Danes zjutraj so Faleša prepeljali z vlakom do Pesnice, odkoder so ga z es-korto odvedli na lice mesta v Gačnik. Tam je povedal in pokazal vse, kako je umor izvršil. Sklenil je že na Pragerskem 27. avg. popoldne, da pojde na roparski pohod v Gačnik, šel je peš do Maribora, kamor je prišel zvečer, in od tu je nadaljeval pot tudi peš do Gačnika preko Pesnice. Ko je okrog 23. ponoči prišel tja, Je najprej šel parkrat okoli hiše in si ogledoval, kje bi prišel notri. V rokah je imel železen drog, takozvan! deležnik, kakor kmetje imenujejo železno palico, ki jo rabijo pri vpreganju volov. Vlomil je nato zadnja vrata, ki so bila samo zapahnena z navadnim zapahom. Toda pri vratih je že stala Julija Herič, ki je očividno čula, da nekdo hodi okrog hiše. V rokah je držala veliko sekiro z dolgim ročajem. To je videl, ko je posvetil z vžigalico, nakar je takoj s svojo železno palico zamahnil po njeni glavi. Starka se je zgrudila, vendar se je še poskušala dvigniti, zato jo je Udaril še dvakrat po glavi s svojo železno palico, nato pa Jo je naložil in odnesel kakih 50 korakov stran v vrt. Ko je to opravil, je šel nazaj v hišo in vse prebrskal. Našel pa je samo 180 Din denarja v postelji, v omarah pa nič. Zato je vzel iz vedra (kible), kjer je imela meso v zabeli, kos svinjine, takozvano ribo, vzel pa je tudi moško suknjo, ki je v sobi vK sela. Nato je še tisto noč pobegnil preko meje v Avstrijo.
Odiseja po umoru
Faleš je tudi povedal, da se je od Špilja klatil proti Lučanom in odtam proti Wie-su, kjer je prodal v Gačniku ukradeno suknjo, nato pa jo je mahnil nazaj prot! vzhodu in je prekoračil madžarsko mejo. Tam se je klatil po raznih krajih do 19. t. m. Ukradel je nekje kolo in z njim pri Dol. Lendavi prišel preko naše meje. Že med potjo preko Prekmurja in Slov. goric je sklenil, da bo vlomil v Glančnlko-vo graščino. Na Pragersko je prišel 21. t. m. zvečer in je takoj šel h graščini. Čakal Je v kozolcu do 23. ute, nato pa izvršil že opisani vlom* Takoj po izvršenem vlomu jo je s kolesom popihal proti Zavrču. Nadaijnja zgodba je znana iz gornjega opisa.
Preteklost zločinca
Kakor smo že javili, je bil Faleš leta 1925. zaradi umora sestre sedaj umorjene Julijane Herič obsojen na 8 lel robije. L. 1929. pa je bil amnestiran in je kmalu potem, ko je bil izpuščen iz kaznilnice, zopet pričel s svojimi zločinski-ml podvigi. Ko je lani bilo vlomljeno v graščino na Pragerskem, je bil on osumljen ln aretiran, vendar je trdovratno
atrsn z
marroorsKi v c c tTR n i iv jutra'
tajil krivdo, in ker ni bilo konkretnih dokazov, je bil letos na spomlad zopet izpuščen. Sedaj je že tudi priznal, da je on bil tisti, ki je na cesti blizu Slov. Bistrice napadel neko žensko, ki je šla s svojo hčerko v Slov. Bistrico, ji iztrgal torbico z nekaj denarja in pobegnil.
Zasliševanje v Mariboru
Davi so pripeljali Faleša v Maribor, ■•»spenjenega na verigo in z močno eskor-«0. Prevzela ga je mariborska orožniška sianica, kjer se nadaljuje zasliševanje. Faleš je sumljiv tudi napada na dve gospodični na Pohorju ter raznih vlomov v okolici Pragerskega, Slov. Bistrice in Poljčan.
Tudi ga zasleduje vojaška oblast že od 1. 1922 kot vojnega begunca.
Faleš je tipičen eksempiar zločinca. Majhen in razmeroma slaboten. Iz njegovega obraza odseva hladnokrvnost, njegovi odgovori so mirni. Prizna samo, kar pod težo dokazov mora priznati.
Mariborskim dnevni drobil
DANES NA BLEDU.
BLED, 24. septembra. Današnji dan prinaša naslednji položaj:	Colle	je	na
tem, da bo izgubil proti Spielmannu. Vidmar in Niemcovič sta remizirala po 27 potezah. Tudi partija Asta'oš-Pirc se je končala retrris, in sicer po 16. potezi. Tartakower se je dopoldne uspešno branil proti Floliru. Takisto so neodločene igre: Bogoljubov-Stoltz in Kashdan-Ko-stič. Prilično izenačena je tudi partija Aljehin-Maroczy.
GROF STURGKH IZPUŠČEN.
GRADEC, 24. septembra. Grof Bert-hold Sturgkh, posestnik, graščak in župan v Obranii pri Radgoni, ki je dal zavetišče uprizoritelju ponesrečenega heitn-v/ehrovskega puča dr. Pfrimerju, je bil včeraj brez kavcije izpuščen iz zapora.
Notranja sloga proti zunanjemu sovražniku
PEIPING, 24. septembra. V Kitajski se silno širi bojkot Japoncev. Vladi v Nankingu in Tonkingu (Kantonu) se nameravata spraviti, da bosta lažje nastopali proti Japo,ncem.
WASHINGTON, 24. septembra. Japonski poslanik v Zedinjenih državah je včeraj zagotovil zunanjemu ministru Stimsonu, da Japonska ne namerava zasesti Mandžurije, ker priznava, da je ta dežela sestaven del Ki-ts jske
LONDON, 24. septembra. Po poročilih iz Tokia je sklenila japonska vlada ustaviti pošiljanje nadaljnjih vojaških čet v Mandžurijo. Pač pa so Japonske čete pripravljene za sunek proti Harbinu. Kitajsko prebivalstvo v Har-binu je iz zagrenjenosti proti japonski invaziji dvakrat z bombami napadlo japonski konzulat in Korejsko banke ter še dve drugi japonski poslopji. Govori se, da bodo Japonci v primeru sile vdrli celo v rusko interesno sfero. Ker bi japonska zasedba Haibiiaa odrezala rusko železniško zvezo z Mandžurijo, bi se utegnil japonsko-ki-tajski konflikt v tem primeru razširiti tudi na Rusijo. Zato je japonski konzul v Harbinu prosil svojo vlado, naj ustavi napredovanje vojske v smeri proti Harbinu.
