V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	. 6 for. 20 kr.
„ pol leta	. 3 „ 80 „
„	četert	leta	.	1	„	70	„
i	mesec	.	.	—	„	60	„
Po pošti:
Za -«etrr-l^to . 7 for. 60 kr. n	pol leta	.	3	»	80	,
n	četert	leta	.	2	„	—	„
n mesec . . — n 70 „
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8 kr., ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
SSt* S 4*	v Celovcu v saboto 20. oktobra 1866.	Teeftj 11«
^ Česa nam je po miru treba ?
(Konec.)
Dr. L. Nekterim škodujejo prenaredbe po spričbi starodavnih časov , srednjega veka in nove dobe. Ti naj se kakor nekdanje grajščine odškodujejo, kar je mogoče, deloma naj pa potrpijo iz lastnega domoljubnega nagona, saj morajo drugi celo življenje žrtovati v groznih bitvah. Najlepši izgled so nam tu starodavni Atencani in Spartani. Spoznavši, da jim ni več po starih navadah in postavah živeti, skušajo to in uno prena-rediti in poboljšati; na zadnje pooblastijo pi'vi Solon-a, drugi Likurg a, da jim državi prenaredita. Storila sta to radikalno pa modro državama v neumerlo slavo, čeravno osamnim državljanom v veliko škodo, lu itro naj se to stori , zakaj kolo se naglo vrti, in čakati se ne more. Nuši mejači Prusi, Italijani, Rusi in drugi ne spijo ! Gas tega truda in dela mora pa biti tudi čas pravega neprestanega napredovanja, da se ne bode zastonj delalo, da ne bode ves trud Sisifovo delo! Od leta 1848 se je dosti narejalo in prenarejalo pa večidel le na videz, in zato se je le malo napredovalo. Starim postavam in naredbam so nekaj dostavili in jim drugo obliko dali, tudi novega so nekaj vstvarili, oživljajočega duha pa niso vpihnili ne staremu ne novemu, in skorej v vseh, zlasti v denarnih zadevah, smo slabeji od poprej. Brez prave volje brez poguma in modrosti in zato brez vspe-ha prenarejati je škodljivo, je nevarno in raji naj se pri starem ostane.
Da pa bode težavno to delo plodonosno in pravi napredek , moramo svobodni biti. Svoboda je zrnirom živi izvirek moške delavnosti. Svobodnemu deržavljanu je postavna dolžnost, pečati se z javnimi opravili, in samemu skerbeti za občni blagor. — Ge pa bistrijo um privatna ali zasebna
opravila in skušnje, še bolj razvijajo človeške duševne moči javna opravila , občine, dežele, zlasti deržave. — Vsakemu je drngo, kar sam izdela, zlasti če je težavno bilo; javna opravila rodijo tedaj ljubezen do svobodnih naprav, rodijo duševno domoljubje. — Potreba pa, zmagovati v svobodni državi navadno in celo potrebno nasprotovanje, in odstranjati zadržeke pri izpeljevanju javnih opravil, ta potreba trdi posamne moči in značaje.
Po tein takem bistri svoboda um , rodi duševno domoljubje in trdi značaje. Brez vsega tega pa ni mogoče niti reformirati niti napredovati, tedaj je svoboda prvi pogoj pravega napredka.
Drugi pogoj je sloga in sprava av-strijanskih narodov. Ako ostanejo dalje še pri starem prepiru, navstalo bo še hujše sovraštvo, šo hujši boj. Vsak pa vidi, da je razpor in sovraštvo izvirek le razpadu, nikoli pa umnemu in modremu napredku. Narodi si morajo zdaj sami pomagati, sami imajo osodo svojo v rokah , tedaj naj se spravijo in porazumejo. Zadosti smo trpeli nesreč, in nevarnosti dovolj prestali. Navadno bližajo ljudi nesreče in nevarnosti. Saj vsak spozna, da samemu ni mogoče premagati jih, da je treba vzajemnosti in sloge. Vsi avstrijanski narodi so svoje dolžnosti izpolnili, vsi naj se tedaj spoštujejo in vsi naj služijo le naši deržavi, le našim ne ptujim potrebam, — potem se bomo kmali razumeli in porazumeli.
Reforme vpeljevati pa ni vsak čas tudi primeren čas. Ljudje morajo pripravljeni biti, in jih želeti. Kedar so se postave in vredbe že zastarale in niso več primerne novim okoliščinam hrepenijo ljudje in silijo po reformah; po velikih nesrečnih bojih pa je zadnja ura. Napake in pregreški se takrat najbolj pokažejo in vidijo, duhovi so
zbujeni in človek se boji še hujšega, zate-gadel rad žrtuje, da bi se le v okom prišlo bodočim nevihtam in nemarnostim. Po pre-kuciji leta 1848 je vse hrepenelo po prena: redbali in res nekaj novega in dobrega se je vpeljalo, pa kmalo so se nad tem malim hudovali srditi sovražniki Avstrije, staroko-piteži, in vse so po starem prenaredili. Leta 1859 je drugikrat in ostro potrkala osoda, da bi Avstrija reformam in oživljajočemu duhu duri odprla; zopet se je nekaj začelo, na videz so svobodo proglasili, -— nemško ne avstrijanske svobode, in opešali so ! Letos smo tretjikrat ta glas zaslišali , strašno, grozno, da, treščilo je! Zadnji čas je torej, da prenaredimo hišo, da se ne razvali. Zato nam bode sedanji mir čas spoznanja, truda in napredka, čas svobode in sprave. Zato naj bode naše geslo: Reforma, prava oživljajoča reforma !
A vst r i j a n.sk o cesarstvo.
St« Dunaju (G esarsko potov a-nje; M a d j a r i in Belcredi; novi ministri; volilni redi za dež. zbore; poljski časniki.) Težko pričakujejo severne od vojske poškodovane dežele, da jih pride obiskat presvitli cesar sain. Pripravljajo se povsod velike deputacije, ktere bojo potožile svoje težave in britkosti. Gotovo bojo marsikaj povedale zastran der-žavopravnih pravic češke krone, kterih pa sedanje ministerstvo pripoznati noče. Dobro torej, da bode cesarja spremljeval tudi Belcredi, naj le sliši ktero grenko in debelo, saj jo zasluži, ker se do vselej vernih in tako potlačenih Čehov tako čudno obnaša. S cesarjem pojde tudi cela truma vojaških veljakov, naj pregledajo tista mesta, kjer so
Besednik.
