LETO IV. m 8TEVILKA 6 ĐECEMBER 1965 CENA 30 DIN Občinski zbor občinskega sindikalnega sveta v Kamniku Za osebne dohodke 69 odstotkov Na občnem zboru občinsikega sinddkalnega sveta v Karmnikiu, kii je bii 20. novembra in so se ga poleg 116 delegatov iz sindikalnih podiružnic udeležiili tuđi predstav-niki ofo&inske skupščine in druž-benoipolitičnih organizaćij tor ne-kateri repubiiškd poslanci, fci so govorili o številnih aktualnih pro-blemiLh, ki spremi jajo uveljavlja-nje gospodarske reforme v obči-mi. Mnoga vprašainja s podiročja proizvodnje dn gospodar jenja, kii jiih je obravnaval referat pred-sedniiika občinskega sindikalnega svota, so našla svoj odimev tudii v nazpiravii. Po' ugotovitvah pred-sednika občinskega simddkalnega svota so imeli sprejati gospodarski uikrepi že doslej močan vipliiv na gospodarjenje v delovnib orga-nizacdjah. Proizvodnja, se je v pri-mierjavi z lanskim pol'letjem le-tos povećala za 8,7 %. Vk'ljuče-vanrje v madnarodno deldtev dala je ibilo doslej v mnogih delovndh organizacijah obravinaivano le kot moralna obveza, sedaj pa je ozko povezano z obstojom vsake po-saimozne delovne organizacije. Le-tos so kamniške dolovne organizacije »izvozile za 32 % več svojih i'zdelkov kot lansko leto, čeprav nekatore organizacije za ■predviđenim izvozom šo zaostajajo. Z gibanjem proizvodnje so ite-sno povezana vprašanja osabnih dohodikov in izaposlovanja. Na občnem zboru so opozonili ma to, da so osebnih dohodki premalo odivisni od rezultatov dela, saj v občimi še vodno 47 % vseh zaposlenih prejema osebne dohodke na podUagi opravi jenega delovnoga časa oz. položaja. Manijo, da bo potrebno čimiprej izpopolniiti pravilnike o deiitvi osebnih dohod- kov. Po spirejotju zadnjih gospodarskih U'krapov so gosipodairske onganiiizacije poivečale osebnre do-hodte za oferog 16%, medtem ko v družberaih službah le za 8 %. Na občnem zboru je bilo postavljeno tudii viprašamje, zakaa se je raamerje med osebmirni dohodki im sikladi v zadnjem času sipet mo6no naignilo v korist sikladov. Predvidevalii so, da bo išlo okrog tni četrtiine dohodka deloivinih or-gaindaacij za osebne dohodke, ostalo pa za sklaide, vendair so v devetih mesecih letošnjega leta v delovnih organizaioijah razdelili za osebne dohodke le 69 % vseh raapoložljivih sredsitev. Udeležanoi otočnega zbora so mendli, da ima tako prepočasino pnil aga janje osebnih dohodikov proizvodnji in produktivinostd lahko zelo škodljive posiledico za nadailjnjl irazvoj popjamezne ddovne organizacije. Ko so razpir.avl.iali o notranjdh rezervah v posamezn.ih delovmiih orgainizacdjah, so povsebej opozoni-M ina nenehen porast izostainikov z dela zaradi bolezni in nez,god. Skoraj 6 % razpoložljdvega delofv-tiiega časa gre v izgubo- zaradi teh izositankov. Vzroke za tak porast je po mnenju sindikalnih delav-cev treba iskati v ptremajhni skrbi za preventivo v posameznih delovindih organdzacij.aih, vendar pa nemajhen delež k temu prisipsva tuđi sedanji sistem fiinanoiranja zdravstvene službe, ki sili zdravstvene ustanove k vcčjemiu štovd-lu storitev ne glede na njihovo kvaliteto itd. Sedanji sistem zbivanja in razdeljevanja sredstev za zdravsittveno zavairovanije je tak, da zavarovanec sam nd do-volj zainteresiran za gospodarje-nje na tem področju, iprav tako pa tudii ne delovne organdzacije kot celota. Štavilo zaposlenih v kaminiških delovinih oi'ganiitsacijah je v zadnjih iletih porastlo letno za okrog 7 %. V referatu predsednika ob- zlasti, če primorjamo podatke, ■ <•*> ■■• ■*■ ■** »«■•■«■■*■■■ vavi ■•■ iaai mmm «i ■ laai ■■■■ !■■■ ■■■! ■••• ■■■ !■■ >>••■■■■•■•• >■«> -■■■. >■■( ' ■■■ «i ■ ■■VV*?..!....^...8..?..!!..1.....^!!!!W E ZVEH fELO VNEG A LJUDSTVA 0 B Č t N E KAM Hl K OB LETNI KONFERENCI OBĆtNSKKGA SVKTA KUl TIIRNO IMtOSVUTNIH OROANlZAd.l KDO JE KRIV", odnos mladih ali zastarele oblike dela? KAM NISKI OBCAN Kulturnoprosvetne organizacije bodo morale v prihodnjc hitreje prilagajati svojo vsebino in đelovne metode naglemu družbenemu razvoju v komuni. Doseći je treba večjo povezavo med đruštvi in poklienimi kulturnimi ustanovami. Posebno je potrebno zagotoviti večji vpliv občana na oblikovanje kulturne politike v komuni. Približno tako je izzvenelo ne-kaj poglavitnih misli na nedavni letni konferenci občinskega sveta kulturnoprosvetnih organizacij v Kamniku. Udeležil se je je tuđi Branko Babič, predsednik kulturnoprosvetnih organizacij Slovenije. Stvarno in jedrnato poročilo prof. Zvoneta Verstovška, predsed-nika občinskega sveta, in razpra-va udeležencev sta opozorili na vrsto problemov, ki pa so bili to-krat bolj obravnavani z vsebin-skih, organizacijskih in kadrovskih vidikov, manj pa z vidika razpoložljivih finančnih sredstev. V dejavnosti naših društev še vedno prevladujeta dramska in glasbena dejavnost, še vedno pa se je premalo uveljavila izobraže-valna dejavnost in sploh delo družbenih centrov. Tako društva kot tuđi občinski svet doslej še nišo uspeli zagotoviti tesnejšega sodelovanja s poklienimi kulturnimi ustanovami. V društvih je premalo čutiti dejavnost mladih. Ponekod še vedno leži vsa teža dela na starejših. S tem v zvezi je bilo precej raz-prave, ali je temu kriv nepravilen odnos mladih do te dejavnosti ali pa morda še vedno nismo uspeli našega dela prilagoditi sedanjim načinom in oblikam, naglo se raz-vijajočim sredstvom za izobraže-vanje (radio, televizija, magnetofoni in podobno). V naših društvih manjka družbene in zabavne dejavnosti, ki privlači mlade in ki jih preko nje lahko kasneje