ŽENEVA, 24. septembra. Kitajsk delegat dr. Sze je izrekel silno težke očitke na račun japonskih zasedbenih čet v Mandžuriji. Japonci so zasedii železnico od Kirima do Čangčunga in razdrli vse prometne zveze. V Muk-denu so ujeli devet članov deželne vlade ter izropali stanovanje generala Cangksilianga. Mesto Cangčun ie razvalina. Kitajci imajo nad 600 mrtvih. Med njimi je tudi neki brigadn general.
TOKIO, 24. sepembra. Japonsk vojni minister je izjavil v nekem razgovoru, da je Japonska pripravljena odtegniti vojaštvo iz Mandžurije, čim bodo to razmere dovolile. Povdaril pa je tudi. da ima Japonska v rokah po uodbe. ki it garantirajo pravice vzdrževanja 15 mož na vsak kilometer vzdolž mandžurske železnice Če bi se natančno držala teh pogodb, bi morala imeti pod orožarn v Mandžuriji 16.500 mož. dočim jih ima sedaj samo 14.000.
Poglej takoj Jutri, če si v volilnem imeniku!
Volilni imeniki, potrjeni od sodišč, so razgrneni pri vseh županstvih, v Mariboru v konskripcijskem uradu (poleg pošte). Vsakdo, ki Je po zakonu upravičen voliti, naj takoi pogleda, če je vpisan v imenik. Ako ni, naj takoj tam zahteva, da ga vpišejo. Za ta slučaj mora prinesti krstni list, domovnico in potrdilo občine o bivanju v občini. Vse te dokumente morajo dati uradi brezplačno. Čas za reklamacije Je samo še Jutri v petek in v soboto! Kasneje je za te volitve pre-kasno!
Pozor, člani Narodne Odbrane!
Člani Narodne Odbrane se opozarjajo, da lahko izve vsak v pisarni N. O., ali je vpisan v volilni imenik mestne občine mariborske ali ne.
Smrtna kosa.
V sredo 23. t. m. ob 21. je umrl po kratki bolezni tukajšnji tovarnar perila g. Franc Verdnik. Učakal je samo 47 let. Pogreb bo v petek ob pol 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Po brežju. Pokojniku blag spomin, preostalim naše sožalje!
Dobava pšenične moke.
Pišejo nam: Da si ne bi mogli peki dobaviti pšenične moke v primernih količinah, ne odgovarja dejstvom, ker imajo mlini moke dovolj na zalogi, res pa je, da se vsled z zakonom urejenega zvišanja cen pšenice postavlja tako bela kot krušna moka dražje, kar znači za peke pri novo določenih zakonitih cenali kruha izgubo. Upati ie, da se bo sedanje nesorazmerje med cenami pšeničnih mlev-skih izdelkov in kruha v najkrajšem času s strani oblastev upoštevalo.
Trg v sredo 23. septembra
je bil precej dobro založen, ali vendar se je videlo, da se bliža konec meseca. Cene mesu so pri perutnini ostale dosedanje, pri zelenjavi in sadju so pa zopet padle.
Plačilo odkupnine za kuluk.
Mestno načelstvo v Mariboru razglaša: Dne 1. oktobra 1931 zapade v plačilo odkupnina za ljudsko delo na nedržavnih cestah za leti 1930/31. Občinstvo se ponovno opozarja, da poravna pravočasno s plačilnimi nalogi priobčeno odmero, ker se v slučaju prekoračitve ro-ta zaračunijo mestni občini dovoljene 10% zamudne obresti in se odkupnina izterja prisilnim potom. Ker nimajo pritožbe zoper predpis odkupnine glede plačila iste odložilne moči, se poživljajo tudi vsi tisti, ki so eventuelne pritožbe vložili, da v izogib posledicam pravočasno poravnajo svojo obveznost.
Pri Ruški koči Je sneg.
Kakor nam poročajo, imajo pri Ruški koči na Pohorju (1249 m n. m.) nad 5 cm snega, ki je zapadel že pred nekaj dnevi.
Program koncerta muzike 45. peš. puka
v parku dne 27. septembra: 1. Kovarik: Haio! Radio Praha, marš; 2. Bojto: Pre-ludio i Hor iz opere »Mefistofeles; 3 Auber: Uvertira k operi »Fra Diavolo«; 4. Mayerbeer: Fantazija iz opere »Pro-fet«; 5. Svoboda: »Na Vardaru«, potpuri; 6. Jurman: »Veronika, pesma i fokstrot.
Vsa pota držijo v cirkus.
Sinoči je bila v cirkusu Fischer v Mag dalenskem predmestju otvoritvena pred stava. Naval občinstva je bil velikanski. Promenada se je že ob 19. izpraznila, vse je pritiskalo v Magdalenski park. Ljud.e so prihajali peš in z vozmi ter avtomobili, tako da je bila gneča velika in službujoči stražnik pri zapornicah čez progo pred cirkusom je imel težko delo, da je miril ljudi, ki so hoteli kar poskakati čez zapornice, ki so bile zaprte zaradi prehodov vlakov in lokomotiv ob tistem času. Živalski oddelek cirkusa je odprt dnevno od 10. dopoldne do 19. zvečer, zveri pa krmijo vsak dan ob 11. Pri prevozu priprav za cirkus in žival je v torek ušla izpred poslopja Pokojnin skega zavoda zebra, ki so jo pa kmalu zopet ujeli.
Poravnalno postopanje e uvedeno o imovinl graščaka v Fai: pri Mariboru dr. Alfonza Zabea. Poravnalni sodnik je dr. Kovča, poravnalni upravnik pa odvetnik dr. Slavko For-uazarič
Prva predstava filma o raku drevi ob 19. v kinu Apolo z uvodnim predavanjem g. primarija dr. Černiča.
Iz zdravstvene službe.
Pri mariborskem sreskem načelstvu je imenovan za zdravstvenega inšpektorja štajerski rojak dr. Ivan Jurečko, doslej zdravstveni inšpektor pri oddelku za socialno politiko banske uprave v Ljubljani.
Obisk sreskega načelnika v Poljčanah.