Kako je se slovenščino pri nas?
J. V. Iz slovenske Bistrice.
Zanimivo in koristno je pozvedeti izrazjih slovenskih krajev, kako je kaj sč slovenščino, da vidimo, ali se širi in napreduje jamdni duh, in kje je še najbolj ^ jjotreba delati in obdelovati narodno polje. Zato naj bi vsak domorodec vsaj enkrat vsako leto sporočil, kako je sč slovenščino v njegovem »kraji.
Slovenska Bistrica je mestice s kakimi 1300 domačimi prebivalci, kteri vsi razun 4 ali 5, ki pa tudi nas jezik za silo lomijo, slovenski govoriti znajo, med seboj pa se ve da večidel nemški kramljajo. Slovenski jezik je vendar vsem neobhodno potreben, ker je vsa okolica čisto slovenska in se meščani večidel le živijo in nekteri tudi bogatijo od barantije s kmeti. Veči del meščanov se peča s kako obrtnijo ali barantijo, pa vsak je zraven še tudi kmetovalec, kakor se to v naših slovenskih mesti-
cih in trgih skozi in skozi nahaja. Med meščani je mala peščica prav pridnih domorodcev, velika večina pa se ne briga niti za nemščino, niti za slovenšeino, ampak skrbi le za svoj materijalni blagor, — nekaj pa je še tudi trdih nemškutarjev starega kopita. Vendar pa so so zadnji čas precej pomirile in vlegle nasprotne demonstracije in nadjati se je, da dorasla mladina, ktera se v šolah uči pravilne slovenščine, bo zmiraj bolj narodna poslala, kajti glavni vzrok vsega nasprotovanja je nevednost in nepozna-nje našega milega jezika ; od starih gospodov pa se ne more tirjati, da bi se tega zdaj učili, kar so brez lastne krivde v svoji mladosti zamudili.
Naša glavna šola in njeni učitelji so hvale vredni in učenci tudi v slovenščini dobro izurjeni, le v 4. razredu se skozi in skozi nemški podučuje in premalo ozir jemlje na slovenščino, čemur pa je menda šolski načrt kriv. Pri skušnji pa sem se sam prepričal, da vsi otroci lepo in pravilno slovenski pišejo. Priznati se mora, da imajo slovenski otroci izvrstne zmožnosti; kako bi še le napredovali, ko bi nehala mešanica slovensko-nemškcga poduka in bi se le samo na to gledalo, da bi se učen-i
urili v raznih jim za svoj stan potrebnih predmetih! Grajati pa moram nedosledno pisavo imen v katalogu, ktera je „lesjačici“ zelo podobna. Naj se vendar slovenska imena pišejo slovenski, nemška pa nemški. Vsakemu svoje !
V naših c. k. u r a d n i j a h , v pisar-nicah g. odvetnika in notarja vlada skozi in skozi nemščina. Le nekteri zapisniki zarad priseg so se pisali slovenski. Rad pa bi vedel, kam so prišli kupi natL Bkanih slovenskih pozivov, ki jih je pred dvema letoma dobil naš c. k. okrajni urad, in od kterih ni ne enega na slovenske stranke razposlal! C. k. štibernica ali davkarija naznanja pa vse svojo oklice po slovenski in daje tako posnerne vredni zgled okrajnemu uradu. Dozdaj prošnja pohorskih občin še ni rešena jn tudi ni slišati, da bi okrajni urad volje bil, zadostovati tirjatvam časa in prošnjam prostega ljudstva.
Iz notarske pisarnice se razpošiljajo slovenski pozivi; da bi se vendar skorej tudi privatna pisma začela pisati v slovenskem jeziku za čisto slovenske stranke!
Odvetn iška pisarnica je nemška in — draga.
se bile nesrečne bitve. Skoda, da jih prej niso bolje preiskovali in poznali, zdaj je že prepozno, zastonj je po toči zvoniti ! Bel-creai pojde torej s cesarjem, kar je znam-nje, da pri njem še veliko velja in da so vse govorice o njegovem odstopu prazne domišljije. Pri Madjarih pa Belcredi nima veliko veljave, njegova beseda zastran oger-skih zadev jim le malo velja. Zdaj se bode menda s Pulsky-jem, ki je ravno te dni bil pomiloščen, pogovarjal, da bi od njega zvedel, »kako bi se ogerski zavozlani klopčič daj razmotati. Torej spet en ultra-Madjar! Škoda, da Belcredi tudi veljakov drugih narodnosti ne poprašuje. Bojimo se zelo, da se po tem načinu ta reč dobro in srečno ne konča. — Deželni zbori se vsi ob skličejo in okoli srede prihodnje-
enem
ga meseca bojo vsi zborovali pa menda samo le deželne zadeve obravnovali, — o deržavopravnih zadevah še ne bode v njih govora in posvetovanja. Ta vesela novica se pa vendar poterjuje, da se bojo volilni redi za češki in gališki zbor prenaredili. Pravo tako — pa prašamo, ali drugod ni treba popravljati sedanjih volilnih redov; mi pokažemo samo na Dalmacijo, kjer šteje 16—20 tisoč Italijanov več zastopnikov, kakor 400.000 Slovanov! — H koncu naj pa še pred celim svetom naznanjam veliko bolečino in žaloBt nad tem, kako se poljski časniki do drugih Slovanov — svojih kervnih in pristnih bratov obnašajo. Poljaci! ali še niste dosti terpeli ? Ali ste bili še premalokrat goljufani? Kdor noče brata za brata, mora tudjinca imeti za gospodarja!
