Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXII., št. 191
Ljubljana, petek 15* avgusta 1941-X1X
Cena cent 70
Upravništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Pucci-nijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione PnbbMcItš Italiana S.A, Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—■, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica št. telefon 31-22, 31-23, 31-24.
5,
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblieita dl provenienza Italiana ed estera:
Unione Pubblieita Italiana S. A„ Milano
Dve veliki ofenzivi na vzhodu
Na severnem bojišču nadaljuje nemška vojska operacije za obkolitev Leningrada — Boji vzhodno in južnovzhodno od Smolenska — Hud pritisk nemških motoriziranih sil ob Bugu
Stockholm, 14. avg. d. Položaj na vzhodni fronti se razvija še vedno v znamenju dveh velikih nemških ofenziv na severu ln na jugu. Vse kaže. da so nemške sile opustile namero, da bi na področju med Pej-puškim in Ilmenskim jezerom prodrle proti Leningradu in da so se odločile udariti južno mimo Ilmenskega jezera proti Bolo-geju, važnem železniškem križišču na progi Leningrad—Moskva, da bi tako Leningrad odrezale od njegovega zaledja. Na jugu pa kaže najnovejši razvoj nemških in zavezniških sunkov, da se je ves pritisk preusmeril proti Odesi in Nikolajevu ter da je v smeri proti Kijevu nekoliko popustil.
Na finskem bojišču so se zopet obnovile hude borbe vzhodno od Ladoškega jezera. Finske sile izvajajo močan pritisk na Keks-holm in dalje proti jugovzhodu vzdolž jezera, na drugi strani pa so po informacijah iz Helsinkov na področju vzhodno od Ladoge finski prednji oddelki dosegli tudi v neposredni bližini Oneškega jezera progo iz Leningrada v Murmansk, jo presekali in prodrli vse do obale Onege.
Na baltskem odseku bojišča so se nemške oklopne sile, ki so vzdolž šelonja prodrle do Ilmenskega jezera, obrnile namesto preti severovzhodu okrog jezera proti jugovzhodu in prodrle do Stare Ruse. kjer so se včeraj razvnele izredno hude borbe. Nemški pritisk je tam zelo močan. Od Stare Ruse je v ravni smeri proti vzhodu preko Valdajskih gričev kakih 150 do 160 kilometrov do Bologoja, ki je izredno važno železniško križišče na progi iz Moskve v Leningrad, čim bi Nemcem prodor do Bologoje uspel, bi bila usoda Leningrada zapečatena.
Na osrednjem bojišču so se borbe prenesle že precej na vzhod in jugovzhod od Smolenska. Tudi tam so se zopet razvneli srditi spopadi. Zanimivo je, da se sedaj, kakor že včeraj v Londonu, tudi v Moskvi končno priznali, da so se Rusi že pred nekaj dnevi umaknili iz Smolenska. Tukajšnji krogi pripominjajo, da mora biti »nekaj dni« v Kremlu zelo raztegljiv pojem, ko je vendar iz verodostojnih nemških virov že znano, da je Smolensk padel natanko pred 29 dnevi.
V Ukrajini izvajajo nemške oklopne in motorizirane sile slej ko prej izredno močan pritisk od Bjele cerkve proti jugu in zlasti preko Umanja ob desni strani Buga proti črnemu morju, odnosno proti Nikolajevo!. Na levi strani Buga pa se na področju pri Balti, sredi med Bugom in Dnjestrom, nemške, romunske in madžarske sile družijo v navalu na odeško nižino.
Da bi vsaj nekoliko zmanjšali pomen najnovejših nemških uspehov na severnem odseku bojišča, se v Moskvi še zmerom poslužujejo izmišljenih propagandnih trditev o uspehih ruskih pomorskih oboroženih sil v Finskem zalivu. Tako je baje neka sovjetska podmornica potopila na Vzhodnem morju nasprotnikovo 15000-tonsko petrolejsko ladjo. V Berlinu opozarjajo glede teh in drugih podobnih ve- j sti, kakor n. pr. o letalskih napadih na j Berlin, da že same na sebi tako jasno pri- i čajo o svojem propagandnem izvoru, da jih ni treba niti posebej demantirati. Kar se n. pr. letalskih napadov na Berlin tiče, ugotavljajo berlinski politični krogi, da so Berlin doslej le enkrat napadla sovjetska letala. V vseh drugih primerih pa jim niti od daleč ni uspelo približati se nemškemu glavnemu mestu. Isto velja tudi za podatke o sestreljenih in izgubljenih letalih. Tako skušajo v Kremlju svetu dopovedati, da so v torek sestrelili 43, izgubili pa svojih 35 letal. Nasprotno pa je res, kakor je to DNB še posebej naglasil, da je bilo onega dne uničenih 184 sovjetskih letal, 121 v zraku in 63 na tleh.
Helsinki, 14. avg. d. Nemške čete, ki so v južni Ukrajini v zadnjem tednu prodrle od Umanja globoko v ukrajinski pas med Dnjestrom in Bugom, pritiskajo še vedno z nezmanjšano silo na umikajoče »e sovjetske vojske, ki se skušajo umakniti večinoma po kopnem, deloma pa tudi z ladjami iz Odese in Očakova dalje proti vzhodu, kjer bo maršal Budjoni najbrže šele ob Dnjepru poizkušal organizirati novo obrambno črto. Na nemški strani igra zadnje dni posebno veliko vlogo letalstvo, ki skuša sovjetskim četam z uničenjem prometnih zvez onemogočiti umik in jih stisniti med obalo črnega morja in Dnje-prom v novo uničevalno bitko. Tudi v severni Ukrajini, kjer ima nemška ofenziva smer proti Kijevu, so posamezni nemški , motorizirani oddelki ponovno napredovali ! proti vzhodu in se že močno približali t Dnjepru.
Na osrednjem frontnem odseku se položaj vzhodno od Smolenska, čigar padec priznava snočnje sovjetsko uradno vojno poročilo, ni bistveno izpremenil. Borbe se
nadaljujejo v velikem obsegu. Nemški ofenzivni klin, ki se potiska med leningrajskim in osrednjim frontnim odsekom južno od Ilmenskega jezera zmerom globlje med Vorošilove in Timošenkove armije, je prodrl že preko mesta Staraja Rusa na jugu od Ilmenskega jezera. Na tem področju se bijejo ogorčene borbe, ker se sovjetsko poveljništvo zaveda velike nevarnosti, ki bi jo pomenil nemški prodor.
Na leningrajskem operacijskem področju včeraj prav tako ni prišlo do večjih iz-prememb in se nadaljujejo borbe tako na
estonskem frontnem odseku kakor tudi na Karelski ožini ob severnozapadnem delu Ladoškeg? jezera.
Uničeni sovjetski oklopni vlaki
Berlin, 14. avg. s. Na vzhodni fronti je nemško topništvo uničila dva sovjetska oklopna vlaka v bližini prvih črt dne 12. avgusta. Trerji oklopni vlak so uničila nemška strmoglavna letala na finski fronti.
Moskva priznava izpraznitev Smolenska
Helsinki, 14. avg. d. Današnje sovjet-sVo uradno vojno poročilo, ki je bilo objavljeno v Moskvi v noči na četrtek, priznava padec Smolenska. Poročilo pravi, da »so sovjetsko-ruske čete evakuirale Smolensk, ki je v razvalinah«.
Ameriški listi o položaju v Ukrajini
Ntnv York, 14. avg. d. Snočnji new-yorški listi objavljajo obsežna poročila o nemškem napredovanju v Ukrajini, kar dokazuje, da si zdaj tudi ameriški tisk ne upa več zapirati oči pred stvarnimi dejstvi. Vsi snočnji listi objavljajo deloma tudi pod zelo velikimi naslovi, da nemške čete naglo napredujejo južno od Kijeva ter da je Ode3a pred popolno obkolitvijo. Nekateri listi tudi javljajo, da je treba pričakovati skorajšnjega padca ukrajinske prestolnice Kijeva. Posamezni listi posnemajo informacije agencije Associated Press iz Londona, v katerih je rečeno, da smatrajo britanski vojaški krogi sovjetski položaj v Ukrajini za zelo nevaren. Posebno kočljiv pa je položaj sovjetsko-ruskih čet okrog Odese. Po mneniu teh britanskih krogov se Nemcem nudi možnost, da sovjetsko-ruske oddelke na tem področju popolnoma odrežejo od ostale ukrajinske
vojske ter jih prisilijo, da poskusijo še skrajno možnost evakuicije na črno morje. Neki britanski častnik v vojnem ministrstvu je zastopniku te ameriške agencije priznal, da so Nemci dosegli uspeh izredno velikega obsega ter da so že osvojili ozemlje, ki je tako veliko, kakor je bila svoječasna Nemčija.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V	Ukrajini je bila v nadaljnjem neprestanem zasledovanju po nemških in romunskih četah dosežena obala črnega morja med Odeso in izlivom reke Bug.
Na ostali fronti potekajo operacije po načrtu.
Letalstvo je včeraj prizadelo hude udarce transportnim ladjam, ki so bile na obali pred Odeso in Nikolajevom pripravljene za beg sovjetskih čet. Uničilo je dva transportna parnika s skupno 14.000 tonami in hudo poškodovalo pet drugih velikih pamikov.
Na angleški obali so dosegla včeraj letala, ki so bila poslana zaradi oborožene izvidniške službe, v nizkih poletih bombne zadetke v neki železarni južno od Whid-hyja in v preskrbovalnih obratih mesta Sunderlanda.
Mornariško topništvo je sestrelilo dve, eden izmed stražnik čolnov pa eno angleško bojno letalo.
V	severni Afriki so uničila bojna letala velik del angleškega municijskega skladišča pri Tobruku.
V	Sueškem prekopu so nemška bojna letala zadnjo noč napadla angleška letalska oporišča.
Bojnega delovanja sovražnika nad nemškim ozemljem ni bilo niti podnevi niti ponoči.
Na Pacifiku tišina pred viharjem
Japonska se ne bo vdala pritisku tujih sil
Tokio, 14. avg. u. Zastopnik vladnega informacijskega urada Hiraida je novinarjem snoči izjavil:
Sedanji položaj je prav podoben tišini pred nevihto. Ko bodo Japonci prišli do meje svoje potrpežljivosti, bo nastala eksplozija. Japonska ne bo klonila pod pritiskom tujih sil, ki podcenjujejo japonsko moč. Ta pritisk lahko povzroči nesrečne posledice. Opozorila ameriškega poslanika Josefa Grewa in angleškega poslanika Roberta Craighieja niso spremenila položaja in stvarno ni onih resnih znakov, ki jih je omenil angleški veleposlanik.
Pri vsem tem pa tokijski politični krogi menijo, da položaj še ni skrajno kritičen. Ti krogi sodijo, da bodo Zedinjene države in Velika Britanija v primeru nadaljnjih japonskih pobud umaknile svoje konzularne zastopnike iz Japonske, če pa Japoncem uspe pridobiti večji vpliv na Siam, bodo rade volje tvegali ta demokratski ukrep.
Kar se tiče Rusije, je polslužbeno glasilo japonskega zunanjega ministrstva »Times Advertiser« objavilo zanimiv članek, v katerem beleži med drugim, da je tako zvane obmejne incidente v Mandžuriji pripisati le preveliki vnemi obmejnih straž, ki ne vedo natanko, kje je prav za prav meja. Japonska in Rusija, pravi list, opravljata svoje posle v ozračju mirnega zaupanja in v duhu medsebojnega prilagode-
vanja. Vsaka zase je angažirana na različnih točkah. Poskus, da bi se zanesel razdor in nezaupanje med njiju, pomeni le umetno povečanje težav, s katerimi se mora svet boriti.
Ukinitev japonske plovbe v Ameriko
Tokio, 14. avg. u. »Niči-Niči« poroča, da so japonske paroplovne družbe v New Yorku zaprle svoje urade in da se bo vse njihovo osebje vrnilo na Japonsko. Od 1. septembra dalje pa bo po vsej Koreji prepovedano predvajanjie ameriških filmov.
Ameriški izvoz orožja
v pacifiške dežele
Tokio, 14. avg. u. Trgovinski list »Kugai šogio« je objavil zanimive podatke o ameriškem izvozu orožja v dežele na Južnem morju. Izvoz orožja v te dežele se je v zadnjem letu povečal za 150 odstotkov. Zedinjene države v Avstralijo, Novo Zelandijo, Birmo, Malezijo in Hongkong sploh ne pošiljajo ničesar več razen orožja. V prvih štirih mesecih se je izvoz orožja na Daljni vzhod povečal takole: za 50 odstotkov v britansko Indijo, za 56% v Hongkong, za 139% v Birmo in za 238% v Malezijo. Ze-din-ene države so iz teh dežel uvozile za 90.7 milijona dolarjev surovin.
Atentat na japonskega ministra Hiranumo
Atentator ga je s kroglo iz revolverja nevarno ranil
na tilniku
Šanghaj, 14. avg. d. Po davi dospeli brzojavki japonske službene agencije Domei je bil na barona Hiranumo, ministra brez portfelja v sedanji Konojevi vladi, izvršen atentat. Baron Hiranuma je bil od krogle iz revolverja ranjen na vratu. Atentator je bil aretiran.
Tokio, 14. avg. (Domei). O atentatu, ki je bil izvršen na ministra barona Hiranumo, so se izvedele še naslednje podrobnosti:
Atentator, 301etni Našiko Ihijama, je kratke pred 8. zjutraj (lokalnega časa) zaprosil za sprejem pri ministru Hiranumi. Med razgovorom je atentator nenadoma potegnil iz žepa revolver in ustrelil na ministra, ki ga je krogla ranila na zatilni-ku. Minister bacon Hiranuma, ki je imel posebno velik vpliv na desničarske skupi-
ne, je ponekod veljal za zagovornika izrazite nacionalistične smeri, v resnici pa je bil nacionalni konservativec in je v tem svojstvu deloval ket dober regulator, ki je zavrl razne pretirane politične tendence. Hiranuma je bil ponovno član raznih japonskih kabinetov, višek svoje politične kariere pa je dosegel 1. 1939., ko je kot naslednik prvega Konojevega kabineta sestavil novo vlado. Predsednik vlade je ostal nato do 29. avgusta 1. 1939., ko je njegova vlada padla največ zaradi podpisa nena-padalne pogodbe med Nemčijo in Sovjetsko unijo.
Stanje barona Hiranume je precej resno. Mikado je poslal k njegovi bolniški postelji svojega osebnega zdravnika dr. Tukavo Matsenago, da preišče njegovo stanje.
Šest letalskih napadov na čungking
šanghaj, 14. avg. d. Japonsko letalstvo je včeraj šestič po vrsti napadlo čungking. Večje število japonskih bombnikov je zasulo razne važne objekte z velikim številom rušilnih bomb. Med drugim je bil uničen tudi tako zvani »novinarski hotel« v Čungkingu, v katerem so stanovali predstavniki tujih listov in poročevalskih agencij. Letalski alarm v čungkingu je trajal 70 minut.
Tokio, 14. avg. s. Iz nekega oporišča japonske vojske v osrednji Kitajski se do-znava, da so letalske sile izkoristile ugodne vremenske prilike ter bombardirale in potopile na reki Jangce več transportov orožja in municije čungkinške vlade v pasu Kvejokova, 80 km od gore Šang v pokrajini Hupe j. Japonska letala so razen tega potopila 1600 ton kitajskega brodov-ja v pasu Patung. Vsa japonska letala so se vrnila na svoja oporišča.
Obnovite naročnino!
Nočni letalski napad na Malto
Letalski napadi na Tobruk — Torpediranje dveh velikih
parnikov na Atlantiku
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 14. avgusta naslednje 436. vojno poročilo:
Ponoči na 14. t. m. so naša letala bombardirala letalska oporišoa na Malti.
V severni Afriki je letalstvo osi opeto-vano obstreljevalo utrdbe pri Tobruku ter povzročilo požara *n silovite eksplozije. Bombardiralo je tudi z uspehom dva sovražna torpedna lovca, ki sta plula ob Mar-mariški obali.
Na vzhodu Solluma so druga letala napadla znatne množice britanskih mehaniziranih sil ter so uničila mnogo oklopnih voz.
Sovražnik je izvršil polete nad Derno, Bardijo in Tripolis.
V	vzhodni Afriki je naše topništvo v odseku Kulkuaberta zadelo in s svojim obstreljevanjem razbilo neko sovražnikovo taborišče.
V	ostalih odsekih so bili spopadi v našo korist.
Britanska letala so ponovno napadla Gondar.
Podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Giulija Chialamberta je torpedi-rala na Atlantskem morju dva velika parnika. Eden izmed njiju z 8.500 tonami je bil potopljen. Druga podmornica je v Sredozemskem morju sestrelila letalo tipa Blenheim.
Skrivnostni sestanek Roosevelta in Churchilla
Spekulativne senzacije ameriškega tiska
New» York, 14. avg. d. Newyorški listi objavljajo kot veliko senzacijo razne spekulativne napovedi o nekakšnih »zelo važnih napovedih«, ki bodo baje danes objavljene v Washingtonu. Lista »New York Times« in »New York Herald Tribune« celo naravnost napovedujeta, da je treba danes pričakovati objave posebnega vladnega komunikeja o odločitvah, ki sta jih baje sprejela predsednik Roosevelt in Churchill na svojih posvetovanjih »nekje na Atlantiku«. >New York Herald Tribune« ve nadalje poročati, da sta predsednik Roosevelt in predsednik britanske vlade na tej konferenci izdelala nekakšen splošni načrt za vzajemno politično delovanje na vseh frontah, ki so, ali pa šele bodo postale važne v bodočnosti. List ve nadalje poročati, da je bila konferenca predstavnikov Zedinjenih držav in Velike Britanije na otoku Islandu, ki so ga nedavno okupirale ameriške čete. Po informacijah »New York Herald Tribune« ameriška vlada Churchillu ni dovolila, da bi smel potovati na Island z letalom, češ da bi bilo to potovanje preko Atlantika preveč neva.>w je-sar se pač lahko sklepa, da nit* nam Roosevelt nima pravega zaupanja v ameriško patrolno službo, ki je bila organizirana za varnost zvez med Zedinjenimi državami in Islandorn. »New York Times« napoveduje v daljšem članku, da bodo v Washingtonu »bržkone že danes uradno objavljene važne novice, ki se tičejo ameriške zunanje politike. V nasprotju z »New York Herald Tribune« pa sodi »New York Times«, da sta se Roosevelt in Churchill sestala nekje v Kanadi ali pa na Atlantskem oceanu. Pri tem sestanku naj bi po informacijah omenjenega lista prišlo do sporazuma glede raznih skupnih ukrepov, kako ojačiti blokado držav osi tako v Evropi kakor tudi na Daljnem vzhodu. Ta newyorški list pravi, da je verjetnost takega sporazuma danes bolj utemeljena kakor kdaj koli poprej, dasi glede tega doslej še ni bila objavljena nikaka uradna izjava niti z ameriške niti z angleške strani. Iz vsega pisanja ameriškega časopisja se vidi, da vlada v Zedinjenih državah velika nervoznost zaradi skoraj popolne neaktivnosti Velike Britanije v sedanji fazi evropske vojne, ki naj bi bila vsaj po mnenju teh ameriških informatorjev danes bolj ugodna za Veliko Britanijo kakor kdaj koli prej.
New York, 14. avg. d. Davi je bilo jav-ljeno iz Washingtona, da je bilo v Beli hiši sporočeno, da bo danes med 8.30 in 9. lokalnega časa izdana za tisk posebna uradna deklaracija. O značaju te deklaracije ne ve objava iz Bele hiše sicer ničesar povedati, pač pa sodijo v poučenih wa-shingtonskih krogih, da bo ta uradna deklaracija v zvezi z zadnjimi akcijami pre-zidenta Roosevelta.
Stockholm, 14. avg. d. Kakor je bilo zgodaj davi javljeno iz Londona, pričakujejo, da bo popoldne namestnik britanskega ministrskega predsednika Churchilla, Attlee, podal po radiu »važno izjavo«. Glede vsebine te izjave ne ve londonska vest ničesar povedati."
New York, 14. avg d. Iz Washingtona poročajo, da so že štiri dni brez slehernega brzojavnega obvestila s krova jahte »Potomac«, s katero križari prezident Roosevelt nekje na Atlantiku.
Povratek kralja Jurija v Anglijo
Stockholm, 14. avg. d. Kakor poročajo iz Londona, se je na krovu britanske oklopnice »King Georg V« angleški kralj Jurij pravkar vrnil s tridnevnega obiska pri angleškem vojnem brodovju, ki je po tej londonski informaciji na izvidniški vožnji po Severnem morju.
Odgoden obisk ameriških senatorjev na Islandu
New York, 14. avg. d. Snočnji newyor-ški listi prinašajo iz Washingtona vest, da je predsednik vojaškega odbora v senatu Reynolds izjavil, da je nameravala posebna komisija tega senatnega odbora odpotovati na Island, potovanje pa se je moralo začasno odgoditi, ker so se na Atlantiku pojavile ledene gore in ker ni bilo mogoče dobiti primerne ladje za transport.
Ameriška izvidniška služba na oceanih
Washington, 14. avg. u. Zvedelo se je, da bodo mornariške oblasti v kratkem ukrenile vse potrebno za organizacijo obsežne izvidniške službe na Tihem in na Atlantskem oceanu s pomočjo zrakoplovov in letal. Ameriški zrakoplovi in letala bodo morali nadzirati ves promet tujih la-
dij ter iskati mine. že sedaj grade okrog 20 manjših zrakoplovov, ki bodo oboroženi s strojnicami in globinskimi bombami. Razvijali bodo brzino po 80 milj na uro in njihov akcijski radij bo znašal 2000 milj.
Stavke v ameriški
vojni indLitriji
New York, 14. avg. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Washingto-na, vlada v ameriškem vojnem ministrstvu velika vznemirjenost zaradi vedno večjega števila stavk v ameriški vojni industriji. Do včerajšnega dneva jc bilo javljenih 30 stavk, v katerih je udeleženih 23.400 delavcev po raznih tovarnah, ki delajo za naročilo ameriške vojske, še pred enim tednom je bilo stavkujočih v takih podjetjih samo 14.0.00. tKot posebno usodne se navajajo stavke v Curtis—Wrightovih tovarnah za propelerje, kakor tudi stavke v tovarnah v Pensilvaniji in Michiganu, kjer se izdelujejo orodni stroji, ki jih potrebuje letalska industrija.
Bolivijski nakupi orožja
v Zedinjenih državah
La Paz, 14. avg. d Bolivijska vlada se je odločila poslati v Waahington posebno vojaško komisijo, ki naj bi v Zedinjenih državah nakupila vojnega materiala, v prvi vrsti pa letala. V poučenih tukajšnjih krogih sodijo, da bo za nameravane nakupe vojnega materiala izrabljen del 20-mi-lijonskega dolarskega kredita, ki so ga Zedinjene države nedavno odobrile bolivij-ski vladi.
Novi ameriški krediti
- za pomoč i\ngliji
New York, 14. avg. d. Agencija United Press poroča iz dobro informiranih wa-shingtonskih krogov, da bo kmalu po Roo-seveltovem povratku v Washington ameriška vlada zaprosila kongres za odobritev kredita nadaljnjih 6 milijard dolarjev, potrebnih za izvajanje načrta za pomoč Veliki Britaniji. V vladnih krogih pripominjajo, da bo znaten del tega novega kredita porabljen za pošiljke živeža, dočim bo ostali del kredita služil za nakup novih vojnih letal, predvsem težkih in srednje težkih bombnikov, kakor tudi vsakovrstne municije in topništva V teh krogih izjavljajo nadalje, da je bilo iz prvega 7-mili-jardnega kredita za pomoč Veliki Britaniji dobavljeno Angliji in Kitajski za več ko 2 milijardi dolarjev vsakovrstnega vojnega materiala.
Pomanjkanje jekla v Kanadi
New York, 14. avg. d. Po informacijah tukajšnjih listov iz Ottawe bo ustanovljen v okviru kanadske vlade poseben odbor za kontrolo nad kanadsko jeklarsko industrijo, kakor tudi nad tovarnami municije. Ustanovitev tega odbora dokazuje, da je tudi v Kanadi zavladalo silno pomanjkanje jekla za vojno industrijo. Odbor bo posloval do konca vojne in bo njegova glavna naloga oskrbovati kanadsko vojno industrijo z jeklom.
Iz mesta Trentona v Novi škotski poročajo, da je v tovarnah »Trenton Steel Co« pričelo stavkati 1000 do 1500 delavcev. Ta velika kanadska tovarna je izdelovala granate za potrebe vojne mornarice.
Argentinski nakupi tujih ladij
Buenos Aires, 14. avg. d. Kakor poročajo s poučene službene strani, se je argentinska vlada odločila za nakup 15 trgovskih parnikov, ki so lastnina raznih voju-jočih se držav in ki so poiskali zavetja v raznih argentinskih lukah. Po teh informacijah se bo argentinska vlada zatekla k postopku prisilne razlastitve samo v takih primerih, ko z lastnikom te ali one trgovske ladje, ki jo vlada namerava kupiti, ne bi prišlo do sporazuma glede nakupne cene.
Mehika in wash!ngtonska črna lista
New York, 14. avg. d. Kakor poročajo tukajšnji listi iz Mexica, je mehiški zunanji minister Padllla izjavil predstavnikom tiska, da nemška vlada ne namerava izpre-meniti svojega stališča do proslule ameriške »črne liste«, na katero je postavila Amerika razna trgovinska in druga podjetja v posameznih ameriških državah, dolžeč jih, da delajo v korist držav osi. Kakor znano, je Nemčija zaradi te liste protestirala pri mehiški vladi prav tako kakor pri vladah nekaterih drugih ameriških republik.
Silni viharji v Argentini in Čilu
Velika opustošenja v mnogih mestih — 40 ljudi ubitih,
mnogo ranjenih
Buenos Aires, 14. avg d. Preko jugoza-padnega dela Argentine je včeraj divjal silovit vihar, ki je povzročil velikansko škodo tako na poljih kakoi tudi v naseljih Del žetve v severnozapadnih argentinskih pokrajinah je uničene. Vihar je bil tako silovit, da je razkrival poslopja, ruval drevje in brzojavne drogove ter povzročil v nekaterih mestih silno opustošenje. Bat: st je, da je bila povzročena neprecenljiva škoda
Tuni iz čilske republike prihajajo vesti o neprestanih silovitih viharjih, ki že ves teden divjajo, zlasti v srednjem delu dežele. Nevihte z velikimi nalivi so povzročile v osrednjih čilskih pokiajinah velikansko opustošenje in so po doslej zbranih podatkih zahtevale 40 človeških žrtev, dočim je bilo nad 100 ljudi ranjenih. Veliko zmedo so viharji povzročili tudi v prometu. Mno-de železniške proge in ceste so bile od hu-
dournikov na več točkah porušene. Letalski promet v Cile je popolnoma ustavljen, železniška proga, ki vodi preko Andov iz čila v Argentino, je bila na več mestih pretrgana in so jo zasuli plazovi kamenja. Diluvialnc deževje, ki je sledilo viharjem, je ponekod povzročilo velike poplave, številna mesta so odrezana od okolice zaradi naraslih voda. Posebno velika škoda je bila ol povodnji povzročena v mestu San Fernando. Tu je moralo poleg gasilcev priskočiti na pomoč tudi vojaštvo. Brzojavne in telefonske proge so med mnogimi kraji popolnoma pretrgane. Veliko električno centralo, ki se napaja iz umetnega jezera v Vulkanski dolini, je narasla voda porušila. Promet na železniški progi med čilsko prestolnico Santiago in lako Valparaiso, ki se je napajala z električno energijo iz te centrale, so morali zaradi pomanjkanja električne energije zmanjšati na minimum.