Novi sreski načelnik za Maribor desni breg g. Milan Makar je v torek, 22. t. m. obiskal Poljčane, kjer so mu bili pri županu g. Prešernu predstavljeni župani in občinski odborniki iz Poljčan, Pekla, Brezij, Lušečke vasi, Studenic in drugih krajev. Poset je napravili na domače ljudstvo najlepši vtis.
Cene soli ostanejo.
Uprava državnih monopolov v Beogradu razglaša, da ostanejo cene soli nespremenjene. Vsako povišanje je kaz-njivo.
Železničarski shod v »Unionu«.
V pondeljek 28. t. m. ob pol 19. uri zvečer bo v veliki dvorani Uniona železničarski shod. Poročal bo tajnik mednarodne transportne zveze iz Amsterdama. Potem se bo govorilo o položaju železničarjev, o izvršenih redukcijah ter o ukrepih za izboljšanje položaja železničarjev.
Darilo gasilcem.
Gospod ban dr. Drago Marušič je daroval prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu mariborskemu povodom njegove 601etnice znesek Din 1000. Prisrčna hvala! Komanda.
Izobraževalno društvo napredne trgov-sko-obrtne mladine priredi v petek 25. t. m. v Narodnem domu zanimiv Šahovski večer. Predaval bo prvak Mariborskega šahovskega kluba, g. Konlč, o; poteku nacionalnega turnirja v Banjaluki. Predavanju bo dodal dve partiji iz Banjaluke, nakar se bo vršila simultanka. Vabimo vse šahovske interesente v Mariboru, ki bi radi igrali na simultanki, da. prinesejo po možnosti ša-vovnice s seboj. Odbor.
Nov most.
Na cesti pri Betnavskih lipah grade nov most. Zaradi tega je cesta za promet z avtomobili in težkimi vozmi do nadaljnjega zaprta.
Še je čas, da si preskrbite v gledališču dober sedež. Rok za prijave novih abonentov poteče v soboto, 26. t. m. Ker je mariborski gled. abonma zelo poceni, je letos zanimanje občinstva zelo veliko in priporočamo čimprejšnje prijave. — Otvo ritvena predstava bo v četrtek, 1. oktobra in bo premrera dela velikega Sha-kespearjevega sodobnika Ben Jonsona »Volpone« v režiji J. Koviča. — V gledališko šolo za plese se še sprejemajo novinke, ki imajo veselja do plesa.
Pevsko društvo Zarja na Pobrežju obhaja v soboto, dne 26. sept. svojo desetletnico društvenega obstoja v novi dvorani g. Renčlja na Pobrežju z izbranim programom. Začetek ob 7. zvečer. Prijatelji Zarje, gotovo na svidenje.
Izbirčni vlomilci.
Neznanci so te dni ponoči vlomili v gostilno Tončič na Pobrežju, Zrkovska c. 60. Strli so okensko šipo, zvili okensko železo ter vdrli v gostilno, kjer so pobrali in odnesli samo »Zeta« cigarete in 70 Din v gotovini. Vse druge cigare in cigarete so pustili, menda, ker mono-polska uprava ni zvišala njihovih cen. Nezgoda.
Tovorni avto mestnega stavbenika Kiffmanna se je 22. t. m. zvečer v Bre-sternici blizu gostilne Bruderman na novi cesti, ki drži k Sv. Križu, prekucnil ter padel v jarek. Mariborski gasilci so ga dvignili in ga prepeljali v Maribor. Avto se je jako poškodoval in je škode okoli 10.000 Din. Človeških žrtev ni bilo. št. lij v Slov. goricah.
V nedeljo 27. t. m. popoldne igrajo diletanti Sokola Manice Komanove štiri-dejanko: Prisega o polnoči. Igralo se bo na lastnem odru, katerega si je društvo postavilo v dvorani br. Dimnika ob ko-iedvoru. Začetek po 3. (15.) uri. Zveze z vlaki jako ugodne. Vse prijatelje Sokolstva vabi odbor.
Akademiki — abiiurijenti
Vsak mlad človek, ki se reši objema srednješolskih klopi in stopi na svobodna akademska tla, je poln idealnih stremljenj. On čuti dobro, da je njegova dolžnost, pridobiti si znanja v kulturnih, go-spodarskah in socijalnih vprašanjih. Saj je z vstopom na univerzo postal svobo- Š d en akademik, ki mora stremeti za tem, da postane vreden član našega naroda, njegov p onir in delavec. Brezplodnih lju- 1 di in balasta, ki se ne zanima za življen- | ske priliki najširših plasti naroda, iz ka^ % terega ie izšel, ne potrebujemo.
Delo v narodu je dolžnost vsakega akademika. To delo pa zahteva mnogo žrtev in veliko priprave ter je posamezniku težko doseči trajne in pozitivne rezultate. Izhod vam nudi le organizaciia. kjer boste imeli priliko s svojimi kobgfr in s skupnim delom ustvarjati ono, kaj ste si začrtali kot svoj program.
Jugoslovensko napredno akademsko društvo Jadran je kot najmočnejše društvo na ljubljanski univerzi tudi najagil-nejše. Saj ie vsa mlada zgodovina naše Almaematris tam od njene ustanovitve, pa do današnjega dne prepletena z imenom »Jadran«. Vsak pokret, vsako gibanje, vse manifestacije in tudi demonstracije v narodnostnem in v vprašanju zaščite študenta, akademska bolniška blagajna itd. so v veliki večini plod mladih ljudi, ki izhajajo iz Jadranovih vrst.
Zato vabimo vse novince akademike, ki so naših idej in našega programa, da vstopijo v naše društvo in skupno z nami v najintenzivnejšem delu zastavijo svoje mlade moči za blaginjo našega naroda in s tem tudi — samega sebe.
Vpisovanje se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v društvenih prostorih: Ljubljana, Tomanova 3. Program Jadrana vedno na razpolago. Dobe se tudi vse informacije glede vpisa na univerzo i» vstepa v akademske domove.
Četrtek	Četrtek
4 SONDI] I 4
muzikalna atrakcija
Petek
Petek
!! Svengali !!
Velika	».—»«-
kavarna
Pri obledeli sivorumenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni »Franz Jo* šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,
Iv. Herlčgo ml., Maribor, Koroška c. 15,
izdeluje glinaste peči, štedilnike ter sprejema v to stroko spadajoča dela in po* pravila po najnižji ceni.
Kuharski tečaj.
Na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne 1. oktobra lOtedenski dopoldanski kuharski tečaj za dobro meščansko kuhinjo. Prijave sprejema ravnateljstvo dnevno od 10. do 11. ure.