usme-rimo v poglobljeno kulturnopro-svetno delo. Naloge kulturnoprosvetnih organizacij pri oblikovanju kulturne ravni občana nišo majhne. Na konferenci so navedli nekaj pri-merov, ki to ugotovitev potrjujejo. Recimo samo, vprašanje udeležbe na kvalitetnih kulturnih priredit-vah. Ob gostovanju znanega Ko-roškega okteta v Kamniku je se-delo v dvorani le nekaj desetin ljudi, Lira je morala zaradi slabe udeležbe koncert na Lazah v Tu-hinju odpovedati, slabo so obiska-ne predstave Mestnega gledališča ljubljanskega in podobno. Vendar pa poglejmo, kako so obiskane predstave raznih potujočih kome-dijantov z opicami in drugimi rekviziti! Dvorane so polne. Zato se ne bi smeli več dolgo spraše-vati, kdo naj kulturno oblikuje našega občana. Treba bo nekaj storiti. Predsednik Občinskega svetu kulturnoprosvet. organizacij prof. Zvone Verstovšek je za dolgoletno delo in dosežene uspehe podelil priznanje pevskemu društvu Lira, njegovomu nekdanjemu dolgolet-nemu dirigentu Cirilu Vremšaku, sedanjemu dirigentu Samu Vremšaku, predsedniku Lire ing. Alber-tu Čebulju ter Lađu Podbevšku, organizacijskomu vodji okteta Solidarnosti. Prav tako je prejel priznanje France Drolc, zaslužni kulturni delavec v Motniku. F. Svetelj. Večjo vlogo klubu odbornikov Na sejah občinskc skupščinc Kamnik se cesto srečujemo / ugotovitvijo, da odborniki premalo poznajo probleme s področja, o katerem morajo odločati. Stcvilna vprašanja in zahtevc po pojasni-lih marsikdaj vzamejo precej đragocenega časa. Pa ne samo to, da odbornik ne pozna problema do podrobnosti, največkrat se odloći kar za sugerirani predlog. Občinska skupščina je pred leti dala pobudo za ustanovitev kluba odbornikov. Njegov namen naj bi bil predvsem v sproščeni razpravi razčistiti nejasna vprašanja in pomagati odbornikom, da bi na sejo prihajali že z dokaj oblikovanim stališčem, oziroma predlogom za rešitev določenega vprašanja. Ne-kateri sestanki tega kluba so pokazali, da bi bila taka oblika dela lahko zelo koristna pomoč odbornikom. Eden izmed pogojev za uspešno delo tega kluba je vsekakor ta, da občinske službe pravočasno pri-pravijo gradivo, ki se bo obrav-navalo na seji. Verjetno je prav to eden izmed vzrokov, da so po-svetovanja v okviru kluba odbornikov zadnji čas tako rcdka. Praktično ni časa sklicati kluba. Gotovo so vmes tuđi objektivne te- Za osebne dohodke 69 odstotkov % NADALJ. S 1. STRANI sploh v družbenih službah. V komuni smo formirali sklad za razvoj družbenih služb. Zbrana sredstva v tem skladu so omogočila dograjevainje novega zdravstvenoga doma, šale v Tunjicah, adaptacije v otroškem vrtcu in v soli »Toma Brejca«. Težave, ki iraasta-jajo pri združevanju sredstev za razvoj družbenih služb, so v ne-razčiščonih pojmih glede odmosov med delovnimi organizacijami in potrebama komune. Tuđi statuti naših delovnih organizacij obrav-navajo odnos delovna organizacija — komuna bolj ali manj le kot odmos med podjetjem in občinsko skupščino, oziroma med njim im določenim upravnim organom SOb. Statuti ne določajo, kakšen odnos naj ima podjetje do razvoja družbenih služb v diružbeno politični skupnosti. Prav to vpra-šainje je daines med naj bolj pereci mi vprašanji pri nas im prav pri tom bi se moral kazati prelom starih pojmovanj o razšArjeni re-produkcij:i, ki so izšla iz ozkih, za dobičkom težečih ekonomskih pnizadevanj, usmerjenih le na-vznoter gospodarske organizacije. Vendar mora razširjena reprodukcija v socialističiniih družbenih razmerah upoštevati vse elemente družbene reprodukcije, med ka-terimi je problem razširjena reprodukcija proizvajalca kot os-novinega proizvodnega in družbe-nega činitelja še zilasiti zahteven. Ne gre zgodj za povećanje »tovila proizvajalcev, temveć za njihovo u&posobljcnost v intenzivni proizvodnji, ki zahteva boljšo izobrazbo i n vzgojo. Zahteva se več-je strokovno znanje in sploh raz-gledanost delO'Vinega človeka kot proizvajalca im samoupravljalca, kar bo doseženo v boljšem kul-tunniem akolju, v katerem bo1 moralo biti bolje urejeno šolstvo, zdravstvo, kultura in prosvota, kar pa se ne da uroditi v ozkem okviru tovarne, pač ipa le v šir-ši politično teritoriailind skupnosti.« Občni zbor je ob zaključku iz-vdldi tuđi nov 23-člans.ki občinski sindikalni svet, v katerem je precej milajših aktivnih družbenih delavcev iz delovmih organizacij. F. S. žave, vendar se bo treba v pri-hodnje prizadevati, da bo teh vse manj. Večjo pozornost bo treba posvetiti tuđi obsežnosti dnevnih redov skupščine, če hoćemo, da bodo seje učinkovite. Vselej se temu sicer ni moči izogniti, vendar to ne bi smelo postati pravilo. Povsem jasno je, da obilica gradiva, ki ga mora odbornik v nekaj dneh proučiti, ne vpliva nanj najbolj vzpodbudno. V zadnjem času smo sicer priča določenemu napredku na tem področju, gradivo je jas-nejše, preglednejše, vsebujc povze-tek važnejših ugotovitev in pred-Iogov, vendar bi se dalo še marsi-kaj storiti. Razmisliti bi bilo treba tuđi o času, kdaj naj bi se skliceval klub. Po obširnem dnevnom redu seje skupščine res ni najbolj primerno. Potruditi se bo treba, da bo klub odbornikov znova zaživel, kar naj bi bila tuđi ona izmed nalog bodočega občinskega vodstva SZDL. Predstavljal naj bi res tribuno, na kateri bi občinski odborniki i/.menjavali mišljenja, oblikovali stališća in podobno. F. S. Pismo mežnarjeve hčerke na Malem gradu Delo pri popravilu stolpa na kapelici na Malem gradu so nada-Ijevali še v novembru pod vodstvom tesarskega mojstra Ivana Benkoviča iz Novega trga. Ko so