Letalski boji na zapadli
Stockholm, 14. avg. d. Kakor javljajo davi iz Londona, pravi jutranje poročilo britanskega letalskega ministrstva, da preteklo noč nemških letal ni bilo nad Anglijo. Nemški letalski napadi so po vsej priliki zastali zaradi tega, ker je nad zapadno Evropo, kakor tudi nad Anglijo, zelo slabo viharno vreme.
Angleška zagotovila Turčiji
Ankara, 14. avg. d. Zagotovila, ki sta jih podala v turškem zunanjem ministrstvu zastopnika Velike Britanije in Sovjetske zveze glede nedotakljivosti morskih ožin Bospora in Dardanel, niso napravila v Ankari najboljšega vtisa, marveč so prej zbudila neko nezaupanje turške vlade. Tako bi se vsaj lahko sklepalo po dejstvu, da je britanski poslanik v Ankari nato ponovno posetil turškega zunanjega ministra Saradzogla ter mu v imenu britanske vlade izročil uradno sporočilo, v katerem britanska vlada še enkrat izjavlja, da britan-sko-sovjetski skupni noti v ničemer ne izpreminjata veljavnih paktov odnosno pogodb, ki že od prej vežejo Turčijo. Britanska vlada je čutila potrebo v tem dodatnem pismu izrecno naglasiti, da se mora skupna britansko-sovjetska izjava smatrati edinole kot potrditev obveznosti, ki jih nalaga obema državama v oktobru 1. 1939 sklenjeni turško-britanski pakt.
Ankara, 14. avg. d. Angleško-sovjetski rioti, s katerima sta vlali Velike Britanije in Sovjetske zveze d^li Turčiji nekakšna zagotovila, da nameravata spoštovati teritorialno suverenost Turčije v pogledu morskih ožin Bospora in Dardanel, sta v službenih turških krogih ostali brez pravega odmeva. Turško časopisje je britan-sko-sovjetski korak v Ankari zabeležilo edinole z objavo brzojavk iz Londona, dočim s turSke službene strani o britansko-sovjetskih zagotovilih ni bil izdan nikak službeni komunike.
New York, 14. avg. d. Po informacijah nekaterih ameriških listov iz Sofije se v bolgarski prestolnici trdovratno vzdržujejo vesti, da utegne v kratkem priti do izpre-mernb v turški vladi. Po teh informacijah utegne sedanji vladni prelsednik Saidam odstopiti in bi v tem primeru prišel na njegovo mesto sedanji turški zunanji minister Saradzoglu. Zunanje ministrstvo bi po istih informacijah prevzel sedanji generalni tajnik v zunanjem m-nistrstvu Menemenzoglu ali pa morda *urški poslanik v Berlinu Husein žered. Te informacije ameriškega tiska pa so za sedaj brez vsakega službenega potrdila. Prav tako tudi ni mogoče dobiti kakega potrdila za informacije, da bo na predlog turškega generalnega štaba odrejena delna demobilizacija nekaterih letnikov rezervistov, ki so bili vpoklicani na službovanje meseca februarja.
Poslanik Papen odpotoval iz Ankare
Ankara, 14. avg. d. Kakor zatrjujejo v nekaterih tukajšnjih dobro informiranih krogih, je nemški poslanik Papen odpotoval iz Turčije v Madrid. Glede ozadja potovanja Papena ni mogoče dobiti nikakih informacij.
Darlan francoskim oboroženim silam
Vichy, 14. avg. d. Francoski minister za državno obrambo, admiral Darlan, je na vse francoske vojaške sile naslovil dnevno povelje, v katerem pravi, da je ponosen na čast. ki ga je zadela s tem, da mu je maršal Petain poveril posle državne obrambe. Zagotavlja vsem častnikom in vojakom, da lahko računajo nanj v tem delu, kateremu se bo posvetil z vso odločnostjo, nepristran ostjo, pravičnostjo in vnemo. Nato se Darlan v dnevnem povelju pokloni pred francoskimi vojnimi zastavami in pred žrtvami, o katerih pravi, da niso padle zaman, ako bo Francija zopet obnovljena. Spominja se nato vojnih ujetnikov in izraža priznanje za njihov patriotizem, ki so ga izkazali s svojo moralo in pogumom v minulih borbah. Nato poziva vse tri francoske armade na kopnem, na morju in v zraku, naj se ne puste od doživelega poraza tirati v brez-upje, marveč naj se poglobe v razmišljanje glede vzrokov v preteklosti storjenih napak, da se v prihodnosti ne bi ponovile. Opominia nato, da so vojaki poklicani med najboljše vrste delavcev za narodno obnovo in da se morajo ori tem delu ravnati po štirih geslih: časti, domoljubju, hrabrosti in disciplini, ker so te štiri stvari tudi glavne vodnice maršala Pe-
taina samega. «
Ameriške žene proti
sodelovanju v vojni
Washing;ton, 14. avg. s. Več sto žen je iz New Yorka in New Jerseya dospelo v glavno mesto, da bi protestirale proti zakonu o razširjenju vojaške službe in proti politiki intervencije vlade žene so se zbrale na dvorišču senata, kjer jim je govoril senator Clark, ki je usrotovil, da je 80 odstotkov severnoameriške javnosti proti vojni. Ob tei priliki je žena senatorja Whelleria pozvala ameriške žene, naj podvojilo delo za rešitev Zedinjenih držav.
Kralj čilskega solitra umrl
Buenos Aires, 14. avg. d. Kakor poročajo iz čilskega glavnega mesta Santiaga, je tamkaj v 66 letu starosti umrl znani »kralj čilskega solitra« Paško Baburica. Pokojni Baburica, ki je bil po rodu Dal-matinec, je veljal za enega najbogatejših ljudi ne samo v čilu, marveč v vsej Južni Ameriki. Na industrijski razvoj južnoameriškega kontinenta je imel Baburica zelo velik vpliv in si je pridobil zlasti neminljive zasluge za industrijski podvig čilske republike.
•
S smrtjo Paska Baburice so Hrvati izgubili enega izmed tistih svojih veMicih mož, ki so — kakor Račiči in Petrinoviči — v Novem svetu predstavljali silovito rasno sposobnost dalmatinskega rodu podjetnost in veliko duševno bistrino. ki je lastna mnogim Sredozemcem. Doma z ljubkega otočka Koločepa pred Dubrovnikom je Paška Baburica zgodaj odšel čez Ocean in je v državi Čile v Južni Amriki tako razmahnil svoje sposobnosti, da je postal lastnik obsežnih rudnikov solitra in solastnik raznih paropl ovnih dmžb Njegovo ime je bito v Čileu eno najbolj znanih Pri njem so dobili zas'užek mnogi oži i rojaki. Pa tudi sicer ni Paško Baburica nikoli pozabil do-
mačih krajev. Z javnimi nasadi ia drugimi j napravami je pomagal 'lepšati rodni Kolo-čep, pa tudi ponosni Dubrovnik je bil deležen njegovih mccenskih daril Na Kolo-čepu si je premožni veljali krasno uredil svoje rodno bivališče.
Zadnja žeflja. da b' doma užival plodno jesen življenja, se mu pa žal ni izpolnila. S svojim velikim gospodarskim delom in s svojo zgledno domovinsko ljubeznijo si je Paško Baburica zagotovil trajen, spoštovanja vreden spomin.
Občutno zmanjšanje izvoza iz Argentine
Buenos Aires, 14. avg. s. Ministrstvo za finance objavlja, da se ie v prvih sedmih mesecih tekočega leta izvoz zmanjšal za 174 milijonov pezet ali za 16.9% v primeri z isto dobo v preteklem letu. V prvih sedmih mesecih tega leta je bilo izvoženih 3,336.000 ton ali 47.4% manj ko v isti dobi t. 1940.
Nova železniška zveza med Argentino ln Bolivijo
Buenos Aires, 14. avg. d. Med zastopniki Argentine in Bolivije je bila danes sklenjena pogodba o skupni gradnji nove železniške proge, ki bo vezala Yacuibo s Santa Cruzom.
Japonski novinarji pri poglavniku Paveliču
Zagreb, 14. avgusta, s. Včeraj je poglavnik sprejel japonske novinarje, ki se mude nn Hrvatskem. Njihov zastopnik ga je pozdravil in se mu zahvalil za gostoljubnost, ki so je bili japonski novinarji deležni na Hrvatskem. Poglavnik se je zahvalil za pozdrav in je dejal, da so Hrvatje vedno gojili posebne simpatije za japonski narod. Hrvatska, ki je obmorska dežela, je po svojih mornarjih že davno spoznala veliki in močni japonski narod in njegovo lepo deželo. Izrazil je željo, da bi se medsebojno spoznavanje še povečalo.
Prepoved nošenja fieredže na Hrvatskem
Zagreb, 14. avg. u. Oblasti so v zadnjem času ugotovile, da se je Kristo Boškovič, ki je izvršil vrsto protizakonitih dejanj proti Hrvatom in muslimanom v Hercegovini, hrvatski policiji dolgo časa izmikal na ta način, da se je oblačil kakor muslimanske žene in da se je posluževal tudi feredže. Zaradi tega so se oblasti sporazumele z muslimani, da odslej muslimanske žene feredže ne bodo smele več nositi.
Gospodarstvo
Uveljavljenje italijanske carinske tariSe
Z današnjim dnem je odpravljena v Ljubljanski pokrajini bivša jugoslovenska carinska tarifa in stopi v veljavo italijanska carinska tarifa, kar bo zlasti v korist industrijskim podjetjem v pokrajini.
Carinska tarifa bivše kraljevine Jugoslavije, ki je bila doslej v veljavi v Ljubljanski pokrajini, predpisuje visoke zaščitne carine za industrijske surovine, predvsem v pogledu onega blaga, ki se je izdelovalo na ozemlju bivše kraljevine. Nadaljnje pobiranje carin po tej tarifi je skoro onemogočalo delovanje industrije v novi pokrajini ter je šlo v škodo gospodarstvu pokrajine, kar je povzročalo tudi brezposelnost delavstva.
Visoki komisarijat je zaradi tega ustregel potrebam industrije in delavcev ter je izdal naredbo, s katero se bodo odslej namesto carinskih postavk iz bivše ju-goslovenske tarife uporabljale postavke italijanske carinske tarife, ki je, kakor znano, prav v pogledu surovin mnogo liberalne j ša.
Italijanska tarifa določa za tako blago v resnici najmanjše carinske postavke, mnoge surovine pa so sploh carine proste. Ukrep Visokega komisarja, ki zanima vso industrijo pokrajine (papirnice, pivovarne, tovarne surogaliov, predilnice in tkalnice, lesno industrijo, kemične tovarne in kovinsko industrijo) je bil ugodno sprejet v trgovskih in industrijskih krogih ter bo zagotovil delo tukajšnjemu delavstvu.
Občni zbor Zveze industrijcev
V	mali dvorani Trgovsko-industrijske zbornice je bil včeraj redni občni zbor Zveze industrijcev, ki se ga je udeležilo 43 včlanjenih podjetij. Predsednik g. Avgust Praprotnik je pozdravil navzočega predsednika Trgovsko-industrijske zbornice g. čeča, nadalje predsednika častnega sodišča Zveze industrijcev dr. Frana Windi-scherja in g. Lavriča kot zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev.
Visokemu Komisarju za Ljubljansko pokrajino, ki kaže veliko razumevanje za delo industrije, kakor izpričujejo zlasti njegovi obiski v industrijskih obratih, je bila na predsednikov predlog poslana naslednja brzojavka: »člani Zveze industrijcev, zbrani na današnji letni skupščini, vas prosijo, da sprejmete izraze njihovega spoštovanja in hvaležnosti za posebno zanimanje, ki ga posvečate perečim gospodarskim vprašanjem Ljubljanske pokrajine.«
Predsednik g. Praprotnik se je spomnil članov, ki jih je smrt ugrabila po zadnji letni skupščini. Preminuli so: Miloš Hri-bernik, Franc Batjel, Feliks Stare, Anton Tavčar, Frančiška Goričarjeva, Viktor Goli in Cecilija Klimanekova.
V	imenu Trgovsko-industrijske zbornice je zborovalce pozdravil predsednik g. čeč z željo, da bi zborovanje rodilo čim več plodov. Na kratko je opisal sedanji položaj industrije in se dotaknil tudi vprašanj, ki se tičejo plačilnega prometa. Izrazil je tudi priznanje lojalnemu sodelovanju med Trgovsko-industrijsko zbornico in Zvezo industrijcev, ki je nujno potrebno tudi za bodoče.
Predsednikovo poročilo
Predsednik g. Praprotnik je v svojem poročilu opisal gospodarske posledice vojne in razdelitve slovenskega ozemlja. Za številna podjetja, ki so bila na mah odrezana od dosedanjih dobavnih virov za surovine, je vprašanje preskrbe s surovinami povzročilo težke skrbi. Zveza je storila vse, kar je v njenih močeh, da se za-gotove te potrebne surovine. Visoki Komisar posveča temu vprašanju vso svojo pozornost in je dal ponovno zagotovilo, da je v tem pogledu vse potrebno storjeno. Na odločujočih mestih obstoja želja, da se poslovanje naše industrije ne le ne okrne, temveč da se indrustrijska delavnost po možnosti še poveča.
Skupno s Trgovinsko-lndustrijsko zbornico si Zveza prizadeva, da se omogoči vrnitev inventarja in ostalega premoženja, ki ga imajo nekatera naSa podjetja na tujem ozemlju. V tem pogledu so bili v konktretnih primerih doseženi že pozitivni uspehi. Deloma je vzpostavljena blagovna izmenjava z Gorenjsko ln Štajersko, od koder dobiva industrija nekatere važne surovine in pomožna sredstva. Obstojajo
izgledi, da se bo sedanji skromni obseg te izmenjave primerno povečal.
Prizadevanja Zveze gredo tudi za tem, da se doseže izplačilo naših terjatev. V tem pogledu je Zveza zbrala obsežno gradivo ter ga predložila na odločujočih mestih. Med tem je bil uveden klirinški promet s Hrvatsko in je verjetno, da bodo terjatve naših podjetij na Hrvatskem v kratkem likvidirane. Prav tako obstojajo izgledi, da se bo v kratkem doseglo tudi plačilo terjatev, ki jih imajo naša podjetja na ozemlju Srbije.
Dogodki zadnjih mesecev so povzročili tudi znatne spremembe na finančnem področju, zlasti v zvezi z moratorijem in z valutnimi spremembami ter v zvezi s povečanjem draginje. Primati je treba, da je bil končni tečaj za zamenjavo dinarjev v lire določen v dokaj ugodnem razmerju. Seveda pa so imela mnoga podjetja v času, ko je bil uveljavljen novi tečaj, znatne gotovinske zneske v lirah, ki so jih prejela v plačilo po prejšnjem nižjem tečaju. O vprašanju povrnitve nastale razlike je razpravljala posebna komisija. Zaradi zmanjšanega področja Zveze so bile občutno" prizadete tudi Zvezine finance, kar zahteva ukrepe za zavarovanje računskega ravnovesja. Delo pisarne se zaradi okrnjenega števila članstva zaenkrat ni bistveno zmanjšalo.
Ob zaključku svojih izvajanj je predsednik poudaril, da se bo morala naša industrija boriti s težavami, dokler bo trajalo vojno stanje. Računati je s tem, da bodo sedanje nevšečnosti glede preskrbe s surovinami in ostalim materialom še dlje časa trajale, zato bodo morala industrijska podjetja porabiti vse svoje sposobnosti, da bodo prebredla sedanje težave, dokler gospodarstvo ne pride spet v normalno stanje. Pozval je vse članstvo, da v lastnem interesu sodeluje v svoji organizacij in da doprinese tudi potrebne materialne žrtve za to organizacijo, ki si je v dvajsetih letih pridobila lep ugled in sloves.
Stanje posameznih industrijskih panog
Iz obsežnega poslovnega poročila, ki ga je podal tajnik dr. Golia, posnemamo naslednje zanimive podrobnosti:
Z zasedbo slovenskega ozemlja po italijanskih in nemških oboroženih silah m z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine je nastopil za našo industrijo povsem nov položaj. Vse. kar se je godilo pred zasedbo, spada danes v zgodovino in ne bi imelo pomena baviti se v poročilu se z delom v prejšnjem razdobju.
Zveza industrijcev je štela v začetku letošnjega leta 407 članov, sedaj pa ima v mejah Ljubljanske pokrajine 1&7 čla-
nov; od tega odpade 36 podjetij na lesno stroko, 9 podjetij na gradbeno industrijo in industrijo gradbenega materiala, li podjetij na kovinsko industrijo, 15 podjetij na kemično industrijo, 15 podjetij na tekstilno industrijo, 10 podjetij na papirno in kartionažno industrijo, 14 podjetij na živilsko industrijo, 6 podjetij na usnjarsko in čevljarsko industrijo itd.
Najmočneje je zastopana lesna stroka, četudi je ostalo od 227 polnojarmenikov na ozemlju bivše Slovenije le približno 55 polnojarmenikov na področju Ljubljanske pokrajine. Po oceni lesnega odseka izdelajo žage na našem področju približno 210.000 m3 rezanega lesa igličarjev, medtem ko znaša storilna sposobnost za rezan bukov les okrog 60.000 m3 letno. Proizvodnja tramov znaša okrog 200.000 kubičnih metrov, proizvodnja celuloznega in jamskega lesa 150.000 m3, letna proizvodnja železniških pragov pa se ceni na 150.000 hrastovih in 250.000 bukovih pragov. Naša lesna stroka je bila v prvih mesecih prizadeta zaradi popolne stagnacije izvoza, ki je trajala več mesecev. Ker je izvozna kupčija zastala in se je prekinilo izplačevanje klirinških dobroimetij, medtem ko so denarni zavodi ustavili vsako kreditiranje, so imela podjetja težkoče zaradi pomanjkanja obratnega kapitala. Ker spričo zadostne produkcije rezanega in tesanega lesa ni misliti na to, da bi moglo nastopiti pomanjkanje lesa se je vprašanje lesnega izvoza uredilo na ta način, da so bile po ukinjenju carinske meje določene za izvoz posameznih vrst lesa posebne kontrolne pristojbine, ki jih pobira carinsko ravnateljstvo. Privatno določena nizka pristojbina za izvoz okroglega lesa je ogrožala preskrbo naših žag s surovino. Visoki komisariat je upošteval izpreminjevalne predloge, tako da sedaj lestvica kontrolnih pristojbin za les ustreza interesom lesne proizvodnje. Visoki komisariat je nadalje upošteval predloge glede ureditve trgovine z drvmi in je 31. julija ukinil moriopolizacijo izvoza drv kakor tudi celuloznega lesa ter je od tega dne dovoljen neposredni izvoz drv in celuloznega lesa proti plačilu primerne kontrolne pristojbine.
Položaj gradbene industrije in industrije gradbenega materiala je v glavnem odvisen od razvoja gradbene delavnosti. Od 27 industrijskih opekam v bivši Sloveniji | jih je na področju Ljubljanske pokrajine ostalo 7. Ker je odpadla prej občutna konkurenca vojvodinskih opekarn, so izgledi za opekarniško industrijo ugodnejši. Industrija ostalega gradbenega materiala je imela v zadnjem času težave zaradi preskrbe s cementom. Z odredbo Visokega komisarja je odobrena carinska prostost tako za cement kakor tudi za apno. Seveda pa je industrija gradbenega materiala zaenkrat izgubila svoja tržišča na Spodnjem Štajerskem in Gorenjskem ter v Hrvatski.
V Ljubljanski pokrajini prihajata v poštev za preskrbo industrije s premogom le dva premogovnika, in sicer premogovnik Trboveljske premogokopne družbe v Kočevju ter premogovnik Bela Krajina v Črnomlju. Ostala dva majhna premogovnika imata le majhno dnevno produkcijo. Uvoz trboveljskega premoga je bil po postavitvi carinske meje obremenjen s carino v višini 115 din za tono. Visoki Komisar je pokazal polno razumevanje za oskrbo industrije s premogom in je sedaj vprašanje carine prostega uvoza premoga ugodno rešeno. Obenem je bil primerno znižan prispevek za sanacijo bratovskih skladnic.
Kovinska stroka občuti zlasti pomanjkanje surovin, ker so velika železarska podjetja ostala na ozemlju, ki ga je zasedla nemška vojska. Navzlic obstoječim težavam je uspelo zasigurati industriji pločevinaste embalaže primerne količine surovine v Kraljevini Italiji.
Kemična industrija je na ozemlju Ljubljanske pokrajine dobro zastopana. Boriti se mora le s težavami pri oskrbi surovin in je tudi glede prodajnega področja navezana na inozemstvo, odnosno na kraje izven Ljubljanske pokrajine. Medtem je uspelo zasigurati za kemično industrijo dobavo nekaterih surovin, med drugim boksita iz Italije. Prav tako so zaključene dobavne pogodbe za uvoz znatnih količin kosti in mezgre za izdelovanje kleja in kostne moke iz Hrvatske.
Kartonažna in knjigoveška industrija občutita okolnost, da nimamo v Ljubljanski pokrajini nobene tvornice lepenke in kartona.
Od 27 usnjarskih in čevljarskih tvorni-ških obratov v bivši Sloveniji je odpadlo na ozemlje Ljubljanske pokrajine šest tvornic. Ta stroka ima skrbi zaradi dobave surovih kož. Od 82 tekstilnih podjetij v bivši Sloveniji pa je v Ljubljanski pokrajini 14 podjetij. Tudi živilska stroka ima težave zaradi preskrbe s surovinami. Za industrijo kavinih nadomestkov je sedaj zagotovljen uvoz primernih količin surove cikorije iz Hrvatske, ki pa je obremenjena z visoko carino.
Oskrba s surovinam!
Obširno se poročilo bavi z vprašanjem preskrbe industrije s surovinami. Glede ureditve prometa s surovimi kožami bo Visoki Komisar v najkrajšem času izdal naredbo, ki bo upoštevala predloge interesentov. Visoki Komisariat posveča vprašanju surovin svojo posebno pozornost in prizadevanje, da se zagotovijo industriji vsaj one količine surovin, ki so potrebne za sedanji skrčeni obseg obratovanja, skuša pa omogočiti še večjo izrabo storilne možnosti. Zveza industrijcev je o potrebi surovin priredila anketo in je ugotovila, da znaša približna letna potreba industrijskega premoga 121.000 ton, boksita 17.000 ton, kaolina 2500 ton, cementa 2200 ton, celuloze 7800 ton, lesovine 3900 ton, kartona 1250 ton, papirja 2200 ton, mezgre 4800 ton, melase 4500 ton, surovih kož 5000 ton, strojilnih ekstraktov 5900 ton, železne pločevine 2400 ton, železne žice 1500 ton itd. Visoki Komisarijat je v vprašanju surovin stopil v stik s pristojnimi centralnimi mesti v Rimu, Zveza industrijcev pa je elaborat o potrebnih surovinah predložila neposredno Industrijski konfederaciji v Rimu, ki ima važne naloge v zvezi z razdelitvijo surovin. Olajšanje pri oskrbi z inozemskimi surovinami bo nastopilo, čim bo na ozemlju Ljubljanske pokrajine uveljavljena italijanska carinska tarifa, ki predvideva za polizdelke in surovine, kolikor niso sploh carine proste, le zmerne in znosne postavke.
Plačilni promet
Poslovno poročilo se nato bavi z vprašanjem kontrole cen in z vprašanjem plačilnega prometa. Na podlagi sporazuma od 14. maja se je obnovil trgovinski pro-
met z ozemljem, ki ga je zasedla nemška
vojska, in sicer v omejenem obsegu. Sklenjen je tudi trgovinski in plačilni sporazum s Hrvatsko. Mnoga podjetja našega področja imajo še znatne terjatve iz naslova blagovnih dobav izven Ljubljanske pokrajine, ki so jih izvršila še pred zasedbo. S pismeno anketo je zveza ugotovila, da znašajo te terjatve (ne upoštevajoč obveznosti) iz starega italijansko-jugoslovenske-ga kliringa 12.5 milijona din, iz nemško-jugoslovenskega kliringa 4.2 milijona din, na bivšem jugoslovenskem ozemlju izven Ljubljanske pokrajine 148.4 milijona din in v ostalih državah 2.8 milijona din. Vprašanje terjatev nasproti italijanskim uvoznikom, ki fakturnih zneskov še niso vplačali v kliring, je bilo urejeno na ta način, da bodo te tvrdke neposredno izvršile plačilo našemu upniku. Težave pa še obstoje v onih primerih, ko je italijanski kupec blago že plačal v kliringu. našemu izvozniku pa bivša Narodna banka zaradi vojnih dogodkov protizneska še ni izplačala.
Stiki z italijanskimi gospodarskimi organizacijami
še pred ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine je Zveza industrijcev navezala stike z italijanskimi gospodarskimi organizacijami. Dne 27. maja je zvezo oficielno obiskal generalni ravnatelj Fašistične konfederacije industrijcev iz Rima prof. Ba-lela, tajništvo pa je ponovno obiskal comm. Blais, inšpektor navedene konfederacije. Zvezo so obiskali še drugi funkcionarji fašističnih organizacij, med njimi zlasti ravnatelj Fašistične organizacije lesnih industrijcev iz Rima gr. uff. Corra-do Capuano in predstavnik interfederalne-ga komiteja v Rimu grof Cantuti Ca-stelvetri. V stalnih stikih je zveza tudi z uradom za gospodarska vprašanja pri Visokem Komisariatu, ki ga vodi cav. uff. dr. Scala, z uradom za izmenjavo in valute, ki ga vodita comm. Colombi in comm. dr. Pizzi, kakor tudi s korporacijskim inšpektorjem dr. ing. Vittoriem Mazero, ki je od korporacijskega ministrstva dodeljen v službovanje Visokemu Komisariatu. V vprašanjih carinske službe pa je zveza v stikih z višjim inšpektorjem comm. Gurre-rijem, ki načeluje carinskemu ravnateljstvu.
Ostala poročila
V nadaljnjem poteku občnega zbora je bil predložen računski zaključek za preteklo leto, ki predvideva za lansko leto 1 milijon din dohodkov in 821.500 din imovine brez rezervnega fonda v višini 500.003 dinarjev. Glede na zmanjšano število članov je odbor Zveze industrijcev bistveno znižal proračun, ki znaša za leto 1941. 295.000 lir. Redni članski prispevki boda skupaj z ostalimi članarinami znašali 215.000 lir. Primanjkljaj, ki ga izkazuje proračun v višini 73.000 lir, se bo kril iz imovine Zveze industrijcev.
Poročilo nadzorstva je podal g. Rudež in je občni zbor na njegov predlog odboru podelil razrešnico. V zvezi s proračunom je občni zbor sklenil povišati članske prispevke, in sicer tako, da se bodo dosedanji prispevki po tarifi plačevali v lirah, tako da bodo podjetja plačevala isti znesek v lirah kakor doslej v dinarjih. Občni zbor je še pooblastil odbor, da lahko za-radfi uravnavanja proračunskega ravnotežja razveže službeno razmerje s posameznimi zvezinimi nameščenci, kolikor bo to dopuščalo redno poslovanje.
Gospodarske vesti
= Oddaja olja na živilske nakaznice.
Zveza trgovskih združenj se je glede na časopisno notico, v kateri se zahteva oddaja olja na težo, obrnila na Visoki komisarijat s prošnjo, naj bi se količina olja naznačila tudi na živilskih nakaznicah na centilitre in na grame, kar je bilo tudi prvotno tako mišljeno, vendar se živilske karte v tem smislu niso popravile. Cena olju je v uradnem ceniku določena na litre in ne na kilograme in se olje od nekdaj prodaja po količini in ne po teži. Pri oddaji olja na centilitre kupec ni denarno oškodovan, ker trgovec zaračuna olje po uradno določeni ceni, ki velja za liter olja in ne za kilogram. Olja na drobno ni mogoče tehtati v tako majhnih količinah, ker bi bilo to preveč zamudno in bi si moral prodajalec za vsakim tehtanjem umiti roke in bi tehtanje tudi zamazalo tehtnico ter prodajalno mizo. V nobeni državi se olje na drobno ne prodaja na tehtnico, temveč na mero, le pri prodaji v sodih se olje prodaja na težo. Pri prodaji olja v majhnih količinah pa se olje tudi zameri ter" se trgovec nikakor ne more okorišča« s kakim preostankom.