Dežele notranje-avstrijanske.
t/ Is Celovca. („S 1 o v e n e c" p a „Telegraf"; slovenščina na tukajšnej gimnaziji; realka; cesarsko pismo; časniki po krajcarji; Rudolfova železu ica.) Večkrat je „Slovenec" jasno povedal, da ti sestavki, ki jih je „Sl.“ celo rajdo donašal, niso dokončni program slovenskega naroda, timveč le misli posamnih veljavnih rodoljubov. „Telegraf" pa vzame en tak posamezen sestavek in oznanuje pred celim svetom: „Glejte ga, to je novi slovenski program." On nima dosti ogerdivnih besedi in izrazov, da bi jih sipal na slovenske — bedake. Tako počenjanje je nepošteno in krivično pa gotovo ne bode pripomagalo, da se mir, zastopnost in ljubezen verne med razne narode ali pa da bi Slovenci svojih zahtev in svojega programa kaj prenaredili. Posebno se „T.“ gnjeva
Naši trije gg. duhovniki, g. dekan D. in gg. kaplana P. . . . in V. . .. niso naročeni na Dobeden slovenki list, in niso ne udje matice in tudi ne družbeniki Mohorjeve družbe !
Posvetnih udov pa ima matica v našem mestu 14, kar je gotovo lepo število in prekosi celjsko in ptujsko mesto ; med temi je 6 meščanov, 3 uradniki, 2 učitelja, 1 notar in 1 dohtar zdravilstva. „Slovenec" prihaja v naše mesto v 6, „Novice" v 4 izti-sih, „Glasnik" ima štiri, „Klasje" pa 7 naročnikov.
Kako pa je sč slovenščino na kmetih? Tudi pri teh se zmirom bolj zbuja in razširja narodna zavest in se tu in tam kaže vesel napredek. Posebno so pohosrke občine šmartinske fare z domoljubnim gosp. župnikom Cene — em dobro narodne in oddale našemu uradu že omenjeno prošnjo zarad vpeljave slov. jezika. Na podnožju Pohorja dela tudi neutrudljivo za omiko ljudstva in razširjenje narodne zavesti marljivi Lovro Štepišnik, mlinar v gornji Ločnici, kteri je večidel sam osnoval „bralno društvo pod Pohorjem." To društvo ima že čez 30 knjig in čez 50 kmečkih udov. Da bi v vsaki fari bil le en
— 338 —
nad tem, da tisti sestavek krepko priporoča, naj se Slovenci, zapustivši zgodovinsko pravo, poprimejo in deržč narodnega prava.
Lani smo se postavili v svojem programu na zgodovinsko pravo ; pa še nismo pozabili, kako so „Telegraf" in njegova korn-panija planili na nas. Letos stavimo svoj program na narodno pravo, in še hujši razsajajo nad nami. — „Telegraf" & comp. nam ne pripozna nobenega prava, timveč mi Slovenci moramo še zanaprej morebiti na večne čase brez vseh narodnih pravic biti in le sužni ptujčevej peti. Tega pa nikakor nismo volje in si bomo — zanašaje se na cesarsko besedo — pridobili pravice svojo po tistej poti, ki se nam za naš namen najpripravnejša dozdeva in ki jo nam postava odkazuje. „Prosta je pot", rekel je naš svitli cesar, in po prostej poti naznanjamo svoje misli in želje svojemu cesarju, ki jih bode po očetovsko, kolikor koli je le mogoče, gotovo tudi izpolnil. Naj pa „Telegraf" in njegovi pajdaši le svojo vest preiskujejo in našli bodo, kdo nas je nagnil in prisilil, da smo volje svoj lanski program zanaprej prenarediti:	Pogleite v Švujco,.
kjer tri narodnosti v lepem miru in serčnej ljubezni med seboj živijo; bodite pravični, in nihče ne bo tergal starodavnih vezi Zastran slovenščine na tukajšnej giirfnaziji moramo svojo poslednjo veselo novico toliko preklicati, da za zdaj ostane vse še pri starem in da se bode slovenščina le v štirih oddelkih učila tako dolgo, da visoka vlada Janežičev predlog poterdi. — Na realki se letos ni oglasilo toliko učencev kakor druga leta; nekaj zavoljo tega, ker se čas, kdaj se šole začnejo, dolgo na tanko ni zvedel, nekaj za to, ker kupčija, obertnija, fužinarija itd. vse tako hira in ne obeta realčanom gotovega pa dobrega kruha, posebno pa, ker so časi tako terdi in je tako huda za denar, da starši družino svojo komaj s potrebnim živijo in na više izobraženje svojih otrok še mislite ne morejo. Vladini listi so toliko pisarili o nekem cesarskem pismu, v kterem se bojo kaj lepe reči obetale zastran naših znotranjih in zunanjih zadev. Cesarsko pismo je prišlo, pa o vseh teh prelepih in težko pričakovanih rečeh ne nahajamo v tem pismu besedice ne. Vse je torej nekako pobito in pričakuje skorej kakega drugega pismaj* — Ker ravno o vladinih listih govorimo, naj čerhnemo par besedic o časnikih, ki jih vlada prav dober kup — v vseh večih mestih — prodaja, to je listih po krajcarju. Naj ima vlada svoje časnike in branitelje, naj pa tudi zraven cesarske postave spolnuje. Vsak dnevnik
tak mož, kakoršen je naš Lovro, kako naglo in lepo bi se razcvitala narodna omika med ljudstvom! Slava takim možčm ! Večno živeli bodo v spominu hvaležnega naroda.
Tudi laporska fara je skozi in skozi narodna in sliši se, da tudi občine te fare mislijo prositi za vpeljavo slov. jezika v uradnijah. Zelo zaostala in v marsikakem oziru zanemarjena pa ječrešniška fara in se slabo odlikuje od sosednje laporske ! V Studenicah se trudita za narodnost gg. župnik Altman in iskreni rodoljub in izvrstni učitelj, g. J. Kač. Sicer pa se po celi dravinski dolini nahajajo pošteni, domoljubni možje.
V celem našem okraju z mestom vred šteje matica zdaj že 25 udov; mohorjeva družba imela je lani samo 45 udov, letos jih pa bo gotovo še enkrat toliko; „Slovenec" prihaja v 14 iztisih in „Novic" menda tudi toliko.