podirali staro ogrodje stolpa, je izza kakega trama ali pa iz bakrcnega jabolka pod križem izpadel kartonast ovitek, v katerem sta bila dva orumenela lista. Na prvem listu je bil naslednji tekst, pisan z velikim okomim ro-kopisom: Podstrešje na stolpu je tesar Andrej Urbane iz Stranj in kositarsko streho pa gosp. Aloiz Stadler iz Kamnika naredil. To delo je pod vodstvom cerkveniga predstojništva bilo dovršeno. Gosp. Joz. Fink, dekan ključarja gosp. I. N. Podrekar trgove in hišni posestnik, gosp. Jur Golleniver posestnik in za mežnarja je bil na Malim Gradu Jur Turk. Kamnik, 14. Augusta 1868. Drugi list pa je popisala mež-narjeva hčerka Julijana z nasled-njo vsebino: Ta žegen je bil še takrat noter djan, ko je bil še ta star grešt in streha na temo lurnc. In zdaj je pa ta grešt in streha oboje novo ta 14. dan augusta v Letu 1868 je ta grešt in streha nova in koštalo je to use u kup 500 goldinarjev. Takrat sem bil jest tu za mežner-ja Jur Turk in sem že do takrat 20 let tukej na malem Gradu za mežnarja bil. To sem jest pisala mežnarjeva hči stara 25 let in 7 meseov Ju-liana Turk 17/8. 1868. Kartonski ovitek, širok dva prsta, je bil na treh mestih zapeča-ten. Verjetno ga je zapečatil eden od obeh ključarjev, ki sta omenjc-na na prvem listu. Oba lista bosta shranjena odslej v muzeju, na isto mesto v stolpu malograjske kapele pa bodo shranili njun fotografski posnetek in podatke o gradnji novega ogrodja in strehe na stolpu. STARO — NOVO! 2 Uspešni rezultati kooperacije V aprilu 1904 je pri Agrokombi-natu Ljubljana začel delati obrat Kooperacija. Takrat se je kam-niška zadruga v celoti priključila Agrokombinatu Emona, obrat Kooperacija pa je prevzel vse njene naloge in dejavnosti. Ta obrat zđaj posluje po svoji ekonomski enoti Kamnik neposredno z za-sebnimi kmetijskimi proizvajalci, širi proizvodno sodelovanje in od-kupuje na tem podrocju vse vrste kmetijskih pridelkov, živine in Kozdnih sadežev ter prodaja reprodukcijski in gradbeni material, orodje in manjše stroje za kme-lijsko proizvodnjo. Kooperanti so-delujejo v proizvodnji mleka in telet, pri vzreji goveje plemensko živine, pri pitanju živine, prašičev in piščancev ter v proizvodnji krompirja. Delo obrata je usklajcno s per-spektivnim planom razvoja kme-lijstva občine. V kamniški občini je komaj petina obdelovalne zemlje v i-avnin-skem delu, ki je sposobna za mehanizirano obdelavo, vse ostale kmetijske površine v občini pa so v hribovitih visinskih legah in pri-merne za kooperacijo. Ze rezultati sodelovanja v prvem letu so vzbu-dili med kmeti veliko zanimanje za skupno delo. Kako je zasnovano sodelovanje? Obrat Koperacija sodeluje v vseh primerih z lastnimi živalmi, 0 folklorni sekciji ŠŠD Grintovec AJenika Jaršan je po pofcildou učiteljica ina Osnovni soli »Toma Rrejca« v Kamniku. Na naši soli poućuje prvt> leto. Prevzela je vodstvo folklorne skupine šolske-Ra športnega dnuštva »Griimtovec«. Na .pras'laivi v ipočastitov dneva republike simo viđeili njene prve radove dela. Nastop je povzročil vail inavdušenja. Prostor (razred) v katorem va-d'Uo, je skoraj vsdlej ipremaijhen. Letos bo' itreba še .patrpeti, v prii-hodnje pa bo bolje. Veliko star-še-v se zanima za delo učiteljice Adenke in za usipeh o dober teden čakatl na odgovor iz domovine o odobritvj dodatnih sred-itev zaradi pod raži tve dnevnlc nosočev. Potovanje od juga do severne meje Nepala je za izvidnico trajalo 16 dni, za ostali dve skupini pa 21 dnl. Pot s« dviga do 2.800 m, pa spet paclo do nokaj sto ino t rov nadmorske visine, Ko je konec avgusta izvidnica prišla do b otočja I eden i kov Kangčendženga in Ram-tang, se je resnost nalog pokazala v polni luči. Prvotno je odpravo nameravala poskusiti po severoza padnem grebenu, od tod pa je bil greben na nekaterih mestih vide ti sicer preplezljiv v alpskih raz-merah, tod a nemogoč za stalno hojo gor in dol ter nošnjo obilnega malena la, Odločiti so je bflo treba /a Ramtang. Nekaj dni pozneje Je prižla še glavnina in bazo smo postavili daleč na ledeniku Ramtang, na nadmorski viiini 4.900 m. Med tem, ko je oprema iz doline še vedno pri ha jala v bazo, so ple-zolci postavili tabor I na ska I na tem pomolu (5.400 m), kjer pričenja zgornji del ledenika Ramtang. Precejšnje težave je povzročalo iskanje prehoda na veliko, dobre štiri kilometre dolgo in kilometer široko ploščad pod severoza padno steno KangbaČena. Skozi labirint ledeniŠkih ovir sta speljala pot na ploščad Juvan in Debeljak. Pri kratki razpoki, ki naj bi ŠČitila Šotore pred plazovi, je nastal tabor M (5.800 m). 2e naslednji dan sta Humar in Skarja s Še dvema Šerpama postavila tu dva šotora, drugo jutro pa sta v megli in snegu odkrlia in označila še pot skozi zamotan sistem ledenih skladov no sedlo med fantastičnim Bellm valom (6.960 m) in koto 7.535 m v jugozapadnom grebenu KangbaČena. Na majhnl ravnici v rezi sedla, 6.200 metrov visoko, sta označila im m«sto za 4 fOistna italcea... O cesti in prevoznih cenah V zadnjem času se o stanju Podmorske ceste, oziroma ceste Kamnik—Moste razpravlja vsc pogostejc. Obupna razđrapa-nost spravlja prebivalce ob tej cesti v vse večje nezadovoljstvo. Kakor kažejo razprave občanov, se bodo stvari v bližnji prihodnosti venđar le uredile s pomočjo krajevnega sa-moprispevka. Prccej pripomb je tuđi glede avtobusnega prometa na tej cesti. Zdaj vozijo avtobusi y dopoldanskcm času po tej cesti samo v smeri Ljubljane, iz Most proti Kamniku pa vozi samo ob torkih in sobotah ob sedmih Ejutraj kranjski avtobus. Ker