Z Gorenjskega
V Tržiču je umrl nagle smrti zadet od kapi 65 letni Jože Toporiš Po greha so udeležili številni znanci ki prijatelji. — Pod županovim predsedstvom so se te dni zbrali gasilci. Doslej so opravili tri vaje po novih nemških predpisih. — Tritedensko bivanje koroškega ueiteljstva je zaključeno. Poslovitev je bila v gostilni »Pri pošti«.
Za sadjarstvo in vrtnarstvo kažejo veliko zanimanje nemški listi posebno pa »Karntner Grenzruff«. Pravi, da je koroško sadjarstvo z Gorenjskim mnogo pridobilo, ker je tod kakih 700.000 sadnih dreves in 100.000 jagodnih grmičev. Glavna drevesa so jablane in hruške. UpoštcvanJa vreden je žlahtni kostanj, ki je zastopan s 30.000 drevesi Poklicno vrtnarstvo je šele v p<> četnem razvoju. Vsekakor pa že zdaj rodi kakih 950 ha dobro obdelanih vrtov mnogo zelenjave in sočivja. Plodna in pokrajinsko lepa deželica bo z novimi način' obdelave še mnogo pridobila. Zlasti prihodnje leto bo še mnogo več posajenega in posejanega kakor letos.
Nenadna smrt. Športni učitel« in maser Franc Svetina z Jezersekca ;e bil začasno zaposlen v Bohinjski Beli Nedavno jutro se je kakor po navadi peljal na sivo jem kolesu na delo. Pri zadnjih blejskih hišah pa je naenkrat padel s ko^esia in obležal mrtev. Zapustil je mateT in hčerkico.
Razpust komunistične stranke na Danskem
Kodanj, 14. avgusta, s. V kratkem se sestane danski parlament. Razpravljal bo o osnutku zakona, s katerim bo komunistična stranka na Danskem proglašena za
protizakonito.
LIOliORE V	LIKER
S T	R C <5 K
TON ICO	JE KREPČILEN IN
DIG E S TIV O	VAM URAVNA PREBAVO
Wled pristavami v Uliettiki
Kdor je bil kdaj v Metliki pa se ni izprehodil med pristavami, ta posebnega čara tega starodavnega mesta ne pozna. Pristave zajemajo jugozapadni obrobek mestnega področja in se vi je jo in pretapajo po njem kakor zeleneče preproge. To so posestveca in posestva starih in prastarih hiš, ki so v svojih pristavah imele dotok življenjskih pogojev in možnosti. Gospodarji so bili ali mali trgovci ali obrtniki. Toda ne eno ne drugo ni zadoščalo za preživljanje in obstanek rodovin. Treba je bilo k temu še nekaj priložiti, pristaviti, da sta bila hiša in kašča vsaj pri-lično založena od žetve do žetve. Tako je tudi danesr
Metlika od južnovzhodne strani
Pristave seka velika cesta od Novega mesta preko Bočke proti Karlovcu. Vanjo se izteka pri Korenovem križu pot iz Semiča, kjer se loči odcepek do ceste v Črnomelj. Na tem ustju že zagle-daš prašno sivino cestnega vzpona, Ki veselo teče proti Kolpi, da se tukaj pre-vrže preko mostu na hrvatsko stran. Še včeraj je bilo tako, da so dnevno tod nemoteno prehajale kume in donašale svojim stalnim odjemalkam v mestu prebitke svojih domov, nakupile za iz-tržene novce, česar jim domače selo ne more nuditi — pa so se spet odpravile pod rodni krov. Ali pa so kosci, ženjice in mlatiči prihajali na delo, spotoma z glasno in lepo ubrano narodno pesmijo spremljajoč svoj dohod in povratek. Polnih štiri sto let in še več je trajal ta »bratski zagrljaj«, ki je v obojno korist prižemal druge k drugim. Danes je onkraj mosta zapornica, ki trdo veleva: Živa reka — stoj!
In reka stoji.
Božakuvo nad ivoi;>o, beiokrajinaki Bled
Vsak gospodar se potrudi, da mu je vsako leto pristava skrbno obdelana. 1 am stoii njegov pod (skedenj) in njegov kozelc (ne kozolec!). Nekateri imajo tod rudi svoje hleve, in še nekoliko čebelnjakov je ondi razpostavljenih v sončne valove, ki pregrevajo zemljo, človeka in živad od zore do mraka. V sončnih valovih migotajo zlate iskrice — čebelice — ki jim dajejo pašo čreš-nje, jablane, hruške, akacije, kostanji, buče, ajda, cvetovi vseh vrst trav, gr-mičev in dreves. A vsa ta paša je bolj skopuška, ker je zemlja trda in plitka, vendar tako dobrotno naša in svojska, da je ni enake na svetu.
Le stopi z menoj, popotnik, po teh stezicah, ki se rjave vijejo med pristavami! Ob ranem jutru pojdi, ob velikem poldanu, za večernega mraka, če hočeš! Zmeraj je tukaj lepo! Zmeraj je vse tiho in mirno, da čuješ vsak zamah kokošjih kril, vsak plehet sinice, ščinkavca, kosa, vsak udarec žolne, vsako postolko čuješ, kako melje v zraku nad teboj. Čuješ lajež psov čuvarjev in klatežev. Celo roso bi zjutraj čul, kako se pozibava na bilki, in čul bi poljub sončnega žarka, ko se zvečer poslavlja od nje. Vse je tako mirno in tiho, da bi skoraj čul, kako raste trava in kako se napenja žaba, da zdajci za-regija svoj rega-rega, kvak-kvak! V ta mir in v to tihoto, ki se pretakata med pristavami kot vsezdravilni balzam, udarja snovanje, vrenje in šumljanje zemlje in neba — tako da prevržena zapornica vendarle ni ustavila žive reke — saj živo življenje vzlic vsemu teče, kipi in hrumi naprej in naprej!
In kogarkoli srečaš spotoma, vsak ti da prijazno besedo. To so gospodarji ali njihovi svojci. Oboroženi so z mo-tikami, kosami, srpi, s cepci, z grabla-mi — na vojno gredo, da izvojujejo svojo pravico: iz zemlje kruh, iz znoja začimbo, iz žulja priboljšek, iz napora
Sv. Rok
počitek! Gredo sami ali pa se peljejo v košu na vozu, ki ga vlečeta volička, tako vdana v usodo, kakor da se ju vse to trudno, veliko, skopo, radostno in otožno prav nič ne tiče, čeprav bi morala vedeti, da pomenita gospodarju glavnico s stoodstotnimi obrestmi. Žival je ponižna in skromna kakor človek.
Med pristavami zdaj in zdaj taborijo cigani — najbolj brezskrbni ljudje na svetu. Zdaj jih ni tam, zdaj so na letovanju: kje v globoki loži, v stelj-nikih ali pa so se odmaknili kam dalje, da drobe kamenje za nasipavanje cest. Pozimi caruje Hudorovičev rod v svoji leseni palači na Svržakih. Na rebrih svojega kljuseta bodo zopet lahko »brundice kovali«, tako so vsi izstradani, vendar zmeraj po svoje pošteni in lenobni.
Nad pristavami pa stolu je sveti Rok. šestnajstega avgusta je njegovo proščenje. Ob njegovi cerkvici so razvrščeni grobovi — tu imajo Metličani svoje poslednje zavetje. Na Rokovo je pri njem vse polno obiskov. Zaobljub-Ijenci prihajajo, da si izprosijo leka za odprte telesne in duševne rane. Mnogo je med njimi grko-katolikov, ki imajo trdno vero v čudotvorno svetčevo moč. Z golimi koleni drsajo po pesku okrog cerkvice, a molitve jim tiho šepečejo: Gospodin pomiluj!
Pred cerkvico stoji noslednje delo Metličana pokojnega mojstra Lojzeta G an gia (1859—1935): Kristus — osameli nqpotnik. — Gangl je to veličastno mojstrovino izdelal v Pragi, kjer je živel petnajst zadnjh let. In ko je odložil dleto, je izdihnil. V tem spomeniku vseh trpečih in usmiljenja vrednih živi mojstrov plemeniti stvariteljski duh, njegov pepel pa počiva v grobu Ganglovega rodu. Domača žemljica je tako izpolnila poslednjo njegovo željo.
Ko se razgledamo po okolici, ki se v širokem pasu širi od Gorjancev in Se-miške gore do hrvatskega gričevja, vidimo ob njem nasejane bele vasice: Vivodino, Drašiče, Rosalnice (Tri fare), Božakovo, Kaman je ... Kdo bi jih vse zajel z enim pogledom, ko je toliko bleščave razlite vse naokolo. Beseda molči, samo pogled vidi in razume čudovito lepoto!
Sosed svetemu Roku je unijatski božji hram blagovestnikov sv. Cirila in
Metoda, ki gledata z zelega podolja v skaloviti Žumberak, kjer je tekla zibelka našim sosedom Bračikom, Smi-Ijaničem, Zivkovičem, Sekuličem, Mil-kovičem, Hranilovičem, Čarom, Ma-karjem. Povezani so z Metliko v isto sožitje že od leta 1530. Mnog' od njih že desetletja stalno bivajo v Metliki.
Ko se zdaj na povratku bližamo Metliki, se ustavimo ob cerkvici sv. M ar-t i n a , ki šteje že 600 let starosti. To cerkvico zdaj prezidavajo za muzej. Izpred nje zagledamo proti vzhodu drugo skupino pristav. Ta skupina je manjša od one, ki smo jo pravkar obhodili. Te pristave prehajajo vzbrdo na vinorodno Veselico, ki pa naj jo obiščemo kdaj pozneje, da ji prinesemo svoj po-klon in pozdrav. Saj bo kmalu grozdje zrelo, in morda začujemo takrat pesem trgačev, ki nam bo — pol vesela in žalostna pol — vrnila poklon za poklon in pozdrav za pozdrav: majoliko kipe-čega grozdnega soka! Rastislav.
Ganglovo poslednje delo: Kristus, osameli popotnik
Velika cestna dela na Dolenjskem
številni odročni kraji dobe stik s tržišči
Pretekli teden je bil v »Jutru« objavljen program vseh javnih del, ki se bodo vršila v Ljubljanski pokrajini. V okviru tega programa pa je bil tudi za območje novomeškega okrajnega cestnega odbora zaenkrat določen za novogradnje na pokrajinskih cestah kredit v znesku 2,185.000 lir. S tem kreditom, ,<i je že bil dan na razpolago okrajnemu cestnemu odboru, se bodo 16. t. m. pričela na najvažnejših pokrajinskih cestah velika javna dela.
že pred dvema mesecema so se pričela dela za dovršitev važne prometne žile Žužemberk—liadohova vas skozi Sela—šum-berk. Vendar je bil tedaj na razpolago komaj kredit 87.000 dinarjev, ki je bil hitro porabljen. Zdaj je Visoki komisarijat dal še 525.000 lir za dovršitev tako važne pokrajinske ceste, tako da bo zdaj pri teh cestnih delih zaposleno skupno 100 delavcev, med r.jimi 25 dijakov in akademikov s štajerskega, ki so že preje delali na tem odseku. Na ta način bo prepotrebna cesta kmalu gotova in bo izpolnjena dolgoletna želja vsega prebivalstva iz žužemberškega kota po boljši cestni zvezi z železnico.
Za zaključek del na pokrajinski cesti 11/181 v oiseku Velika Loka—Čatež pri Mali Loki je določen znesek 60.000 lir. Lani je že bivša banska uprava porabila za to cesto preko 300.000 dinarjev in je ostal edini nedovršeni del pod gospodinjsko šolo v Mali Loki. Ti dela bodo opravljena v lastni režiji Ljubljanske pokrajine in je dei tega zneska že na razpolago, zaposlenih pa bo stalno 30 delavcev.
Najobširnejše javno delo bo nadaljevanje ceste Novo mesto—Hmeljnik—Arnuška vas, za katero je določenih 1,060 000 lir. Prejšnja leta je tukajšnji cestni odbor zgradil že preko 6 km te ceste, ki je zelo važna zaradi zveze mokronoške in mirnske doline z Novim mestom. Te dni so že bila potrebna trasiranja in bodo po odobritvi končne trase po Visokem komisarju pričeli že v začetku septembra cesto graditi. Tu bo stalno zaposlenih preko 100 delavcev.
Pretekli teden je pričel posebni inženjer Visokega komisarijata pripravljalna dela za obnovo pokrajinske ceste 11/326 na od-teku črmošnjice—Dol oziroma Stopiče, ki j** v neposredni zvezi z novo gradnjo betonskega mostu preko klanfarskega potoka v Crmošnjicah. Novi most bo imel obliko loka, razpetine 10 m in bo v celoti iz betona. Porabili bodo 50 ton cementa Port-land, ki je že nacočen. Pri zgradbi mostu in pripadajočih cestnih delih bo zaposlenih 40 delavcev iz občine Šmihel-Stopiče,
Ze od pomladi gra lijo na odseku pri vasi Selih važno pokrajinsko cesto Tihaboj— Mirna, za katero je določen kredit 100.000 lir. Ta cesta, ki je že bila od lani kamen spotike, ker je bila zaradi zmencanih nasipov neprehodna, bo letos končno izročena prometu. Tu je že od pomladi stalno zaposlenih 30 delavcev iz občine Mirne.
še ta teden se prične gradba važne pokrajinske ceste Toplice—Uršna sela na odseku pri Zg. Sušicah v občini Toplice. Z zgradbo te ceste je že pričel lansko leto novomeški cestni odbor, vendar je moral zaradi premajhnih krelitov prenehati sredi dela. Zdaj je odobril Visoki komisar kredit 100.000 lir in se bo s tem zneskom lahko zaključila 750 m dolga preložitev klancev in ovinkov. Tudi tu bo za dobo 3 mesecev zaposlenih 30 delavcev.
Po zaslugi in razumevanju Visokega komisarja Eksc. Graziolija bo gradbena delavnost na tukajšnjih važnih pokrajinskih cestan proti koncu poletja še poživljena in bo pri vseh novih javnih delih ponovno zaposlenih preko 330 delavcev; niso pa všteti delavci, zaposleni pri cestnih delih, ki jih vrši novomeški okrajni cestni odbor iz sredstev svojega relnega proračuna. Vsa ta velika javna dela vodi šef tukajšnjega cestnega odbora g. inž. Viljem Praprotnik, pod čigar strokovnim vodstvom se zdaj tudi doslej najbolj zapuščenim dolenjskim krajem odpirajo nove prometne žile, ki jih bodo tesn^ povezale z vsemi gospodarskimi središči Ljubljanske pokrajine
Gradbena dela na nunskem vrtu
Regulacija nove ceste, ki bo vezala šelenburgovo ulico s šublčevo, naglo naprednje. Ljubljančani z zanimanjem spremljajo potek tega obsežnega dela. V ozadju je videti novo dvonadstropno poslopje uršulinskega samostana, kjer bodo moderni šolski prostori
Silovit požar na Ruperč vrhu
Zgorel |e grajski kozolec, škoda znaša 200.000 lir
Novo mesto, 14. avgusta Po treh solnčnih dnevih se je v sredo dopoldne spet naoblačilo nebo in okoli 13. ure se je razbesnela nad Novim mestom in okolico huda nevihta. Med stalnim bliskanjem in grmenjem se je vlila strašna ploha, ki je ponovno napravila precejšnjo škodo po mestnih vrtovih in okoliških njivah in sadovnjakih. Stalno deževje vedno bolj škoduje krompirju, ki že pričenja v nižjih legah gniti, nevihte pa napravljajo občutno škodo na fižolu, koruzi in sadovnjakih, ki so že itak posebno v okolici Novega mesta letos izredno slabo obrodili.
Med bliskanjem in treskanjem je strela včeraj treščila v kozolec-dvojnik na Ru-perčvrhu pri Novem mestu. Ruperčvrh je znano graščinsko posestvo med Šmihelom in Birčno vasjo, ki ga je uredil pokojni železniški geometer Karol Fabjančič. Ogenj je v velikem kozolcu imel seveda
obilno plena in netiva Mahoma je bilo vse poslopje v ognju in so se zublji dvigali kakor pošastni jeziki visoko v nebo. Zgorelo je pet vagonov mrve, ves letošnji pridelek pšenice in ječmena, dalje motoma stiskalnica za krmo in različno kmetijsko orodje. Na pomoč so prihiteli gssilci iz bližnjih krajev, še zlasti iz Novega mesta, iz Smihela in Lahoncev z motornimi briz-galnami. Po večurnem prizadevanju se jim je posrečilo rešiti četrtino kozolca, ome'iti požar in obvarovati bližnja poslopja. Kozolec sam je bil vreden nad 50.000 lir, celotno škodo pa cenijo na 200.000 lir. Zavarovalnina bo le delno krila visoko škodo.
V hiši blizu gorečega kozolca je ležala na postelji svakinja pokojnega gosp-" . a, ki je že nekaj časa bolehna. Strela ir ruto siloviti požar sta tako hudo prizadela go ženo, da ^e onesvestila in je malo upanja na okrevanje.
Neurja ogražajo letino na Dolenjskem
Življenje v Dolenjskih Toplicah in na bli£n|^m Koee^em
Dolenjske Toplice, 14. avg.
Večkratno neurje zadnjih dni je napravilo že precej škode na polju, zlasti na tur-ščici. Zaradi hudega piša je poleglo mnogo sitebelc. Nagnjeno in tudi polomljeno koruzo ni primerno naravnati, ker se rade postrgajo korenine. Najbolje jo je pustiti v stanju, kakor je, ker se bo nekoliko sama od sebe naravnala, polomljeni pa itak; ni pomagati.
V soboto večer se je nad Toplicami in okolico zooet razbohotila huda nevihta. 2e v mraku so se jeli kopičiti temni oblaki in cd daleč sie je že čulo- zamolklo bobnenje, ki se je bolj in bolj bližalo. Kmalu po 21. uri se je pričelo neprestano bliskati in grmeti, nastal je piš in vlila se je huda ploha s točo. Na topliškem polju ni naredila toča
Gradbena dela na Ljubljanskem velesejmu zelo uspešno napredujejo. Kažejo se že lepi obrisi velikih, zračnih in svetlih paviljonov. Slika kaže stranski vhod z mogočno kupolo v Tivolskem drevoredu
škode, pač pa po bližnjih vm^-k> goric--A na Ljubnu in Ljubancu, kjer je v-ničenep. precej lepo obetajočega trt j a. Od 1.1 : ; uničujoča nevihta obrnila proti virvk- :;■ h ciri Riglju, k leži nasproti Koč	»
Ijanam, in tudi v vasi Podtumi; pri T-r; b-cah je na polju precej škode.
Ce ne bo še večje nesreče, se <.«•••	r
precej dobra letina, ker kaže vse po .v lepo. Mnogi pa se pritožujejo, da se v -v-Ujajo na njivah tatovi. Nekaterim je bilk- «o-kradena čebula, drugim paprika m parac ž-niki, posebno pa se pritožujejo, da zmanjkujejo kar sproti kumarice. Naj tatici vodo, da bo kazen zelo ostra!
Sadna letina ne bo pri nas nič kaj posebna, vendar mnogo boljša od Janske. Zgodnjega sadja je prav mailo. Boljše pa kaže sadje v višjih legah, kjer je sadje cvetelo pozneje in v lepem vremenu m se je dobro oplodilo. Zdaj so na vrati maline.' Mnogo ljudi iz okoliških vasi hiti dan za dnem v bližnje kočevske goodova Kupci pJačujejo kg po 2 liri. Ker je malin zeflo veliko in so tudi prav lepe, je 1 kg kmalu nabran.
Za preskrbo občamov, ki nimajo lastnega pridelka, se briga preskrbovalni urad. Po žetvi se je število odjemalcev pri prehranjevalnem uradu zmanjšala, ker se bodo mnogi zdaj vsaj nekaj mesecev lahko prehranjevali z lastnim pridieflkoim. Dodelitev moke je v zadnjem času Tedna in potrebni dobivajo tudi večjo količina. Poleg moke se dobe tudi testenine. Zelo pa še želimo siladkorja, olja in masti, lcair bomo gotovo v kratkem se prejeli Dolenjske Toplice kot zdraviliški okraj bodo po novi uredbi o klanju goveje živine gotovo tudi redno preskrbljene z mesom.
Poleg rednih kopaliških gostov, ki jih je zdaj precej v zdravilišču, prihajajo zlasti ob neideljah številni izletniki. Tako postajajo Dolenjske Toplice v novih razmerah s svojo zdravilno vodo in z mično okolico čedalje bolj priljubljen izletniški kraj, kjer so iziletniki vedno dobro posfcreženi.
Prigoriški:
Poletje v Ribniški dolini
Sredi poletja smo, v dobi kislih kumaric, stročjega fižola v jesihu in olju — čeprav si poslednjega mnogokrat samo mislimo... Na deželi je pospravljeno seno, toda dela je še vedno dovolj. Priden kme-tič se ozira po nebu in prorokuje, kakšno bo vreme, ali naj bo dež ali pa pripeka.
Ječmen, ki se je sušil v kozolcih, je že spravljen v kaščah. Pesem mlatilnic in mlatičev se je razlegala med skednji in po polju. Zdaj je na vrsti pšenica. Zlato klasje se suši na soncu. Ob sončni pripeki se vijejo bogati klasi in kimajo, kakor bi se poigravali z žarki. Tu pa tam pulijo kokoši slamo in smuka jo zrno iz klasja ter se s polnimi »krofi« kopajo pod kozolci v prahu... Naš oratar ugiba, koliko mernikov bo navejal. Modruje z očanci v vasi. Težko je, časi so resni, vojna je. Nekje daleč se bijejo milijoni, padajo ko snopje pod srpom večne žanjice.
Bo preživil družino? Mogoče. Bodo zadostovali tisti bore merniki za devet lačnih želodcev? Gospodinja peče sleherni dan ječmenov kruh. Otroci se drenjajo okrog »mentrge« in velike lačne oči gledajo sirove hlebe«, ki jih mati mesi... Rokave ima zavihane, bel predpasnik pokriva delovno obleko. Hlebce da v peharje, nato gamaži g isjcsc^ d& bs sbocid
lepo zarumenela, potem jih vrže z loparjem v krušno peč. Prej pa je še s »krev-Ijo« zrinila žerjavico na kup, ko je raz-belila peč s posušenim smrečjem in bukovimi poleni, in je z »omelom« pomela, da ne bo na trdi skorji oglja. Otroci so »ješči«, sleherni dan gre hleb kruha.
Tam od Male gore veje lahen vetrič, lepo obdelano polje valovi ko morje... Kosci kosijo strnišče, ki pada pod ostro nabrušenimi kosami. Bilke se zvijajo pod rezilom, kakor bi hotele kljubovati — še so polne življenja, vendar morajo pod koščevo silo pasti... Z jamiča preleti jata prepelic, zažene se v sosedovo žito, ponovi se petpedikanje. Nekje v dalji se čujejo udarci. Sosed kleplje koso.
V bližini pulijo dekleta in ženč strnišče. Čepijo na goli zemlji in le počasi se pomikajo naprej, ker »dolga« njiva je velika. S srpiči drezajo v namočeno zemljo, z levico pa pobirajo ostro strnišče, da bo imelo mlado korenje (»merni«) prostor na soncu. V ožgane, trde, okorne roke se jim zabada ostra slama in tu pa tam se pokaže krvava kapljica... »Nič zato, dekle še nima utrjenih rok« — se vmeša starka sedemdesetih let, ki malo stran sama puli in čepi na mokri zemlji. Delo gre hitro od
tak, J£mes klepetajo te 9birajo»»t ^v™-0
o žegnanju, ki je bilo pri Sv. Ani, o zadnjem skritem plesu, o fantih in dekletih vseh okoliških vasi, o novih gvantih in še o marsičem. Zarjavela lica se svetijo v soncu, ki neusmiljeno pripeka. Rute pomikajo na čelo, odpenjajo bluze, da jim je laže. Tu pa tam se pokaže košček mlečno belih grudi, ki se odražajo od zagorelega, lepega vratu zdrave kmetice. Da si pogasijo žejo, pijejo iz »banke« ali »putriha« mlačno, sparjeno vodo.
Zraven v sosedovi koruzi spi »na ku-lah« dojenček. Mati ga je vzela s seboj, ker bratcem in sestricam še ne zaupa, da bi bili sami z njim doma. Pa tudi dojiti ga mora. Včasih se dere, da odmeva daleč po polju..., dokler ne dobi materinega mleka ali pa v cunjo zavit sladkorček.
Tam pri goričicah je velika leha. Nekdo vozi gnoj, da bo zoral in pose j al repo. Konji teptajo in brcajo z nogami, da se otresejo nadležnih komarjev in obadov.
Koruza cvete, stroki že poganjajo izpod pazduh koruzne slame, ki se počasi ziblje v vetru. Zdaj žanjejo jalovce, da se stebla bolj razrastejo in imajo več prostora in sonca. Pokladajo jih živini v jasli, ki hlastno golta svežo krmo. Jate vran že prežijo na mlečni sad, ki bo čez nekaj tednov počasi rumenel. Proso valovi v lahni sapici, ki prihaja od Strmca, tam od rakitniških gozdov preko dolenjevaškega polja in se zgubi v Mali gori... Sape vejejo po dolini in vzvalovijo potoke, kjer se kopajo številni kopalci. Tam v mlaki čofotajo fitEOCi, Čim lsi2 za m grči, T^viji? klene,
»vadneke« za ščuke in nastavljajo trnke. Mnogo je kopalcev, fantov in deklet, ki si po trdem delu privoščijo osvežujočo kopel. Minili so časi, ko je kmečka ženica pred desetimi leti pozdravila prve kopalce s koprivami, rekoč: »Ko smo bili mi mladi, smo se hodili kopat zvečer in v predpasnikih, zdaj pa hodijo že naše frklje s tistimi flikami skoraj gole med fante! O, Bog nebeški, udari!« Življenje gre svojo pot...
V senožetih, goričicah, ogradah, brezjih in rebrih poganja otava. Moča ji pri j a. Zelena so tudi rebra, ki so od pripeke kazala rumeno barvo.
Lipa je odevetela. Okoli Lipovca, Otavic, Prigorice je vse polno lip. Marsikod so vsak večer ali ob nedeljskih popoldnevih obirali lipovino in cele vreče cvetja prodajali prekupčevalcu. Letos so ga dali po sedem lir kilogram. Nekaj je le! Posebno mladina je bila vesela, ko je plezala na visoke lipe. Takrat je odmevalo po seno-žeti od udarcev krivca. Z butarami lipovih vej in dišečim cvetjem so se vračali nabiralci proti domu.
Na koncu doline, po pobočjih gozdov, rastejo maline. Robidovje se ovija med skalovjem, kjer tu pa tam leži med belimi skalami razpadla stoletna hoja. Tam ni nihče sekal dreves; so predeli, kamor še ni stopila človeška noga. Pridne Rakitni-čanke se ubijajo po teh skalah, sedijo z lončki pod pripogibajočim se, bogatim sadom in trgajo sočne maline. Lačne in jSfii Tfffr jg jjg hljgpjjfr flgget« ar •'•"
Bitka v gorečem gozdu
Grozote vojne okoli Ladoškega jezera
Pred nekaj dnevi so listi poročali, da se na vzhodu bijejo bitke v gorečih gozdovih. Danes je znanih dovolj podrobnosti, da si lahko zamislimo to gverilsko vojskovanje
v neizmernih gozdnih širjavah okrog Ladoškega jezera. V teh pokrajinah — piše Felice Bellotti v »Stampi« — dobiva vojna povsem neobičajno lice in kolone vojujočih se doživljajo nevarno, razburljivo pustolovščino.