Tako je zdaj sč slovenščino v našem okraju. AkoBogda, bodo tudi v prihodnjem letu, kakor dozdaj, zmirom bolj naraščale te številke. Le srčno naprej!
mora vložiti zastavo ali kavcijo, *— ti listi po krajcarju je pa ne vlagajo. Vsak dnevnik mora plačevati kolek ali štempelj, — ti lističi se ne koljkujejo. To hudo moti in kazi politično vest! To ni lep izgled za podložne, kako naj postave spolnujejo ! Dalje ti lističi ne bojo donašali nobenega sadu; — ako ministerstvo nima boljše in terd-nejše podlage in podpore, gotovo dolgo stalo ne bo. Vsakdo ve, da so vredniki plačani najemniki, ki pisarijo za ljubi kruhek, kakor jim plačevalec zaukaže. Pred letom so v zvezde kovali Šmerlinga in njegovo sistemo, letos pa ga pahajo v najčernejši pekel. Postavimo g. Ziestler, ki je lani vre-doval „Klagenfurtarico" v Šmerlingovem duhu, vreduje zdaj Belcredijev ,.Kreutzer-blattl" v Gradcu. Ktera poštena in pametna duša bode spoštovala pisarije in čenčarije takih veternjakov in kruhoborcev 1 — Da pa danes na koncu kaj veselega povemo, oznanjamo, da se je reč zastran Rudolfove železnice zasukala na dobro. Že te dni se sme za gotovo pričakovati, da bode cesar po-terdil, naj se ta železnica nareja, od deržave podpira z denarjem in naj se dotične obresti podvzetnikom od deržave zagotovijo. Naše uboge fužine in rudarije bojo spet oživele in denarcev bo spet več med kmete prišlo!
■se junake doline. (Kmetijsko društvo; kolera; vojaki:) 30. septbra so se pri Miklavcu zbrali društveniki kmetijskega oddelka, ki obsega kapeljski in dobrljevaški okraj. Namen zbora je bil, da se mu predstavlja novi tajnik koroške kmetijske družbe. Predsednik g. J. Š. je obilno zbrane ude s krepkim nagovorom pozdravil ter posebno povdarjal, da v zda-njih časih iščejo in najdejo svojo veljavo posebno kmečki, meščanski, učiteljski stan in inteligencija, da zdanje žalostno stanje kmetijstva izvira odtod, da peša koroško železarstvo. Za njim govori tajnik, ki sporočujc, da se bo beržkone osnovala kmetijska zakladnica ali podpornica (Vorschusskasse) in da se bo že to zimo začela kmetijska šola v Celovcu. To sporočilo je vse ude jako razveselilo. Oglasili so se pa tudi slovenski udje ter željo izrekli, naj se za ljudske šole slovenskih pokrajin priskerbijo potrebne knjige o poljedelstvu, gospodarstvu in vertnarstvu, kakor je na primer Širnou Struf-ova knjiga : „Der wohlberathene Bauer", pa naj ne bo v pogovorih, ampak bolj za šolo primerno obdelana. Gotovo bi se mnogo duhovnov in učiteljev našlo, ki bi ob nedeljah in praznikih kmečko ljudstvo podu-čevali v zgorej omenjenih predmetih. Na take verle možake naj se pa tudi gleda pri povišanju v službi. Dalje se je želelo, da bi Be važnejša sporočila kmetijskega društva tudi po „Slovencu" razglašala, v kteri namen naj se društvo z vredništvom ovega časnika pogodi. — Ker se zdaj vedno o koleri govori in piše, dela to tudi nam strah, da bi se ne pri tepla v naše kraje. Zato se pa tudi ostro vsaka prilika odpravlja. Nezmernost, prehlajen je itd. so vzroki te hude bolezni. Kaj pa pri plesih? Ali se tam ne seje v polnej meri some, iz kterega se najlože izcimi ta grozna pošast? Gledč na to nevarnost in na postavo, ki plese le dovoljuje o pustu in pri kakem ženitovanju, se ve da ne brez izjemkov, vsak ples pa za posle in ljudstvo prepoveduje, odrekel je srenjski predstojnik Skocijanske občine nekemu kerčmarju dovoljenje, napraviti ples. Kerčmar se je sicer pri okrajni gosposki pritožil; ker se je pa srenjski predstojnik opiraje na omenjene razloge sijajno opravičil, obveljala je vendar le njegova. Gotovo bo g. predstojnik tudi ostro na to pazil, da se ne bo kaka merhovina v potoke metala ali vv hosto nosila, kakor se je spomladi godilo. C'e ima že kdo kako nesrečo, naj nas vseh vendar še v veče nesreče ne potisne ! — Tudi naša okolica zavolj v kvartirovanja vojakov veliko terpi. Domači ljudje in hišna živina se mora po vsakoverstnih kotih potikati, da imajo le
Vojaki in njih konji prbstor. Do zdaj je vendar še šlo, akoravno le težavno; ali prišla je jezen in pride zima, kaj pa bode tedaj ? Pod milini nebom, po bajtah in luknjah se domači ljudje vendar ne morejo valjati! Da bi se skorej obernilo na bolje!
Od doljn« Savine 14. oktobra 5?