Še nekaj igralcev državne razredne loterije pri upravi Jutra in Večernika v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ni zamenjalo svojih srečk. Žrebanje se Je pričelo že danes, vsled česar prosimo, da se Jih člmprpje obnovi, ker Jih bomo sicer prodali drugim in' teresentom.
Padec s kolesa.
Včeraj popoldne je padel s kolesa Metni učenec Rudolf Petek, stanujoč n Koroščevi ulici 7. Poškodoval se je n9 levi roki. Po padcu je odšel sam na re« šilno postajo, kjer so ga za silo obveza* U, nato pa prepeljali v bolnišnico.
Tri aretacije zaznamuje policijska kronika od sinoči na danes. Aretirana je bila Jožefa B. kot Micka Kovačeva, Ivan Š. in Ida O. P3 sta se ga nekoliko preveč nasrkala in Pr ulicah razgrajala.
S kostanja v parku je padel včeraj popoldne po neprevidnosti 121etni Rado, P. iz Koroščeve ulice i* si pri prdcu izpahnil komolec leve f°’ ke iz sklepa. Na rešilni postaji je Is*® prvo pomoč, odtam so ga odpremi" v bolnico,
Vinska in sadna razstava v Beogradu
V soboto, dne 19. t. m. je bila na Ka-lemegdanu v umetniškem paviljonu v Beogradu v navzočnosti odposlanca Nj. Vel. kralja, generala g. Pekiča, zastopnikov kmetijskega ministrstva, načelnika g. dr. Gjurida in mnogih vinogradnikov in sadjarjev uz vseli krajev naše države, otvo ritev prve državne vinske in sadne razstave združene s sejmom, ki jo je priredila Glavna zveza vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Imeli smo leta 1928 istotako v Beogradu državno vinsko razstavo združeno s sejmom' v velikem stilu, vsled česar bi se letošnja lahko imenovala druga. Stvari ne koristi, če se v isti smeri sile cepijo.
Na letošnji vinski in sadni razstavi je bilo razstavljalcev vina iz Dunavske banovine 61 z 143 vzorci, iz Savske banovine 15 razstavljalcev z 39 vzorci, iz Primorske banovine 30 razstavljalcev z 57 vzorci, iz Moravske banovine 11 razstavljalcev z 36 vzorci, iz Zetske banovine 1 razstavljalec z 2 vzorcema in iz Dravske banovine 2 razstavljalca z 2 vzorcema.'
Žganje in konjak je razstavilo 3 podjetij, vsega 13 vzorcev.
Grozdje je poslalo na razstavo 15 posestnikov in zadrug, vsega 99 vzorcev.
Jabolka in slive je poslalo na razstavo 21 posestnikov, vsega 44 vzorcev. Tudi breskve, orehi itd. so bili zastopani.
Razen tega je bilo na razstavi 17 samostojnih paviljonov z vinom, sadjem in brezalkoholnimi pijačami.
Vinogradniške, kletarske in sadjarske »otrebščine so razstavile 3 tvrdke.
Vina. grozdje in sadje, vse je bilo zastopano v prvovrstni kvaliteti. Kakor Povsod, je bilo najti tudi tu nekoliko izjem.
Razstava je bila dekorativno odlično aranžirana, v strokovnem pogledu pa zelo pomanjkljiva, zlasti kar se tiče nomenklature in razpredelbe. Upajmo, da bo prihodnja tudi v strokovno-tehničnem oziru na višku.
Razstava s sejmom je trajala tri dni, obisk je bil velikanski, in tak bo, upajmo, tudi nje uspeh.
Dravska banovina se je na tej razstavi odlikovala z minimalno udeležbo, česar nikakor ne moremo odobravati. Našo čast je rešila znana tvrdka Klotar Bou-vier, Gornja Radgona, ki je s svojimi proizvodi v ličnem lastnem paviljonu vzbujala splošno pozornost.
Kvaliteta naših vin in našega sadja prenese vsako konkurenco, zato ni prav nobenega vzroka, da ostajamo doma in ne pokažemo svetu, kaj imamo. Inozemski veliki odjemalci ne posečajo lokalnih zadevnih prireditev, zato so prireditve v trgovskih centrih tudi za nas, ki toliko jadikujemo o krizi, važne. Vinogradniki in sadjarji, v bodoče torej na vsako slično prireditev tudi v Beograd! —k.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu
V sredo se je odigralo na Bledu 23. kolo mednarodnega šahovskega turnirja.
Maroczy in Spielmann sta remizirala v 30 potezah. Igrala sta škotsko igro štirih skakačev.
Flohr in Stoltz sta igrala indijsko partijo. Remizirala sta v 18 potezah.
Pirc in Tartakower sta takisto remizirala. Napravila sta 48 potez. Igrala sta damski gambit. Pirc je v otvoritvi dobi! kmeta, a ga ni mogel prav izkoristiti, zato se je igra končala za oba enako.
1 Remizirala sta tudi Kashdan in Aljehin.
Niemcovič in Astaloš sta se zapleta v zelo težavno angleško partijo, ki je prinesla Astalošu poraz.
Bogoljubov in Kostič nista doigrala do Kraja. Igrala sta damski gambit. Bogoljubov je bil že od vsega začetka v premoči. Igra je bila zvečer prekinjena v dobljeni poziciji za Bogoljubova.
Col! e in Vidmar sta igrala špansko Igro. Zmagal je Vidmar.
Stanje po XXIII. kplu je sledeče:
Aljehin 18 in pol, Bogoljubov 12 in pol '1), Kashdan, Vidmar 12 fn pol, Niemcovič, Spielmann 12, Flohr, Maroczy, Stoltz in pol, Kostič 11 (1), Tartakower 10, Astaloš 9, Colle 8, Pirc 7 in pol.
V čefrtek se igrajo naslednje partije: bpielmann-Colie, Vidmar-Niemcovič, Asta o§-Pirc, Tartakower-Flohr, Stoltz-Bogo-•JJjbov, Kostič-Kashdan, Aljehin-Maroczv. Jlavt.a borba velja zdaj drugi nagradi.
v3 ie itak zagotovljena Aljehinu.
Ladja z nevestami
KAKO JE Z NEVESTAMI TAM, KJER ŽIVIJO ŽENINI DALEČ ONSTRAN
MORIJ.