Ko so se nemške in finske čete vzdignile z ozemlja okrog Naistenjarvija, kar pomeni »Jezero lepih žend«, so ubrale pot proti jugovzhodu: glavna cilja sta jim bila murmanska železnica in Stalinov prekop. Pokrajina je bila do malega zapuščena ln sovražne čete očitno niso bile kajsi mnogoštevilne. Toda cest ni bilo nikjer, v gozdovih nikoder ravnalne točke, zato pa povsod močvirja, nad katerimi rojijo oblaki komarjev; vsaka slučajna dopolnitev živilskih zalog je tod izključena.
Ti vojaki so morali torej napredovati po starem, namreč peš: na čelu Finci, ki poznajo gozde in lahko marširajo hitreje, ne da bi se izgubili, — karelsko sonce namreč v tej dobi ne vzhaja na jutrnji in ne zahaja na večerni strani, temveč bolj na severu, — za njimi pa Nemci, ki so tvorili udarno glavnino.
Ko so naleteli na Ruse, so se začeli ravnati po sodobni taktiki, to je, napadli niso neposredno, marveč so, medtem ko se je sredina zapletla v boj. skušali obiti sovražnika in tako ustvariti majhne klešče, ki so se nato izpremenile v vrečo. Kadar je bil krog sklenjen, so Finci in Nemci počakali, da obkoljenci poskusijo prebiti obroč.
To je povsem nova taktika, ki terja nekaj časa, zato pa omejuje izgube človeških življenj; nekaj drugega je namreč, naska-kovati odločnega neprijatelja, ki ima namen, vztrajati do zadnjega, kakor čakati, da lakota, pomanjkanje streliva in druge nad;loge prisilijo istega neprijatelja, da se izpostavi navzkrižnemu ognju avtomatskega orožja.
S to taktiko so finsko-nemški oddelki dosegli mnogo uspehov. Po vsaki zmagi so nadaljevali pot, gugajoča se vozila so znova poskakovala po skalovju in se pogrezala v mužavo; kljub peklenskim naporom so napredovali in napredovali, dokler ni nekega jutra zasmrdelo po dimu.
Tu je treba vedeti, da so imeli Rusi že mnogo let namen požgati Finsko s tem, da ji zapalijo gozdove. Nekajkrat so ga celo skušali uresničiti, a vselej jim je iz-podletelo. Pozimi leta 1939.-40. med rusko-finsko vojno so sovjetovci izprevideli, da sneg in led ne gorita, ter so odložili svojo namero do poletja. Medtem je bil sklenjen mir in nameravani velikanski kres je splaval po vodi. Sedaj pa imamo poletje in v mirne bukove gozde ob karelskih jezerih je spet prihrumela vojna.
Pred nekaj dnevi je torej Nemcem in Fincem zasmrdelo po dimu. Izza bukovih krošenj in smrekovih vrhov se je v dalji dvigal gest oblak, toda nihče se ni vznemirjal zaradi tega, saj je bilo znano, da Rusi požigajo vsa naselja. Vendar je imela stvar nekam rpsno lice. Nekdo je dejal: »Les, ki gori, je zelen.«
Vsi vojaki so na mah uganili, za kaj gre. Ker so se pa prepričali, da ne more biti med njimi in med požarom niti enega Rusa, so nadaljevali pohod. Veter jim je pihal izza hrbta, potemtakem ni bilo nevarnosti. Korakali so v rojni črti, spodrsa-vali med drevjem in od časa do časa okli-kovali drug drugega. Veverice in jeleni so bili mirni, jerebi so se oglašali z vej, sinice so žvrgolele za stavo in drhteči šum vrhov je zalival njihovo pesem.
Nato" pa so mahoma vsa ta večna znamenja življenja prenehala. Tu pa tam je kak jelen zdirjal proti severu in njegove vlažne oči so bile polne strahu. Vojaki so še vedno korakali. Nazadnje jim je udaril na ušesa šum, podoben bučanju brzice ali slapa, še malo, pa so čete zagledale pred seboj ognjeno morje. Debla smrek so gorela ko bakle, bukve so se zvijale in je-čale kakor žive, iz jerebičja so brizgale iskre.
Med vojaki in ognjeno pregrado je bil širok pas, pokrit s pepelom, ki se je vr-tinčil v vetru. Tu pa tam so se kadile široke mahovite jase. Vojaki so si nataknili protiplinske maske in krenili naprej. Vse okrog njih je rjovel požar. Zrak je bil žareč, peto vrvečih kristalčkov in oblakov jedkega, težkega dima. Za mahom je prišla muzava in dalje tam se je belilo jezerce od lokvanjev, ki so krčili cvete kakor v neskončni bolečini.
Strojnica je zalajala.
»Tam nekje morajo biti«, je reki Paavo. In res so se pokazali Rusi ter otvorili ogenj. V blodišču močvar in naravnih mo-čav so se bili spravili v zasedo in so čakali napada. Nemara so mislili, da so v ugodnem položaju, in so morda tudi res bili, a z nečim niso računali, s tem, da Finci poznajo svojo staro karelsko deželo bolje od katerega si bodi Rusa.
Paavo je svetoval, tako in tako. Finska izvidnica je krenila na desno, medtem ko so Nemci ležali v mužavi in čakali. Okoli njih je prasketal in se kadil goreči gozd. Kdaj pa kdaj so se oglasile ruske strojnice, kakor bi otipavale prostor in sovražnika. S te strani jim ni nihče odgovarjal. Minilo je nekaj časa. Ogenj je pojemal, morda je dalje tam še rohnel, a tod mu je očitno zmanjkovalo hrane. Tedajci je odločno zaregljala strojnica, ki je imela prijateljski glas.
»To so Paavovi Finci,« je rekel poročnik K.; »zdaj je vrsta na nas.«
Počasi, prerivale se skozi cvetne kodelje in lokvanje, so Nemci krenili naprej. Na onem bregu so bile sredi blata postavljene tri sovjetske strojnice; poročnik jih je odkril med dvema oblakoma dima. Nameril je orožje in ukazal ogenj. Sovražnik je odgovarjal, bilo je, kakor da se obotavlja, nato je zopet odgovarjal in končno utihnil. Tedaj so Nemci planili naprej in videli, kaj se godi.
Finci so napadali iz nasprotne strani, fn Rusi, zajeti med dva ognja, so se skušali prestaviti na manj neugodno postojanke. Strojnice so zaprasketale, nekaj jih je
padlo, ena strojnica je ostala sama, a drugi dve so znova postavili in boj se je zopet pričel. Rusom za hrbtom je gorel gozd. Drugod po šumi je bilo kdo ve koliko enakih bojev. Sovražnika sta v plamenih in dimu iskala drug drugega, se pogrezala v blato in ginevala od strašne vročine. Maske so jih dušile, toda sneti jih, je pomenilo toliko, kakor zapisati se smrti. Vsi vojaki so si bili namazali reke in obraze z blatom in kadar so kje našli vodo, so na vrat na nos skakali vanjo. Potem so zaviti v soparo nadaljevali pohod. Finci in Nemci so se bolj in bolj bližali Rusom, ki so se branili in odstopali.
Pojemajoči plameni so se plazili po izsušenem mahu. Kmalu so Rusi začutili za hrbtom vročino ognja in spoznali, da jim je vsakršen umik odrezan. Toda hitro so se odločili in strelja je krenili naprej. Zapuščeni ranjenci so z grozo gledali bližajoče se plamene in obupno vpili na pomoč; nihče jih ni poslušal. Niti ko je postalo rjovenje umirajočih glasnejše od vsega drugega, se ni živa duša zmenila zanj. Samo poročnik K. je rekel: »Podvizati se moramo.«
Strojnice so požirale trak za trakom. Rusi niso hoteli nič slišati o predaji. Tedaj eta se pognala dva nemška pionirja naprej in zdirjala proti neprijatelju. Deset, dvajset metrov. Na tla! Pri drugem skoku je eden izmed njiju padel, ležal nekaj trenutki v in se nato znova pobral. Drugi se ni niti ozrl. Po bliskovo je planil na sovraž-nka in zapoiedoma vrgel dve bombi. Ruska strojnica je obupno zalajala in pionir je padel. Toda bombi sta bili pogodili cilj, gruča Rusov okrog strojnice je izginila in strojnica je nehala regljati...
Tako je bilo v daljnih severnovzhodnih šumah, ko so jih Rusi zažgali.
fitusija brez halalttflke
Berlin, 13. avgusta
Nemci imamo to napako — pravi neki Mungo v nemškem vodilnem dnevniku »Volkischer Beobachter« —. da krasimo vse Slovane z nekakšnim sentimentalnim sladkornim polivom. Predvsem govorimo o široki, globoki ruski duši. Ruskih ladjarjev, ki vlečejo s\x>je ladje po reki navzgor, si kar ne moremo drugače predstavljati, kakor da pri tem prepevajo svojo zateglo, otožno pesem o Volgi. Kadarkoli sem se sestal z Rusom, sem na lepem začel žvižgati to pesem. Koliko ljudi misli, da zna vsak Avstrijec perfektno jodlati! Prav tako vidimo v vsakem Rusu basista, ki bo po drugem šilcu žganja kar zastavil pete, da zapleše ognjevit krakovjak. Toda pristnega krakovjaka se še vedno naučiš le v plesni šoli.
V šoli so nam vtepli — nadaljuje Mungo — zemljepisni pojem evroprke Rusije. Po tem učenju zahvaljuje evropska Rusija svoj obstanek Uralu, ki je po nekakšni pomoji stvarstva prestavljen za kakih tisoč kilometrov predaleč na Vzhod. Da bi pa Evropi dali prijemljivo in boli dojemljivo mejo, so učitelji in vzhodno orientirani politiki kazali s svojo belo palico venomer na Ural.
Toda vse to je bilo v preteklosti. O današnji Sovjetski Rusiji pran' Mungo:
— Kar danes še živi v Sovjetski uniji, so beštije ali pokvarjeni ljudje. Če svobodno
pogledaš, postaneš sumljiv. Če prostovoljno ne ližeš škornjev, si suženj kapitalizma. In Židom se pri tem dobro godi. Sedijo v političnih uradih, podpisujejo smrtne obsodbe in edini razpolagajo s pravilnim merilom in presojo, kdo je dober in kdo je slab boljševik.
Kako daleč prav za prav danes seže Evropa? Mungo odgovarja: Do prve črte naših vojskujočih se soldatov. Vse drugo je grobost, požel jen je po umoru in zavratnost. Tu ni vmesnega prostora, kamor bi lahko poslali parlamentarce, da bi se o čem sporazumeli. Tu so samo granate, metalci ognja in hladni bajonet — vsaka boseda je odveč ... Boljševizem danes ni niti igračkanje besed za čajanke intelektualcev in o njem mora molčati vsakdo, kdor mu še ni pogledal v obraz. Tista Rusija, ki je igrala na bulalajko, tisti vzdihujoči tenorji in basisti spadajo v preteklost, ker svojega časa niso mogli razumeti. Stepa jih je požrla in uničila. Kje pa se bo stepa jutri pričela, tega nam ne mote pokazati noben učitelj z belo palico na zemljevidu, to bo motal odloč'ti nemški soldat. S tem naj bi bilo rečeno marsikateremu sodobniku, da je boljševizem kot »zanimiv eksperiment« našel svoj konec celo tudi kot snov za pogovor ob svetlika-jočem se samovaru, ob katerem lahko sediš v troje, oblečen v sinjo pleteno srajco.
Židje v Sovjetski zvezi
Z osvojitvami na račun Poljske in Ru-munije ter z zasedbo treh baltskih republik si je Rusija izdatno pomnožila število židovskega prebivalstva. Pred temi osvojitvami je bilo v evropskem delu Sovjetske zveze 2,450.000 Židov, v azijskem pa 225.000, Poljska jih je imela 3,300.000, Rumunija 900.000, baltske države pa skupno 275.000.
To ogromno število tujega življa je nedvomno imelo močan vpliv na javno življenje gostiteljskih narodov in držav, židovski živelj se je udejstvoval posebno v gospodarstvu, v svobodnih poklicih, v trgovini in industriji ter v politiki. Zanimiva je vendar okoliščina, da v kulturnem življenju slovanskih držav Zidje ne igrajo one velike, važne in odločilne vloge, kakor so jo igrali v Nemčiji, Franciji, Madžarski in Rumuniji. Kljub dejstvu, da so prav v Rusiji in na Poljskem živeli milijoni židovskega ljudstva, je bil njihov delež v kulturnem življenju — v slovstvu, umetnosti, pri gledališču, v znanosti — obeh narodov naravnost neznaten v primeri s številom židovskega prebivalstva. Ako primerjamo vlogo Židov pri Nemcih pred nastopom narodnega socializma in na Madžarskem, je razlika v tem pogledu še očitnejša. Med
bin, še delj do doma. Vode ni nikjer. Ob dveh po polnoči so šle. Rosa jim je zmočila krila. Starejše so jih visoko izpodre-cale. Jagoda za jagodo pada v lonček. Pozno zvečer so doma, utrujene, res potrebne počitka. Nabrale so po dvajset, trideset ali še več kilogramov malin in prodajo jih po tri, štiri lire kilogram. Težak je zaslužek, a vesele so, da zaslužijo. Za žgance bo že, tudi za kakšno obleko, ruto, nekatere bolj gosposke si bodo kupile klobuk... Pridne so, nihče jim ne zameri, saj dobršen del malinovca po naši Pokrajini so nabrale Rakitničanke. Včasih se srečajo v gozdovih z rjavim kosmatincem — medvedom, ki tod životari, vendar se jim spoštljivo umakne in zavije v goščo...
Fantje in možje delajo v gozdu. Podirajo hoje, jih belijo, režejo na krclje, spravljajo po plazu navzdol, vlačijo s konji iz goščave, v trg ali na bližnjo žago v gozdu. Težko je življenje gozdnega delavca. Vedno je sam. Družbo mu delajo vrhovi smrek, hoj in bukev, ki se pogovarjajo skrivnostno, tajno, šepetajoče... Daleč odmevajo udarci sekire po gozdu. Ob kruhu in vodi živi pogosto gozdni delavec, samo da več zasluži. V nedeljo pride z gore, se razveseli ob • cvičku in zve za novice med tednom. Enolično je njegovo življenje, kakor je enolična pesem narave v tišini smrek in hoj... Tu pa tam se splaši srnjak, ki v družbi mladih srn išče sončne jase. Sicer pa sam gozd, gošča, le majhen košček modrega neba med vrhovi dreves, ki desetletja in stoletja kljubujejo vsemu ... Nič ni res, kar poje stara pesem: Od Ribnice pa do Rakitnice ne raste drugega ko leščevje ...
Danes je tu bogastvo, pravi vir vseh dohodkov siavne doline. Marsikateri grunt
so rešile hoje. Sel je kmet v goro, posekal je hoje in še tako grabežljiv upnik, ki bi bil rad pognal grunt na boben, je bil sit. Zasluži gozdni delavec, številni »furmani«, Žagarji, mešetarji in posestniki. Zato srečuješ dan za dnem »po bajl' cajst'«, kakor pravijo naši vrli Rakitničani, voz za vozom hlodov, rezanega lesa, desk s številnih žag, ki so nanizane ob potokih. Pokojni Zagni Johan, dobričina, stara, šegava ribniška grča, je rekel, da so žage ob vodi kakor jagode na roženkrancu...
Kmetovalci hitijo. Zuljave in pridne so njihove roke. Zgodaj vstajajo, pozno legajo. Krepki so in močni. Mišice so jim napete, zagoreli obrazi kažejo zadovoljstvo, če je letina dobra. Fantje delajo kjerkoli. Zvečer posedajo po klopicah pred hišami in tiho zapojo. Razveselijo se ob nedeljah. Polne so gostilne. Vina je dosti, kajpak, tudi Ribničani so Slovenci. Marsikateri težko prisluženi »firkeljček« zdrči po grlu. Še se oglaša pesem po pivnicah. Kadar zapijejo »kres«, navadno sredi poletja, je posebno živo. Za žegnanje ga postavijo, okrasijo z venci iz bršljana in velik mora biti — največja hoja, ki jo ponoči komu daleč v gozdu posekajo in pa-robek pokrijejo z mahom. Vasi se kosajo, katera bo imela najvišjega. Ko ga »zapijejo«, povabijo dekleta na ples.
Ob sobotnih in nedeljskih večerih va-sujejo pri svojih dekletih, ki jim odpirajo okna vsa srečna in zaljubljena. Šepetajo si v temnih nočeh besede ljubezni, polne hrepenenja. Na oknih cvetijo nageljni, z bližnjega skednja diši po svežem senu, ki razširja omamljajoč vonj, čriček se oglaša s sosednje košenice, od srca do srca se prepleta ljubezen zagorelega dekleta. Tako gte tQ iz leta y leta.
slovanskimi narodi se je židovski živelj peč lahko povzpel do važnega činitelja v tehniki, trgovini, financah in v drugih panogah gospodarstva, ni pa si mogel priboriti monopolnega stališča v kulturnih stvareh in je prav za prav ostal med Slovani vedno tujec v pravem pomenu besede. Med Nemci, zlasti pa še med Madžari, srečujemo židovska imena povsod v prvih vrstah kulturnih delavcev, oni so bili tudi nositelji germanizacije in madžarizacije. Kruta usoda je hotela, da za to svoje važno delo niso dobili priznanja, marveč prav nasprotno.
Po razdelitvi Poljske In po zasedbi nekaterih delov Rumunije se število Židov v SSSR ni samo povečalo za ono množico, ki je stalno živela v dotičnih pokrajinah, marveč je v Rusijo pljusknil poleg tega še ogromen val židovskih beguncev iz ostale Poljske in Rumunije. Tako ima Rusija danes visoko nad 4 milijone Židov. V carski Rusiji židje niso imeli možnosti prostega prebivanja v poljubnem delu države. Zanje je bila merodajna znana »črta židovske naseljenosti«, ki je židovski živelj držala daleč od pravih ruskih pokrajin, v glavnem na onem ozemlju, ki je pred prvo delitvijo pripadalo Poljski. Po revoluciji so bile te omejitve zrušene in židovstvo je začelo v velikem številu prodirati proti vzhodu.
Leta 1897. je živelo n. pr. v Moskvi le 8000 Židov, leta 1920., po revoluciji, jih je bilo že 28.000, tri leta nato 86.000, še tri leta kasneje že 130.000, leta 1937. pa kar 450.000 in to število je do danes nedvomno doseglo pol milijona. Videli smo, da so bili židje v revoluciji odločilni, da so imeli v stranki in v ustroju države odločilna mesta in da je komunizem imel spočetka pretežno židovsko obeležje. Kolikor bolj pa sc je ustvarjala in urejala nova država, toliko bolj je stopal židovski živelj v ozadje, kajti posebne lastnosti židovskega značaja so postale velika ovira za konsolidacijo vsega narodnega in državnega življenja. V dobi petletk se je najbolj zgovorno pokazala nedostatnost Židov pri velikem stvariteljskem delu. Žid po svoji prirodi nI mogel razumeti dolgoletnih načrtov, kajti v svojem skoraj dvatisočletnem beganju po svetu se je popolnoma predal trgovini ter si je razvil miselnost popolnoma nasprotno krščanskim narodom, katerih moč in biološka sila sloni na kmečkem stanu. Dočim Žid kot trgovec izračuna ob koncu tedna svoj dobiček, čaka kmet vse leto, dela vztrajno in potrpežljivo ter šele jeseni napravi bilanco svojega dela. Zato se je židovski živelj, ki neučakano hlepi po dobičku, izkazal za popolnoma neuporab-Ijivega pri ustvarjanju države. Petletke in drugo javno delo je zato slonelo na javnih delavcih izključno nežidovskega pokolenja. židje so bili zato postopoma, toda dosledno odstranjeni z vodilnih mest, zlasti brezobzirno pa je bila njih veljava likvidirana v vodstvu stranke. Pač pa je židovski element še danes močno zastopan v diplomaciji, Med veleposlaniki in poslaniki ter
drugim diplomatskim osebjem so židje še vedno zelo dobro zastopani, kar v ostalem ni samo sovjetska posebnost. Tudi Amerika, Anglija in do nedavna Francija so imele zelo mnogo Židov v diplomaciji.
Znano je, da je Moskva sprva hotela reševati židovsko vprašanje zelo temeljito. Ustanovila je za Žide ob Amurju posebno republiko Birobidžan, kamor naj bi se preselil ves židovski živelj, da bi tam obnovil popolnoma svoje kulturno, narodno in politično življenje. Zamisel pa je doživela popoln poraz, kajti židje se niso hoteli lotiti obdelovanja zemlje in ruski poskus je samo potrdil angleška izkustva s Palestino. Birobidžan je očiten dokaz, da se židovski živelj ne da privezati na zemljo, ker je v teku stoletij izgubil vsako ljubezen in vsaik smisel za kmetovanje.
V ostalem pa se v sedanjem sovjetskem redu židovski problem rešuje skoraj avtomatično. Glavne domene, kjer se je izkazovala židovska sposobnost v vseh svojih neugodnih izrastkih, so podržavljene in Žid je v njih le nameščenec pod stalnim nadzorstvom nadrejenih in podrejenih. V Rusiji m borz, kjer so se sklepale židovske kupčije, ni svobodne trgovine, za katero so očitovali Zidje posebno nagnjenje, ni svobodne industrije, kjer bi imeli proste roke pri svojem lovu za dobičkom. Žid se je moral podrediti zahtevam novega državnega in družbenega ustroja. Postal je delavec, nameščenec, uradnik, skratka nastavljenec s stalno plačo brez možnosti poslovanja z znatnimi zneski v svojo korist. Ta razvoj v popolni preorientaciji židovske miselnosti seveda še dolgo ne bo končan. Začetek pa je storjen in židovski element se bo moral v bodoče izživljati v okviru novega ustroja, ki onemogoča poslovanje v onih panogah, kjer so Zidje pokazali največ sposobnosti ter so si kajpada tudi nakopali največ sovraštva zaradi brezvestnosti in brezobzirnosti, s katero so izžemali in izkoriščali gostiteljske narode in države.
POŠTA IZ AMERIKE
—	Stric iz Amerike mi je pisal. Ta je pa res ljubezniv!
—	Tako, tako, kaj vam pa piše?
—	Naj mu pošljem nekaj denarja. Umetnik je naslikal tihožitje, potem se
je vsedel h kosilu.
*
ŽIDOVSKA
—	Moric! Zdaj ob eni prideš domov, ko ste imeli pouk samo do dvanajstih?!
—	Neka gospa je izgubila desetak, pojasni Moric.
—	In, kaj te to briga! Domov bi bil šel, ne pa, da si ga pomagal iskati.
—	Saj ga nisem iskal, mama, moral sem tako dolgo držati nogo na njem, dokler niso vsi ljudje odšli.
*
ZAGOVORNIK
—	Obtoženec, kako pa to, da hočete zdaj naenkrat preklicati svoje priznanje?
—	Go«pod sodnik, moj zagovornik me je docela prepričal, da sem nedolžen.
Srbija mera sama skrbeti za prefimm
Uvedena bo obvezna delovna služba — Prijave za vejao škodo v teku dveh mesecev
Beograd, 12. avgusta
Da se odpomore brezposelnosti in da se dvigne kmetijska proizvodnja, je komisa-rično ministrstvo za javna dela v dogovoru z vojaškim poveljstvom v Beogradu dolo>-čilo millijardo dinarjev kredita za javna dela. O nalogah javne zaposlitve v Srbiji je izprcgovoril v beograjskem radiu višji rojni upravni svetnik Sparkuhle. Izvajal je, da se nudi Srbiji z večjo zaposlitvijo svojih delovnih sili poslednja možnost, da si zagotovi v novi Evropi tisto mesto, katero zasluži. Srbija ne more pričakovati, da Ji bo Nemčija odvzela tudi skrbi prehran®. Srbija sama mora s povečanjem delovne sile zagotoviti lastno prehrano. Čudno rs videti, da kmetsko prebivalstvo že dopoldne posedeva pred gostilnami, medtem ko morajo meščani stati v dolgih verigah pred pekarnami in mesnicami.
Proizvodnja na deželi se lahko še znatno dvigne s povišanjem delovne sile. Isto velja za rudarstvo. Sparkuhle pravi, da je obžalovanja vredno, kako malo delovnega duha je med rudarskimi posadami in aa se vsepovsod opaža pomanjkanje delovnih sil, medtem ko je po mestih razmeroma
veliko število brezposelnih. Če hoče Srbija preprečiti svoj gospodarski zlom, mora nujno organizirati svoje delovne sile Pozdraviti je treba, da so odgovorni predstavniki Srbije spoznali za potrebo in sklenili uvesti splošno obvezno delovno silužbo za vss moške cd 17. do 45. leta. Samo tako »» mogoče premagati vse težave in izvrševati pozitivno graditeljsko delo.
Svet vladnih komisarjev je izdal posebno naredbo, po kateri se bo določil obseg vojne škode in odškodnine. Za vojno škodo se smatrajo tiste poškodbe, ki so bi:e storjene po kakršnikoli vojni operaciji na javnem ali zasebnem, premičnem ali nepremičnem premoženju na področju vojaške uprave v Srbiji. Izvzeta je samo tista škoda, ki je bila storjena z vojaško rekvizicijo. Odškodninske zahtevke je treba prijaviti v teku dveh mesecev. Ako premorejo oškodovanci več podjetij, n. pr. dve ali tri hiše, je treba odškodninski zahtevek glede vsake hiše posebej prijaviti. Za odsotne ah pogrešane osebe mora odškodnino pr?>a-viti uradno pooblaščeni zastopnik ali jerco.
Na velikem kočevskem romanju v Vrbovcu
Krasen in zanimiv izlet v samotno koeevsko vasice
Kočevje, 12. avgusta
Na dan 5. avgusta, ko se časti po vsem Kočevskem »Marija Snežna«, je vsako leto veliko romanje k Majki božji v Vrbovcu blizu Poloma, ob severni meji kočevskega narodno mešanega ozemlja. Dasi večina prebivalstva kočevske deželice ne more tekmovati z daleč po svetu znano pobožnostjo ostalega podeželja slovenske pokrajine, je bila letos udeležba na romarskih procesijah celo znatno večja kakor prejšnja leta.
Pot iz Kočevja k »Mariji Snežni« v Vrbovcu je tudi za vsakega prijatelja prirode in naših temnozelenih gozdov privlačna. Kar v severnem predmestju kreneš na desno po prav dobro vzdrževani pokrajinski cesti, ki se v lahnem vzponu vijuga pod kronami vitkih jelk, košatih borov, smrek in belih brez. Ze po tri četrti ure hoda prideš v malo vasico Gorenje in približno še enkrat toliko, pa si v Mali gori, kjer te pozdravijo lepo urejene kmetske domačije, zidane bele hiše in velika gospodarska poslopja. V vasi je tudi prostorna gostilna in dobro urejena trgovina. Znamenitost snažnih kočevskih vasi so cerkvice, ki so skrbno vzdrževane podružnice oddaljenih župnijskih središč. Skoraj vsako, tudi najmanjše naselje ima svoj
božji hramček. krog njega pa obzidano pokopališče. Komaj pol kilometra za Malo goro se cesta odcepi na levo ter se vzpenja v bolj kamenitem svetu, ki pa je kljub temu gosto poraščen z bukvami in hrastov-jem. Ko prehodiš po tej izrazito gozdni cesti kakih 7 km, jo mahneš na razpotju zopet v levo in že po nepolni uri prideš v zgoraj omenjeno vasico Vrbovec, ki ždi vse leto v tihi samoti in se razgiba le ob prihodu romarjev. Poleg lepega glavnega oltarja bi mogoče našel umetnostni zgodovinar še kakšne znamenitosti v tej hiši »Marije Pomočnice«.