je ob tej cesti mnogo šolarjev, ki hodijo v Kamnik, pa tuđi precej delavcev in uslužbencev, ki začenjajo delo ob osmih zju-traj v Kamniku, bi bilo prav. da bi Ljubljana-tiansport uve-đel vsakodnevno jutranjo progo (ob sedmih ali pol osmih) Mo-Ktc—Kamnik. Občani so prepričani, da bi bila ta proga rentabilna in da ivtobusno podjetje lahko ustrc-žc njihovi želji. Ob tej priliki naj omenim Se čudno nesorazmerje med pre-voznirna cenama na progi Podmorje—Kamnik in Duplica— Kamnik. Od Podgorja (otl go-stilne Kmetič) je do Kamnika točno 3.600 metrov, vozovnica v avtobusih ljubi jana-transport stane 50 dinarjev, v avtobusu Avtopromct Kranj pa lil di- narjev. Od Duplicc (postaje pred tovarno »-Stol«) do Kamnika, je proga dolga točno 3.300 metrov, torej za 300 m krajša, vozovnica pa velja v vseh avtobusih 60 dinarjev. Čudno, kajne? Đ. Cebulj POJASNILO »LJUBLJANA-TRANSPORT« PE — KAMNIK Z ugotovitvijo pisca gornjih vrstic glede avtobusnih zve/. Moste—Kamnik se v celoti stri-njamo. 2e sami smo ugolavlja-li, da bi bilo prav ta kraj treba bolje povezati s centrom obline, vendar smo to misel vedno zavrnili prav zaradi slabe ceste. Upoštevati namreč moramo, da so osnovna sredstva v prevoz-ništvu zelo draga in se je tež-ko odločiti, da bi jih dnevno iz-, postavljali okvaram na tako slabih cestah. Kljub temu pa smo v novem predlogu voznih redov, ki je sedaj v delu, že predvideli boljšo povezavo Most s Kamnikom, ker priča-kujemo, da bo cesta v prihodnosti le urejena. V dopoldan-skem času predvidevamo uved-bo dveh novih voženj z odho-dom iz Podgorja ob 7.05 in ob 12.0fi uri, tuđi v popoldanskem času so po predlogu voznega reda predviđene tri vožnje: ob 15.10, 17.35 in ob 20.05 uri. Upa-mo, da borno s tem zadovoljili tamkajšnje obćane. Glede različnih cen različnih podjetij za isto relacijo pa lahko pojasnimo tole: V cestnem prometu ni enot-nih cen, cene prevozov za po-samezne proge določijo sama prevozniška podjetja v okviru odobrenih jjrevoznih cen, lest-vice postavljajo podjetja raz-lično, nekatera imajo začetno tarifo nižjo pa se zato lestvica hitreje dviga, druga imajo zo-pet začetno tarifo višjo in se zato lestvica počasneje dviga in podobno. So tuđi nekatera podjetja, ki pri tarifah upošte-vajo stanje ceste po kateri vozijo in frekvenco (število) pot-nikov. Vse to je vplivalo tuđi pri določitvi te tarife, ker je naša začetna tarifa 50 dinarjev. Direktor poslovne enotc Kamnik Nevolje s snegom Zadnji sneg je nemalo prizađel tuđi naso obfino. Zaradi potrganih žic električne napeljave ni bilo električne energije. Ljudje so se /. razumevanjem uklonili višji sili in spet poiskali zapraSene petrolejke, da so preganjali temo. V soli Fra-na Albrehta so bili en dan brez centralnega ogrevanja, venđar učencev ni zeblo. Nekateri predeli so bili za nekaj ur brez vode. Ceste so takoj začeli plužiti, zato v prometu ni bilo zastoja. Vendar pa tako razđrapano cesto kut je skozi Tuhinjsko dolino tuđi plug ne more usposobiti za promet. Sele vozila so stlačila sneg na cestišču, vendar na račun krajših zamud v prometu. Nenaden vremenski pre-obrat je bil tuđi javnim lokalom opozorilo, da morajo biti za vsak primer oskrbljeni s svečami ali petrolejkami. Srečno novo leto in prijetno vožnjo želi MALI ANTON AVTOTAKSI Kamnik, Trq talcev, tel. 831-63 KADAR SE VAM BO MUDILO, SE POSLUŽITE NAŠEGA PRE-VOZA tabor III, nnto pa stu se zaradi posla b sanja vremona morala vrnili. Ko :,e jo vi crno po nekaj dneh izboljka'o, sta Sazonov in Si mene postavila Prva dva sotora tabora III. V tem času J1^ prišla iz baze v zgornja taborišca oprema la zadnji del naskoka. Debeljak 'n Ju van sta nadelala pot nad sedlom, Humar in Skarjo pa sta bila s Jerpami sPOt v taboru III z opremo za zavaro-VQnJe poti in postavitev tabora IV. Ćez n°č pa je zapadel sneg in plezalci so Prav zadnji trenutek sestopili v bazo. Ne kaJ dnl je snežilo In v bazi je bilo snega čez kolona. Potem je na gori zagospo-dar'l veter in slapovi prŠIČo so drseli z vrinega pobočja let steno na veliko pto-ščad. 30, septembra so Juvan, Sazonov, dr. Andlovic in Dimitrov s žerpami napravili gaz do taboriiča II. Na ploščadi je bilo snega za dober meter. Ražen Juvana, ki jo prespal v novo posta vi jenem Sotoni, so se ostali vrnili. NaslednjI dan so šerpe pregazili £0 pot do tabora III in so se z Juvanom vrnili v tabor I, Dimitrov in Sazonov pa sta prtnesla nekaj opreme *a tabor ||. Stari šatori so bili polomljeni, prav tako je sneg uniĆil vse Sotore v taboru III. Tabor II sta zapustila 2. oktobra in obnovila tabor III, istega dne pa so prISli Iz tabora I do tabora II še dr. Andlovic, Humar, Slmenc 'In Skarja s tremi Serpami z vso opremo za tabor IV in detom opreme jo tabor V. NaslednjI dan gre prava vojska v rna l©m s sedla v strmino Kangbačena. Ple-*aki prttrjujejo vrvi, ki sta jih tu pustila le Ju van in Debeljak ter na se ka jo stupe v strme ledene odlome. Na visini 6.700 m odlože bremena in se vrnojo, ražen Si-menca, Skarje in dveh Šerp, ki prespijo v novem taboru IV. Prvotnu naloga jo bila postaviti tabor V na grebenu pod koto 7.535 m, kake 4 km od glavnega vrha. Z mesta, kjer sta bila plezalca, pa so ja pokaza I mnogo boljši dostop naravnost na vrh, namreč po sneženi strmini, ki Je med vršnim grebenom in spodnjo severoza-padno steno. Kljub nasprotovanju vod je nalože naslednje jutro vsi Štirje opremo /a tabor V in gredo povprek po pobočju proti levi. 2e slabo uro po od hodu Šerpa Karma odneha, ker zboli. Ostali tri je na-daljujejo. Tu se