Leto za letom odhajajo iz Anglije ta-kozvane »ladje nevest« ali ladje z nevestami. Njih pot gre v kolonije po dale-kem svetu. Ustavljajo se v vzhodni Afriki, v Bombayu in Singaporu. Na vseh teh izkrcevališčih čakajo tam na došle potnice moški. Ladje jim namreč prinašajo neveste.
V mnogih primerih se zgodi, da neveste, ki prihajajo z ladjo, vobče ne poznajo svojih bodočih mož, oziroma ženinov. Neveste pošljejo ženinom sorodniki, ki so posredovali zveze, da bi spravili parčke skupaj. Ni malo slučajev, ko pozna moški, ki si želi življenske družice, svojo bodočo ženo samo po sliki, ki so mu jo bili preskrbeli posredovalci.
Neveste so kajpada večinoma mlada dekleta. Včasih gre dekle za fantom, ki je bil že davno ostavil domovino. Ne-redkoma se zgodi, da se nista ženin in nevesta videla po več let, kajti ženin .je šel z doma s trebuhom za kruhom in je naročil nevesto za seboj šele ko je postal popolnoma siguren eksistence, z možnostjo za družinsko ognjišče. Dosti je slučajev, ko se neveste pripeljejo za ženini zategadelj, ker fant ne more po dekleta zaradi prevelikih stroškov s takšnim potovanjem. Ženin v takšnih primerih rajši prihrani denar, ki ga bosta mlada zakonca rabila pozneje za skupno življenje.
Seveda ni malo slučajev, ko se odpelje na pot čisto mlada ženska in ženin zaman čaka nanjo, ker jo zgreši ali prepovršno pozna, da bi mogel zadeti pravo. Tako pripovedujejo o nekem dekletu, ki se je peljalo za svojim fantom. Ladja je prišla na določeno mesto v Afriko. Ženin je čakal in čakal, kdaj se bo nevesta izkrcala, nje pa — ni bilo. Kaj se je zgodilo. Ladja je vozila s seboj tisto pot osem deklet. Sedem jih je planilo ženinom okrog vratu, osme ni bilo na spre-
gled. Zaman je osmi ženin pričakoval, kdaj se pokaže njen obrazek in ga osreči z nasmehom blaženstva in ljubezni. Osma nevesta se je bila na ladji medpo-toma izneverila svojemu ženinu. Spoznala je na ladji mornarja, ki si je bil v kratkem pridobil njeno srce. Oklenila se je njega, ženina, h kateremu se je peljala, pa je pustila na cedilu.
Pripovedujejo pa še drugo, bolj romantično zgodbo, v primeri s katero je ta, ki smo jo pravkar omenili, naravnost naivna. Neka mlada Angležinja se je peljala k svojemu ženinu. Sedem let se nista videla. Oba sta silno hrepenela drug po drugem. On si je bil medtem uredil udobno življenje v Iravadyju, kamor se je peljala zdaj za njim njegova nevesta. Sedem let je dolga doba. Ženin in nevesta sta se bila dogovorila, da se ji popelje on naproti. Dva dneva je potoval, da bi našel cilj svoje mladosti, sen svojih moških let v tujini. Pripravil je bil vse potrebne listine, da stopita z nevesto pred svečenika, ki potrdi in zapečati njuno zvezo za vse življenje. Toda čimbolj se je bližal čas nevestinega prihoda, tem nervoznejši je postajal ženin. Ladiia z nevesto je bila prišla v Singapore pred času.n. Nevesta se je bila izkrcala. Ženin pa se je bil peljal naprej. Sama samcata je bila mlada Angležinja v tujem daljnem svetu. Toda čeprav je bila prvič z doma, ni izgubila poguma. Vkrcala se je bila na ladjo v Rangoonu. Toda nesrečni ženin je bil tudi zdaj že pred njo. Odpeljal se -je bil naprej v Šanghaj. Nevesta je bila medtem izvedela, da je Ženu na Japonskem in slednjič sta se našla po neskončni odiseji v Yokohami. On je bil pravkar najel kajuto na neki ladji z namenom, da odrine čez Tihi ocean. V Yokohami sta oba izstopila in šla pred s\cčenika, ki u je po dolgem iskanju zvezal — za vse življenje.
Sel v smrt, da dokaze svojo znanstveno trditev
Pred 30 leti se je priselil iz Anglije v Ameriko neki Stone in si je kot majhen ttgovec pridobil nekaj imetja. To mu .e zadostovalo, da se je lahko odrekel trgovskemu poklicu in se ves posveti! temu, kar ga je najbolj zanimalo. Po dveh malih uspehih je Stone menil, da bo lahko nadkrili’ kot izumitelj celo Edisona. Imel je namreč dva patenta in sicer aparat, uporabljen v industriji konzerv, ter
v sistem tonfilma, ki je bil sicer patentiran, ni pa bil še praktično preizkuse ;. Prvi patent mu je denarno omogočil, da si je uredil laboratorij, v katerega pa ni imel stopiti razven njega nihče, celo njegov stari sluga ne. Stoneja je privedel do tega strah, da mu ne bi kdo izmakni! ,egovih idej, načrtov in motit v. Mnogi ameriški in evropski izumitelji se baviio s problemom smrtnih ž: rkov t. j. z brezžičnim prenašanjem e’ 'ne sile visoke napetosti. Tudi Stone se je pečal s to stvarjo in je bil letos spomladi prepričan, da je našel pravo razrešitev tega vprašanja. Zato je stopil v zvezo z neko skupino interesentov, ki naj bi mu nudila denarja za nadaljnje poizkuse. V svojem rednem strahu pa, da mu njegovih še nepatenti-ranih načrtov ne bi izkoristili, med pogajanji nikakor ni hotel izdati tajnosti svojega izuma. Bil pa je pripravljen izvesti poizkus, ki je bil v resnici izvršen v nekem newyorŠkern laboratoriju v prisotnosti štirih strokovnjakov. Poizkus naj bi pokaza1, da mu je mogoče v oddaljenosti petih metrov s popolnoma majhnim aparatom za oddajo električne struje povzročiti eksplozijo nabojev in v enaki razdalji ubiti zajca in miš. Toda naboji niso eksplodirali, zajec in miška pa sta še nadalje veselo živela. Zadnje mesece je Stone živel v veliki bedi, ker je izdal za nadaljnje poizkuse ogromne vsote denarja.