Iz Vrbovca se poda večina romarjev in izletnikov v pol ure oddaljeni Polom. Tu te na levo in desna od ceste pozdravljajo kmetske domačije, obdane z negovanim sadnim drevjem. Na koncu vasi je župna cerkev s srednjeveškim župniščem, podobnim staremu lovskemu gradiču, nasproti cerkve pa je dvorazredna ljudska šola. Kakor v drugih kočevskih naseljih, tudi tukaj ne manjka košatih in orjaških lip. če prideš v te kraje v času, ko so lipe v polnem cvetju, te obdaja po vsej vasi lahno mamljiv vonj, ki vpliva še bolj blažilno, ko pomisliš na zdravilno mnogoterost lipovega cvetja.
Razstava ljudske umetnosti v Vidmu
Dostojno so se predstavile Goriška, Tržaška lis Fuljska
pokrajina
V nedeljo so v Vidmu slovesno otvorili razstavo ljudske umetnosti, ki prikazuje razvoj lepote in okusa, kakor ga je doživelo prebivalstvo Furlanije, Julijske Benečije m Trbiške krajine. Posebno zanimiv je oddelek Julijske Benečije, ki obsega goriško, tržaško in puljsko pokrajino in nudi izredno pestro sliko ljudskega umetniškega ustvarjanja, kakršno se javlja v najrazličnejših predelih, v Alpah, na Krasu, ob morju. Oddelek Julijske Benečije je uredil prof. Ra-nieri Mario Cossar, ki je z velikim umetniškim smislom in skrbno vnemo zbral kmečke in gorjanske motive iz Goriške, ribiške iz Puljske in mornarske iz Tržaške pokrajine.
Sredi tržaškega paviljona stoji velik model Venere Anadiomede, ki se je bila pravkar dvignila iz morske pene, kakor pripoveduje pravljica iz davnine. Modeli ladij, ki so razstavljeni, so iz Pomorskega muzeja in Umetnostno zgodovinskega muzeja iz Trsta pa iz koprskega Mestnega muzeja, ki so tudi sicer prispevali pretežni del dragocenih spominskih predmetov za tržaški in puljski paviljon, zlasti kar se tiče pomorstva. Posebno pozornost vzbujajo razni predmeti, ki spominjajo na staro mornarsko romantiko, na morsko kačo.pa na znamenito meduzo, ki je s klopčičem srvojih kač varovala ladjo egiptskega kediva. Slike domov in domačih noš pa številne vezenine io iipke zgovorno pričajo o tem, kaka
zna kraševski človek družiti smisel za praktičnost s čutom za lepoto.
V	istrskem paviljonu vzbuja pozornost bojni prapor s koprske galcre, ki se je bila z beneškim brodovjem udeležila znamenite bitke pri Lepantu in se zmagovito vrnla domov. Prav tako je zbrano tu vse, kar priča o zgodovinski povezanosti današnje Puljske.pokrajine s Serenissimo. Nazorno 'n bogato je prikazano ročno delo istrske žene, saj je razstavljenih okrog 1500 istrskih čipK, samih lepih, izbranih primerkov. Poseben oddelek je posvečen ribiškim potrebščinam za lov in signalizacijo. Tu je tudi zbirka mornarskih vozlov pa spet vrsta starih domačih noš. modeli vozov, glssbila in razni drugi predmeti, ki so potrebni za praznik in za vsak dan.
V	goriškem paviljonu je prikazana kompletna stara kmečka kuhinja iz goriške okolice, zraven pa vzbujajo pozornost umetniško izdelane skrinje iz Vipavske doline. Mnogovrstni so izdelki iz tolčenega želesia, po katerih Goriška potkrajina izdavna slovi in ki pričajo o tem, kako se tehnična spretnost druži z estetskim okusom. Tu so krasne slike na steklo, kakršne izdelu;ejo do>-mači umetniki po kmečkih domovih na Trnovski planoti, pa še mnogo drugih reči iz della in umetniškega doživetja preprostega človeka. — Razstava napravi ja po svoji vzorni ureditvi najboljši vtis in je deležna splošnega občudovanja.
r cinika
Naglo sodišče
V vsaki vojni je bilo dosti ljudi, ki so nekaj zaslužili Zlasti dobavitelji. Pred dvema letoma je bilo dognano, da so dobavljali nekateri kitajski veletrgovci svoji armadi ničvredno robo. Puške, s katerimi se je dalo delati vse. samo streljati ne. Uniforme, ki so se parale in trgale, ko so jih vojaki prvič nataknili, čevlje s podplati iz leper' \ Pa strelivo! Granate napolnjene s kamenjem.
Vlada je zagrozila dobaviteljem s hudimi kaznimi. Toda pomagalo ni.
Naposled se je vrhovno poveljstvo odločilo, da bo postavilo take dobavitelje pred naglo sodišče.
Kantonski trgovec Hi-Šen-Li je dobavil vojski slabo robo. Takoj so ga prijeli in ga obsodili na vislice.
Ze v zgodnjem jutru po Obsodbi so vlekli Hi-Šen-Lija na morišče Po kratki molitvi mu je ktvnik nataknil zanjko okoli vratu.
Potem je pahnil obsojenca z lestve. Ljudje, ki so bili priče, so se v grozi obrnili vstran. Telo je obviselo in zdajci... zdajci se je vrv utrgala ir.■ z glasnim krikom je priletel Hi-Šen-Li na tla
Zadevo so preiskali in dognali, da je
vrv dobavil vojni dobavitelj ll'-Šen-Li. *
*	Spoštovanim naročnikom in čitateljem. Ker na današnji praznik Velikega Šmarna pečiva delo v tiskarni, izide prihodnja številka »Jutra« jutri, v soboto proti večeru.
*	Smrt italijanskega novinarja. V Rimi je po daljšem bolehanju umrl ugledni novinar Matteo Incagliati. Bil je ustanovitelj in direktor tednika »Orfeo«, ki si je pridobil sloves odličnega glasbeno-strokovne-ga lista, bil je glavni urednik revij »Mu-sica« in »Tirso« in glasbeni poročevalec nekaterih največjih rimskih dnevnikov.
Italijanski duhovniki med italijanskimi delavci v Nemčiji. Pristojna cerkvena oblastva v Rimu so vzorno poskrbela, da okrog 400.000 italijanskih delavcev, ki so zaposleni v Nemčiji, ne ostanejo brez dušnih pastirjev. Vojaški škofijski ordinarijat je poslal v Nemčijo večje število vojaških kaplanov, ki jih vodi mons. Zaccaria Priori s sedežem v Berlinu. Vsak kaplan razpolaga s poljskim oltarjem, ki je nameščen na avtomobilu, tako da lahko italijanski duhovniki obiščejo s svetimi opravili svoje rojake tudi v najvoolj oddaljenih krajih.
*	Cvetko Golar metliški gost. Iz Metlike nam pišejo: V nedeljo bomo imeli v svoji sre".i našega pesnika in pisatelja Cvetka Golarja. Ob 19.30 bomo lahko prisluhnili v »Teatro Puccini« njegovi lepi, krepki in bogati besedi. Uvodni besedi »Cvetko Golar ki jo bo bral njegov prijatelj Vaclav Držaj, bo sledilo nekaj pesmi, ki jih bo recitiral pesnik sam, nakar bo bral Vaclav Držaj Golarjevo prozo ,Stari vinogradnik«. Odmoru sledi zopet proza »Mož z leseno nogo«, ki jo bere Vaclav Držaj, nato recitacije pesnika Golarja, večer pa zaključi Držaj z recitacijo štirih Golarjevih pesmi. Spored literarnega večera je bil z uspehom izvajan v Ljubljani, zato vabimo kulturno zavedne Metličane k številni udeležbi.
Na Notranjskem je zdravje doma. Od Sv. Vida nad Cerknico so nam sporočili: Sanitetna avtokolona je obiskala 11. t. m. tudi našo občino, čez dan je bil« 1193 zdravniških pregledov otrok in odraslih. Zanimivo je, da so gospodje zdravniki ugotovili, da ni zlepa tako zdravih ljudi, kakršni so pri nas. Zlasti jetike ne poznamo. Prebivalstvo je hvaležno kr. vladi, general, direktorju za ljudsko zdravje v Rimu Eko. Petragnaniju, direktorju sanitetne kolone za Ljubljansko pokrajino Cav. dr. Duceju, g- zdravnikom ter ostalemu osebju za veliko požrtvovalnost in skrb za ljudsko zdravje.
*	Avtokolona v Velikem Gabru. V petek 8. t. m. je poslovala zdravniška avtokolona v Velikem Gabru za občino Primskovo. K pregledu je prišla šolska mladina pod vodstvom učiteljstva. Tudi večje število drugih občanov je izkoristilo ugodno priliko ter se dalo pregledati po priznanih zdravnikih, ki jih vodi g. dr. Duce. Izvršenih je bilo 705 pregledov. Ako pomislimo, da je Primskovo oddaljeno dobri 2 uri hoda od Velikega Gabra, moramo priznati, da je bilo to pač lepo število. Ljudstvo je hvaležno Visokemu Komisarju, ki je omogočil ta pregled, kakor tudi gg. dr. Petragna-niniju, vodji dr. Duceju in ostalim sodelavcem.
*	Sanitetna avtokolona v Tomišlju. Sporočili so nam: Občino Tomišelj je obiskala sanitetna avtokolona v soboto, 9. t. m., z dvema velikima avtomobiloma, v katerih so vse najmodernejše naprave za preiskovanje bolnikov. Zdravniki-specialisti so ves dan neumorno delali in preiskali 914 ljudi, dali primerne nasvete in recepte, ali pa so kar takoj pomagali s primernimi zdravili, šolska uprava in občani se zahvaljujejo načelniku vlade Mussoliniju, direktorju javnega zdravja Eksc. Petragnaniju, vodji avtokolone dr. Duceju kakor tudi vsem zdravnikom pod vodstvom primarija dr. Flajsa za njihovo nesebično in vestno delo.
*	?Ji!ansko stolnico so postavili še enkrat. Namreč v filmskem mestu v Rimu, kjer pravkar pripravljajo velik zgodovinski film iz leta 1600. Stolnico, kakršna je takrat bila, je v dovršeni obliki obnovil arhitekt Gastone Negin. Delo na ustvarjanju novega filma, ki obeta biti redka umetnina. vodi direktor dr. Valentin Brosio.
*	Cene na živilskem trgu v Trstu. Po stanju clne 10. avgusta veljajo na tržaškem trgu naslednje cene: česen suh 4.50 lir korenje 1.80. zelje 1-40, kumare 1.50, kumarice za vlaganje 2, čebula 1.40, fižolica 2.—, stročji fižol (Borlotti) 2.50. stročji fižol navaden 2.—, solata mehka 4.—. glavnata solata 1.20, melancane male 2.20, melar.cane velike 1.80, krompir kifelčar 1-20, krompir navaden 1.10, pfeferoni 2.50, Para ižr.ik; uvoženi 1.80, paradižniki domači i.50> Hmone po velikosti 0.20 in 0.30, melone - lubenice 1.40, melone - dinje 2.20, jabolka I. vrste 2.65, jabolka II. vrste 1.85, hruške l. vrste .velike 2.75, hruške II. vrste, srednje 2.10, hruške III. vrste 180, nbe I. vrste 3.60, ribe n. vrste 3, ribe III. vrste 2.20, slive I. vrste 2.45, slive II. vrste 1.95. Te cene veljajo za branjevce. Ce prodajajo žV/ila proizvajalci bodisi na trgu, bodisi doma, morajo biti cene za 10 odstotkov nižje.
*	Za red na ribjem trgu. Iz Kopra so že delj časa prihajale pritožbe, da nekateri koprski ribiči svojega plena ne privažajD domov, da bi ga razprodali v domači ribarnici, temveč rajši prodajajo ribe preprodajalcem v Trst, ki jih plačujejo na i maksimirano ceno. Na ta način ribiči ne kršijo samo veljavnih predpisov, temveč prizaelajajo škodo tudi domačemu mestu. Da dožene resnico, je koprska policija poslala enega svojih uradnikov v Trst in ta je ugotovil, da koprski ribiči v resnici prihajajo svoje blago prodajat v tržaško ribarnico. En sam dan je 7 koprsk;h ribičev v Trstu nudilo naprodaj nad eno tono rib, zlasti sardel. Policija je vse kršitelje predpisov aretirala ln bodo strogo kaznovani po zakonu.
*	Smrt na železniški progi. Na postaji Campo di Marte blizu Padove se je smrtno ponesrečil 231etni železniški zavirač Angelo Berlini iz Riminija. Med izvrševanjem službe je zašel med dva tovorna vlaka in so ga vsega razmesarjenega potegnili izpol koles.
*	Golobček s štirimi nožicami. V hiši kmečkega posestnika Petra Forgerinija blizu Gallarateja so doživeli nenavaien dogodek. Golobji par je imel v golobnjaku mlade in iz gnezda je prikoracal golobček, ki je namesto dveh imel štiri nožice, dve spredaj in dve zadaj, kakor pravi četvero-nožec. Zanimivo je, da ima golobček sprednji del povsem normalno razvit, od srede trupa dalje pa je njegovo telesce podvojeno.
*	Izvoz kač iz Bosne in Hercegovine.
Ze dolga leta se mnogi pastirji in drugi v posebno prisojnih krajih Bosne in Hercegovine bavi j o z lovom na strupene kače, s čimer si zagotavljajo vsako poletje prav izdaten zaslužek. Poglavitni del plena gre vsako leto v Nemčijo. Kakor poročajo, je tudi letos v Bosni in Hercegovini precej kač in so lovilci pridno na delu. V Nemčijo odpošiljajo cele zaboje kač, da tam lahko izdelujejo potrebni serum.
*	Ne/goda 751etnega kolesarja. V goriško bolnico so pripeljali 751etnega Franceta Oblaka, stanujočega v ulici dona Bosca v Gorici. Kljub visokim letom se Oblak še zmerom vozi s kolesom, pa je izgubil ravnotežje ir. padel, da je dobil nerodne poškodbe po obrazu in po rokah.
*	Predraga kava. Solišče v Trstu je obsodilo Ivana Drudija, lastnika bara »Genova« v ulici sv. Spiridiona, na 200 dni zapora, 500 lir globe in zaplembo zaloge kave, ker je prodajal skodelico kave po 1.50 lire. Ko so policijski agenti pred dnevi iz-nenada obiskali njegov lokal in zaslišali goste, so izvedeli, da Drudi prodaja kavo nad maksimalno ceno. Pri tej priliki so zaplenili tudi 30 zavojčkov kave po 4 grame, ki jih je imel Drudi pripravljene za kuho.
*	Dve nezgodi pri Logatcu. Ivan Brus,
601etni mizarski mojster iz čevice pri Logatcu, je doma padel s kozolca 4 m globoko in dobil nekaj nerodnih poškodb. Ker je do reševalnega voza daleč, so priskočili na pomoč vojaki in ranjenca s svojim avtom prepeljali na kirurški oddelek v Ljubljano. Spotoma pa so naložili še 15-letnega Ivana Zalokarja iz Ljubljane, ki je na cesti blizu Logatca tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo.
*	Z mareličnimi jedri so se zastrupili. V milansko bolnico so pripeljali 4 otročiče družine de Serbi v starosti od 3 do 8 let, ki so si nakopali nenavadno zastrupitev. V bližini stanovanja so nabrali nekaj koščic od marelic pa so jih stolkli s kamnom in jedrca pozobali. Proti večeru pa so vsi štirje občutili v želodcu in črevesju siln« bolečine. Zdravniki so ugotovili, da gre za precej težek primer.
*	Poziv srbskim gospodarstvenikom. V
nedeljo so bili vsi ravnatelji in predsedniki gospodarskih podjetij in organizacij sklicani v posvetovalno dvorano na beograjskem magistratu. Pri tej priliki jim je beograjski župan priporočil, naj po vseh svojih močeh podprejo borbo zoper komunizem. Zupanov poziv so podprli tudi nekateri komisar j i-ministri.
Iz LissMfane
Izid natečaja za Izdelavo
regulacijske skice za Ljubljano in okolico
Mestna občina ljubljanska je lani 24. avgusta razpisala natečaj za idejni načrt regulacije Ljubljane s terminom do 1. marca t. 1., ki je bil pozneje zaradi razmer in prošnje konkurentov podaljšan do 16. junija t. 1.
Vloženih je bilo 12 projektov, ki jih je ob razpisu določeno razsodišče pregledalo in svoje delo zaključilo 14. t. m. ob 12. uri ter odločilo, da se I. in II. nagrada ne podelita, III. nagrado v znesku 30.000 din pa dobi ing. arh. Velimir J a m n i c k y iz Zagreba, a druge nagrade niso bile razdeljene, temveč je bil zanje namenjeni znesek določen za odkupe takole: I. odkup v znesku 25.000 Din je dodeljen projektu z geslom »6543«; II. odkup v znesku 18.000 Din projektu z gesilom »Y«; III. odkup v znesku 14.000 Din projektu z geslom »Štiri-kraka zvezda«; IV. odkup v znesku 12.000 Din projektu z geslom »Emona 2000«, a štirje enaki odkupi po 8.500 Din so dodeljeni projektom z gesli »12«, »Lj«, »1879« in »Emona« ter nadaljnji odkup v znesku 7.000 Din projektu z geslom »1941 + 59 = 2000«.
Mestna občina ljubljanska vabi vse za odkupe predlagane projektante, naj ji do 31. t. m. naznanijo, če pristanejo na odkup ali ne. V smislu razpisa bodo načrti razstavljeni, kar bo o pravem času še objavljeno. Če upoštevamo razmere, v kakršnih so projektanti izdelovali sivoje predlloge, je
uspeh popolnoma zadovoljiv.
*
n— Predsednik okrožnega sodišča Peter Keršič odhaja v pokoj. V sredo popoldne se je predsednik okrožnega sodišča g. Peter Keršič, ki je včeraj nastopil pokoj, v eni izmed razpravnih dvoran okrožnega sodišča poslovil od vseh sodnikov in sodnih pripravnikov okrožnega in okrajnega sodišča. Slovo je bilo prav prisrčno, saj je bil g. Keršič širokogruden, razumen šef, ki je užival vseobče spoštovanje. Po j r^zataoku g sodniki p» > g. pw«*»edr*ir j
Dogoni klavne živine
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino razglaša, da bodo v prihodnjem tednu ti-le dogoni za klavno živino: v torek, 19. avgusta, v Črnomlju; v torek, 19. avgusta, v Ribnici, v sredo, 20. avgusta, v Ljubljani. Vabijo se vsa mesarska strokovna združenja, da zaradi prevzema odkupljene živine pošljejo na dogone svoje pooblaščene zastopnike.
poslovil še od uradništva in ostalega na-meščenstva obeh sodišč.
u— Katraniziranje Vegove in Emonske ceste je končano. Zadnji teden je nekoliko zavrl že začeta dela. Zdaj pa je Vegova ulica z Napoleonovim trgom docela katra-nizirana in bo že te dni odprta za splošni promet. Manjka le še del Emonske ceste, ki čaka na katranizacijo. Vsi mimoidoči z zadovoljstvom ogledujejo moderno in solidno izvršeno delo na tej cesti. Preden so jo izročili javnosti, so jo lepo še vso po-metli od preostalega prahu, da res izgleda, ko da bi jo gledali na sliki. Na vrsto bo prišla poleg že katranizirane vzporedne Peternelove še Turjaška ulica pred glavnim vhodom v Univerzitetno knjižnico, kamor pravkar dovažajo kupe tolčenca. Na spodnjem delu Napoleonovega trga urejajo razširjeni kamniti pločnik na nasprotni strani Križevniške cerkve, nakar se bodo lotili še srednjega dela Gosposke ulice do Novega trga, do kamor je ta ulica bila že lani katranizirana. Tako bo vsa četrt okrog univerze, glasbene akademije, Novinarskega doma in knjižnice v cestnem pogledu kar najlepše urejena in bo v ponos našemu mestu.
u— Državni veterinarski bakteriološki zavod se je nujno odselil iz dosedanj h prostorov v šentpetrsu vojašnici, Lipičeva ul. štev. 2, in posluje začasno v Veterinarski ambulanti, Domobranska cesta 21, telefon 20-36.
R#i fl" ZA VLAGANJE sočivja
|S I ^ znamke »VLACET«, pri-8%VV znano dober — prodaja DROGERIJA K A N C, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠT. 1
u— Stepanje perila, prtov in preprog
skozi okna in na balkonih je še vedno prav grda razvada pri nekaterih družinah, čeprav so gotovo že vse ljubljanske gospodinje večkrat brale, da je ta razvada policijsko prepovedana. Vsaka hiša ima svoj hišni red in z njim je tudi urejeno stepanje in snažen je na dvoriščih, kar nadzoruje hišni gospodar ali njegov pooblaščenec. Pred kratkim smo pa čitali hudo pritožbo, da ponekod stepajo preproge od ranega jutra pa do poznega večera in zato ljudje nimajo nikdar miru. Glede tega se je seveda treba pritožiti najprej gospodarju dotične hiše, vendar je pa ljudem, ki se zavzemajo za higieno, gotovo ljubše, če ljudje, zlasti pa sosedje, ves dan snažijo in čistijo svoja stanovanja, nego bi živeli v nesnagi in mrčesu, ki gotovo predstavlja mnogo večjo nevarnost za mesto kot pa stepanje samo. Skratka, za red pri stopanju perila in preprog skozi okna in na balkonih bo gotovo poskrbela policija, za stepanje na dvoriščih so odgovorni hišni gospodarji, vsej javnosti in vsemu prebivalstvu pa koristita snaga in upoštevanje zdravstvenih predpisov.
u— Veseli teater. Petek, 15. avgusta. Samo še danes ponovitev programa. Predprodaja vstopnic v Delavski zbornici. (—)
Dr RLUMAUER
do 1. septembra NE ORDINIRA.
Dr. PERKO
do 1. septembra NE ORDINIRA.
u— Ginekolog in porodničar dr. Vito LAVRIČ ne ordinira do 24. avgusta. (—) u— Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Popravni izpiti bodo dne 26. avgusta 1941 po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski. — Prijave za vpis v I. razred šolskega leta 1941/42 sprejema ravnateljstvo dne 27., 28. in 29. avgusta med 8. in 12. Definitivni vpis v I. in II. razred bo 1., 2. in 3. septembra med 8. in 12. Vse natančnejše je razvidno iz objave na razglasni deski. — šolsko leto 1941/42 se bo pričelo dne 22. septembra s sv. mašo ob 9. v trnovski cerkvi.
u— Strojepisni tečaji — novi — se pri-čno 18. avgusta. — Zahtevajte prospekt: Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15.	(—) u— Nesreča v opekarni. Iz opekarne na Viču so reševalci včeraj dopoldne pripeljali na kirurški oddelek splošne bolnice 361et-nega delavca Martina Belca, stanujočega na Vrhovcih. V opekarni ga je domači tovorni avto stisnil ob zid. da mu je prizadejal precej hude poškodbe po nogah.
£ stata ripresa la vendita della
»SAN PELLEGRINO«
Garanziata acqua minerale. Deposito generale E. GEROVAC, Lubiana, Kolodvorska 8.
Obnovljena je prodaja
»SAN PELLEGRINO«
garantirane mineralne vode
Glavna zaloga pri E. GEROVAC, Ljubljana,
Kolodvorska 8.
u— S kropom se je oparila. V splošno bolnico so pripeljali 251etno Silvo Pečniko-vo s Poljanske ceste. Doma se je polila s kropom, tako da je dobila nevarne opekline po životu, po rokah in nogah.
Rdeči križ poroča
Namesto venca na grob gospe Gabetove je daroval gospod Oeet L 150. Iskrena hvala.
Prosimo, da se nujno zglasi v tajništvu poizvedovalnega oddelka gospod tajnik zo-botehnične šole zavoljo nekih informacij.
Pošto naj dvignejo: Avšin Jerica, Aleksandrova 7, Berlot Amalija, Resljeva cesta, Bukovic Mila, Streliška 8, čopičevi, profesor, Čopova 21, Devetak Cveta, uradnica otooL dmtenrij^ Dro£ RorLTj. ps"]fl-
šolec iz Laškega, Eržen Milan, Čopova 10, Gerkman Franjo, Cankarjeva 30 — Ko-deljevo, Glažar Marija, Sodarska steza 6, Goričan Henrik, Leonišče, Hrastelj Joža, Ciril-Metodova ulica, Izlakar Binca, gostilna šestica, Jelene Gojmir, odvetnik, Jeriček Blaženka in Majda, Glavarjeva 13 a, Kalin Minka, Gledališka 13, Lajba-her Fred, Rudnik 83, Lajovic Janko, Tur-nerjeva 20, Lenart Srečko, direkcija drž. žel., Marine Franc, Fiignerjeva 6/H, Me-šek J., davčni inšpektor, Miklavčič Fran, Beethovnova 5, Močnik dr. Ernest, Hudo-vernikova 37, Ojstriš Anica, Streliška 25, Planina Franc, Vzajemna zavarovalnica, Prohinar Ivanka, Idrijska ulica, Rajhman Zlatka. Ižanska 52, Ražem Ema, Trdinova ulica 3/n, Remic, Kolodvorska 8, Sacher Jožefa, Vrtna 23, Selan Marica, Trdinova 8/III, Sešel Rozi, Doberdobska 39, Sfili-goj dr. Josip, Gledališka 7, Sire Ljubo, Kersnikova 8, špicar Jakob, šlajmerjev dom, Stare, cbitelj, Dvoršakova 12, šapla dr. Anton, Puharjeva 16, Turk Neva, Ma-sarykova 25, Vaupotič Anton, mestna pristava, Verhovec Ivan, Kongresni trg 2, Vrlinšek Julči, Miklošičeva 20/11, Žagar Ivan, Aleksandrova 14, »žena in dom«, uprava, žilič Oskar. Kersnikova 5/1.
Pozivamo vse one, ki imajo svojce v vojnem ujetništvu v Bolgariji in na Madžarskem, da nam z dopisnico sporoče njih tečne naslove zavoljo nadaljnjega postopka za njih izpust.
ZAKRKNJENI SAMEC
Gospod ščepec, zakrknjen samec, obeduje v gostilni že leto dni. Zmerom zabavlja. Zdaj na to, zdaj na ono. Včeraj je spet poklical natakarja k sebi in mu rekel:
—	Veste, kak okus je imel vaš zrezek? Prav kakor star podplat, ki bi ga spekli na maclu.
Natakar se ni dal odstraniti iz ravnotežja, temveč je le začudeno pogledal starega eitneža:
—	Neverjetno, kaj vse ste že jedli!
eranska konjska loterija
Tudi v Ljubljanski pokrajini je bila te dni dovoljena prodaja srečk meranske loterije. Ta velika prireditev, ki se vrši na prelepem prizorišču v mestu ob gornji Adiži sedaj že sedmič, bo gotovo ovenčana z istim velikim uspehom, kakršnega so dosegle dosedanje.
V ostalih 98 pokrajinah Italije je meran-sko konjsko loterijo vsa javnost vedno pozdravila z živahno simpatijo in zanimanjem. To čustvovanje je v največji meri upravičeno zaradi dejstva, ker je ta loterija doslej že ustvarila osem novih milijonarjev in je razdelila premij v znatnem znesku 40.981.556 lir. Razen že omenjenih osmih milijonarjev je bilo premij deležnih šo 1323 dobitnikov.