visina /e močno pozna: hropeče dl ha nje, počasna in sfcrajno utru-jajoča hoja, pekoče grlo . . . Opotdne odneha Že Simenc — visina . . . Ostala dva ob dveh popoldne prineseta opremo, ki so jo zjutraj nosili štirje do velike skale, ki naj bi žčitila tabor V pred plazovi. VIŠI na po viSlnameru je 7.070 m, toda vlJEInomerl kažejo tod 150 6o 200 m premalo. ZveČer se oba plezalca izČrpana vrneta v tabor IH, nasled-nji dan pa v tabor I. Med tem sta dobila Humar in Juvan na-logo, da mora ta poskusiti na koto 7.535 metrov, čeprav je bila že odkrita precej boljša pot na glavni vrh. 7. oktobra ob 6. uri zjutraj zapustlta s Šerpama Dorzi-jem in GJurmljem tabor IV (6.700 m) in ob 10. uri sta že na koti 7.535 m. Izredno hitro dviganje! Brez dvoma so bili takrat vsi štirje na višku aklimatizacije. Nosled-nj! dan so bili spet vsi v taboru t. Po- kazalo se je, da od prava ne bo 'iiog I a poskusiti na vrh preko kote 7.535 m, ker je vmesni greben izredno zahteven in ne-varen. Edina možnost je pobočjo, na koncu ka te roga je ž« oprema za tabor V. Na vrh nuj bi poskusila splezati Dimitrov in Sazonov. Obu plezalca in šerpa Da ti ja, Karma in Gjurmi zapuste 12. oktobra tabor IV. Šerpe nosijo še en š'otor in tri jeklonke kisika. Dimitrov in Sazonov sta precej slabo aklimatUirana. Sele z večer dosc-žeta — čeprav neobremenjena — tabor V, na katerem se predtem šerpe že postavili šotore. Zjutraj ob 8. uri zapuste tabor in se prično vzpenjali po zadnji strmini proti vršne mu grebenu. Čeprav prazni, hodijo zelo počasi. Poleg vsega so si Ubrali še najstrmejso in naj bol j zosneženo polico od ti stih trch, ki vodijo k vrhu. Sele ob treh popoldne pridejo na vršni greben, na polovico vzpona. Prepozno je. S seboj ni majo ne hrane, ne spolnih vreč, ne ku-halnika in niti vreč za biva kira nje ne. NiČesar! Vodja ukaže umik. Dimitrov in Sazonov poskušata kljub ukazu najtežje. Šerpe pošljeta nazaj v tabor V, sama pa prespita na grebenu z ieljo, da bi na-slednji dan poskušala zavzeti vrh. Veter . . mraz 25 stoplnj pod ničlo . . . Tuđi luknja v snegu ne pomaga dosti. Zjutraj z največja težavo sestopita! Na vzpon še pomisliti ni. Sed em naj stega oktobra krene kolona nosačev in alpinistov v dolino. Na ledeniku Ramtang le še neuporabnl ostariki pričajo o odpravi. Občutki ob slovom u od neza vzetega vrha so razllčni. Jugo* slovtinska od prava ja odkrila pot no Kang-bačen, na goro, ki je bila uganka ćelo za tište narode, ki poli I ja jo po več eks-pedicij v enem samem letu na Himaicjo To bo senzacija za najboljše pozny^'alce Himalaje. Z naso javnostjo je drugače. Ta alpinist iČn ih od prav ni vajeno, ne ve, da vsaka od prava nekaj pri pomore k od kriva nju zadnjih neraziskanih delov sveta, da pa jih le malo uspe tako popolno, da pridejo na sam vrh. Za Everest je bilo potrebno enajst od prav, za Nanga Parbat pet, za Ka ngčendžengo sed em od-prav ttd. Jugoslovani so bili na Ka ng bačenu pr-vič in od krt I i so pot. Za koga? PRIPIS UREDNIŠTVA Kakor smo videli, so bili predstavnik! AO Kamnik: Me tod Humar, Pavle Simenc in Tone Skarja med najvidnejšimi akterji letoinje jugoslovanske alpinistične odprave v Himalajo. Lahko bi rekli, da so orilo-Čujočo prispevali k uspehu in da jim je zgolj naključje (gledano tako ali drugace) preprečilo zmagovit vzpon na sam vrh. Ob čestitkah xa njihove uspehe želimo, da bi sodelovali tuđi v prvi prihodnji Ju-goslovanski odpravi, ki naj bi čimprej dokončala začeto delo in kronala vsa dose-danja velika prizadevanja z dokončno zmago- XXX kamniSki obCan ;> Smučarski tečaji KAMNISKI OBCAN « Tuđi v IetoSnji zimi bo v času šolsklh počitnic organizirala Občinska zveza za telesno kulturo in Smučarski klub Kamnik smučarske tečaje za mladino. Lanskl tečaji so zelo lepo uspeli, saj se jih Je udeležilo kar 320 mladih smućarjev. Letos bo števllo te-čajnikov prav gotovo Se večje. Upamo, da bodo zagotovljena potrebna flnanč-na sredstva, saj bi bili đrugačc orga-nizatorji prisiljeni zmanjSatl stevilo te-čajnikov, ker bodo tečaji lahko le v popoldanskem času. Kaje, da bodo sindikalne organlazcije podjetij in Društvo prijateljev mladine podprli to akcijo, ki presega rekreacijski pomen. Smučarski tečaji bodo v času od 21. do 30. januarja na Velikih polja-nah in vseh ostalih terenih v blizini Kainnika. Ce bo dovolj tečajnikov, bodo tečaji tuđi v Komcndi, Nevljah in Tuhinju. Vpisovanje in prIOetek teča-jcv bo na Velikih poljanah 21. Januarja ob 10. uri 7,a tište, kl bi zclell obi-skovati dopoldanske teeaje in ob 15. uri za ostale, ki delijo oblskovati po-poldanske tečaje. Posebno vabimo mladino iz podjetij, da se udeleži teli tečajev. Tečaji so brezplačni in se jlh lahko udelezl vsak, ki se želi naučiti smucati. Se nekaj besed o pripravah na tečaje. Vsak tečajnik mora biti vsaj malo kondicljsko pripravljen. Dovolj je že vsakodnevni kraj.ši sprehod, po-leg ređnega vsakodnevnega gibanju. Brcz teh priprav pomeni redna vsako-dnevna vadba na snegu prevelik napor. To pa povzroća preutrujenost In povečanje možnosti poskodb. Smučarska oprema naj bo pred-vsem pri popolnlh začetniklh kar naj- bolj preprosta. Smuri za ućeuce prvih clveh razredov osnovnih sol n« ainejo biti večjc od telesne visine. Cc kupujemo smuči, naj bodo te tako za začetnike kot ostale opremljene z Jeklc-nimi robnlki in spodnjo ploskcv ■/. mano. Za začetnike so najvarnrjšc navad-ne Jermenastc vezi /. natezalecm, za starejse pa varnostne. Vendar pa Je nujnn, če hočemo lepo in udobno kr-mariti po snegu, da je eevelj trdno pritrjen na smučko. Brez tega Je kr-martti nemogoče, posebno pri sedanji smučarski tehnlkl. Smučarske palice naj segajo imn-larju 10 cm nlžje od ramen. Smučarski čevl.ji — pancerjl pa naj bodo za Ste-vilko večji od ostale obutve. Kdor si bo mtbnvljal smučarsku opremo, naj jo nabavi v Lcscah, kjer prodaja tovarna »Elan« po tovarnUkih icnah, to Je z 20 % popustom. Vsak, kl si nabavlja opremo, naj se zaveda, da le pravilno Izbrana oprema otnogoča udobno smučanjc. — sm ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vseni delovnim Ijudcrn, st' posebej pa kamni.