i (Nekaj iz potniške torbice.) V tolažbo tistim, ki so se bali, da letos ne bo dobrega vinca, naznanjam radostno novico, da so po dolenskem Posavji v goricah, ktere so
j še le pretekli teden začeli brati, jako sladko kapljico pridelali; tisti pa, kteri so prerano trgali, dobili so kislica, kteremu je i. 1864 pridelani kakor dvojček podoben, torej bo cena tudi različna. — Veliko polajšanje za kupčijo vina pa tudi druzega blaga je novi roost čez Krko pri sv. Križu, kterega so °ndotni vrli g. župnik Janez V o v k z velikim trudom in z mnogimi stroški stavili,
—	in most čez Savo, ki je ves iz hraščine umetno izdelan, 82 sežnov dolg, in^ veže pri Krškem mestu krajnsko deželo s Štajersko. Srčno veseli človeka, ko vidi, kako se v. povzdigo obrtnije tam pa tam ljudje trudijo, da stavijo mostove, da delajo nove ceste, stare pa popravljajo, in da pri temne gledajo ne na stroške nevna trud, ampak le na občno blagostanje. Žalost in mrz pa obhaja človeka, kedar zapazi, da se cesta in pota v nemar puščajo ali prav nalašč kvarijo, tako n. pr. je blizo Sevnice na dolenskem, kmalo zunaj Šmarja, precej velik kos ceste s tako ostrimi in debelimi kamni posut, češ kakor da bi bil posipalec nalašč hotel vožnjo tam ustaviti. Na vprašanje, kteri hudobnež tako grdo posiplje, odgovori mi nekdo smehljaje se: Naš župan sam. — Lep izgled za srenjčanje! Ali go-spčska ne more nič ziniti? Ako ravno je cesta za Savo po Štajerskem zelo zanemarjena, vendar nalašč pokvarjene do Zidanega roosta ne najdeš kakor jo pri Sevnici, od Zidanega mosta do Celja se pa sme cesta lepa imenovati v pohvalo vsem, ki jo oskrbljujejo.
—	Koder koli sčm po Slovenskem one dni potoval, povsod se možje nekako plašno po prašujejo : Kaj bo z nami, ako prenapete
i tirjatve Madjarjev in trmaste misli nemškutarjev obveljajo? Ali mar še vedno ne bo dopuščeno Slovanom na isto stopnjo izobraženosti povzdigniti se, s ktero se nekteri narodi tako radi bahajo ? Toliko truda in Časa je treba, da ravnopravnost stopi iz papirja v djansko življenje!
V IJubljanl 14. oktobra. A. B. (Slo-Venskamatica i n iz d a va nj e šolskih knjig) Gotovo bode pritrdil vsak rodoljub, da nam je potreba še marsikterih Šolskih knjig za naše slovenske — kdaj bodo pač to ? — gimnazije in realke. Govo-rilo se je tudi v zadnjej seji matičinega odbora, da bode Matica skrbela za izdajo teh knjig, kar je tudi prav dobro. Vendar pa se bojimo, da bi se Matici sami na škodo ne storilo preveč naenkrat na tem polji, kakor se nam skorej hoče dozdevati. Obljubljene 8o nam namreč za prihodnje leto tri šolske knjige in sicer dve prav za gotovo. Težavno je temu nasprotovati, in ko bi vedeli, da bodie večini matičinih udov vstreženo, ako bodo morebiti ena leta sprejemali večide} šolske knjige, gotovo bi ne imeli mi nič proti temu. Ali v ravno tej seji je že g. dr. V o š n j a k omenil, da naj bi se ne izdajalo preveč šolskih knjig, kajti udje Matice gotovo niso šolarji in ne bilo bi jim menda to pogodu. Tu pa bi delali mi vendarle med šolskimi knjigami ta razloček, da 80 nektere tudi za nešolarje zanimive, in take naj bi se izdajale najpred n. pr. na-toroznanstvene, med ktere spada nam obljubljena mineralogija. Za fiziko, občno zgodovino itd. bode menda tudi treba za šol-sko rabo pripravnih knjig, akoravno imamo Že tudi na tem polju obširna dela pokazati, lake knjige naj bi se izdajale, kajti manj ali bolj so za vsacega mikavne. Tega pa be moremo trditi o latinskih ali celo grških
— 339 —
čitankah ali slovnicah, o algebri in enačili, ktere so le čisto za šolsko sobo. S takimi naj bi se počakalo še enčas. Tudi se menda ministerstvo ne bode prehitelo v tej zadevi, to nam pač najbolj jasno kaže skozi in skozi p u h Ij i izgovor : Saj nimate dovolj šolskih knjig! Ta je pač tako jalova, kakor le more biti! Naj se kaj stori v tej zadevi in videli bodete, kako hitro bomo imeli knjige, če pa ne, — saj bo naša škoda. Vsak pameten gospodar si kravo kupi še le potem, ko ima hlev sezidan. — Naj odbor tedaj tehtno prevdari to zadevo, o kterej bi želeli, da se oglasijo še drugi rodoljubi!
Iz Tržiča 10. oktobra. v lit (V v o d. —• Birma. — Volitev. — Šolske zadeve. — Kavarne. — Lep izgled. — Slovo. — Obravnava. — Vojaki. — Strah prod kolero. — Cerkev sv. Neže na Brezjah. — Šola v Lešah.
—	Slomšekovi spisi. — Valvasor.