Pred kratkim pa je našel sluga Stoneja mrtvega v njegovem laboratoriju. Ker ni smel nihče zahajati v laboratorij, niso mogli niti slutiti, kaj se je zgodilo in so šele po vonju razpadajočega trupla odkrili mrtvega gospodarja. V pismu pravi Stone, da se je ubil s smrtnimi žarki, ker je hotel dokazati, da je rešil ta pro-
blem. Mrliča so našli na tleh, nedaleč pa je bil aparat, očividno za pošiljanje žarkov. Vse ostalo, kar se je nanašalo na njegov izum, je Stone uničil. Obdukcija ni mogla ugotoviti vzroka njegove smrti.
H krizi vinogradništva
Te dni smo objavili resolucije, ki so bile prošlo nedeljo sprejete na kongresu Zveze vinogradnikov kraljevine Jugoslavije v Beogradu. Zdaj imamo v rokah avtentično besedilo resolucij in vidimo, da so se pri telefonski transmisij: vrinile nekatere bistvene napake, ki jih s tem popravljamo.
Uvod v resolucijo ugotavlja, da so cene vinogradniških produktov letos padle tako nizko, da je popolnoma izključena vsaka rentabilnost obdelovanja vinogradov. Zato predlaga resolucija sledeče: Državna, banovinska in mestna trošarina na vino na] se ukine, da se omogoči vinogradnikom prodaja vina tako, kakor prodajajo ostali poljedelci svoje proizvode. V kolikor pa bi ta predlog ne bil sprejemljiv, so predlagali vinogradniki dve alternativi, in sicer:
L Državna, banovinska in mestna trošarina naj se fiksira tako za vino v sodih kakor v steklenicah, in sicer naj znaša največ 60 par za liter, za šampanjec pa največ 5 Din za steklenico. Trošarina v tej izmeri naj se pobira v kraju potrošnje, tako da prevoz vina iz enega kraja v drugega ni podvržen plačevanj« trošarine. Trošarina naj bi se dala v zakup občinam.
2.	Če ne bi bilo to mogoče, naj bi se vs. državne, banovinske in občinske dajatve na vino ukinile ter pavšalirale. Pavšal pa naj bi plačal točilec vina, in sicer vsake tri mesece. Država, banovine in občine bi na ta način imele večje dohodke nego sedaj.
Obe alternativi sta bili predlagani z namenom, da bi se dosegla čim večja potrošnja vina in čim večji finančni efekt.
Vpis v zadružni register.
V zadružni register je vpisana Splošna kmetijska agrarna zadruga v Sv. Marjeti na Dravskem_polju* r. z. z o. z.
Šport In kava
— en pojem, kajti kava je najboljša, telo in duha osvežujoča pijača pri vseh športnih prireditvah. Kava in MeinI — tudi en pojem, kajti Meinlove kavi-ne mešanice uživajo svetovni sloves.
Juti o Metni
uvoz kave
ustanovljeno
186a
Kolesarska (Srka »Peruna« t Mariboru.
Klub kolesarjev in motociklistov »Pe-run« v Mariboru priredi .v nedeljo, dne 27. t. m. ob 9. uri medklubsko dirko na progi Maribor—Hajdina—Rače—Maribor. Spored dirke je sledeči: Seniorska medklubska dirka, 2 kroga (90 km). Darila; 1. pokal in kolajno, 2. in 3. kolajno. — Juniorska dirka: 1 krog (45 km). Darila: 1. praktično darilo in kolajno, 2. in 3. kolajno. — Prijave dirkačev se sprejemajo pri g. Kvasu, Aleksandrova cesta 34 do sobote, dne 26. t. m. Prijavnina znaša Din 5, na štartu Din 10. Pravico sodelovanja imajo vsi verificirani člani Ko-turaškega saveza Jugoslavije. Člani, kf imajo zabrano starta pri posameznih pododborih, nimajo štartne pravice. V slučaju slabega vremena se dirka preloži na prihodnjo nedeljo, dne 4. oktobra 193L
Bojkot avstrijskega nogometa?
Prihodnjo leto bi se morala vršiti meddržavna nogometna tekma Jugoslavija: Avstrija. Ker pa je avstrijski nogometni savez iz svojega programa črtal srečanje z Jugoslavijo, se bavi JNS z vprašanjem, da prepove vse tekme jugoslo-venskih klubov z avstrijskimi klubi tako dolgo, dokler avstrijski nogometni savez ne uresniči obvezo za odigranje meddržavne nogometne tekme proti Jugoslaviji. JNS je namreč leta 1924 sklenil pogodbo z avstrijskih! nogometnim sa-vezom za odigranje 'reprezentančne tekme v Zagrebu, Avstrija pa že 7 let ne najde prostega termina...
Mariborski klubi so seveda močno zainteresirani na razvoju tega gibanja, ker avstrijski, zlasti pa graški klubi čestokrat gostujejo v Mariboru. V slučaju bojkota avstrijskega nogometa bi v prvi vrsti bili prizadeti mariborski klubi.
Nogometno prvenstvo LNP.
V nedeljo se odigra v Mariboru prvenstvena tekma med ljubljansko Svobodo in SK Železničarjem. Tekma bo zelo zanimiva in bo Železničar moral zastaviti vse svoje sile v borbi proti ljubljanskemu prvaku. ISSK Maribor pa odigra svojo najtežjo tekmo in sicer proti ASK Primorju v Ljubljani. Zmagovalec tega srečanja bo sigurno nosil v jesenski sezoni naslov slovenskega prvaka. Ilirija gostuje v Celju proti Atletik SK in je sigurni favorit.
Medklubski odbor, službeno.
Vrstni red nedeljskih popoldanskih tekem se v toliko spremeni, da se vrši tekma SK Svoboda (Ljubljana) :SK Železničar ob 14.30, tekma SK Mura:SK Železničar rez. pa ob 16. Tajnik.
SK Železničar, službeno.
Danes, v četrtek 24. septembra ob 18. uri je važen sestanek vseh igralcev. Udeležba obvezna. — Načelnik.
Dr. O. Ilaunl«.
Dva soseda
Povest iz pfotekiega stoletja.
»Tako mi ugajaš Cestnik, le pošteno ga primi, da bo šel kašo pihat, potem bo ime! čas, da se nauči tiste ljubljanske »Novice« na pamet.
In Planinšek se je nasmejal, da se je tresel njegov okrogli trebušček ter mu je pdstalo oko rosno; tudi Cestnik se je poskusil smejati, a videti mu je bilo, da ga nekaj teži, zato pa mu tudi smeh ni šel od Jrca.