škirt'i obranom želimo mnogo uspehov v novem letu 1966 kolektiv KOMUNALNEGA PODJETjA Kamnik Stayn-Kamnik Do druge polovice 13. stoletja so nazivali naše mesto skoro iz-ključno lc — Stein oziroma Stavn. Iz leta 1271 pa nam je uhranjeno pismo, v katerem stoji, da je hil tega leta češki kralj Otokar »in Kamnich«. Tako piše tuđi kranjski zgo-dovinar Dimitz v svoji knjigi (Gcschichtc Krains III. stran :S2!)), da je leta 1592 zaukazal papež Klcmcn VIII. patrijarhu oglejskemu in nadškofu solno-graskemu, naj pregledata zane-marjene cerkve po nadvojvod-skili deželah. Patrijarh je v to določil kot svojega namestnika Frančiška Barbaro, poznej^ega patrijarha. Barbaro je dospel leta 1593 v »Kamineg«, pogla-viten kraj med Dravo in Savo, sklical duhovnike in po oprav-Ijcni sv. masi opominjal, da od-pravijo razvade in poboljšajo življenje izročenih duš. V pismu ■/. dne 12. februarja 1022. leta, s katerim se dovolju-jc župnija v Zclcznikih, stoji ime Kristofa Planka, arhidija-kona Gorenjske in župnika »in Camnigh«. Tako je bilo slovensko ime našega mesta že v tistih časih v rabi, le pravopis je bil raz-ličcn. PO GLASILU »KAMNlCAN«, KI JE IZHAJAL LETA 1935. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Vsem bralcem Kamniškega občana želi KOĆEVSKI TISK Kočevje srečno in uspehov polno novo leto »KAMNISKI OBCAN« glasilo Ob« nskega odbora SZDL Kamnik — Urcjuje uređniški odbor. — Glavni urednik Vinko Dob-nikar, odgovorni urednik Dolfc Ccbulj, lektor Marija Grzin-čič, tehniCni urednik Avgust Novak. — Ižhaja enkrat meseč-no. — Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Fužinc 1« — Tiska tiskarna »Kočevski tisk« v Koccvju graCDED Nove cene dimnikarskih storitev V mcsecu oktobru so bile zasebnim dimnikar.jem iz Kamnika po-trjene novo cene dimnikarskih storitev. O tem občani rtoslej nišo bili seznanjcni ali pa so se z novimi ccnami delno seznanili sele preko samcga dimnlkarja, ko Jim je le-ta opravljene storitve zaračuna! po novih tnrifah. Zato j<" marsikateri uporabnik Umilnih naprav s pre-cejSnjo meni nezaupanja sprejel to ne pr<"vcč razveseljivo novico, posebno če upostevamo dejstvo, da so se v preteklem letu cene blaga, kakor tuđi storitev, pogostokrnl spreminjalc in da nove cene teli storitev v t,;m primeru nišo bile javno ra/.glascne. V zvezi s tem moramo poudariti, da tega nišo krivi pristojni organi, lemveč so to spremembo narekovali novi prcdpisi. Po prejSnjlh je cene dimniKar-skih storitev prejemala o/.iroma določevala obfinska skupščlna / odlokom, ki (ja je nato razglasila v uradnem voslnik«. Republiški zakon o dlmnikarski službi, ki je i/.Sel v mesecu mareu preteklega leta, pa je pristojnost đoločcvanja cen dimnikarskih storitev prene-sel na upravne organe, pri občinskih skupsčinah, ki so pristojni za kontrolo cen, a svojih odločitcv seveda ne razglašajo. Da bodo občani, kakor tuđi vsi ostali uporabniki kurilnih naprav, podrobneje seznanjcni z novimi cenami dimnikarskih storitev tudl objavljamo celotni cenik teh storitev z vsemi nomivi določili. CEN1K O NAJVISJIH TARIFAH ZA DIMNIKABSKE STORITVE SE VEĆ USPEHA V LETU 1966 ŽELI KOLEKTIV SGP GRADITELJ KAMMK O POSLU2UJTE SE O NAŠIH O GRADBENIH STORITEV Srečno novo leto želi vsem občanom Feliks Anžin PECARSTVO Postavljam nove kamine, ke-ramićne obloge, tlake in obnavljamo stare peči LJUBLJANA, Menartova 57, tel. 314-415 KAM NISKI OBCAN 1. Odprto kuhinjsko ognjišče 160 2. Kmcčka kuhinja z dvojnim stropom 200 3. Plezalni dimnlk: a) v pritltčni hlši ISO b) za vsako nadaljnje nadstropje M 4. Ozkl ali valjastl dimnik: a) v pritlični hiši 60 b) za vsako nadaljnje nadstropje 30 5. Dimnik centralne ogrevalne naprave ali parne pekovske peči: a) v pritlični hiSi 180 b) za vsako nadaljnje nadstropje '0 li. Dimnik od etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov: u) v pritlični hiSi U« b) za vsako nadaljnje nadstropje 50 7. Shnut dimnik: a) v pritlični hiši 8« b) za vsako nadaljnje nadstropje 40 «■.) priključck za shnut dimnik S0 K. Dimna cev: a) zidana ali pločevinasta do 2 m 40 b) za vsak nadaljnji tekoči meter 20 <). Stcdilnik v privatni hisi: a) z eno pećico «0 b) z eno pečico in kotličem S0 c) z dvema pečicama in kotličem 120 1«. Stcdilnik: a) navadni v maleni gost. obratu 1C0 b) v gostinski ali zavodski kuhinji — mali 240 e) veliki prostostoječi mlzni ali z nastavkom v velikih kuhlnjah, rcstavracljah, javnih kuhinjah, zavodili in podobno 3" 11. Kanal centalne ogrcvalne naprave ali parne pekovske peči: a) mali neplezalni do 4 m dolžine 200 b) za vsak nadaljnji meter 50 c) veliki plezalni do lm dolzine 300 d) za vsak nadaljnji meter fin 12. Grclec vode (bojler) 50 13. Grelec posode 100 14. Pralni kotel s kanali za odvod dima *60 15. Veliki kotel v gostinskih obratih in pod. 100 1B. Navadna želc/.na peč so 17. Peč sistem »Lutz« ali podobno: a) brez pečice gn b) /. eno pečico 100 <■) /. dvema pečicama Ko 18. Pckovska peč — navađna /. duSki 200 