—	Šematizem 1 jub 1 j.) (Konec.) Kavarni imamo pri nas dve. V eni so le nemški, nam sovražni časniki, kakor „Laibacherica**, „Freie Presse“, „Tagespošta**, „Kikeriki“, „GTader Miehel“, in več enake baže, kterih naloga^ in veselje je, Slovane črniti in ovajati. Čuda, da so še „Triglava1* imeli. Mislim, ko bi se prikazal kak slovensk časnik v kavarno, becnili bi ga pod mizo, ali pa še celo raztergali. V drugi kavarni pa še celo nobenega časopisa ni, kakor na pr. v Ra-dolici, kjer je „Leseverein". Ali ne osra-mote nas in Radolicanov nemški Idričani, še bolj pa Šentvidčani ? Da bi se pač spametovali in si vzeli nad temi lep izgled! — 2. t. m. so peli tukajšni slovenski dijaki g. duh. pom. Jv. KI., Tržiškemu rojaku in Slovencu od nog do glave same slovenske pesmi, ki so bile z navdušenostjo sprejete, med drugimi tudi „Žablenko.** Le tako naprej! Slava! — Pri nas je bila tudi obravnava ali preiskovanje zavoljo nekih zabav-ljivili pisem, v ktero reč se pa nočem dalje vtikati, zakaj zdi se mi ta reč, kakor tista, ktera, če jo bolj mešaš, bolj smrdi. —■ Vojaki polka Benedek, po rodu Čehi, obnašajo se verlo, kakor sploh Slovani, vedejo se tudi pobožno, in naš trg se je po njih nekoliko oživel ter tudi ljudem marsikaj zaslužka naklonil. 28. p. m. kakor v god svojega deželnega patrona sv. Venceslaja so imeli ob 8 peto sv. mašo, pri kteri se je le slovenski pelo, in so' jo služili g. župnik A. K. Zdaj pa so nas že zapustili, in tudi tukaj se jo gotovo marsiktera frajlica po njih jokcala, kakor pravi dopisnik v „Slov.*1 v listih iz bele Ljubljane. — Tudi pri nas jo velik strah prea kolero, ker jih je v bližnjih Begnah že precej pobrala; dosedaj nam je še hvala Bogu! prizanesla, da bi nas le tudi zanaprej pri miru pustila! — Cerkev sv. Neže na Brezjah bi se bila že imela podreti, pa po prizadevanji g. B. kovorskega fajmoštra se je rešila pogina ter se ponovila in dobila tri lepe nove oltarje in lečo, tako da zdaj razveseljuje oko in srce pobožnega človeka. Slava g. župniku ! — V bližnjih Lešah si g. župnik Smrekar veliko prizadeva, da bi napravil šolo, pa ovira ga cela fara v tej občno koristni napravi, in posebno nek bivši častnik, ki bi imel vendar vedeti, kako potrebna da je šola. Lešani bodite pametni, ne glejte tistih goldinarjev! Bogate obresti bojo vživali in vas hvalili vaši potomci, ko bote vi že davno trohneli! —• Nekdo je storil, če se ne motim, v „Novi-cah“ predlog, da bi se spravili na svitlo vsi rokopisi rajnega vladika A. M. Slomšeka. Res je to dobra misel, in bila bi taka knjiga kaj mikavno berilo za slovensko ljudstvo, posebno kar potopise zadeva. Tedaj na delo 1 — Storjen je bil že tudi predlog zastran Valvasorjevih knjig, da bi se v slovenski jezik prestavile, vsaj 3. zvezek, tako imenovani „Schlosserbuch**. Na noge torej, pisatelji slovenski!—Zastran Ljubljanskega šematizma bi bilo želeti,, naj bi se privzela tudi kronologija gg. dekanov in faj-
moštrov stolne cerkve. — (Prosimo večkrat kaj. Vredn.)
"Zjy Bejfnal* pri Cirknici 27. septembra T866. (Z a hvalnica g. Gorupu; duh slovenski; volitev novega^g. župana; družba sv. M oho ra.) Šel sem w vsled povabila slavne Matice slovenske 27. sept. k drugemu občnemu zboru, in glej ! kako veselje me je tukaj doletelo! — Snidemo se na večer matični udje v gostilnici čitalničini. Tu se razglasi prevesela novica, daje naročil domoljub gosp. J. Gorup, tergovec v Terstu, 50 iztisov „Slovenca** v ta namen, da se razpošilja ubogim učiteljem po Sloveniji. Koj tam pri priči so g. E. zapisali 4 učitelje, kteri zdaj „Slovenca** brezplačno dobivajo. Torej preserčna zahvala Vam blagi gospod daritelj, da ste se tako velikodušno spomnili nas ljudskih učiteljev! Slava, trikrat Slava! Tebi, vrli „Slovenec**, pa želim še veliko tacih mecenov, kakor je g. Gorup. —• Naj omenim še kaj o tukajšnem slovenstvu. O tej reči morem res kaj veselega pisati. Najprvo omenim, da šteje družba sv. Mohora pri nas 11 družbenikov, k letu pa jih bo gotovo čez 20 ali pa se več štela. Matica ima tu pri nas 8 udov. — Najbolj pa se je pokazalo, kako da se je duh slovenski pri nas že razvil pri volit vi novega g. župana Dozdanji naš župan, g. Fr. Kren je kaj vnet za slovenski jezik, kar sem pri marsikteri reči opazil, tako postavim je on vse le slovensko vredoval pri županiji in več enacega.
To je bilo srenjčanom dobro znano in kaj všeč, zato so ga o letošnjej novi vo-litvi zopet za župana izvolili in sicer ne z večino glasov, ampak e nogi a sno. To je kaj lepo in častno za volilce. Živili!
Naposled še omenjam, da smo tudi pri nas z velikim veseljem prejeli družbine bukvice sv. Mohorja. Ljudje jih prav radi prebirajo, in marsikomu je žal, da se ni bil že lotos vpisal v to prekoristno družbo. Zato se pa k letu nadjamo toliko več novih udov. (Prosimo večkrat kaj. Vr.)
Volče poleg Tinina 13. okt. J. F. (Ogenj. Prošnja Opomba). Tu naznanjam „Slovencu** grozno nesrečo, ki je našo vas 8. t. m. zadela. Ta dan namreč ob osmih zvečer se vname ogenj t izhodnjem delu vasi. Kor je veter močno pihal in sicer protu drugemu koncu, razširjal se je ogenj kaj hitro naprej, tako da je v pol ure okoli 48 hiš se hlevi vred gorelo. Škoda je gotovo velika. Veliko družin je popolnoma ob vse prišlo, kor razun tega, kar so na sebi imeli, nič druzega rešiti niso mogli. Zavarovan tudi ni bil menda nobeden! Nesreča je tedaj na vse strani velika, še posebno pa zdaj, ko je zima pred durmi in se že tako druzih nadlog in stisk ne manjka. Vendar pa se derznem in priporočam nesrečne in zares usmiljenja vredne prebivalce blagoduš-nim slovenskim bratom, naj bi se jih usmilili in jim kak milodar blagovoljno poslali, Vsak tudi najmanjši dar bo s hvaležnostjo sprejet. Milodari naj se pa pošiljajo koj na župnijo v Volčeh pri Tminu. — Dva dni potem t. j. 10. t. m. bi se bil spet kmalo ogenj vnel. Nek kovač je namreč v lesenem košu oglje domu prinesel. To se je namah vnelo, in le velika sreča je, da so ga še o pravem času pogasili. — Ne morem si tudi kaj, da ne bi pri tej priliki vseh in povsod resno opomnil, naj si vendar prej ko mogoče svoja pohištva zavarujejo. Nesreča, če pride, je koj veliko manjša in koliko manj je tudi treba strahu prestati. Naj tedaj nobeden ne odlaša, kor nesreča nikdar ne spi J
Ptuje dežele.