Prijatelja sta še sedela tisti dan nekaj časa skupaj pri kozarcu vina. Iz trga tisti dan ot bik) nobenega gosta, pripravljeno je bilo sicer vse, da slavijo Cestnikov« zmago, toda to veselje je splavalo vsem po Vodi. Zastonj je nabil Cafuta topiče, da bi s pokanjem proslavil današnji dart; shraniti jih je moral za prihod-ttjo Ve'ikonoč.
Pri vsfem tern je bil najbolj prizadet davčni adjurtkt Kodrič, ki je gotovo računal, da postane njegov bodoči tast župan ter odšteje svoji hčeri Roziki lepo doto; fcedaj pa je prišlo vse, drugače, čakati bo moral mogoče še dolgo, da se izpolnijo fijegove iskrene Želje.
VIII.
Zaroka«
• •«' Ko poči zor, ti moja boš,
I jaz za vekomaj tvoj mož.
,	'	■	Jenko.
Za Roziko so nastopili po nesrečnem izidu občinskih Volitev težki dnevi. Oče je Ml nad vse siten, no* bena stvar mu rti bila praV, prijazne besede ni spregovoril več.
Za volitve je izdal dosti denarja, dohodkov pa tudi ni bilo posebnih. Tržani «o nekako ustavili svoje obiske pri n em, ker se gospodar ni mogel premagati, da ne bi kalal kislega in potrtega obraza,
Tudi postrežba ni btla najboljša. Vino ni bilo kaj posebnega in tudi za prigrizniti se ni dobilo njč. Rozika je kazala bledo, upadlo lice, njč ni bilo več slišati tistega žVortkega smeha kakor v prejšnjih časih. Bila ;e nenavadno otožna ter aamišljeiia,
To je opazil tudi oče Cestnik, Če je že on bil slabe vol&s. zahteval, da naj bo vsaj hči prijazna z ljudmi, ker drugače lahko zapre krčmo. Toda veselje in Mfieh sta naravna stvar in se ne dasta izsiliti.
Tako je bilo tudi pri Roziki, Nekaj časa je oče še gledal njen čemeren obraz, nazadne pa se je razjezil ter pri neki priliki Zarežal na njo:
»Ne drži še kakor kakšna kislica, sedaj sem že sit teh obrazov, mati se čmeri v kuhirt 1 in nič ne de-la^ ti pa si ravno takšna, ee.nij bo drugače, poženem vse iz hiše.«
»O saj grem, tukaj itak ni več obstanka za me,« odvrne Rozika ter že dvigne predpasnik, da bi si obrisala Bolze.
»Se že zopet kisaš, še krivega prsta ti ne smem pokazati, kakor mali Otrok si,« se huduje Cestnik.
'J '» )i—ti>—
»O, da bi še bila otrok, bi vsaj nič ne vedela o vsem tem.«
»No glej jo, kake misli ji rojijo po glavi, vedno ti angelci tudi ne bodo godli, moraš pač tudi okusiti nekaj trpl.enoa.«
»O, tega je sedaj že preveč, saj nimate več srca za me, svoja najlepša leta bom preživela tukaj. Kaj pa potem, kdo me bo še pogledal?«
»Tedaj se pa le hitro omoži, če ti to tako roji po glavi.«
»Saj se bom oče,« se razvname Rozika in stopi za korak nazaj, h obraza se ji je brala odločnost. Sedaj, je mislila, je čas, da pove očetu, kako daleč je z ad-junktom.
»Za to je treba ženina,« meni Cestnik nekoliko bolj miren.
»Tega imam,« se odreže Rozika samozavestno ter gieda očeta, kaj bo na to odgovoril,
»To mi je novo. Kdo i>a bi to mogel biti, pa vendar ne ad;unkt Kodrič iz trga? Sanjalo še mi je sicer nekaj takega,« je rekel Cestnik, ki je sicer dobro vedel, kako-stoji zadeva.
»Da oče, te sanje so resnične,« reče Rozika In mahoma se ji razjasni obraz, ko vidi, da je oče postal boli prijazen.
Dolnik in njegovi prijatelji so odšli iz Cestnikove hiše dostojno in mirno. Ko so korakali ob potoku, so videli na bolj skritem mestu pod grmovjem dva možka, zraven vrč prevrežen po travi, oba sta spala ter glasno smrčala. Ko so iz radovednosti stopili bližje, so spoznali Svedrevca ter Burjana.
•	*
4
Ko sta namreč ta dva videla, da ne pride nobeden od vseh tistih, ki so obljubili, da bodo glasovali za Cestnika, sta spozna'a, da ‘e negova stvar zgubljena in bo tedaj tudi odklenkalo nadaljnjemu brezplačnemu popivanju.
»Kaj bi se sedaj še dalje izpostavljala ter si nakopavala Dolnikovo nevo\'o«, sta rekla, pograbila vrč vina, klobase, kruh ter smuknila pri uti ven, se vsedhi v senco in si privoščila zadn o kapljico, ki sta jo še danes dobila zastonj, pri tem pa se glasno smejala in se ša'i’a na račun propadlega Cestnika.
*	*
«
Novica, da je zmagal Dolnik z ogromno večino in doživel Cestnik kljub vsem naporom tako hud poraz, se je raznesla kaj hitro po občini Strugi in tudi po trgu Humu.
Okrajni glavar, ki se -e drugače pomudil kaj rad v trgu pri Sremcu, je danes čemerno zavžil kosilo, se na to tako' odpelja' in niti ni hotel poslušati trgovca Planinška. Odklonil je celo rnegovo vabilo, da bi vzel pri njem črno kaVo, knr je drugače vedno rad storil.
Planinšek e bil ves izven sebe, hudoval se je nase, ježil tla nezhačajtle volilče, bil pa tudi ogorčen nad Cestnikom in n egov'm postcpaniem.