Treba je imeti pred očmi, da se vsak kupec srečke nekega lepega jutra lahko prebudi kot bogataš. Poudariti je treba tudi, da vsak kupec srečke s svojim donosom pripomore k človekoljubnim smotrom prireditve, zato ni nikakega dvoma, da bo loterija kar najbolje sprejeta med prebivalstvom 99. pokrajine Kraljevine Italije, čisti dobiček gre namreč po odbitku stroškov in znatnih premij v korist človekoljubnim ustanovam, ki delujejo pod nadzorstvom viade po vsej Italiji.
Dobitniki premij pa niso samo kupci, marveč tudi prodajalci srečk, ki dobe prvih pet premij. Ti prodajalci so dobili doslej skupno že 735.032 lir.
Srečke so na prodaj pri bankah, poštnih uradih in tobakamah vse pokrajine 'po 12 lir komad.
Ko bo prodaja srečk zaključena, se bo-bo zbrale matrice vseh prodanih in neprodanih srečk pri generalnem inšpektoratu za loto in loterije v Rimu. Tu se matrice prodanih srečk urede po serijah in številkah v posebnih železnih zabojčkih ter ss odpošljejo v kraj, kjer bo žrebanje.
žrebanje se vrši takole: Na odru je sedem žar. Prva vsebuje toliko enostavnih ali dvojnih črk, kolikor je serij prodanih srečk, črke so natisnjene v notranjosti zaprte kovinske kroglice. Ostalih pet žar vsebuje deset številk od ničle do devet in so tudi te številke natisnjene v notranjosti kovinske kroglice, žrebanje se začne takole: Iz prve žare se potegne serija ter nato ostalih pet številk, ki tvorijo potem številko srečke.
Takoj nato se poišče matrica, ki ustreza številki te srečke, če se izžreba serija ali številka srečke ene izmed onih matric, ki sta bili že izvlečeni, se to žrebanje uniči in se ponovi, žrebanje se vrši toliko časa, dokler je še kaj določenih premij. Najprej izžrebane srečke se potem označijo z imeni konj, vpisanih za dirke v Meranu. Premije odpadejo potem na one srečke, na katerih so napisana imena konj, ki so pri dirkah prvi prišli na cilj.	(—)
Iz Novega mesta
Nezavesten kolesar je obležal sredi ceste
Novo mesto, 14 avgusta. ** Na cesti od Mirne proti Rakovniku se je peljal na izlet s kolesom elektramiški delavec Vinko Gregorič z Rakovnika. Na kolesu je peljal pred sebo'j svoje dekle. Z njim sta bila v družbi še dva kolesarja. Malo od Mirne s© je Gregorič zaradi slabega pregleda zaletel na siredi ceste v 35-letnega delavca v banovinsiki elektrarni Ivana Zavrla z Rakovnika, ki se je vračal domov. Pri trku je prileteli Zavrl s takšno silo na cesto, da mu je počila lobanja in je obležal nezavesten siredi ceste, dočim sta Gregorič in njegovo dekle kljub padcu ostala nepoškodovana. Kolesarji sc nadaljevali s kolesi svojo pot. Šele bližnji sosedje so hudo poškodovanega Zavrla odnesli v Mirno, odkoder ga je tamkajšnji hotelir g. Bule prepeljal z avtomobilom v bolnišnico v Kandiji. Zavrl še vedno leži v globoki nezavesti, iz katere se le od časa do časa prebudi. Žal ni mnogo upanja, da bo ostal pri življenju.
n— Odlično uspel koncert. V torek je bil v Prosvetnem domu dobrodelni koncert, katerega je priredil tukajšnji okrajni odbor Rdečega križa v korist osirotelim priseljencem. Nastopili so pomnoženi novomeški salonski orkester pod taktirko kapelnika g. Engelberta Sorga, sopranistinja ga. Mar-janca Kalanova, pianistka gdč. Edita Logarjeva in italijanski violinist g. Bruno Saletti. Koncert je zelo dobro uspel in so bile vse skrbno izbrane točke brezhibno izvajane. Občinstvo, ki je tokrat res do kraja napolnilo prostrano dvorano, je nagradilo vse umetnike z burnim priznanjem. Tudi družabno je koncert odlično uspel, saj so ga počastili s svojim obiskom vsi tukajšnji najvišji predstavniki vojske, državnih in samoupravnih uradov. Na dopustu bivajočega poveljnika Divizije je zastopal poveljnik novomeške garnizije in 6. top. polka polkovnik g. Arpaia, med drugimi pa so bili prisotni tudi načelnik Štaba divizije polkovnik g. De Martino, okrajni civilni komisar g. dr. Griselli, mestni župan g. dr. Polenšek, predsednik okrožnega sodišča g. Barle, poveljnik Kr. Karabinjerjev ka-petan g. Fera, državni policijski komisar g. Chiuzzelin. stolni prošt g. Čerin in vrsta druge gospode.
n— »Via mala« na novomeškem odru. V torek 19. in v sredo 20. t. m. bodo gostovali v Novem mestu mariborski gledališki igralci. Uprizorili bodo v Prosvetnem domu Knittlovo »Vio malo«. Uprizoritev te znamenite žaloigre bo za Novo mesto kulturni dogodek, saj nastopijo sami priznani gledališki umetniki, ki so tudi v ljubljanski drami dosegli z »Vio malo« prodoren uspeh. Režija v izkušenih rokah prevajalca g. Petra Malca. Gostujeta članici ljubljanskega Narodnega gledališča ga. Mira Danilova v vlogi Sylvelije in ga. Rakarjeva v vlogi matere Laurečeve. Ostale vloge so v rokah Mariborčanov.
n— Krojni tečaj za krojače. Skupno združenje obrtnikov v Novem mestu priredi krojni tečaj za krojenje moških oblek. Tečaj se bo pričel 21. t. m. v pisarni združenja, bo brezplačen in ga bo vodil priznani strokovni učitelj g. Alojzij Knafelj iz Ljubljane. Namenjen je vsem tukajšnjim krojaškim mojstrom in prav posebno pomočnikom. Prijave sprejema združenje do Um LJ4
Z Vrhnike
V— Bogastvo narave. Lepo je zdaj okrog Vrhnike. Zelena barva polj in travnikov se preliva v zlatorumeno barvo žitnih njiv. Letina kaže dobro, že je spravljen ječmen pa pšenica in oves zorita. Kmetovalci se kar pohvalijo, da so spravili lep pridelek. Mlatilnice poj6 in s podov in skednjev se že razlega stari »pika-pok«. Koruza »gre v križe«. Lepa je, visoka in močna. Ako ne bo posebnih nesreč, viharjev in uim, bo ta važni pridelek za naše kraje dobro prehra,-nil ljudstvo čez zimo. Tudi sadje je lepo in zdravo, še brajda ob hišah in skednjih bohotno kaže precej grozdja. Letos je mnogo več obdelane zemlje ko prejšnja leta. Vsi so pač računali na svoj lastni trud. Dobilo se bo tudi nekaj za prodajo, da ne bodo tržani preveč iikodoželjno gledali ratarja.
v— Organizacija preskrbovanja prebivalcev z ostalimi življenjskimi potrebščinami napreduje. V soboto smo dobili prvič meso na karte po primerni ceni. Skoraj ni bilo hiše, kjer ni v nedeljo dišalo po mesni juhi. V sredo je bil dogon živine za odkup po Prevodu. Več ko 100 glav lepih živali! Vidi se, da naš kmetovalec goji živinorejo, ne samo mlekarice, temveč tudi plemenske in za zakol. Zadovoljnih obrazov je bila komisija — pa tudi marsikdo od kmetov, ker je oddal jalovko.
v— Izleti v okolico, želimo, da SPD sproži čim več reklame za naše kraje. Prav v naši okolici so lepi izprehodi. Naš veliki rojak Ivan Cankar je bil »zaljubljen« v naravo, ki obdaja Vrhniko. Skrivnostni Močilnik, tiho Retovje, Sveta Trojica pa Betajnova in ostali kotički nudijo ljubitelju narave največjih užitkov. In tudi za nedeljske turiste se najdejo ture. Res ni tu preskrbovališč in koč, a tekne tudi po turi, Če se vsedeš v eno ali drugo gostilno, ki vse prav rade postrežejo z vsem, kar pač imajo. Vrhniško olepševalno društvo bi moralo stopiti v zveze z Ljubljano, da se naredi najpotrebnejše za napredek turizma v naši prijazni okolici.
v— Italijanski tečaj. Tudi pri nas na Vrhniki se prav pridno uči staro in mlado italijanščine. Blago doneči jezik je našel mnogo učencev, da sta tu dva tečaja s precejšnjim številom ukaželjnih Vrhničanov in tudi okoličanov. Posebno zanimanje za uk je med mladino. Prvo praktično preiz-kušno dobo bodo tečajniki prestali na praznik 15. t. m. in v nedeljo, ko bodo preizkušali svoje znanje italijanščine na izletu po severni Italiji. Pripravljen je namreč izlet za imenovana dneva v Trst, Gorico, na Sv. goro in v Benetke, če bo več možnosti v finančnem pogledu, pa celo na Li-do in v Padovo. Želimo jim srečno pot in naj prineso nazaj mnogo lepih vtisov.
DRŽAVNIKOV ODGOVOR
Ameriški državnik Abraham Lincoln je imel navado, da je odgovarjal na nerodna vprašanja z anekdotami. Ko je ob koncu suženjske vojne prodrla vojska severnih držav na jug, je general Grant vprašal Lincolna, ali naj poizkusi ujeti predsednika južnih držav Jeffersona Dawisa, ali pa naj ga rajši pusti, da pobegne.
Namesto odgovora mu je povedal Lincoln zgodbo o nekem Ircu, ki se je obvezal, da ne bo nikoli več poskusil alkohola. Nekega soparnega dne je prišel Irec žejen v gostilno in prosil za kozarec limonade. Gostilničar ga je vprašal, ali bi ne smel kaniti v limonado nekoliko žganja. V odgovor mu je Irec šepnil: — Ampak storiti morate tako, da jaz itejja tis frpffl ognuL
Komandant Brano Mussolini
60.000 mark za BIsmarckov portret
Na neki javni dražbi slik pretežno iz prejšnjega stoletja, ki se je vršila te dni v Berlinu, so dosegli nad vse visoke cene. Tako so prodali Bismarckov portret ki ga je napravil 1893. Lenbach, za 60.000 mark, isto ceno je dosegla neka pokrajina Henrika von Zugela. Nekatere Griitzner-jeve slike so dosegle 18.000 do 40.000 mark, za velik denar so prodali tudi neko majhno Makartovo sliko. Nasprotno pa so prodali portret bradatega vojščaka, ki ga je napravil Rembrandt v mladih letih, sicer za visoko ceno 54.000 mark, ki je pa bila dosti nižja nego izklicna cena.
Eksc. general Messe
Ducejev sin, padel junaške smrti v izvrševanju svoje dolžnosti
Prijetni zapor
Pod tem naslovom piše »Neues \Viener Tagblatt«, da sita bivša francoska ministra Pauil Reynaud in Mandel. ki sta že nekaj časa v Vals-les-Bams v zaporu, zavoljo popustljivosti francoske policije prišla že daleč. Čeprav sta billa edina stanovalca v internacijskem poslopju v Vals-les-Bains, jima je prihod novih internirancev, ki so dospeli pred kratkim, šel tako na živce, da sta proti skupnemu bivanju s temi novo-došleci vložila protest. Policija vichvjske vlade je ta protest upoštevala. Reynaud in Mandel sta se preselila v nov »zapor«, to je v lepo vilo, ki stoji na nekem griču pri Vals4es-Bains in ki jo obdaja čudovit park.
Hladilne omare za vsako gospodinjstvo
Neka tvrdka v Frankfurtu ob Meni. ki izdeluje hladilne naprave, je sporočila, da bo začela takoj, ko se bo vojna končala, izdelovati v množestveni proizvodnji »ljudsko hladilno omaro«. Modele te omare so že pripravili. Doslej je veljala takšna naprava 400 do 900 mark in si je torej ni moglo omisliti vsako gospodinjstvo. Novi model pa bo veljal 100 do 150 mark.
Roosevelt se je odločil, da zasede otok Isdandijo in poseže tako prvič preko ameriške celine proti vzhodu v Evropo.
Otok Islandija, ki je pripadal od 1380. do 1918. danski državi, je od 1. decembra 1918. z Dansko zvezan samo s personalno unijo, to se pravi, da sta obe deželi politično neodvisni, imata pa istega vladarja. Islandija je živela z Nemčijo že od nekdaj v najglobljem miru, kralj in Danska sta danes celo pod varstvom nemške državne bram-be. Nasprotno pa je Anglija že pred meseci poslala na otok svoje čete, ki so štele 8000 do 60.000 mož. To vojaštvo je stalo na nevtralnem otoku, ki nima lastne vojske in je tudi ne potrebuje, a sedaj so se mu pridružile še ameriške čete, torej čete države, ki baje ni v vojni. Daljni otok Islandija stopa prvič v krog zgodovinsko važnih dogodkov, kajti svetovna zgodovina se ga je dotaknila le narahlo med Napoleonovimi vojnami proti Angliji in v svetovni vojni.
Njegovo tiho življenje se je pričelo pred kakšnimi tisoč leti, ko so se norveški Vikingi polagoma selili v to deželo. Po raznih sporih in notranjih bojih so se Islandci 1. 1262. prostovoljno postavili pod vlado norveškega kralja, z Norvežani pa so prišli I 1380. pod Dansko, pri kater' so morali
ostati, ne da bi jih kdo kaj vprašal, tudi L 1814., ko je dunajski kongres ločil Norvežane od Dancev. V teku 19. stoletja sie je na oteku razvilo stremljenje po neodvisno sti, ki je dobilo 1. 1918. prej omenjeno državno obliko. Majhno ljudstvo živinorejcev in ribičev, ki šteje komaj 110.000 duš, živi na okroglo 100.000 štirjaških kilometrov obsega jočem otoku, ki ga je mogoče le kakšno četrtino gospodarsko izkoriščati Glavno mesto Rejkjavik šteje komaj 30.000 prebivalcev, drugih mest. ki bi štela nad 5000 prebivallcev, ni.
Otok. ki je na južni strani ploščat in brez pristanišč, se dviga proti severu, kjer ima številna pristanišča in strmo obalo, povprečno 600 m visoko, posamezna gorovja pa se dvigajo dosti višje. V zelo vulkanski notranjosti je mnogo vročih vrelcev, gejzi-rov, ugaslih m delujočih ognjenikov, toda več nego sedmina dežele je pokrita z večnim ledom in snegom. Tla se dado obdela-vati le v pcedinih krajih, kože in drugi živinski proizvodi ter ribe so glavno izvozno blago. Zemeljskih zakladov je malo, tako da je !e?a otoka trenutno njegova najpomembnejša privlačnost. Ljudstvo pa je navzlic težkim življenjskim pogojem ali
pa baš zavoljo njih zelo napredno, razvito in izobraženo. V Rejkjaviku ima celo svoje vseučilišče. Od zapada proti vzhodu se razprostira otok okrog 490 km daleč, od severa proti jugu pa 310 km. Njegov pomen za Angleže in Američane je v tem, da se v njihovi posesti za nekaj skrajša pas nevarnosti, skozi katerega mora ves blagovni tn vojaški promet iz Kanade v Anglijo. Toda od Islandije do Škotske je še vedno okrog 1000 km širok pas, ki ga Nemci suvereno ogražajo. Anglosasi tudi menijo, da bi jim Islandija pozneje morda rabila ket pomorsko in letalsko oporišče v bitki za Atlantik. Toda to je še pesem bodočnosti, kajti ceste na otoku in njegove pristaniške ter letališke naprave ne ustrezajo ta čas nobenim posebnim vojaškim zahtevam.
K temu je treba dodati, da mora tisti, ki ctok zasdee, svoje čete, naj sli bodo še tako maloštevilne, zalagati od doma malo-dane z vsem potrebnim, tudi s k--uhom in moko, kajti to. kar proizvaja ctok, zadostuje komaj za domače prebivalstvo, a vse to zalaganje mora preko stotin kilometrov morja. To so dejstva, ki imajo važno vlogo in zelo zmanjšujejo pomen, ki ga more imeti Islandija za Ameriko in Britanijo.
muca rožnega
Leta 1491. je končal milanski arhitekt Pietro Solari kremeljsko obzidje, ki je zaprlo površino 2\i km2. Od tega časa se Kremelj ni mogel več širiti. Strastni ljubitelj knjig in obenem neusmiljeni krvo-ločnik Ivan Grozni je slutil povsod sovražnike. V podzemeljskem Kremlju je skril svojo svetovno znamenito knjižnico, do 800 redkih rokopisov iz Kijeva, Benetk, Bizanca in ostaline svoje stare matere Sofije, zadnje princese iz hiše grških Pa-leologov. Grozni car je razkazoval svoje zaklade učenemu nemškemu pastorju Wet-termannu, ki si ga je najel za prevajanje latinskih in grških rokopisov. Letopisi so nam ohranili imena mož, ki so bili povabljeni v to skrivališče; bili so trije ruski uradniki in štirje Nemci. Rusi so znali Wettermanna odpraviti, ker se jim ni ljubilo, da bi sedeli z njim vse dneve pod zemljo, kakor je oil ukazal car. Ivan Grozni je tedaj besen zaklenil knjižnico s tremi ključavnicami in je ni nihče več videl. Zaman so jo iskali Poljaki, ki so zasedli Kremelj leta 1613. Našli so samo en važen rokopis, privilegij carja Konstantina na papeže, ki so ga takrat podarili Vatikanu.
Starejša sestra Petra Velikega, carevna Sofija, je poverila svojega tajnika Makar-jeva, da bi poiskal ostale knjižne zaklade. Ta je prehodil pod zemljo ves Kremelj in videl obokano dvorano, natrpano z zaklenjenimi skrinjami. Sofija mu je ukazala molčati in Makarjev je šele na smrtni postelji odkril skrivnost svojemu prijatelju, cerkovniku Osipovu. Energični cerkovnik je iskal rokopise vse svoje življenje, 30 let. Od kraja je imel srečo in je našel na pol zasute podzemeljske stopnice in vrata. Toda Osipov se je zbal, ker se je strop podzemeljskega hodnika rušil. Car Peter rnu je dal delavce in mož si nI izmislil nič boljšega, nego da je dal Kremelj razkopavati od zgoraj v smeri hodnika. To delo se je ponesrečilo, ker znaša debelost kremeljskega kulturnega sloja 12 do 14 metrov. Po smrti Petra Velikega se njegovi nasledniki niso več zanimali za stvar. Stari Osipov se je opogumil šele deset let pozneje in prosil carico Ano za pomoč. Dobil jo je, a je umrl, preden se je lotil novega dela.
šele leta 1891. je oživil zanimanje za knjižnico Ivana Groznega docent strass-burške univerze dr. Ed. Trehmer, ki je
V Severni Afriki
1
prišel v Moskvo, da poišče neznane Ho-merove rokopise. Trehmer ni našel sicer nič, ker mu ruski arheologi niso verjeli, da je imel Ivan Grozni knjižnico pod zemljo. Sčasoma se je ta nevera polegla. Nova izkopavanja pred prvo svetovno vojno so dala zelo važne smernice. Našli so celo dvorano s priklenjenimi skeleti in številne hodnike. A vojna je prekinila ta dela in se pozneje, kolikor nam je znano, niso obnovila. To bi pa bilo važno, saj ne gre samo za ozko strokovno poizvedovanje, gre za zaklad, ki bi razveselil ves kulturni svet. Nemška iskalca tega zaklada Trehmer in Clossino sta zapisala: »S to dragoceno rokopisno zbirko bi povrnila Rusija Evropi čase Medicejcev, Petrarke in Boccaccia, ko so našli v prahu knjižnice nepoznane zaklade antične kulture.«
Živali in mraz
Da bi ugotovili, katere živali prenesejo najnižje temperature, so na Norveškem napravili zanimive poskuse. V posebnih celicah so izpostavili temperaturam, ki so jih postopno zniževali, zastopnice arktične favne. Uspeh je bil ta, da je pri 45 stopinjah pod ničlo poginil večji del teh živali. Severni medvedi, tjulni in mroži so prenesli do 85 stopinj pod ničlo, a pri 100 stopinjah pod ničlo je poginila sleherna polarna žival. Nasprotno pa so vzdržale še nižjo temperaturo, in sicer do 110 stopinj, čeprav se zdi to neverjetno, povsem navadne domače gosi in race. Morda je s tem v zvezi navada, da si polarni lovci in ribiči mažejo obraze z gosjo mastjo, kajti po njihovem mnenju je to najboljši zaščitni pripomoček proti mrazu.
Mehiška basem
Prešič in osel sta stala drug ob drugem v hlevu.
Prešič je dejal oslu: »Ubogi osel! Vsak dan te tako nabunkajo in nikoli nimaš mirne urice. Jaz pa dobivam dovolj jedače in ne delam nič. Zadostuje, da zakrulim, pa mi prineso jesti in piti.«
Osel je . odvrnil prešiču: »Oh ti umazano prase! Treba ti je samo zakruliti, kadar hočeš jesti in piti — a zato ti ni pričakovati nič drugega, nego da te bolo zaklali in pojedli. Naš kmet bo slavil v bližnjih dneh poroko, vsak dan že vlačimo drva. na katerih te bodo pekli.«
Tedaj je prešič prenehal jesti, tako da ;,e omršavil. Najsi so mu dali še toliko je li, se je skoraj ni dotaknil. Ko je kmet slavil poroko, je bil prešič že zelo mršav. A navzlic temu so ga zaklali in pojedli.
ZASTONJ 1ZPRAŠUJEŠ
—	Kaj je tvoj oče. mali?
—	Prehlajen.
—	No, to že, ampak kaj dela?
poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora na ruski fronti
Slama in les k@t kuna
Poskusi, ki so jih napravili v znanstvenih zavodih na Švedskem in Norveškem, so pokazali z vso gotovostjo, da je mogoče konje in govedo krmiti tudi s celulozo iz slame in lesa namesto z običajno krmo. Seveda si pri tem ne smemo predstavljati, da bodo domačo živino v bodoče redili morda z lesno žagovino namesto s travo ali ovsom. V načelu pa je stvar ista.
Živali je treba na novo hrano počasi privaditi, a to je pri poskusih vedno uspelo. Glede krmilne celuloze je vse eno, dali izvira iz lesa ali pa iz slame, kajti učinek je v obeh primerih isti. Norveška višja poljedelska šola je ugotovila, da ima slama v naravnem stanju hranilno vrednost 2.1 enote, medtem ko ima celuloza iz slame hranilno vrednost 6 enot. Poskus, ki so ga napravili na Švedskem s težkimi konji, je dokazal, da ima sto kilogramov celulozne krme isto krmilno vrednost ka-
kor 90 kg ovsa. Živali, s katerimi so delali poskuse, so dobivale osem tednov namesto 3.5 kg ovsa na dan po 3.9 kg celulozne moke iz slame. Osem konj so krmili na ta način in so jih pri tem uporabljali za vsa normalna dela, drug konj pa je dobival navadno krmo. Po dveh mesecih je vodja poskusov, agronom Helleday s poskusnega zavoda upsalskega vseučilišča, na podlagi zapiskov ugotovil, da so postali konji, ki so jih hranili s celulozno moko, celo težji nego konj, ki je prejemal naravno hrano. Njih telesno stanje je bilo izvrstno.
Te ugotovitve so seveda velikega pomena za živinorejce, zlasti pa v severnih deželah, kjer pridelajo nezadostne količine ovsa in ga morajo uvažati. Ni pa dvoma, da se bodo slični poskusi nadaljevali sedaj tudi v drugih deželah.
„Xralj lastavleplt gnezd"
Kitajska je čudaška dežela. Tako zavrača mleko in mlečne izdelke vseh vrst, nasprotno pa ceni nad vse »lastavičja gnezda«, ki sestoje iz morskih alg in ki pomenijo Kitajcem posebno slaščico »Kralja lasta-vičjih gnezd« pa bi se lahko imenoval po
Tako se Jim smeje Belgija
Angleška vlada je opremila ljudstvo z »enodružinskimi zaklonišči« zoper napade iz zraka, ki so izdelani iz valovite pločevine. Ljudje tem zakloniščem nič kaj ne zaupajo, v tujini pa se jim smejejo. Neki belgijski list je objavil dovtip, ki kaže takšno zaklonišče na vrtu neke hiše. Skrbna mati pravi hčerkici, ki skače po njegovi strehi: »Nikar ne skači tako, da se ne podre!«
Protektorat brez nezaposlenih
V Češko-moravskem protektoratu je od meseca do meseca, kakor poročajo nemški listi, število zaposlenih čedalje večje, tako da na njegovem ozemlju danes praktično ni več nezaposlenih. Iz tega razloga so oblasti odredile uvedbo delovnih knjižic. Izdajati jih bodo začele 1. septembra, a do konca leta bosta imela že okrog 2 milijone delavcev svoje knjižice. Te knjižice bodo izdajali v češkem in nemškem jeziku.
vzorcu ameriških »kraljev železa« a!li »kraljev žvečilne gume« itd. vrli Lio Saj Pao, mož, ki je bil nekoč zelo znan gusar in tihotapec, pa je sedaj enostavno bogat, silovito bogat mož. Njegovo brodovje džunk je gospodarilo še pred kratkim po kitajskih morjih in je prevažalo polne tovore lasta-vičjega izdelka, ki ga znajo kitajski kuharji pripravljati na vse načine, da zadovoljijo okuse tudi najbolj razvajenih klientov.
Japonska blokada pa je obrti kitajskega magnata prizadjala težak udarec, čeprav je po drugi strani nevarnost, ki preti plovbi, zvišala cene lastavičjih gnezd za celih 300 odstotkov. Lio Šaj Pao je spočetka znatno omejil svoje posle. toda sinovi Nebeškega carstva so tako navezani na Listavičjo slaščico da se je odločil odposlati svoje džun-ke kljub vsem nevarnostim v malajska morja. Posili mu znova cvetejo, a za vsak primer, če bi blokada uničila njegovo brodovje in imetje, ki ga ima doma, je dal na neznan otok Oceanije po ljudeh, ki jim lahko zaupa, prepeljati svojo zbirko jadovih kamnov, ki je najbogatejša na svetu in ki mu bo v vsakem primeru zagotovila neskrbno starost.
Vozitiaaa za polet na luno
Ceno za prvo vozovnico za polet na luno je plačal te dni menda dosti prezgodaj.' neki barcelonski milijonar. Naložil je v neki banki 250.000 pezet in izjavil, da mu bodo rabile za njegovo vozovnico, ko bodo izvršili prvi polet na našo nebesno spremlje\'alko.
© T A
V neki družbi se ie postavljala ostarela, zelo nalepotičena dama ki ie hotela imeti glavno besedo. .Med poplavo besed, s katerimi se je spravila nad družbe-, ji je ušel stavek: »Ali veste, da štejem baš 24 let?«
Filmski igralec Heinz Riihmann ki je bil v družbi, se je nagnil k sosedu in zašepe-tal: »Rad bi vedel samo to. kdaj je pričela šteti!«
VSAK DAN ENA
121 novih planetoidov
Četrtletnik nemške astronomske družbe je objavil poročilo o novih planetoidih, ki so jih odkrili lansko leto. Časopis navaja 121 teh nebesnih drobcev, največ pa so jih odkrili na Finskem (31) in v Nemčiji (30). Madžarska sledi z 20 novo odkritimi malimi premičnicami, v pet nadaljnjih državah so jih odkrili manj nego po deset, a iz Anglije in Amerike ni bilo nobenega poročila, da bi bili tudi tam kakšno od-
aOariU Bcoabii «š *dk&bi i-^jrrfak
Kulturni pregled
Kipar Frančišek Smerdu
Tretji razstavljalec v Jakopičevem paviljonu je kipar Frančišek Smerdu. Ni novo ime v kroniki slovenske upodabljajoče umetnosti, nedvomno pa sodi med najmlajše kiparje. Prihaja včasi v paviljon, gleda, kako gredo stvari (ne na svetu, marveč v majčkenem delu sveta, kjer njegove umetnine čakajo občinstva in kupcev) ter morda na tihem, zaprt vase, razmišlja o poslanstvu in o usodi slovenskega umetnika.