Rus i j a. Ruski časniki nam razodevajo vedno veče sovraštvo, zlasti pa od tega časa, kar je Goluchovski zagališkega namostnika izvoljen, Do Poljakov nimajo dobre besede
in pišejo na vso sapo zoper nje, — nasproti pa si tolikanj bolj prizadevajo za Ru-sine, da bi jih tako ali tako na svojo plat zvabili, posebno ker jih zdaj dunajska vlada nič kaj poznati noče in se jim od marsiktere strani še celo deržavi nevarni in hudobni naklepi podtikujejo. Vendar se nam se do zdaj ne zdi to nič nevarno in prepozno, če se vlada naša res hoče deržati ravnoprav-nostivin vsem narodom z enako mero meriti. Če pa tega ne stori, vname se prav lahko kmalo kak ogenj, in reklo se bode tedaj : Prepozno je! — Piše se, da bode kmalo veliki telegraf, o kterem smo že nekaj naznanili, skozi Azijo in Ameriko napeljan. To bode spet velikansko delo v čast in slavo obema vladama in posameznim podvzetnikom ter na korist vsemu člove-čanstvu.
Italija. Po vseh laskih pokrajinah se razlegajo radostni slava-klici, da je Italija zdaj do jadranskega morja narejena. Gotovo se bode z veselimi Italijani vsak človek, ki svoj narod in pravico ljubi, veselil in jim srečo voščil, če mora tudi marsiktero djanje kot nepravično obsoditi in zavreči! — Zastran rimskih zadev se poroča, da zapuste francoski vojaki gotovo Rim v tistem času, ki je v soptemberski pogodbi za to postavljen, in da je general Montebello to papežu oni dati za gotovo naznanil. — Vlada misli zdaj nekaj vojakov na mejo poslati, ki naj potem, če kake homatije na Rimskem navstanejo, tje gredč in red napravijo ter ob enem rimski vladi pokažejo, da se ima papež le od Italije, če se ž njo spravi, kaj prida nadjati. Ne vemo, kaj bode ?
Pruska. Glas gre iz Berlina, da se bode pruski kralj za „nemškega cesarja“ oklical. Prihodnji severonemški parlament, ki so menda snide meseca januarja 18G7, začel bo s tem svojo delavnost, da to sklene in očitno naznani. Neko drugo sporočilo iz Bru-selja pa naznanja, da se na nasvet pruske vlade zdaj pogajajo v Parizu, Londonu in Berlinu, kakodanaj bi se Napoleonovi rodbini (dinastiji) francoski prestol ohranil. — S tem tedaj se hoče Bismark Napoleonu hvaležnega skazaji, da je bil o času vojske lepo pri miru. Ce imenovane vlade mislijo francoski prestol le na bodala in terdnjave postaviti, francoski svobodoljubni narod pa prezirati, dvomimo zelo, da bi kaj prida opravile, če si še tolikanj prizadevajo. Vse zastonj! — S saksonskim kraljem še ni mir sklenjen in bo javeljne tako hitro.
Francoska. Da je Napoleon res bolen, terdi se sploh, dasitudi še lahko precej časa obvisi. Naredil je tudi že neki poslednje sporočilo ter postavil posebno svetovalstvo s cesarico na čelu, ki bode tako dolgo vladalo, da bodo mali Napoleon 21 let star. — Vladanje po Napoleonovi smerti bo gotovo kaj težavno. — Od cesarja Maksa se poroča, da misli po vsaki ceni še v Mehiki ostati, večterdujav napraviti in se tako braniti; ali kako dolgo ? Od cesarice pa menda ni upati, da bi se tako hitro ozdravila.
Turčija. Do zdaj se iz raznih večkrat nasprotnih poročil le toliko da za gotovo posneti, da sicer kerščanBki Kandi joti Turke zmagujejo, vendar pa da bodo zdaj že težko svoj namen dosegli in se z gerškim kraljestvom združili, ker je Napoleon bolen. Ce pa gerški kralj, kakor tudi skorej drugači storiti ne bo mogel, res za orožje prime in gre Kandijotom na pomoč, potem je upati, da se kaj zgodi in da važno izhodnje vprašanje spet ne zaspi.
Razne novice.
* „Novice1* naznanjajo veselo sporočilo, da je tergovska in obertnijska zbornica g.
- 340 —
Jožefa Debevca in g. Janeza Nep. Horaka enoglasno izvolila za deželna poslanca. Slava!
*	Kovaška in živinozdravniška šola v Ljubljani se prične 5. novembra. Nauk v obeh šolah je skozi in skozi v domačem slov. jeziku in brez plačila. Za stanovanje in živež izhaja učenec, kakor „Novice** pravijo, s kakimi 10 ali 12 gld. —
*	Kolera odjenjuje te dni v Ljubljani in menda tudi na Gorenskem, le v stari Loki seje oni teden nekako hudo prikazala.
*	Na novo ustanovljenem kmetijskem učilišču bodo učili sledeči gospodje: A. Baumgartner, tajnik koroške kmetijske družbe (ob enem tudi vodja), Ferd. Kosmač, realni profesor, J. Žavta viši gozdnar v Šenčurju nad Celovcem in J. Bohr n, ži-vinozdravilski zdravnik.