111. Pekovska parna peč: a) /. eno etažo 3M b) z dvema ali več 0 ta/.a mi soo 20. Etažna peč za centralno ogrevanjc, vstevši dimne odvode IM 21. Centralne ogrcvalne naprave, vstevsi dimne odvode: a) z malim kotlom tlo 8 m! ogrevalne površine ali 9 cienov 320 b) s srednje velikim kotlom do 14 m2 ogrevalne površine ali 14 členov 540 c) z velikim kotlom od 15—3(1 m2 ogrevalne površine nad 14 členov 720 d) parni kotel za centralno ogrevanje nad 30 m2 ogrevalne površine 840 22. Izžiganje dimnikov z oddajo izžigalnega materiala: a) v pritlični hisi 100 b) za vsako nadaljnje nadstropje 80 83. Pregled in struganje novih dimnikov: a) v pritlični hiši za komad 120 b) za vsako nadaljnje nadstropje <>0 e) za drugi in tretji pregled se računa od gornje cene 50 "„ Za vse dimnikarske storitve, ki nišo navedene v I. poglavju tega eenika, srne đimnikar določiti ceno na podlagi zamude časa, ki pa «iora biti v skladu z določili časovnih norm za dimnikarska dela oziroma režijsko minuto. Tako določena cena ne srne presegati k rt i narjev z.« minuto, oziroma 480 dinarjev na uro. Za opravljene dimnikarske storitve v oddaljcnosti natl 'i km od sedeža dimnlkarskcga obrata, cziroma rajonskega sede/.a, se srne zaračunavati 30 ",; pribitka na eene iz I. poglavja tega renika. Dimnikarski obrati imajo sedeze rajonov v Kamniku. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravijo po naročiiu stranke, ne glede na roke čiščenja ali ob nedeljah in praznikih ter za nočno in nadurno delo, se srne zaračunavati na redno postavko največ 50 ",, pribitka. Prav tako se poviša tarifa, če đimnikar opravlja delo, ki je združeno s posebno nevarnostjo. Nočni delovni čas se šteje od 22. do 5. ure naslednjega dne. Ce đimnikar ni opravil ometanja in čisčenja, ker je stranka izjavila, da kurilnih naprav ni uporabila in da zato ometanje ni potrebno, srne đimnikar za izgubo časa za opravljanje kontrolnega pregleda zaračunati 50 % od redne cene iz I. poglavja tega eenika, to pa le s pogojem, da se pregled iz požarno-varnestnih razlogov v resnici tuđi izvrši. V nasprotnem primeru zaračunavanje kakršnekoli pristojbine za neopravljeno đelo ni dovoljeno. Pavšalno plačevanje dimnikarskih stroitev je dovoljeno po dogovoru med dimnikarji in stranko. Đimnikar mora za opravljene dimnikarske storitve na zahtevo stranke izstaviti veljavno plačilno potrdilo s specifikacijo dimnikarskih storitev in navedbo tarifne postavke. ^ 7 moLtn/č mamice A/OVOLETVA KA-zqLET>h>ICA OE7AV-Lie-KJA -7<3-6 3 -AKTUALNA DA/JES, - ttZ.BKVffZAKJs\ ZA LETO *iqc>? ... unmničun nHiniiianH KAMNISKI OBCAN ZA NOVEMBER 1965 £ ROJSTVA: Janežič Janko iz Podstudenca št. 15 in Zavolavšek Matevž iz Poljan št. 2 — Smartno v Tuhinju. # POROKE: Balantič Andrej iz Županjih njiv, šofer, star 23 let in Alpner Ana s Kregarjevega, delavka, stara 26 let; Balantić Ru-dolf iz Godiča, pek. pomoćnik, star 22 let in Terezija Bele iz Mekinj, delavka. stara 19 let; Drolc Jakob iz Raven 5, delavec, star 25 let in Cernevšek Ivana iz Sovinje peči, delavka, stara 21 let; Hribar Jože iz Srednje vaši, gasilec, star 31 let in Valentina Brnot iz Sp. Palovč, delavka, stara 24 let; Juhant Sta-nislav iz Komendske Dobrave, čevljar, star 26 let in Baloh Pavla iz Kamnika, delavka, stara 23 let; Kemperl Franc s Krivčevega, delavec, star 25 let in Kuhar Pepca s Krivčevega, delavka, stara 18 let; Korošec Anton iz Lok št. 19, delavec, star 22 let in Zaplotnik Marija iz Srednje vaši 21, uslužben-ka, stara 18 let; Koželj Janez iz Kamnika, strojni ključavničar, star 25 let in Matjaž Roza iz Ti-roseka, delavka, stara 26 let; Mu-hič Alojz iz Volčjega potoka, delavec, star 21 let in Žagar Fani, iz Volčjega potoka, delavka, stara 28 let; Petek Franc iz Podvolovljeka, kmet, star 24 let in Čehun Stanka z Gozda, kmečka delavka, stara 19 let; Potočnik Gvido iz Mekinj, invalidski upokojenec, star 45 let in Vombergar Katarina iz Mekinj, pointerka, stara 38 let; Ple-vel Vincenc s Križa št. 27, klepar-ski pomoćnik, star 33 let in Petek Terezija s Križa št. 76, delavka, stara 31 let; Resnik Ciril iz Smar-ce, delavec, star 36 let in Osolnik Marija iz Radomelj, delavka, stara 32 let; Slapar Stanislav iz Mar-kovega št. 9, mizarski pomoćnik, star 24 let in Zerovnik Marija iz Most št. 48, prodajalka, stara 25 let; Stare Anton iz Tunjic, elektro-mehanik, star 20 let in Lukanc Olga iz Volčjega potoka, tkalka, stara 18 let; Steklasa Vladimir iz Kamnika, avtomehanik, star 22 let in Verlinšek Francka iz Podgorja, delavka, stara 18 let; Spruk Ivan iz Crne, tkalski pomoćnik, star 29 let in Kuhar Francka iz Kamnika, delavka, stara 25 let; Štrajhar Jo-žef s Porebra 5, zidar star 23 let in Frontini Alojzija iz Potoka št. 1, šivilja, stara 25 let; Vrankar Jo-žef iz Sidola št. 4, krojaški pomoćnik, star 24 let in Segcri Marija iz Ljubljane, delavka, stara 23 let; Vrhovnik Franc iz Kamnika, strojni ključavničar, star 27 let in Votteler Margareta iz lez Schorndorfa — Nemčija, usluž-benka, stara 28 let; Završnik Stanko iz Suhadol št. 45, pleskarski pomoćnik, star 29 let in Stopar Terezija iz Mengša — Zavrti št. 23, delavka, stara 32 let; Zagar Janez iz Most, krojač, star 23 let in Zor- man Brigita iz Šmarce, trgovska pomoćnica, stara 25 let. # SMRTI: Burja Franc iz Potoka v Crni, posestnik, star 74 let; Erjavšek Marija iz Zg. Stranj, osebna upokojenka, stara 59 let; Kadunc Stefan iz Laz v Tuhinju št. 2, upokojenec, star 75 let; Kot-nik Janez s Porebra, posestnik, star 70 let; Kregar Anton iz Stol-nika, kmet, star 66 let; Lah Fran-čiška z Vrhpolja, invalidska upokojenka, stara 52 let; Mali Alojzu iz Šmartna v Tuhinju 24, kmet, star 65 let; Mavec Frančiška iz Nasovč št. 21, družinska upokojenka, stara 64 let; Pajk Klara iz Crne, uslužbenka, stara 33 let: Pire Marija iz Podgorja, gospodi-nja, stara 71 let; Urh Franc iz Zg. Stranj, posestnik, star 82 let; Uršič Frančiška iz Zagorice, go-spodinja, stara 78 let; Verdnik Ju-lijana iz Mekinj, osebna upokojenka, stara 78 let; Vrhovnik Katarina iz Sp. Stranj, družinska upokojenka, stara 78 let; Vidmar Mavricij iz Šmarce, osebni upokojenec, star 63 let; Zavasnik Pavel iz Crnega vrha št. 4, kmet, star 60 let; KBKREACJJSK/ CBKJTE.F? 1/6L. PLAV'VA VAS) KlA , VBSBLO SILWESTI^OVAkJ]E•■■ |------■-?-■ sa K/ASEL'jE ^ VGL. PL. / US! ■KOČI', SE TI K/E ZDI, DA ~)E ŽILA STAZA ■&OL-) SOCK/A KoT hJOVA • - - KRONIKA « ; Gnrtbeno montažno podjetje Kamnik * Izdeluje in montira vse vrste gradbenih konstrukcij, okna, vrata, predelne * stene iz eloksiranega aluminija za hotele, motele, gostinske lokale, trgovske > lokale, ambulante, bolnišnice zdravstvene domove in vso individualno notranjo ► opremo iz aluminija in železa. Izdelujemo in opremtjamo samopostrežne in * klasične trgovine (za konfekcijo, špecerijo, manufakturo, sad je — zelenjavo t itd). Naši kioski za tobak, Časopise, sadje in zelenjavo ter montažni trgovski ^ paviljoni so zaradi svoje kvalitete znani žo po vsej Jugoslaviji. Poleg tega r opravljamo vsa stavbena kljuČavnicarska dela, izdelujemo kolesarnice za Z dvokolesa (enostranske in dvostranske) ter nadstrešnice za mopede in osebne ► avtomobile. Za kvaliteto jamčimo in se za na ročila toplo priporočamo. ' OB ZAKLJUČKU LETA SE ZAHVALJUJEMO. NAŠIM SODELAVCEM IN 2ELIMO | VSEM DELOVNIM LJUDEM MNOGO USPEHOV V LETU 1966! Se več uspehov pri delu želi vsem našim občanom kolektiv OBRTNEGA PODJETJA »USLUGA« Prepričajte se o kvaliteti sto-ritev v naših obratih: tapet-ništvo, krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo in pralnica GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA fiOZD\EGA OBRATA hiimnik želi delovnim Ijudem uspešno novo leto 1966 Spectalizirano podietje za proiz- . . . , . . , , vam nudi za opremo doma frotir vodnjo frotir ja in kravat in vafel brisače najrazličnejših /7 • I • M vzorcev, dimenztj in pestrih barv in CJ i^LLCLULL kopalne plašče - ZA PLAŽO bri- sače intenzivnih in živahnih barv KAMNIK '•" kopalne plašče - ZA HOTELE, BOLNISNICE frotir in vafel brisače VSEM OBCANOM IN NAŠIM KUP- ' vtkanimi napisi in emblemi ho- CEM SRECNO NOVO LETO 1966 telov in bolnišnic Rudnik kaolina i Crna - Kamnik ! CESTITKAM ZA NOVO LETO 1966 ; SE PRIDRUŽUJE DELOVNI KOLEKTIV i S R E Č N O ! KOLEKTIV INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL KAMNIK KOLEKTIV ŽIVILSKE INDUSTRIJE Kamnik Vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem želimo srečno novo leto 1966 Zavod za zaposlovanje delavcev Kamnik-Domžale ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1 966 m želi vsem delovnim Ijudem in poslovnim partnerjem uspeš-no leto 1966. Opozarjamo potrošnike na naše sedežno po-hištvo iz upognjenega bukovega lesa po najsodobnejših osnutkih in modelih. Najnovejše je sodobna pisarniška oprema \i kovine in lesa, izdelana po dolgotrajnem studiju lastnega razvojnega biroja JttiQQo uspehau ci naisem tetu 1966 žeti Komunalna banka Kamnik Občane vabimo, da vlože svoje prihranke pri našem zavodu Industrijski kombinat SVIT KAMNIK PRIPOROČA SVOJE IZDELKE: polirne in brusilne paste ter čistila ■--- specialna lepila in tesnila, razne politure in sredstva za nego avtomobilov. Nadalje elektrotehnični porcelan, steatit za visoko frekven-co, porcelanske tekstilne utenzilije in dekorativno kerami-ko; izolacijski material iz tekstila in papirja ter vse vrste gumbov, plastično embalažo in pohištveno okovje. Tradicija in izkušenost sta jamstvo za kakovost izdelkov VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1966 KOLEKTIV INDUSTRIJSKEGA KOMBINATA »SVIT« Srečno novo leto želi vsem delovnim Ijudem kolektiv podjetja TITAN Kamnik TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA I id e I u j e m o : vdolbne ključavnice za vrata — navodne, dozične in cilindrične — pohištvene PIKO ključavnice — ključavnice za ALU vrata — obešanke: navadne in cilindrične —- aparate za gospodinjstvo: mesoreznice, mlinčke za kavo, mak in orehe — fitinge — crne in pocinkane — ulitke od temper in sive litine Srečno in uspeha polno novo leto 1966 želi vsem delovnim Ijudem kolektiv TRGOVSKEGA PODJETJA KOČNA KAMNIK Priporočamo se za obisk v naših trgovinah, predvsem pa želimo, da obiščete nove trgovine »Elektromaterial« in »Drogerija« Se več uspeha v novem letu želi vsem poslovnim partner-jem in našim občanom kolektiv SPLOŠNEGA MIZARSTVA KAMNIK Trg Svobode 5 Kolektiv gostinskega podjetja planinka želi srečno novo leto 1966 vsem svojim obiskovalcem in občanom. Za silvestrovo obiščite naše obrate in dobro boste postre-ženi Vsem delovnim Ijudem naše občine voščimo srečno NOVO LETO ZAVOD ZA POSREDOVANJE ZAPOSLITVE invalidnih in drugih oseb V KAMNIKU V novem letu želi mnogo delovnih uspehov kolektiv Ob vstopu v novo leto želimo sreće vsem delovnim Ijudem Podjetje KAMNIK Tovarna usnja Kamnik Naše proizvodne posebnosti so: galanterija ,nabuk, velur io obu-tev in oblačila. S kvalitetnimi izdelki si je tovarna pridobila sve-tovni sloves IZDELUJEMO: amonitratna praškasta razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone MENINA