Ko sem vprašal kiparja Frančiška Smer-duja, kako se je razvil v umetnika, je odvrnil tole:
_ Po rodu sem Kraševec in ljudje pravijo, da so Kraševci prav posebno nagnjeni do kiparske umetnosti. O kakšni izraziti želji do umetnostnega ustvarjanja vam iz svoje mladosti ne morem povedati nič pomembnejšega. Zdi se mi. da je delo našega odličnega kiparja Berne-karja, ki sem ga videl na pokopališču nekje na Krasu, odločno vplivalo name. Bilo je moje prvo kiparsko doživetje. Morda mi je dalo impulz, da sem se pozneje napotil v Ljubljano in nato v Zagreb, kjer so mi bili učitelji Kršinič, Frangeš in Meštrovič. Tu se je šele začel moj pravi razvoj. Dela slavnega Hrvata, Strossma-yerjeva galerija, razstava velikih franco-tfdh mojstrov in druge take prilike so mi dale spoznati, kaj je prav za prav umetnost. Čeprav je bilo življenje v Zagreb trdo, me ni prešla volja in veselje do dela in napredka. Sicer pa sami veste, kako je mlad človek poln optimizma. Toda čas mineva, leta potečejo in z novimi leti pridejo nova spoznanja. Prihajajo dvomi, ki so umetniku dostikrat koristni. Danes se začudeno vprašujem, kje je tisti Frančišek Smerdu z zagrebške Akademije? A naj bo kakorkoli že: imam zadosti trdne volje in bom vse storil, da se res razvijem v umetnika.
Iz tega je poteklo nadaljnje vprašanje: Kako gleda naš kipar Smerdu na plastično umetnost in na njen pomen v slovenskem kulturnem življenju?
Kipar je segel v mislih v preteklost, preletel mogočno dediščino kiparskih umetnin, ki so jo zapustili človeštvu davni umetniki, in odgovoril:
—	Čeprav je plastična umetnost sestra slikarstva, arhitekture itd., ima dokaj svojsko mesto v kulturnem razvoju človeštva. Dejal bi, da potrebuje plastika močnih ljudi, ki se dobro zavedajo svoje pomembnosti. Le poglejmo, kdaj se je razvijala egipčanska monumentalna plastika, pa grška, rimska, renesančna in baročna kiparska umetnost. Junak, poveljnik, državnik, svetnik hočejo (ali hočejo tako drugi) zapustiti potomcem svojo podobo v spomin na pomenljivo delo za narod, državo itd. Tako se je rodil portret. Važna pa je tudi človekova kulturna raven. Primerjajmo njegov odnos do slike in kipa! Slika si najde neprimerno hitreje mesto v človekovem stanovanju; mika z barvo, je bogatejša po snovi in vsebini. Slika, ki predstavlja bitko, je za manj kulturnega človeka nedvomno večja senzacija, kakor pa samotna plastika umrlega vojaka ali otožne deklice.
—	In pri nas Slovencih? Koliko pa imamo dobre plastike? Gotska, baročna, da — toda pozneje? Spomnimo se naše zgodovine in samo pomislimo, kar sem povedal o močnih ljudeh. Koliko je pri nas monumentalnih poslopij, ki potrebujejo plastičnega okrasja? Se ta, kar jih je, kažejo prazne niše. In kje so prostrani trgi, parki, dvorci, velike dvorane, mogočna stopnišča, torej prostori, kamor spada velika plastika? Naš meščan pač ne daje
prednosti dobri plastiki, ki nima »storije«, ne pisanih barv, ne rezljanega okvirja. Odjemalec kipe mora dobro vedeti, kaj bo storil z njim, pa naj ga porabi za spomenik ali pa za zasebno estetsko namem-bo, medtem ko se za sliko kaj hitro najde ustrezajoč prostor. Medicejci so zelo cenili plastiko, takisto baročni aristokrati, pa nemški, francoski in drugi bogataši. Pri nas je s plastiko velik križ; naše občinstvo bi bilo moralo spremeniti marsi-kak svoj nazor in zavreči prenekateri predsodek.
—	Kakor vidite, sem šel s svojo plastiko ljudem naproti. Zato sem »malopla-stik«. Ce jim ni do Davida, jim bo nemara prijal dvocentimetrski Samson. Ali da povem resno: Hotel bi ustvariti majhno, intimno plastiko, ki bo našemu občinstvu laže dostopna in ki utegne odpreti vrata tudi razumevanju velikih, monumentalnih plastičnih zasnov.
Ali pomeni sedanja razstava kaj več v umetniškem razvoju kiparja Smerduja?
Umetnik je odvrnil:
—	Zareze v mojo umetniško pot ne bo naredila, vsaj posebno vidne ne Gotovo je, da sem hotel pokazati občinstvu kaj novega, razvojno naprednejšega vendar upam, da sem že dospel do rezultatov, ki mi dovoljujejo, da priredim v doglednem času svojo kolektivno razstavo, ki bo pomembnejši dogodek za mojo umetnost. Na sedanji razstavi so novi portreti. Kakor sem že dejal, skušam s svojo plastiko izpolniti vrzel v umetniškem življenju našega meščana in sicer v intimni, domač-nostni smeri. Sedaj sem se lotil tega še v portretni umetnosti. Pri tem pa imajo spet vlogo prostor, material, format in znani strah pred statuo.
Beseda je nanesla na umetnostne vzornike.
—	O njih bi lahko govoril samo v zvezi s svojim nazorom o kiparski umetnosti. Hočem nekaj tretjega, se pravi: če zani-kujem prvo, namreč golo posnemanje narave in drugo: stilizacijo predmeta, je tretje trden kubični volumen, rahlo idealiziran, razgiban in kaj vem kakšen še. Zrcalo današnjega časa je motno, če ne že razbito, zato rad pogledam podobe preteklosti. Občudujem arhaično plastiko, tanegrejske sohice, malo pompejsko plastiko, pa tudi sodobne mojstre. A med občudovanjem in golim posnemanjem je ogromen razloček. In če je že kje podrobnost, ki bi mi jo siten kritik utegnil očitati, potem lahko samo rečem, da zaradi malenkosti ne vidi celote, ki je vedno moja in vsekdar doživljena. Moji vzorniki so potemtakem čas, podobna razpolože-nost, duhovna sorodnost, ne pa imena, stili itd.
Za konec — se je glasilo vprašanje — še beseda o bodočnosti, o novih načrtih?
—	Rajši bi vprašal — je odgovoril kipar Smerdu s trohico zdrave ironije — kakšne načrte ima naše občinstvo z mojo umetnostjo? Samo ta njegov odnos bo sproti podiral in gradil moje bodoče namene. — Seveda nameravam še nadalje delati za razstavo, za prodajo in za svoje lastno veselje. Rad bi se lotil česa veli-, kega. Škoda, da pri nas ne gradimo kakšnega foruma, stebrišča, svete ceste ...
—	Ko bi se le kaj odprlo; — je zaključil kipar Smerdu z zdravim občutkom umetnika, ki hoče živeti in ustvarjati. Tako pravi kmet: kakšna bo letina? O, ko bi le obrodilo! Ne kmet in ne umetnik pa nimata jamstva, da bo vestna in poštena setev res prinesla obilno žetev. — Občinstvo, ne pozabi domačih umetnikov!
Danes pridejo •..
Dolga vrsta italijanskih kolesarjev na dirki iz Gorice do nas in od nas nazaj mimo Trsta v Gorico
Italijanski glas o slovenski umetnosti
V rimski reviji »Primatom je priobčil italijanski sl:kar Corrado Corazza, čigar ljubljanske risbe smo že omenili, zanimivo razglabljanje o slovenski umetnosti z naslovom »Passeggiata per 1'arte slovcna«.
Pisec pravi med drugim: To, kar v Italiji splošno vemo o slovenski umetnosti, je za-viselo predvsem od mednarodnih razstav v Benetkah, od jugoslovanskih paviljonov in od kakšne individualne razstave slovenskih umetnikov v Rimu ali v Milanu. Jf to umetnost. ki je podobna umetnosti, kakor se goji na splošno v srednji Evropi: v dobi novo-klasicizma je bila akademična, je zdaj post-impresionistična, nemara futuristična. ima tu mednarodno znamko, tam pa je omejena na slikovitejši slovenski folklor.
Slovenska umetnost je bolj ali manj vse to; nedostaja ji zaresi velike individualnosti, predvsem pa prave obrti, se pravi, kontinuitete in časovne vezanosti. Ima pa nedvomno neki ton in neki značaj, ki ni vezan toliko na sklad in razvoj oblik, kolikor na svojstven pečat občutja v vsebini. Zakaj neki Slovani niso bili tako slikarji in kiparji, kakor so bili Italijani, Flamci in Nemci? Kdor bi mo2el z večjo avtoriteto in večjim znanjem kakor je naše proučevat-' vprašanja, zakaj so na pr. muslimani dospeli višje v arhitekturi kakor v figurativni umetnosti, ne meneč se kaj prida za Mohamedove prepovedi. bi mocrol po isti poti razložiti, zakaj je pri Slovanih figurativna umetnost bolj pomožnega kakor pa vodilnega značaja. Nočemo s tem prezreti dejstva, da so v slovanskem slikarstvu in kiparstvu dela, ki se zde, kakor da so lirika — naslikana in izklesana, namesto napisana. V slovenski umetnosti se zdi ta »literarnost« prevladujoč znak njene odličnosti, ker nima tistega izumetničenega in možganskega, kar pri nas po pravici pripisujemo sdikarski literarnosti, če bi hotel povedati prav na kratko: pri nas slikamo, kakor bi peli; v Sloveniji kakor bi pisali. Za nas je umetnost bila in v bistvu je zadeva obrti, ki prehaja cesto v poezijo, za Slovence pa je osebna vaja izobraženih ljudi z dežele, izmed katerih so mnogi videti svet m ki nrihajajo včasi tudi k poeziji.
Po teh opazkah prikazuje pisec v svojem — kakor je umljivo — le bežnem pregledu razvoj Fi'cvensike upodabljajoče umetnosti od njenih zgodnjih začetkov do naših dni. Čitatelje utegnejo zanimati Corazzove opazke o novejši umetnosti.
Devetnajsto stoletje, piše italijanski sifi-kar, je pri Slovencih nenavadno konformno z evropsko umetnostjo tega časa: slovenska umetnost se je odpovedala domači posebnosti zasnove in barve. Brata Janez in Jurij Subic, ki sta študirala v Parizu, v Pragi in j Atenah, spominjata včasi na Daumiera,
včasi na Luigija Nona. Od Janeza Šubica smo videli nekega sv. Jurija ki pa spominja na Bellinija in od Franketa slike take vrste, kakor jih je slikal Favretto. — Sredi teh omahovanj in učenih potrat, ki so kaj uboge v slikarskem sm slu, nahajamo lep ženski portret Ivane Kobilica, vreden katere koli evropske galerije in ne samo sricer častiljive slovenske Narodne galerije v Ljubljani. Prav tako zanilivo se zdi delo Ivana Groharja, nekakega diavizionista, ki bi se lahko primerjal bolj s Segantinijem kakor s Pre-viatijem. Predvsem pa je zanimivo delo Ri-harda Jakopiča, ki ga smatrajo za osrednjo osebnost slovenskega impresionizma in ki še živi. Jakopičevo delo kaže znamenito osebnost; izhaja sicer iz poudarjenega, včasi samovoljnega kromatizma francoskega impresionizma, vendar ima svoj značaj m dejal bi neko svojo nostalgijo za prostorom in svetlobo; je tudi solidno v mehkosti in-tonacij, ki sc ponekod zde, kakor da so ?e sprostile uzde risanja in se razmahnile v najplemenitejše in prijetne harmonične igre.
Corazza omenja nadalje Jamo, Sternena, Bucika. Koširja in Božidarja Jakca; glede slednjega pravi, da je najdejavnejši med vsemi, bogat z barvami in dinamičen v fantaziji Ne manjka pričevanj, da se nekateri slovenski Slikarji vsaj intelektualno udeležujejo evropskega umetnostnega življenja. Drago in Nande Vidmar spominjata na Ca-soratija. Tone Kralj na Hoferja, France Kralj na Kokoschko in na nekatera Steffa-ninijeva dela. Stane Kregar spominja na surrealistične kompozicije, vsi — od Pilona do Miheliča in Sedej, pa spominjajo na kaj ali na koga v najmodernejši evropski umetnosti od Peyrona do De Chirica.
O skulpturi pravi italijanski opazovalec, da hodi večidel po poteh Meštroviča, videti pa je tudi sdedove naturalizma m arhaizma. Boris Kalin je trden in oglajen. Karla Bu-lovčeva pa skrotovičena in trogloditična. Ne manjka tudi skulpture dvorskega tipa (Peter Loboda) in skulpture s kmečkim akcentom, ki nam je vsekakor ljubša; le-ta je izražen v nekem Kristusu iz lesa, delu Toneta Kralja.
Pisec priznava, da je njegov pregled preveč sumaričen. da bi bil vsaj približno popoln in omenja, da zbirke Narodne galerije pač ne vsebujejo vsega, kar bi bilo potrebno, da bi se dobila izčrpna sHika o celotnem stanju slovenske upodabljajoče umetnosti. A tudi ta vpogled, sklepa mojster Corrado Corazza, je pokazali več stoletno umetnostno življenje naroda, ki šteje komaj poldrag milijon duš in ki je bogat inteligence in značajev ter je kakor le malo narodov usmerjen k duhovnim in »civilnim« s/tvarem Bolj poglobljeno raziskovanje bi lahko razodelo «e marsikaj drugega — pravi C. Corazza ob koncu svojega sestavka.
Dr. Oton Baje, Poškodbe in njihovo zdravljenje
V	zalložbi Okrožnega urada v Ljubljani je izšla brošura »Poškodbe in njihovo zdravljenje«, v kateri je kirurg dr. Oton Baje, primarij na kirargičnem oddelku splošne bolnišnice v Ljubljani, podal kratek, a izčrpen oris zdravljenja kostolomov po sodobno priznanih metodah prof. dr. Bohlerja in dragih.
V	knjigi je avtor kratko toda popolnoma obdelal posamezne kostolome. način njihovega postanka, se dotaknil anatomsko-sta-tističnih momentov in temu logično izvajal način fizikalnega zdravljenja »n ustaljenja s pomočjo mavčevih obvez in različnih opornic. Zlasti je pri tem obdelal m podal nasvete za težke kostolome na vratu nad-lehtnice in stegnenice, ki so tvorili v prej-šnih desetletjih vedno dokaj trd oreh uravnavanja in ustaljenja krs^olomnih odlomkov. Svoja izvajanja una oprta na veliko vršite praktičnih primerov katere nam pred-očuje v lepih nazornih slikah. Jezikovno in terminološko je knjiga na višku in nam prinaša doka; novih lepih domačih izrazov za katere bi bilo želeti, da bi se v našem strokovnem izrazju dokončno uveljavili.
Dolgoletna skušnja je pokazala da je pri nas prav na tem področju kirurgije velika neenotnost tako v kirur5k;h zavodih sam h kakor tudi in zlasti <zven njih Kake posledice more imeti tako različne gledanje
ŠPORT
Kakor smo že večkrat opozorili v zadnjih dnevih, bodo danes prispeli v Ljubljano italijanski kolesarski dirkači, ki sodelujejo na otvoritveni dirki profesionalov in neodvisnih iz starih italijanskih pokrajin v našo. Proga, o kateri smo že pisali in ki meri 256 km, jih bo privedla na bivšo jugoslovensko ozemlje pri Kalcah ter vodila nato mimo Logatca in Vrhnike v Ljubljano, od koler se bo spet vrnila po Tržaški cesti vseskozi do Planine ter vodila dalje p. starih italijanskih tleh mimo Postojne, Senožeč, Trsta, Tržiča in Gradiške v Gcrico.
Glavne težave bodo dirkače na tej dirki čakalo že takoj spočetka iz Ajdovščine na Col odnosno do Loga nad črnim vrhom, kjer bo proga dosegla najvišjo točko 852 m. Verjetno je, da se bo tamkaj odločevala prva borba za vodilno skupino, ki naj oi tudi prva prispela v Ljubljano in morda ostala v vodstvu vse do konca, kajti na vsej nadaljnji progi ni več nobenih posebno hudih vzponov, da bi dirkačem delali preglavice.
Novo je pri tej dirki za nas v Ljubljani to, da njen cilj ne bo v sredini mesta, kakor n pr. na Bleiweisovi cesti pri Narodnem domu, kjer bi mi najbolj želeli, temveč
na koncu Ceste v Rožno dolino,
to je neposredno za Tobačno tovarno. Ljub-IjansKi organizatorji so ta del proge potegnili tako, da bodo dirkači pri Podkopav-niku zavili s Tržaške ceste na levo ter vozili nato 3 in pol kilometra daleč mimo Podsmreke na Razor pri Dobrovi ter od tam dalje skozi Kožarje na Glince in Vič ter po Cesti ,v Rožno dolino na cilj. Ta sprememba prihoda po stranskih poteh v Ljubljano je bila odrejena zato, da ne bo oviran javni promet in dirkačem ne bo treba voziti preko železniške proge in tramvajskih tirov.
V kratkem razpisu, ki je bil pred dnevi objavljen na tem mestu, je bil med drugim določen tudi datum propagandnega atletskega mitinga, ki ga priredi SK Planina na Stadionu, in sicer nedelja 17. avgusta. Kakor nas obveščajo prireditelji, bo ta prireditev že na današnji praznik s pričetkom točno ob 18. Mitinga, ki bo po 14-dnevnem presledku že šesti zaporedni na naših tekališčih, odkar smo na tem športnem terenu ostali sami med seboj, se bodo udeležili vsi naši najboljši domači tekmovalci. Namen mitinga je neoficijelna primerjava najboljših sil vseh treh ljubljanskih klubov, ki se pripravljajo za skorajšnji medsebojni troboj, na katerem bo oddan naslov prvaka Ljubljanske pokrajine. Ta prireditev bo v prvi polovici septembra.
Današnja prireditev bo po dosedanjih skušnjah sodeč dobro organizirana in ni
V nekaj vrstah
Iz ene zadnjih izdaj lista »Marburger Zeitung« posnemamo, da so se pretekli ponedeljek začeli na Glaziji v Celju lahkoatletski treningi, ki bodo odslej redno vsak ponedeljek, sredo in petek pod strokovnim vodstvom. Prijave sprejema na športnem prostoru g'. Ferdinand Pleterschek ali pa jih prevzemajo v pisarni urada za ljudsko izobrazbo v okviru štajerske domovinske zveze.
Znani švedski plavalec Bjorn Borg se je pri zadnjem državnem prvenstvu v Lit-kopingu spet odlikoval in si priboril nič manj kakor štiri prvenstvene naslove. Prvo zmago je dosegel na 400 m prosto s časom 4:57,6, 24 ur pozneje pa je spravil še tri, in sicer najprej na 200 m prosto v 2:18.3, nato pa 1500 m prosto v 21:04.4-in slednjič na 100 m hrbtno v 1:14.5. Edina disciplina, v kateri so mu zmago odnesli drugi, je bila proga na 100 m prosto.
V nedeljo bo v San Remu mednarodni ženski dvoboj v plavanju med Madžarsko in Italijo. Spored bo obsegal naslednje discipline: na 100 in 400 m prosto, na lOOm hrbtno, na 200 m prsno ter v štafeti na 4X100 m prosto ter v skokih z deske (3 m) in s stolpa. Po izbirnih tekmah v Benetkah je bila določena za ta dvoboj naslednja reprezentanca Italije: za 100 m prost) in štafeto: Flgari, Kusnlg, Ruzzier G., Cantaro in Stepancich, za 400 m: Campregher, Crugnolaj Radivot za 200 m
na zdravljenje kostolomov v praktičnem izvajanju in njih posledicah, vemo najbolje v kirurških zavodih, še boli j pa to čutijo socialne zdravstvene ustanove, katerih pretežni del poškodb tvorijo ravno kosto-lomi in socialno skrbstvo za njih posledice. Iz tega je razvidno, da je novo izišlo knjigo narekovala nujna potreba za skrb narodovega zdravja, katero je pisec spoznal v teku svoje velike prakse, se je z vestnostjo lotil in svojo nalogo v pričujoči knjigi kar naj-spretneje rešil.
Iz teh vidikov je knjigo: »Zdravljenje poškodb« treba kar najtopleje priporočati ne samo kirurgom temveč vsem praktičnim zdravnikom, bodisi onim v raznih ustanovah, kakor tudi tistim, ki nimajo možnosti oddajanja poškodovanih bolnikov v specialne zavode. Kajti zaradi smotrno zgoščene tvarine in navajanja najuspešnejših, pri tem pa včasih zelo preprostih zdravljenj kostolomov bo našel v njei vsak praktični zdravnik navodila za oni način zdravljenja, ki mu bodo omogočila brez komplicirane diagnostične teraj>evtične tehnike vršiti zdravljenje z uspehom doma Tudi na i demo v tej knjigi važno razpredelnico s primerno razlago za ocenjevanje različnih jKhškodb Razpredelnica bo rabila vsakemu praktičnemu zdravniku zlasti pa onim pri raznih socialnih ustanovah ter «fodnim izvedencem. kot pregleden in zanesljiv priročnik pri ocenjevanju jjoškr-dbenih nasledkov.
Ker bomo danes Ljubljančani prvič imeli priložnost videti prave in rutinirane profesionalne in neodvisne italijanske dirkače svetovnega slovesa v našem mestu, je gotovo, da te priložnosti ne bo zamudil noben kolesarski sp irtnik in naše športno občinstvo sploh, temveč si bo v čim večjem številu prišlo ogledat to življenje in vrvenje na cilju v Rožni dolini.
Start za to prireditev bo v Gorici ob 8. zjutraj tako da lahko z vso gotovostjo računamo, da bo večina vozačev prispela v Ljubljano med 10.45 in 11.30, če bo stanje cest dobro in vreme količkaj naklonjeno. Da bo ta kolesarska dirka zelo zanimiva, so najboljše jamstvo znana imena najboljših italijanskih vozačev, kakor so Bartali, Bizzi, Bergamaschi, Tržačan Cottur, Cana-vesi, Grippa, Rizzi, Bevilacqua in drugi Po zadnjih vesteh, ki so nam na razpolago, se je za. dirko prijavilo 38 vozačev, med njimi zastopniki štirih kolesarskih industrij, ii. sicer Legnano, Bianchi, Gloria in Viscontea.
Torkova številka »Gazzette dello Šport« posveča tej najnovejši »klasični« dirki največjo pozornost in objavlja v zvezi z njo dva pregledna črteža z višinskim profilom progo in pa dobro zemljepisno karto z označbo proge in glavnih krajev, ki jih bodo vozači prevozili. V zvezi z okoliščino, da pridejo dirkači tudi v Ljubljano, je ure Iništvo, posvetilo tudi nekaj vrstic naši prestolnici, o kateii navaja nekatere statistične podatke (vsekakor precej približne), v glavnem pa ji posveča nekaj laskavih bes^d zaradi njene lepe zemljepisne lege in davnega zgodovinskega značaja. Obenem izraža tudi nado, da bo ta kolesarska manifestacija iz starih krajev Italije dvignila zanimanje in navdušenje za kolesarski šport v Sloveniji, kjer je že zdaj kolo kot prometno in turistično sredstvo zelo priljubljeno.
izključeno, da se bo ta ali oni lotil katerega koli novega rekorda. To velja predvsem za tek na 1500 m, kjer se bo gotovo poskusil še bolj uveljaviti Košir, pa tudi v metu kladiva in v ostalih disciplinah niso izključena presenečenja.
Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov
(službeno!). Za izbirni miting SK Planine so določeni v sodniški zbor naslednji gospodje sodniki: vrhovni sodnik: Gorjanc, namestnik Pevalek, vodja tekmovanja: Kermavner, pomočnik Vahtar, sodniki na cilju in časomerilci: Trtnik, Hvale, Cuder-man, Fine, šoukal, Perovič, Smodiš; sodniki za skoke: Rozman, Polak, Stropnik, Glavnik: sodniki za mete: prof. černetič, Banko, Mevlja, dr. žebot, Hafner. Gg. sodniki naj se javijo četrt ure pred pričetkom, t. j. ob 17.45, vodji tekmovanja. — Tajnik.
prsno: Prekop, Rigoni, Terrille, za 100 m hrbtno: Balsamo, Bertuzzi, Skerl in za
skoke: Candi, Pautasso in Pertot-Lanzi.
••-- — ^^^
Prepved pridobivanja, zbiranja in trgovanja s smetano
Prehranjevalni zavod Visokega Komisarijata za Ljubljansko pokrajino na osnovi čl. 3 in 5 naredbe Vis. Komisarja št. 70 o trgovini in predelavi kravjega mleka, SI. list 399/58/41, ter v cilju redne oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki obvezno določa in sporoča:
Tvrdke, proizvajalci in prekupčevalci, ki vrše predelavo, zbiranje ali trgovanje s kravjim mlekom, do nadaljnjega iz kravjega mleka ne smejo pridobivati smetane katere koli vrste. Prav tako se do nadaljnjega smetana ne sme prodajati niti kupovati.
Na ozemlju Ljubljanske pokrajine Prehranjevalni zavod Vis. Komisarijata doslej nobeni tvrdki ali zasebniku ni izdal niti dovoljenja za pridobivanje smetane iz kravjega mleka niti dovoljenaj za trgovanje s smetano.
Prednje opozorilo je treba smatrati kot obvezno ter bodo oblastva vse kršilce kaznovala s strogimi denarnimi in zapornimi kaznimi, predpisanimi v čl. 6 zgoraj navedene naredbe.
DEDIŠČINA
—	Poglej, ta dama ima krasne svetle lase.
—	Te ima po očetu.
—	Tako. on je imel tako lepe lase?
—	Ne, ampak izdeloval le lasulje.
OTROŠKA RADOVEDNOST
—	Sinko prenehaj že enkrat s temi večnimi vprašanji.
—	Prosim, prosim očka, samo Se eno vprašan je.
—	No. torej.
—	Kdo ho pokopal poslednjega človeka? POKLON
Gospod, ne vem, kako se naj vam zahvalim, ker ste mi rešili živi jen ie?
—	Ampak, gospodična, malenkost, to še besede ni vredno!
PRI VEROUKU
—	Povej nam Janezek, zakaj molimo: Daj nam danes naš vsakdanji kruh, in zakaj ne prosimo kruha kar za vse leto?
—	Prosim, najbrž zato, da nam ne bi splesnil.
Iz Spodnje štajerske
Nove šole. Kakor je razbrati iz objave šolskega poverjenika pri šefu civilne uprave, bodo jeseni odprli štiri nove nemške višje šole in sicer dve v Mariboru (eno z gimnazijskimi razredi) ter po eno v Celju in Ptuju. Čas in kraj vpisovanja, ki se bo vršilo v prvih dneh septembra bodo še objavili. Za dijake in di;akinje prejšnjih jugoslovanskih srednjih šol, ki niso obiskovali nemške višje šole v Mariboru ali Celju, je predpisan sprejemni izpit;
Ljudje naj ne potujejo preveč. Vodstvo nemškega tujskega prometa jx>ziva ljudi, naj nikar ne potujejo po nepotrebnem. Tujsko-prometni kraji v raznih nemšk'h okrožjih so talko močno obiskani, da marsikdo, ki je oddiha potreben, zaenkrat ne more biti nikjer sprejet ali pa se mu more zavetje nuditi le v skromnem obsegu. Kdor mora vzeti dopust zavoljo poklica ali družinskih razmer v glavni poletni sezoni, mora pred odpoto-vanjem povprašati na tujskoprometnem uradu, ali ga bodo sploh sprejeli, kamor je namenjen.