*	G. profesor Trdina, o kterega nemili osodi smo že onikrat povedali, prejel je od svojih nekdanjih učencev, ki se zdaj na Reki nahajajo, iskreno zaupnico, ki se po „Pozoru1* tako le glasi: „Dragi naš učitelj ! Nam ni znano, zakaj da so Vas od učiteljske stolice odstavili; ali znano nam je, da bo to učilišče brez tebe, svojega očeta in prijatelja, tužno in žalostno. Čast in poštenje vsem učiteljem ; ali marsikaj se bo ustavilo, kedar se na vse kraje zve, da Vas več v šoli ni. Kajti z Vami je rastla vedno čast gimnaziji reški, in marsikteri mladeneč je sera prihitel napojit se s krepostno roso nauka Vašega, Vi pa ste ga razveseljevali z vsem, kar je resnično, lepo in dobro. Kdo se zapustivši šolo ne ponaša s tem, da je bil učenec Vaš? Mladina Vas nikdar ne bo pozabila. Reka in Primorje z Istro in jadranskimi otoci bo žalovala, dokler se ne vernete na učiteljsko stolico, na kterej Vas je bilo lepo čuti in videti. Mi Vaši učenci povzdigujemo svoj glas v slavo in hvalo Vašo, ter za gotovo pričakujemo, da bode odmevalo po vsem jugu: Živio Trdina! Kdor Vas ne ljubi, ta ni dober človek!“ pledi 16 podpisov. —■ Ravno kar beremo v „Narodnih listih,“ da je g. T. tožen zavoljo Velike izdaje, ktero je neki doprinesel pri svojih prednašanjih o hervaški literaturi. Ako ga sodnija tega hudodelstva krivega ne najde, sodil ga bo sodni stol na Reci zavoljo šuntanja in poburovanja. Dokler ta pravda teče, odstavljen je od učiteljske službe in dobiva le tretjino plače svoje. Mislimo in želimo, da ta žalostna reč za našega slovečega rojaka srečno izide !
*	Večkrat smo že mimogrede omenili, kako zelo da naša ljubeznjiva „Celovčanka** za ljubljansko kupčijsko zbornico (komoro) skerbi in ne preide skorej teden, da bi v svojih strastnih in umazanih dopisih kaj o nji ne spomnila in sedanjemu vodstvu, zlasti pa g. Horaku, kake berce ne dala. Neizrečeno jo to žgačlja in gotovo se dobro muza, če more Korošcem kaj od groznega nevedueža Horaka za „malico** predstaviti. Mi pa vemo, da bi bila večina celovških prebivalcev zadovoljna, če bi vsaj nekaj Korakov namesto druzih znanih mo-žiceljnov dobili! Stavimo kaj, pa bomo videli! Ali „Celovčanka** ni sama pri svojem graje vrednem delovanju, marveč ima še mnogo tovaršic, ki jih ves svet pozna, kakšne da so. Tako smo v znani „Debatte** od sabote na koncu v predalcu „Volkswirth-schaftliches** na grozne reči naleteli, ki se tako resnemu in zraven še vladinemu listu nikakor ne spodobijo. Oni sestavek obdeluje namreč kranjske kupčijske in naro-darske zadeve, hvali sicer prebivalce, ali ro-doljubje in zlasti zdanje vodstvo kupčijske komore jej je tern v peti, ono je krivo, da vse vedno bolj zastaja in v nič prihaja, beržkone jo je izverstni govor g. pervosed-nika Zupana, ki ga naznanimo prihodnjič,
tako nemilo presunil, da piše med drugim to le: „Die letzte Handelskammerwahl ist vor dem Richterstuhle des gesunden Menschenver-standes unverantwortlich. Die Nationalitaten-greisslerei ist dem Handel etc. schsedlich. Der hyperidillische und allzu einseitige Ultraslovenismus ist der Entwicklung des tiichtigen Volksstammes nicht forderlich, itd.
—	Tako rohnja nam neprijazni vladin časnik, in sicer tisti, ki se na vso moč za Madjare poteguje in nima besedice zoper to, če bi tudi vse po koncu postavili! Dobro se dereš „Debatte**! Tudi „Telegraf** prinaša to gerdobijo.
*	Dragoceni grob sv. Janeza Nepomu-censkega, ki je bil za časa letošnje vojske v Solnogradu shranjen, prepeljal se je te dni zopet v Prago. Povsod, kjerkoli se je peljal, bilo je veliko pobožnega ljudstva zbranega, ki' ga je v procesijah spremljalo.
*	Cesar Ferdinand Dobrotljivi se je 10. t. m. iz lnsbruka v Prago vernih Neštevilni slava-klici so doneli, ko se je po mestnih ulicah na svoj grad peljal.
*	Nadškof in part. infid. in prisednik ogerske sedmerice, g. L o novi č, je res za kaloškega nadškofa izvoljen.
*	Bivši hervaški dvorni kancelar g-Mažuranič je stopil popolnoma v pokoj. Za predsednika hervaške sedmerice pa je izvoljen grof Ed Jelačič, dozdanji namestni kancler.
*	Dohodkov pri vseh ljudskih šolah na Kranjskem je bilo pretečeno leto p« uradnem naznanilu z vsem vkup 50.201 gld. — „Šolski Tovarš** pa k temu pristavlja kaj primerno željo, gotovo po večini vseh kranjskih učiteljev, to namreč, da naj bi se učitelji sami poprašali, koliko, kdaj in kako dobivajo svoje dohodke, ki se jim na | poterpežljivem papirju tako prijazno svetijo-
—	Ako bi se to zgodilo, bil bi pri teni številjenju gotovo ves drug znesek. — Zakaj vendar viši to tako radi pregledujejo?
Jako se v Ljubljani čudimo, zakaj da želnjo pričakovanega „Valenštayna“ šs zdaj ni iz Trsta do nas, ko je vendar celovški „Glasnik** že v listu od 1. t. m-imel kritiko o njem. Kako da ga pri naših bukvarjih ali v čitalnici ni dobiti ? Vsaj vendar menda ne bode treba v Trst ponj hoditi, kakor nekdaj po Prešernove peanh v Ljubljano? Da ga tedaj kmala vidimo.
Najnovejše.
Vsi deželni zbori razun ogerskega ifl hervaškega so sklicani na 19. dan novembra.
Loterija. Tent, 8. oktobra: 43 tH	35	«5 ~ Prihodnje arežkanje je 18. oktobra	». 186«.
Dunajska borsa 18. oktobra	1866.
6% mctalike		. 60.46
6°/, nacij onal		. 66.3»
1860 dorž. posoj .....	. 78.50
Bankine akcije .....	. 716.—
K reditno „	.	.	.	.	.	. 148.80
London	......	. 130.--
Novi zlati		.	129.—
Srebro			. 617. V,
Lastnik A., Einspieler, Odgovorni vreduik J, Božič. Za tiskarne F. pl. KI einmajorj a odgovorni vodnik R. Bertschinger.