Trkoj je pograbil k'obuk, zaoustil trgovino ter šel k Cestniku. Našel ga ;e v stranski sobi. sedečega pri mizi, pred njim je stal bokal vina. Oči je imel motne,
znamen e, da si ga je danes privoščil črez mero. J.zil se je, da je doživel strašno sramoto. Videl je, da ga nikdo ne mara razun nekaj pijančkov, ki že niso mogli drugače; osmeši a sta ga Svedrovec in Burjan, Id sta spila zadnje vino, določeno za volilce in bosta sedaj gotovo pripovedovala, kakšne limanice je nastavljal svojim pristašem. Ker ni mogel nad nobenim izno* siti svo e jeze, ste poSta’i žrtvi njegove nevolje gospodinja in hči Rozika. NIČ mu ni bi'o prav, vsaka stvar ga je razburila, jed, ki mu jo je postavila Rozika na mizo, ;e potisnil črez mizo, da je padlo vse na tla, kar je seve dobro prišlo mačku Rončeku, ki si je pri* voščil dobro pripravljeni izrezek. Gospodinja Mar£«" reta je pustila vse ter š'a na polje.
Rozika pa se je skrila v svojo sobo ter se bridko razjokala.
Takšen je bil položaj, ko je vstopil Planinšek.
»No, dober dan Cestnik, kaj pa samevaš tukaj,» ga je ogovoril Plahirtšek ter se vsedel njemu nasproti'
Cestnik ga je meg eno pogledal, si pomel oči, da bi bolje videl, nato pa hekaj zarenčal.
»No, nikar ne bodi tako slabe volje, kakor da M ti kura kruh pojedla,« ga tolaži Planinšek, »kar ni šlo sedaj, bo pa prihodnjič.«
»Oh, kaj ta tolažba, to nič ne pomaga,« se razvna* me Cestnik ter izpije naenkrat cel kozarec, »po toži zvoniti je prepozno.«
»Saj še boš župan, Zanesi se na to,« ga miri Piš" ninšek.	I
»Kaj mi pomaga to profokoVartje, prej ste tudi rS* kli, gotovo boš izvoljen, sedaj pa ta poraz. Toda v6* dite, ravno sedaj hočem biti župan, pozne,e naj bo, kdor hoče.«
»Dragi, tega si pa tudi sam dosti kriv,« se razhudi Planinšek, ki mu to očitanje Očividno hi ugajalo. »Zakaj se pa tedaj pri Severju nisi tako postavil, da M ugnal Dolnika v kozji rog ter ga osmešil?«
»Saj je prej odšel, zatP hi prišlo do razgovora.«* .
»Seve ne, sa sem vse ZVedei, samo zabavljali so tvoji pijani pajdaši iri nazadnje si utaknil tako občutno žalitev mirno v žep.«
»No, saj sem mu rekel, da ga tožim.«
»Haha, tožim,« se tfpko nasmeje Planinšek, »pa 5* do danes nič nisi storil.«
»Nisem imel časa,« odvrne ves razvnet Cestnik.
»Zato si pa tudi dožiVe! to sramoto, ali misliš, & so tvo i nasprotniki padli na glavo, da ne bi razumeli« kaj ti je hotel očitati Dolnik,. in ker nisi iskal zadoščenja pri sodni i, so pač verjeli, da je vse to res; še tvoji tovariši So postali nezaUpni, zato jih pa tudi fli bilo.«
»To miSiiŠ, da je bl'o krivo?«
»Kaj pa drugega, meni se zdi, da še sanjaš.«
»Kaj pa naj sedaj naredim, ko je itak vsega ko* nec?«
»To si lep pošten ak,« se razsrdi Planinšek tako misliš o sebi, potem se ti godi prav, da si f’" ':V del.«
»Pa mi svetuj kaj pametnega.«
»Tožiti moraš, če hočeš, da boš še užival Rak ;u zaupanje, svojo čast moraš rešiti.«
Prazno sobo
s parketom, posebnim vhodom, elektr. Jučjo, v centrumu mesta, oddam s 1. okt. mirni stranki brez otrok. Naslov v upravi Večernika.	2791
Dame pozor!
NoVošt. Spedjalnfi barvanje las z naj-novejšim preparatom sedan osti v vseh tilidncah. Za vsako barvah e garantiramo in prevzamemo osebno odgovornost. Salon MrakiČ, Maribor, Cah-karjeva ulica j,	2786
Pisarno,
primerno za manjši obrat (društva), oddam izredno ugodno v podna em, v bližini glavnega kolodvora. Vprašati 8PD — Putnik.	2792
Gospoda,
ki je v nede’ o, dne 13. t. m. v gostilni Anderle v Radvanju zamenjal svoj plašč z drugim, poživljam, da zamen a-ni plašč proti povrnitvi ev, stroškov takoj odda v pisarni Tekstilne tovarne Ivan Braun, Maribor, Jezdarska ulica 8, kjer dobi svojega nazaj, 2788
NemŠč!rtt>	I	pouk	posameznikov
govoriti In pisati se vsakdo hitro na- v strojepisju, stenografiji, knjigovod* uči po moji metodi. Kovač, Maribor. stvu, korespondenci. Začetek 1. okto-Krekova ulica 6.	2789	* • bra. Kovač, Maribor, Krekova ulica &
iiiiililifiiu..'	iiilititi.itii.il.
mitu
Potrti nftlitnerne žalosti nažn&til&nio vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem tužno vest, da jc ra S iskrenoljubljenl, nepozabni soprog, oaII orna brat, svak iri strlo, gospod
Franc Vednlk
tovarnar perila
V sredo. dnp 23. »eptembra 1931 ob 21. uri po kratki, mučni bolezni, sprevideti s tolažili sv. vere, v 47 letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 25. septem bra 1931 ob M16. url Iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju,
Sv nmša kndušnica se b6 darovala v soboto, dne 26. septembra ob 7. url V žtipril cerkvi ev. Magdalene.
Maribor, Kamnik, dne 24. septembra 1931.	2796
ALOJZIJA VERDNIK, roj. MLEKUŠ, kot soproga, v Imenu vtth ostalih
. sorodnikov.
dobite pr
TISKOVNI ZADRUGI
Maribor, Aleksandrova 13
Inser^raite
v
•..Veterniku"
S!adki vinski mošt
liter Din
J. Povcdnik
Rotovški trs štev. 8
A. FISCHER
dnevno zvečer ob 20. velike predstavet V soboto iti nedeljo dve predstavi.
Popold ie ob 16. uri in zvečer ob 20. ur' Ogled ZteMijftka dnevna od 10. predp*
Konzurcil »Jutra« « Ljubljani} piodslavnik izdaiatelja ul atcdnifci STANO KOSOVEL v Manbutu. lisKa Manbuis.H»	‘L	i-	Dtedstavmk	sl ANku UtltU-*
« Maribora.