Nov konjiški župan. V uradnem prostoru Štajerske domovinske zveze v Slov. Konjicah je bil v navzočnosti raznih predstavnikov svečano postavljen za župana Avgust Raditsch. — V Lavričevi usnjarni je bil te dni prvi zbor delavstva kakor tudi pomožne skupine za matere in otroke iz Slov. Konjic in Oplotnice.
Vojni poškodovanci na Spodnjem Štajerskem so obveščeni, da so poslej redni posvetovalni dnevi v večjih krajih. Posvetovanja prirejajo graški preskrbovalni uradi. V Mariboru so posvetovanja 14. in 15. t. m., v Brežicah pa je bilo posvetovanje 12. t. m. Podpore prejemajo tisti vojni poškodovanci, ki lahko pokažejo sklep okrožnega invalidnega sodišča.
Številne nesreče. 31 letni monter Viktor Gajer iz Maribora je ožgan od električnega toka padel z visokega droga. Pripeljali so ga v bolnišnico s hudimi opeklinami in notranjimi poškodbami. 18 letna trgovska učenka Šarlota Petkova iz Maribora je padla po stopnicah in se zelo hudo poškodovala. 17-lletni Martin Neuvvirt iz Radvanja je padel s tovornega avta in so ga morali prepeljati v bolnišnico. V Studencih pa je pade! 44 letni mizar Jože Ogrizek s parne in se je strahovito potolkel po glavi. Bila ie še vrsta kolesarskih nesreč, katerih žrtve so: 5 letna Pavlina Šerčeva z Dobrave, 54-letna Irma Prdlogova, 38 letna Marija Fied-lerjeva in 30 letna Kati Avguštinova, ki vse leže v mariborski bolnišnici
Pregled konj in vprege. Na mariborskem živinskem tržišču bo 19. t. m. začasni pregled konj in vprege za niesto Maribor. Pregled oznanjajo številni lepaki.
Sestanki po podjetjih. Okrožno vodstvo v Celju je odredilo redne sestanke po večjih podjetjih. Prvi tak zbor je bil pretekli petek v tovarni posode Westen A. G. v Ga-berju pri Celju. Sestanek je otvoril inž. Maks Adolf Westen, nato pa je govoril okrožni volja Dorfmeister o borbi zoper komunizem. -
Radio Ljubljana
Petek, 15. avgusta 1941-XIX.
7.30: poročila v slovenščini 7.45: komorna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini. 12.30: poročila v slovenščini. 12.45: pestra glasba. 13: napoved časa — poročilo v italijanščini. 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: koncert violinistke Francke Roječ in pianistke Marte Osterc-Valjalo. 14: poročila v italijanščini. 14.15: orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza. 14.45: poročila v slovenščini. 17.15: lepa glasba pod vodstvom mojstra Arlandija. 19: italijanski tečaj, poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: poročila v slovenščini. 19.45: pestra glasba. 20: napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: slovensko predavanje. 20.30: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: operetna glasba. 21.15: zbor Glasbene Matice pod vodstvom Mirka Poliča. 22: vesti v slovenščini. 22.15: koncert pianistke Marije Luise Faini. 22.45: poročila v slovenščini.
Sobota, 16. avgusta 1941-XIX.
7.30: poročila v slovenščini. 7.45: pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: poročila v italijanščini. 12.30: poročila v slovenščini. 12.45: simfonična glasba. 13: napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom Draga Marija Šijanca: slovenska glasba. 14: poročila v italijanščini. 14.15: pestra glasba. 14.45: poročila v slovenščini. 17.15: plošče. 19.30 poročila v slovenščini. 19.45: lahka glasba. 20: napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: slovensko predavanie. 20.30: gledališka sezona EIAR: Sacuntala, opera v treh dejanjih Franca Alfana. v odmorih slovensko predavanje, vesti v slovenščini in poročila v slovenščini.
Atleti šestič na startu
Drevi ob 18. miting SK Planine na stadionu
Italijanski tečaj
Lxxxn.
Pošta. Posta.
La tassa di francatura per le carto-line illustrate č uguale a quella per le cartoline postali, ma se non ci mettia-mo che la sola firma dello speditore e la data, la tassa e soltanto di centč-simi 10, e basta un francobollo da centesimi 20 anehe fuori distretto per una cartolina illustrata con frasi di convenevoli espresse in un massimo di 5 parole. Le corrispondenze fermo posta sono sottoposte, oltre alle tasse ordinarie, a un diritto di L. 0.15; se tale diritto non b stato pagato dal mittente, il destinatario deve pagare una tassa di L. 0.25. Le corrispondenze fermo posta si consegnano soltanto a destinatari di eta non inferiore ai 18 anni.
Per mandar via quattrini, possiamo servirci dei vaglia ovvero del eonto corrente postale. A tal scopo il ver-sante compila un modulo per conti correnti che comprende tre parti: ricevuta che 1'impiegato rimette al versante dopo il versamento effet-tuato; comunicazione al correntista che la posta trasmette al correntista per dargli avviso del versamento; e bollettino di allibramento che rimane alla Cassa di Risparmio postale.
I portalettere (postini) sono incari-cati della distribuzione delle lettere. La distribuzione si fa una o due volte il giorno. Le lettere raccomandate sono rimesse al destinatario contro regolare ricevuta, la consegna delle assicurate e il pagamento dei vaglia avviene sempre all'ufficio postale.
Vocaboli.
Uguale enak, la firma podpis, ba-stare zadostovati, i convenevoli pokloni, pozdrav, massimo največji, il — maksimum, fermo posta poštno-Iežeče, sottoporre (se sprega kakor porre, sottopongo ecc., p. r. sottoposi, p. p. sottoposto) podvreči, il diritto pristojbina, consegnare izročiti, inferiore dolnji, spodnji, — d'eta mlajši, il eonto corrente tekoči račun, il c/c postale čekovni račun, il scopo namen, il ver-sante vplačnik, compilare sestaviti, urejevati, izpolniti (obrazec), il mo-
dulo obrazec, comprčndere obsegati, il versamento vplačilo, effettuare izvršiti, la comunicazione sporočilo, co-municare (-unico) qc a qd sporočiti komu kaj, il correntista lastnik ček. računa, trasmettere poslati, dar avviso di qc — comunicare qc., il bollettino dnevno poročilo, allibrare vknjižiti, rallibramento, 1'allibrazione f. vknjižba, il portalettere = il postino pismo-noša, distribuire (-isco) razdeljevati, la distribuzione izdaja (pisem), la consegna predaja, izročitev, avvenire vršiti se.
Prislovi količine. Avverbi di quantita.
Molto, mnogo, poco malo, piu več. meno manj, troppo preveč, abbastan-za dovolj, troppo poco premalo, al-quanto nekoliko, altretanto ravno toliko, soltanto samo, tanto toliko, quanto kolikor, appena komaj, appo-sta nalašč, appično popolnoma, docela, oltremddo, oltremisura prekomerno, silno, quasi skoraj, vieppiu (vjepju) zmeraj več, almeno vsaj. in-vano, indarno zaman, brezuspešno, circa, presso a poco približno, persino celo, al sommo k večjemu.
Empire, adempire. compire.
Empire, redkeje empiere (na-) — izpolniti, izvršiti. Pres. empio, empi. empie, empiamo, empite. empiono, p. r. empii, p. p. empito. empiuto.
Adempire, adempiere izpolniti, izvršiti. Pres. adempio ali adempiseo. adempi, adempia, adempiamo. adem pite, adempiono ali adempiseono, p r adempii, p. p. adempito.
Compire, compiere izvršiti, dokončati, poteči. Pres. compio, compi ecc ali compisco, compisci ecc. p. r. com-piei, p. compito. compiuto.
Primeri. Empire un sacco di farina napolniti vrečo z moko. Empiersi la bocca ustiti se. Adempire le sue pro-messe, un 6rdine izpolniti svoje obljube, povelje. Adempire al suo dovere izvršiti svojo dolžnost. Compire un viaggio, un lavoro gli studi končati potovanje delo, nauke. Compire una somma zaokrožiti svoto. Oggi compio il mio trentesimo anno danes dopolnim trideseto leto.
oglasi
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova aii za šifro t 2.—.
Cenj. občinstvu
sporočam, da bo s 15. avgustom zaradi renoviranja gostilna začasno zaprta. — Ivan Pirnat, Vič.
14278-18
Trattoria
al Boschetto
os?! BACCALA. A disposi-zione anehe altri cibi e be-vande.	14309-18
V gostilni
Pod gozdom
danes POLENOVKA. Na izbiro tudi druge jedače in pijače.	14309-18
besed* L —.60. taks* —.60. ZJ daianie naslov* tli u iifro L I.—.
Delovodjo
za gradbo cest
prvovrstnega, sprejmemo. — Večletna praksa, dobre reference ter znanje tudi italijanščine predpogoj. Ponudbe ns ogl. odd. Jutra pod »Takoj delovodja«.
14305-1
Dva sodarja
takoj sprejmem. F. Pire, sodar, Dravlje-Ljubljana.
14284-1
Iščem dekle
2a pomoč v gospodinjstvu. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«.
14307-1
Briv. pomočnika in frizersko vajenko
sprejme Koman Niko, Poljanska c. 13. 14316-1
Postrežnico
za popoldanske ure sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14271-1
Preddelavce za
gradbo ceste
prvovrstne, sprejmemo. — Večletna praksa, dobre reference ter znanje italijanščine predpogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj preddelavec«.
14306-1
Vrtnarskega
vajenca
marljivega, in mlado dekle za cvetličarno, pošteno, takoj sprejmem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
14247-1
Mlado postrežnico
za lahko delo iščem za čez dan. Salai, Gajeva ulica 8, pritličje.	14320-1
Službe isie
Besed* L —.SO. Ulai —-6G, zs daiantt aaslova tli M Iifro t l—.
Kuharica
išče službo gospodinje pri samostoinem gospodu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna in poštena«.
14288-2
Dekle
vajeno samostojne kuhe in drugih gospodinjskih del, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.	14287-2
Gospodična
z malo maturo in trgovskim tečajem, zmožna nemščine, išče mesta v pisarni, bla-gainičarke, vzgojiteljice ali podobno. Sla bi tudi kot natakarica v soliden lokal. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14282-2
Seseda t —.60, takn —.60. t* daianie aaslova «1) u iifro t 2.—
Strojepisni pouk
Večerni tečaji Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetnike in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 14. avgusta. — Vpisovanje dnevno. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82).
14250-04
Prodam
Besed« t —.60. taksa —.60. ca dajani« naslov* ali ta iifro l 2.—.
Redka priložnost!
Prodam takoi še popolnoma nov pisalni stroj v kov-čegu po ugodni ceni. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14228-6
Registrirna blagajna
v zajamčeno brezhibnem stanju, in dober, rabljen PISALNI STROJ, ugodno naprodaj. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 14293-6
Otomane spalne
v različnih barvah, ugodno prodam. Širina 186X86. Gosposka nI. 11. Tapetnik.
14223-6
Sukno za
moške obleke
poceni odprodamo. Zaloga io izbira velika. Ugodno za kroiače in trgovce. »Zora«, Ljubljana, Miklošičeva 30.
14201-6
Kupim
Besed* t -.60. taksa -.60. ta 4alaBie naslov* tU ta iifro 1
MED
vsako količino kupim. — Ponudbe na ogl odd. lutra pod »Med«.
12217-7
Veliko železno peč
ekonomično, kupim. Roje, Triglavska 9, telef. 28-71.
14276-7
Rabljene trg. stelaže
kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14267-7
Pisarniško opravo
prav dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo predmetov in cen do 16. t. m. na ogl. odd. Jutra pod »Pisarniška oprema«.
14252-7
Kolesa
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslov* tli t* iifro L
Več moških koles
(novih), trpežnih, ugodno proda Avg. Kraigher, Krekov trg 10/11. 14299-11
Moško kolo
poceni prodam. Emonska c. 11, Spitzer. 14253-11
Italijanska kolesa
Legnano in druge znamke, ženska io moika ter dirkalna, prodaja ugodno Triglav, Resljeva c. 16.
14318-11
Žensko kolo
znamke Valy, z ravnim ogrodjem, kupim. Ponudbe na Lana, Gregorčičeva 5.
14270-11
Nova kolesa
(tudi športna) po nizki ceni naprodaj. Frančiškanska ulica 10, dvorišče.
14322-11
BHFHliHIj
Besed* l —.60. t*ksa —.60. ta daianie naslova tU z* iifro l 2.—.
Ford limuzina
skoraj nov, z novimi gumami, naprodaj. Ogledati: To-mačevo 72, Ljubljana.
14235-10
r/
Beseda I -.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro t 2.—.
Krasno spalnico
svetlo, poceni proda mizarstvo Gluhak, Brezovica; pohištvo razstavljeno v zalogi: Liubliana, Floriianska 19-14273-12
Otomane spalne
v različnih barvah, ugodno prodam. Širine 186X86. — Gosposka ul. 11. Tapetnik.
14223-12
Pisarniško pohištvo
novo, kompletno, naprodaj. Vprašati telefonično od R. do 14. ure na 34-24.
14315-12
Pohištvo
spalnice, jedilnice, saloni, samske in kmetske sobe, trgovske, kuhinjske opreme "td. Po lastnih ali danih načrtih. Za specialno izdelavo jamči in se priporoča
Mizarstvo Artnak-Mayer, Jenkova 7.	14319-12
Stanovanje
Beseda L —.60. taksa —.60. zs daianie naslova tli za iifro L 2.—.
Stanovanje
dveh opremljenih sob in kuhinje, oddam samo gospodičnam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14294-21
Dvosobno
stanovanje
lepo, sončno, kopalnica in ostali komfort, vrt, oddam s 1. septembrom v Alešev-čevi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14313-21
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa — .60. t* daianie aaslova tU t* iifro L 2.—.
Eno- ali dvosobno stanovanje
s pritijclinami iščem za takoj. Dam nagrado 100 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Višji drž. uradnik 10«.	14277-2la
Stanovanje
sobo s kabinetom ali dvosobno, po možnosti s kopalnico, na periferiji, predvsem Rožna dolina, Glince ali Vič, išče družina treh odraslih oseb takoj ali 1. septembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bokalce«.
14321-21a
Boljši zakonski par
iiče opremljeno sobo z dvema posteljama, s souporabo kopalnice in kuhinje, za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uporaba ku< hinje«.	14274-21a
Stanovanje
čisto, sobo in kuhinjo, bli zu tramvaja, išče mirna stranka za takoj ali september. Kupi tudi dobro ohranjeno hišno opravo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam 3 mesece naprej«.	14272-21a
Enosob. stanovanje
ali mesto hišnika, iščem s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez otrok«.	14296-21a
Dve opremljeni sobi
s souporabo kuhinje in kopalnice ali malo opremljeno stanovanje iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Opremljeno«. 14279-21a
Sobo odda
Besed* l —.60. taksa —.60. t* daianie naslov* tli « iifro I J.—
Opremljeno sobo
5 souporabo kopalnice, oddam solidnemu gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14210-23
Lepo sobico
kabinet, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14286-23
Oddam v najem
veliko kompletno spalnico s souporabo kuhinje, mirnima zakoncema brez otrok, fstotam ie naprodaj tudi kompletna postelja. — Pod eozdom št. 6, Šiška, Liub liana.	14317-23
Solidnega eosnoda
sDreimem na stanovanie. — Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	14312-23
Sobico
z dvema posteljama in posebnim vhodom, v centru, takoj oddam. Pojasnila daje Medarna, Židovska ul. 6.
14323-23
INSERIRAJ
V ..JUTRU"!
Sobe išče
Beseda L —.60. taksa —.60, z* daianje naslova tli za iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
solnčno, s posebnim vhodom, išče gospodična. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodična«.
14269-23a
2 do 3 opremljene sobe
boljše, iščem za takoj centru, s souporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 do 3 sobe«.
14311-23a
Mlada gospodična
išče sobico ali kot sostanovalka k družini z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna«.
I4310-23a
Lokali
Beseda I —.60. taksa —.60, z« daianie naslov* tli za iifro l ____
Pisarna treh sob
in pritiklin, kompletno ure jena (opremljena), v trgovskem centru, se odda. Pohištvo naprodaj. Vprašati v Drogeriji »Hermes«, Miklošičeva cesta.	14314-19
Iščem lokal
v centru mesta ter nekaj inventarja. Cesta v Rožno dolino 3.	14301-19
Iščem lokal
s stranskimi prostori, v centru mesta, za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stranski prostori«
rtesed* l —.60. taks* —.60. z* daianie aaslova tli za iifro t ___.
Novozidana hiša
dvonadstropna, šeststano-vanjska za Bežigradom, naprodaj. — Cena Lir 350.000. Pojasnila daje realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis »Slamiča«. 14291-20
Novo vilo
tristanovanjsko, prodam za Bežigradom za 193.000 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14295-20
f
V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša dobra žena, sestra in svakinja, gospa
llarljo Anžič
roj. Kregar
soproga posestnika in pleskarja
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 16. avgusta 1941 ob 4. uri iz hiše žalosti na Peči št. 14, štepanja vas, k Božjemu grobu.
Ljubljana, dne 14. avgusta 1941.
Žalujoči soprog IVAN in ostalo sorodstvo.
CAPOLAVORI DELLA TECNICA MODERNA
MOJSTROVINA MODERNE TEHNIKE S. A. SERIO - MILANO
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Kupujem in
prodajam
rabljene čevlje in moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. — KLAVŽER, Vošnjakova ul. 4. 14298-30
Glasbila
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za iifro L 2.—.
ZAHVALA
Podpisani se iskreno zahvaljujemo Nj. Eksc. Vis. Kom. Grazioliju za izraženo sožalje ob tragični smrti dragega nam
VIKTORJA
Prav tako se Nj. Eksc. Iskreno zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu, kakor tudi R. Questuri P. S., darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem ostalim udeležencem, ki so pripomogli k veličastnemu pogrebu.
Sv. ma5a zadušnica bo v sredo, dne 20. avgusta 1941, ob 6.30 v šiški pri oo. frančiškanih.
Ljubljana, dne 13. avgusta 1941.
Globoko žalujoča soproga s sinčkom, rodbini Jagodic in šuštar.
Klavir
izvrstno ohranjen, zelo dobra dunajska znamka, prodam zaradi pomanjkanja prostora po ugodni ceni. — Ogled v ponedeljek ali v torek od 16. do 17. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14285-26
Stroji
Beseda l —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Rabljeni
vrtalni stroj
za ključavničarsko delavnico kupim. Mehak, Ljubljana, Marmontova 35. 14304-29
Radio
Radioaparat
4cevni, znamke Telefunken, prodam. Cigaletova 5/IV.
14289-9
mmSmm	SiSVMMMHBatS^
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova tli za iifro L 2.—.	Beseda L —.60, taksa —.60, u dajanie aaslova tU za iifro L 2.—s
Pes dober čuvaj, naprodaj. — Smartinska c. 32, skladišče Stavbne družbe. 14267-27	Interprete giurato della lingua italiana, zapriseženi tolmač za italijanski jezik dr. Mikuletič Fortu-nat, Kraljs Petra trg 9 — tel. 34-32. 36-31
	
\ Izgubljeno}	
	Zvezde govorijo! Važno je za Vas večeti, kaj Vam je usoda namenila. Vaš horoskop Vam bo to razodel. Ne odlašajte in obiščite nas. Mi Vam bomo pomagali. Poiasnila brezplačno. »FATA« astrološka posvetovalnica, Ljubljana, Masarykova c. 14/1. (Grafika), telef. 29-70. 14292-31
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova tli za Iifro L 2.—.	
Kdor najde poročni prstan, graviran 11./ XI. 35 Miro, naj ga odda v uredništvu in prejme zato nagrado v vrednosti prstana. 14295-28	
DVE PISMI
Mladenič Gervazij je srečal lepo dekle in se takoj strašno zaljubil Poizvedel je za ime in napisal dekletu vroče ljubavno pismo, proseč za sestanek:
—	Čakal vas bom pred glavno pošto. Da se ogneva vsake pomote, bom imel na sebi siv plašč in rjav klobuk, v roki bom držal dežnik. Posebno znamenje: rdeča vrtnica v gumbnici. Vaš vneti oboževalec Gervazij.
Drugi dan je dobil Gervazij takle odgovor:
—	Znajdeva se torej pred glavno pošto. Da se ogneva vsake pomote, bom imel na sebi črn plašč in črn klobuk, v desnici pa bom držal gorjačo. Posebno znamenje: trije udarci s to gorjačo po vaši spoštovani betici. Maričin oče.
ftft
Inserati v »JUTRU imajo velik uspeh
J. Esteven
30
SKRIVNOSTNA KRČMA
Polagoma — kdaj in kako, se zdaj več ne spominjam — se je prikradel v Francozovo kramljanje nov predmet, ki je prevzel mojo domišljijo. To je bila misel na bogastvo, ki omogoča sanjam uresničenje, obsiplje človeka z dragotinami, ga oblači v svilo in krzno ter mu odpira vrata do vsega blišča zemlje. Obhajalo me je spoznanje, kolikšna je moč zlata, kolikanj si ga mora človek želeti po vsaki ceni, in kako lahko se je dokopati do njega, san.o da si obdarjen z močjo, da nimaš pomislekov in da si bistre glave.
»Ja* ne poznam pomislekov, dragica,« je rekel Gervaise, ko se je za nekaj korakov umaknil, da pregleda sliko. Dolgi čopič mu je štrlel iz roke kakor čarodejna paličica. »Obožujem lepoto. Kjer koli io vidim, jo moram imeti. Na primer tisto vilo ob Gardskem jezeru, ki sem vam pripovedoval o nji. A kako? Odgovor je: ,Devlji denar na stran', kakor pravi toliko ljudi. Da, da, samo kako? Oh, gospodična, kakšno neumno vprašanje! In tako, gospodična, devljem v Ameriki denar na stran. Čujte, zaupam vam skrivnost: mnogo denarja imam, nakopičil sem si premoženje. Kmalu se vrnem v Evropo, v douce France, v svojo drago Italijo.«
Ob tem se je sam po sebi izluščil končni predmet razgovora, a tolikanj narahlo, da nisem čutila ne presenečenja ne strahu, kajti Gervaise je govoril o ljubezni tako, kot še nisem bila slišala nikogar,
besedami, ki so bile zgolj godba, barva in milo-vanje — o ljubezni, ki je sama duša lepote. Bile so tudi druge besede, ki jih nisem razumela in sem jih le s slutnjo dojemala. In ko je nazadnje odložil čopiče in stopil k meni, se nisem ganila, čeprav pomnim; da so mi jele roke drhteti pod vročim božanjem njegovih rok.
Ali hočem postati njegova žena? Mu dovolim, da položi k mojim nogam vse, kar je in kar ima? Bi šla z njim spoznavat svet, ki mi ga je opisal? Bi hotela biti navdihovalka njegove umetnosti in njegovega genija? O, kakšen hudournik besed! Skratka, ali sem ga voljna vzeti za moža?
Kako so se mogle moje oči mahoma odtrgati od njega, ne bom nikoli vedela. Toda ko mi je ušel pogled preko njega, sem zdajci opazila, da nisva več sama.
Nekaj metrov od naju je stala gospa Bodeyeva, negibna kakor kip in naju predirala z očmi. Niti misliti si nisem mogla, kako ji je uspelo, da se je tako skrivnostno pojavila. Toda v moje pravljične sanje je bila z njo stopila čarovnica in storila, da so se izpremenile v moro.
Gervaise je videl izraz mojih oči in se sunkoma okrenil. Obraz se mu je pokril s togoto in zadrego, kakor je Bodeykin obraz izražal zlobo in nezaupanje.
»Ste spet začeli s svojimi komedijami, kaj?« je rekla ženska. »Lepota, a? Kaj bo pa s posli?«
Gervaise je pridušeno zarenčal.
»Prekleta ženščina!« je rekla gospa Bodeyeva.
In kakor bi jo vleklo nekaj nepremagljivega, se je jela počasi pomikati naprej.
Kako bi se bilo utegnilo končati, ne bo nikoli nihče vedel, zakaj tisti mah se je vzdignil pred vrati neznanski krik in vik, in vse ozračje se je izpreme-nilo.
..»Ana! Hejo, Ana! Mama pravi, da hitro pridi v kuhinjo pomagat Sari. Za drevi je treba pripraviti marylandske piškote. In pravi tudi... «
Trobente sodnega dne ne bi mogle bolj predir-Ijivo zveneti od Buckovega glasu. In kakor bi dvignil kopreno, se mi je v glavi zjasnilo; zgradba mojih sanj se je vsa zrušila v nič. Spet sem stala na trdnih tleh, in prvo, kar me je prevzelo, je bila želja, vrniti gospe Bodeyevi inemilo za nedrago.
»Prekleti ste vi, gospa. Zdi se mi, da nesramnost vaše gospodinje ne pozna meja, gospod Gervaise.«
»Ana! Mama pravi, da pridi takoj v kuhinjo! Ne slišiš? Mama pravi ...«
»Pridem,« sem odgovorila. »Nehaj že.«
S krčevito napetimi živci sem stopila z odra in jela odlagati haljo iz zlate tkanine, še za trenutek sem videla v zrcalu ciprsko kraljico; nato sem bila spet Ana Leejeva v svoji oblekci iz rožnate kotenine, in zazdelo se mi je, da vidim staro, drago prijateljico. Pobrala sem si igle iz las in si odrgnila lica, da bi izbrisala rdečilo.
»Vam smem pomagati, gospodična Ana?«
Gervaisov glas me je neprijetno presunil.
»Ne, hvala,« sem odvrnila. Čudno, kako zoprno mi je bilo, da se mi je upal vsiljevati svojo pomoč.
»Ne zamerite gospe Bodeyevi,« je nadaljeval s
pritajenim šepetom. Ženska se je bila umaknila v drugi konec delavnice. »Vdana mi je zelo, a tudi od sile ljubosumna. Imam jo skoraj kakor za mater. Kdaj bom smel nadaljevati slikanje?«
»Ne vem,« sem odgovorila, prevzeta od nenadnega odpora. »Mnogo dela imam, veste. Ali bi hoteli odpreti vrata in reči Bucku, naj miruje? Glasan je da nikoli tega! ...«
Kajti Buck si je bil zdaj vtepel v glavo, da hoče noter, in jel razsajati, kakor bi pred vrati divjala bitka. Gervaise je srdito skomignil z rameni, stopil k vratom in jih odprl.
»Anino sliko bi rad videl,« je rekel Buck in planil v delavnico. »Ali mora biti smešna! Kje je slika, gospod Gervaise?« Obstal je pf^ed stojalom. »Ali — ta gospa ni moja sestra!«
Stopila sem k njemu. Platno je kazalo šele glavo in tu pa tam kakšno liso zlate barve, ki je pomenila obleko, ter sponko z rdečimi kamni. Ne, to nisem bila jaz. Lasje in črte obličja so bile moje, toda obraz je bil kar prelep, preveličasten in predaleč
od resničnosti.
»To je ženska, ki ni nikoli delala,« se je oglasil Buck. »Bogata gospa je. Mati in Clavering bosta počila v smeh, ko jo bosta videla. Ana ji je podobna samo tedaj, kadar stoji pred zrcalom in misli, da
je nihče ne vidi.«
»Če ne boš tiho, Buck Lee, dobiš od mene zaušnico, ki ji ne pomniš enake,« sem mu rekla. »Hajdi, pojdiva zdaj! In najlepša hvala, gospod Gervaise.«
Francoz me je spremil do vrat in s tihim glasom dejal:
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani