Posebna Izdala.
PavSalnl Iranke v državi SHS.
Posamezna Itev. 1 krono.
96. štev.
V Llubllanl, v pondeljek 26. aprila 1920.
Leto IV.
ti ha j a razen pondeljka m dneva po prazniku vsak dan opolcan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Eliostoipua petit-vrstica K 2'70, osmrtnice in tahvale po K 3'20, razglasi in poslano vrstica po K8'60 ; večkrat objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo jugoslov. sociialno- demokratične stranke.
     -—■*
Telefonska it. 31Z>
Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 108, za pol leta K 84, za četrt leta K 42, za mesec K 14. Za Nemčijo celo leto K 204, ssa ostalo tujino in Ameriko K 228.
Reklama ci je za lisi
so poštnine nroste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
Delavstvo gre zopet na delo.
(Ta sklep velja za delavstvo v solidarnostni stavki.)
Proti grozovitemu terorizmu nad železničarskimi pravicami in železničarji, ki ga je v mezdnem gibanju izvajal sistem sedanje vlade, je stopilo delavstvo vse Jugoslavije v tridnevno stavko. Delavstvo ni zapustilo delavnice, tovarne in rudnike za zabavo, ampak iz solidarnosti do železničarjev, iz bojazni, da ta re-nkcijonarna vlada, ki je nastopila ko brutalno v železničarski stavki, ■:es ali hitri vzame delavstvu še
tiste pravice, ki jih ima, še tisto socialno zakonodajo, ki jo ima. V tej bojazni je utemeljeno ogorčenje preleta rijata in v tej veliki bedi: kdo bi ne imel volje in poštenega namena, da se socialni položaj delavskih množic izboljša?
S svojo solidarnostno stavko je delavstvo dokazalo, da se zaveda svojega položaja, pokazalo, da upošteva načelo delavske solidarnosti.
Jutri, v torek zjutraj
naj nastopi drugo del. svoja mesta »ta, zavrte naj se kolesa strojev, delavčeva roka naj vzame zopet kladivo v roko, da ustvarja zaklade dela.
Splošna stavka pa bodi opomin tistim, ki so zakrivili ta sistem, tistim, ki mislijo, da mora ostati delavec brezpravna para in umirati gladu, dočim drogi uživajo sadove dela.
Ob tej priliki opominjamo krivce na prelivanju krvi. zakai do nedolžnem je tekla ta krvavo rdeča delavska kri. Zločin je bil to.
Delavstvo pa opominjamo, da vztraja nemoteno v svojih organizacijah. Železničarski boj, prelivanje krvi, preganjanje zaupnikov, vse to nam ie napoveduje še hujše zatiranje in še hujše boje. Delavstva ne sme zlomiti noben teror in naj prihaja od koderkoli, ker ima delavstvo kot enakopraven član človeške družbe popolno pravico do eksi stence.
Naš boj gre za bratstvom, svobodo in enakopravnostjo. V tem
znameniti se bo vršil naš boj.
Ali je železničarska stavka — gospodarska ali — politična.
Piše nam železničar: šmo v stavki in človek bere in sliši, da nam železničarjem ni treba stavkati, češ, ad se nam »izvrstno« godi. Vlada je celo zadnje dni izdala poseben članek, v katerem dokazuie. da so železničarske plače boljše nego je bilo to v »Napreiiu. Stanujem v hiši, kjer ie z menoj še pet kolegov, štirje z državne železnice, eden z iužne. Naše plače so čisto natanko takele:
1. N. N., vlakovodja, služi 16 let Dri državni železnici ima ženo in pet otrok. Plača na mesec 116 K. dra-ginjske doklade 990 K. doklade za ženo in otroke = 6 X 110 = 66P K, fkupaj 1766 K.
2. VlakovodjaN. N., služi istota-ito 16 let pri državni železnici, ima tn otroke: Mesečna plača J08 K, dravinjske doklade 900 K, družinska
1448K* 4 X 110 = 440 K- skupa*
3. Nadpremikač I. I. ima 15 let Službe pri državni železnici; nad premikač ie že 7 let. ima ženo in enega otroka. Plače na mesec dobi 108 K, draginiske doklade 990 K. družinske doklade 2 X 110 = 220 K, premikubie nagrade 24 K, skupai 1342 K.
4. Sprevodnik P. P. ima 12 let službe pri državni železnici. Ima že • no in enega otroka. Plače na mesec 80 K, draginjske doklade 900 K, družinska doklada 2 X 110 = 220 K, »kupaj 12C0 K.
5. Nadsprevodnik z ženo ta pe timi otroki, ki ima 19 let službe dobi 1870 K 40 vin. na mesec.
6. Premikač M. z Južne železnice. oče dveh otrok z ženo. 9 let službe Je prejel v aprilu mesečne plače 100 K, dragijske doklade 1320 kron, premikalne nagrade 8 K 80 v., skupai 1428 K SO vin. Od tega se od- j štejejo prispevki za penzijsko in bol
niško zavarovanje ter posrrebno društvo v znesku 27 K 60 vin., prejel je torej 1401 K 20 vjn.
Na teh šestih primerih ]e Jasno dokazano: kakšne so plače železničarjev in če se liudie s takšnimi do hodki bore za zvišanie — ni to oo Htlka, ampak skrb za polo žlviienje.
Liudie. ki pišejo časopise »Slovenec«. i^Večerni Ust«, »Slovenski Narod« ali »Jugoslavijo«, nai le malo premislijo, ali Je s takimi dohodki mogoče živeti?’ Vlakovodja, ki je star 42 let, ima ženo in pet otrok, od katerih ni niti eden preskrbljen, nai bo zadovoljen s 1766 kronami na mesec?! Ali more sploh izhajati pri da našnii draginji? Vsak razsoden človek to priznal, da je to nemogoče.
Napisal sem te-le vrstice le zato, ker me boli. da slovenski narodni in klerikalni časniki tako nesramno blatijo nas poštene slovenske železničarje Ako je morebiti kdo imel z našim mezdnim gibanjem slabe namene. ni bil tisti v naših vrstah, ampak med onimi, ki so naše gibanje tako grdo napadali. Nahujskati nerazsodne Hudi zoner železničarje, to Je bilo delo tkzv. katol. časopisov No, bodočnost bo pokazala, da ie bilo to delo najgrše in najbolj umazano, kar jih Je to časopisje kedaj izvršilo.
Zahteve železničarjev oo bolitin prejemkih so izvirale in izvirajo edino iz gospodarskih nagibov. Ni politike v tem, le lakota in pomanjkanje! Ako ie ostalo delavstvo izrazito naglasilo, da odobrava boi železničarjev za dostolen kos kruha, to seve tudi ni bi! »politikum«, temveč solidarnost gospodarsko enako zatiranih tovarišev.
Sram bodi tiste, ki v tako važnih rečeh zavijalo resnice!
Kri je tekla.
Z velikim zadoščenjem piše nedeljski »Slovenec«, da je v nedeljo
tekla kri v Ljubljani. Opisuje dogod ke kakor so se vršili po njegovem naziranju, a obenem zamolči vse tisto. kar se je še zgodiio in kar se je pripravljalo za delavstvo ta dan.
Delavstvo je hotelo prirediti mirno manifestacijo. To je dejstvo, ki ga doslej Sc ni nihče ovrgel. Do
take manifestacije Imajo državljani popolno pravico. Kljub temu pa se Je zgodil oni nesrečni napad na povsem nedolžne ljudi, ki so se zbrali tam na Zaloški cesti, da manifestirajo za svoje najprimitivuiejše pravice. Trditev, da Je delavstvo hotelo razbijati po mestu, da je hotelo pro-klnmirati snvvctsko republiko, aii da mu ju bilo le to v mislih, je, tako
gorostasna neumna laž, da se jo upa izraziti le maziljenec brez postenja. Vsa priprava, mešana množica brez orožja in brez drugih priprav, brez drugih navodil, dasi je bilo zbranih tam več tisoč ljudi, dokazuje vsakemu pametnemu človeku, da ta množica trpečega proletarijata ni imela drugega namena, kakor da s svojim nastopom pokaže vodilnim krogom, koliko ie Hudi. ki tn16 in ki se zavedajo, da to trpljenje povzroča sedanji sistem.
In ko so padli streli izmed občinstva, je odgovarjala žendarmeri-ja, pravijo poročila dalje. To je zopet trditev, ki ji mi ne vemo odgovora. Vse te stvari bo dognala preiskava. Ali konstatirati pa moramo, da nam je nešteto prič zatrjevalo, da so streli padli zvrha, iz kake hiše. Nekateri trdijo, da so streljali iz Leonišča, drugi iz Gluhonemnice. AH Je to resnica ali ne, ne moremo konstatirati, pravimo pa, da če se je to zgodilo, potem so to mogli storiti Ie kompletni norci, zakaj povoda ni
bilo nobenega. Mi smo toliko pošteni, da to priznamo in presojamo stvar tako kakršna ie. Klerikalci pa lažejo in namenoma sumničijo delavstvo — pošteno delavstvo, in v tem tiči glavna zlobnost.
Med drugim navaja »Slovenec« tudi, da so mladi ljudje hujskali množico. Ali ie to res? Koliko je to res?
O	tem list molči. Povsem gotovo pa ]e, da tudi tisti mladi ljudje niso hujskali k nasilstvom. Iz poročil »Slovenca« pa Je posnemati, da so tl mladi ljudje, ki Jih klerikalni list sumniči tako nesramno, pravi zločinef. To je zlobnost posebne vrste; to navado klerikalcev že poznamo. Njih namen je, da diskreditirajo delavstvo, zato sumničijo, lažejo, lažejo kakor dihurji.
Vse to kar se Je zgodilo, bo so dila zgodovina. Ml rečemo le to, da se dogajajo grozovite nasilnosti z obrekovanjem in dejansko!
Čas ozdravi tudi to, ne zaduši pa delavsko zavest!
Vsem!
Meščansko časopisje vseh strank in vseh bary nastopa enotno proti delavstvu in vsemu deiovnemu ljudstvu. zlasti tudi proti železničarjem, ter brani sedanii absolutistični režim v državi. Mi smo neštetokrat povdariali. da smatramo izvedbo volitev za edini Izhod iz zagate, v katero ie zašla naša država v prvi vrsti zatadi tega, ker se meščanske stranke branijo volitev. Delavsko ljudstvo se danes nahaja v srditih boiih za svoj vsakdanfi kruhek in v toliko ie seveda boj delavstva tudi političen. Naš llsf ie glasilo vsega delovnega ljudstva in nosi na svojem čelu označbo, da ie glasilo sociialno demokratične stranke. Vedno in vsLkdar smo stali na braniku delavskih pravic, na braniku za kruh in svobodo vsega delovnega ljudstva. Nismo pa komunisti! Železničarsko stavko Je od vsega početja vodila železničarska strokovna organizacija, kar Je prav ki v redu. Njeni vodniki pa so kot osebe največ bili pripadniki »Delavske socijalistične stranke (komunisti«, ki se ie nedavno ustanovila. To oa nas nikoli ni motilo, da bi brez pomislekov ne stopili na stran bojuiočib se železničarjev. zlasti ker Je za nas bik) takoj spočetka jasno, da je železničar • ska stavka v svojem bistvu upravičena kot boi za boljše življenje 5« večie plače. ki naj omogočijo ljudem dostojno življenje v teli neznosnih dragipiskih razmerah. Za vse, kar so eventuelno zakrivili liudie, ki ne stoje v vrstah naše jugoslovanske sociialno demokratične stranke, sa mo obsebi umevno, ne prevzamemo nikakršne odgovornosti. Vse kriča nje meščanskih listov, da je »Naprej« komunistično glasilo, je torej brez
podlage. Prej ko s?ei le naše geslo, da Je edino soclialna demokracija tista stranka. k| more z vspebom z ozirom na ra/.mcre or! na«, voditi boi za pravice tn kruh delavskega razreda v sedanii kapitalistični družbi.
Vabimo zlasti delastvo vseh strok, da se zbere okoli našega lista, ki ie bil in bo ostal edini branik de* iavSbih pravic, da se zbere v sociiai-no demokratični stranki, k| edina more vspešno zastopati interese vse ga razredno zavednega delovnega ljudstva.
Potek dosedanjih dogodkov to zgovorno dokazuje. Edino naša stranka ie, ki more danes reči. da Je ostala dosledna in zvesta starim, preiskušenim načelom proletarskega boja za osvoboditev delavskega razreda. Vsi, ki so se delavstvu prilizovali. so danes ali v vrstah bur-žoaziie ali Da iih nikjer nj. Mi delavstvu nikoli nismo obljubovah nemogočih stvari, nikoli se nismo nl-konfur prilizovali, ampak resno in z vnemo smo zastopali ljudske koristi proti vsem in proti vsakomur Mir no in s prepričanjem lahko rečemo: če bi nam delavstvo doslel dalo več posluha, bilo bi marsikal drugače »n boljše Boj delavstva je opravičen, ker je to boj za boljše življenjske prilike, za pravice in svobodo Hud stva v tel državi, v kateri si je osvojila vso oblast neznatna klika buržoaznih mogotcev. Ti se drže na površju samo z vojaško sile in z brutalnostjo. Edino sociialno demokratična stranka, zvesta svoiim starim načelom, priznavajoča in izvršujoča tudi pozitivne delo v korist proletarijata, more biti res zastopnica vsega delovnega iiudstva!
Žrtve nesrečnih strelov.
Med mrtvimi so:
OorenJec Franc, 31 let star, strugat v kurilnici Južne železaiice, oženjen, stanujoč na cesti na Loko 18. stiel v glav°- — Hočevar Jo sipina, petletna deklica, stanujoča pod Ježami. Stre! v glavo. Odneše-na domov. — Sagadin Alojzij, de lavec, star 36 let. stanujoč v Mostah št. 13^ strel v hrbet. — Strle Fran, nadpremikač iužne železnice, stanujoč Cegnarjeva ulica, umrl v Leoni-šču. T o p 1 i k kurjač južne že leznice. — Kuhar Mihael, vlako vodla Južne železnice. ’31 let star, oženjen, stanujoč v Ilirski ulici 21, strel v hrbet, umri v deželni bolnici.
—	Rebolj Pavel, delovodja Zesch fcove tovarne na Viču. odnesen na dom v Prisojni ulici. — Strniša Franc, delavec v pivovarni »Union* iz (junijih Pirnič. — K 1 a ni ar Ivan
zidar Kranjske stavbinske družbe. 26 let star. z Ilovice št. 17, umrl v deželni bolnici. — Černe Jakob, delavec v kemični tovarni, 28 let. star, strel v srce, odnešen na dom v Zadobravo. - Pangerc Franc, ključavničar, 32 let star, rodom iz, Loma pri Gorici, stanujoč Stari trg št. 28. — K a v č n i k Peter, ključavničar. 41 let star, stanujoč na Viču št. 31. — Ježek Maks, tapetnik, 23 let star, stanujoč Hranilniona cesta
št. 7 -r
1	s ciUoi — K očevar Mar.,
8 let stara, hčerka sprevodnika Južne železnice Kočevarja Damjana.
Ranjenci:
V	deželno bolnico so bili preneseni več ali mani težko ranjeni. ! Zalaznik Ivan. 56 let star, ože
i'ien. kov.*>j iužn*5- 2ežeznice. Hranil *
nična cesta št 13. -- Hribernik Anton, 24 let star, delavec pri par • ketni tovarni Šiška, Brdo št. 29, stre; skozi Jetra. — s k o 1 c Martin. .50 let star. delavec v pivovarni .»1’mons Rudnik št. 8. — A r n š e k Franc, 46 let star. delavec pri Samassi, Trža< ška cesta Št. 27. — K1 o p č a r Ivan,
18 let star, delavec Pollakove tovarne. ranien v desno nogo. — Zor Jo; sip, 21 let star, mizarski pomočnik pri Binderju, Šiška. Planinska cesta št. 173. desna noga prestreljena od-zadal. — Kavčič Štefan. 30 let star. usnjarski pomočnik pri Mer-ghenthalerju. Selo št. 26. — Vrhunec Peter, usnjarski pomočnik, 39 let star. Selo št. 96. — Zidan Ant t delavec Južne železnice, 38 let star, Soodnii Kašelj št. 29 — H a c J n Ferdinand, tovarniški delavec v tvornici za klej. 22 let star. . Šiška Jemeieva cesta št. 47. strel v debelo črevo. — Stranšček Franc. 24 let star. zavirač iužne železnice. Zelena iama št. 5. Mrel skozi ietra in želodec. — Ladiha Edmond. 16 let star. kovinar državne železnice. Zg. Šiška št. 99. strel skozi prsa —* Somrak Leopold, zavirač državne železnice, 29 let star, Moste št. 3fi.
—	šolar Leopold. 31 let star. delavec državne povozne delavnice v Šiški, stanujoč v barakah pri klavnici. - Kastelic Ernst, delavec v kurilnici lužne železnice, Selo št. 37,
19 let star. — V e 1 e p i č Ivan 24 lel star. delavec pri Pollaku. Šmartno št. 14. — V a 1 i č Ivan. kovač iužne železnice. 33 let star, oženjen. sta-nuioč v vozovih na glavnem kolodvoru. — Tomažič Marcel delavec pri Toenniesu, težko pohojen, stanuioč v Dravljah. Po zdravniški pomoči v deželni bolnici odšel domov. — Ušai Mirko, orožnik-na-rednik, rodom iz Črnič Dri Gorici, strel v desno koleno. — D e t e 1 f a Ivana, delavka v tovarni za klel. 28 let staia. Selo št 38, samska, ranjena
v	desno stegno.—S p r e i t z e r Stanislav, 31 let star. pleskar državno železnice, šiška. Kolodvorska cesta št. 185, zadet v levo nadlaket.
Kakšne izmišljotine!
Včeraj le »Slovenec« v posebni izdali oznanil začudenim liudem, kakšne grde naklepe so golili stav-kuioči železničarji. Hoteli so. tako pripoveduie okrvavljeni »-Slovenec«, proklamirati v Italiii sovietsko renu-bliko in na to Italiii prinesti v dar našo lačno in izmozgano Slovenijo, Takšnih klobasarii se poslužuje klerikalno časopisje, ki ve tudi povedati, da so bili stavkujoči v domenkih z nemško avstrijskimi in m: d žarskimi komunisti. Vsak pameten človek ve. da so to abotnosti prvega reda. Železničarji so šli v stavko, v kateri iih te železniško ministrstvo hotelo imeti, zato da stre niihovo stanovsko organizacijo, ki ie bila ministrstvu na poti vsled znanega, od bivšega prometnega ministra podpisanega »protokola sporazuma«. Ta »sporazum« le hotel dr. Korošec enkrat za vedno spraviti s sveta in zato ie provociral železničarje v stavko, katero je sklenil udušiti z vsemi sredstvi, ki iih ima vojaško organi-zovana država. Belgrajski vodniki so v resnici šli na ta »Ihtu in nehote ustregli gospodu železniškemu ministru. Druga točka se tiče železničarskih plač. Navedbe našega lista so bile resnične in s-ugotovitve« deželne vlade so neresnične. Naraščajoča draginja ie kriva, da pošten delavec pri svoiih sedanjih prejemkih ne more več živeti. Tn kdo se naj* boli krčevito upira povišanju delavskih plač? Sedanja klerikalna vlada. Nikoli poprej draginia ni tako naraščala, kot sedaj, ko klerikalci sami vladajo. Delavstvo v tei vladi nima nobenega zastopnika, zato ic takol Proti draginji sc ne stori absolutno
Stran 2.
*■
Ste v. 96. j,
nič, nasprotno velike kmete ae celo
hujska, da povišajo cene poljedelskim produktom, zlasti tudi mleku.
V sociialno politični zakonodaji smo zaostali za Nemško Avstrijo tako silno, da le naravnost obupno, dela manjjka vsenovsodi. ker se industrijo sistematično uničuje itd. Poskrbite za delo, za živež in za primerne plače. ob koiih bo pošteno delavstvo zamoglo živeti, pa ne bo nobenega »komunizma« in nobenih stavk. Toda klerikalna vlada rabi »komuniste«. da se more prikupiti »na zgoraj« Klerikalcem gre vedno le zato, kako so zapisani »zgoraj« — tako ie bilo v nekdanji Avstriji, tako je tudi sedal. Potem pa }e vsega krivo pošteno delavstvo in ljudstvo sploh, kateremu sedai kažejo, kakor zgoraj povedano.
SkJad za svojce padlih
-v «	*
žrtev.
Delavstvo I
Sedanji klerikalni režim le zahteval v soboto na Zaloški cesti žrtve.
Prvo, kar storimo zanje, je, da priskočimo njihovim otrokom, in Ženam z denarnimi sredstvi na pomoč. Zberimo mogočen sklad, po-mozimo bednim družinami Odzove nai se temu klicu sleherni delavec kakor je do sedaj še vedno in rad storil.
Darila sprejema uprava »Na-preja«, ki jih bo sproti objavljala.
Dosedai so darovali naslednji da rovalci posamezne zneske:
Uprava »Naprej« 1000 K. Čibej Avgust, železn. 20 K. Gorjanc Andr., ključ. žel. 20 K, Babuder Andrej, železničar 10 K, Pinterič Ivan. železn. 40 K. Erbežnik Johan 30 K, Stofso-vič ložefa, nabrala v skupnem znesku 271 K, in sicer so darovali sledeči: Stojkovič Jožefa 10 K, Furlan Ana 6 K. Pirih Marija 10 K. Šorli Marjeta 5 K, Dobnikar Anton 10 K, Volk Frančiška 5 K, Ako Marija 6 K, Kalan Marija 2 K, Bizovičar 4 K, Knific 3 K, Arhar Ana 1 K, Jakhe'. Ženka 2 K, Rabič Katarina 2 K, Škrbec Angela 5 K, Kramar Mariia 10 K. Novak Marija 5 K. Bratok Johana
1 K, Kuhar Rudolf 2 K, Lorbek Fran
2 K. Maver Terezia 3 K, Kumin Frančiška 2 K, Figelj Marcela 4 K. Notar Fani 5 K, Notar Jivan 5 K, Batistič Katarina 5 K, Anžlovar 4 K, Cuk Marija 4 K. Nabrgaj Iva 4 K, Kretič Lucija 4 K, Furlan Antonija
20	K, Pahor Ivana 10 K, Simončič Ana 1 K, Zupan Roza 3 K, Dežman CHi 6 K, Runko Simona 10 K, Pe trovčič Mihaela 3 K. Stanovnik Mariia 3 K, Koprivec Marija 2 K, Stanko Neža 2 K, Uče Josipina 5 K. Abram Mariia 6 K, Kopeli Ana 6 K, Kangler Ana 2 K. Kristan Frančiška 2 K, Vlah M. 5 K, Vidmar Ivan, 5 K, Brezar štefanka 20 K, Hafner Jakob 5 K, Lenartič Marija 10 K, Stopar Ivan
4	K, Bajde Jožef 10 K. — Neimeno van 50 K, Saftič, železn. 50 K. Mau rovič Ivan 60 K. Kovče Anton 20 K, Krašovec Anton 20 K, Bevc Jerica 50 K, Pečak Marija 10 K, J. S. 50 K; skupna vsota 1701 K.
Dnevne vesti.
Ljubljana žaluje.
Pod utisom tragičnih dogodkov na Zaloški cesti stoji vse mestno prebivalstvo. Včerajšnja naša žalna izdaia se ie poprodala v mnogih tisočih izvodih, tako, da se je moral lis; Še naknadno tiskati v 2000 izvodih, da je bilo ustreženo povpraševanju.
V delavskih okrajih, zlasti pa v Šiški, vise raz hiš črne zastave. Crna zastava plapola tudi g hiše »Kon-sumnega društva za Slovenijo« Vse ie potrto in v žalovanju. Slovesnega pogreba Žrtev deželna vlada ni dovolila in je odbila tozadevno zahtevo strokovne komisije v, Ljufe-
grobišču. Društva, stranka tn oprava »Napreja« so položila vence na krste.
Grda smelost«
Včerajšnji »Slovenec« poživlja 'delavstvo, da naj gre v pondeljek na delo. »Slovenec« je silno domišljav. Misli, če bo izdal tak oklic, da bo vse delavstvo kar sledilo njego-
vi	komandi, če bi komandiral pošten prijatelj, bi se seveda to tudi zgodilo, ker pa delavstvo dobro ve, da je »Slovenec« od nekdaj nasproten delavstvu in da igra v sedanjem železničarskem gibanju in v splošni stavki naravnost zavratno politiko, njegov poziv ne more najti odziva med delavstvom. »Slovenec« In »Večerni list« sta med stavko kar-najbolj odkrito podpirala brutalnost ter obrekovala delavstvo.
Kdo terorizira?
»Slovenec« in »Večerni Ust« v svojih rednih in posebnih izdajah kričita, da Je »teror« komunistov kriv vseh dosedanjih nesreč, vseh izgub, ki Jih je utrpela država vsled dolgotrajne stavke, vseh neuspehov, ki jih ima zaznamovati delavstvo pri nas. Vprašamo samo: Kateri »komunist« je ubil dpsletf pri nas le enega človeka? Kdo in kje je plenil, ropal in požigal? Kdo je ubijal nedolžne ljudi, kdo jim odreka celo slovesen pogreb, kdo bo skrbel za sirote in vdove? Na to odgovorite vi, ki ste oskrunili in pomazali vse naše favno življenje s kloako svojega lažnjivega in demoraliziranega časopisja I
Pogrebi Žrtev.
Danes popoldne so se vršna po-
Srebi padlih žrtev. Oblast je dovolt-t svojcem, da so se udeležili pogreba Ljudstvo je pa zahtevalo Javen pogreb in se je mnogoštevilno zbirate pred mrtvašnico. Zahtevala Je radi posebna deputacija prireditev po-
greba in dala na razpolago redlte-e. Pogrebi so se vršili ob različnem času. Prepovedala pa je oblast 'oficijekno udeležbo in govore na
»vodko pta6e Imajo železničarji?
Ljubljanski dopis, oziroma deželni predsednik me je spravil v silno zadrego, ker je na resnično poročilo v »Napreju« dal poročati ljubljanskim listom, kako sijajne plače imamo železn ičarji. Dobivam na mesec 1800 do 1900 K; v tej vsoti je zapo-paden tudi progovni pavšal 200 K. Imel sem zaraditega silne neprijetnosti doma, zakaj žena mi je očitala, da zapravim 2000 K na mesec sam. Le bi to delal.bi bilo od mene grdo. kaj ne. Toda vseeno pa le ni, zakaj iaz vem, da teh 2000 K ne dobim, in zdaj ne vem, če jih morda ne obdrži uprava železnice. Imam 26 let službe, sem poduradnik ter imam dva otroka. Zakaj podajate torej taka neresnična poročila v javnost in nam delate neprijetnosti. Če je pa res, kar navajate tam, mi poveite, kje dobim Še tistih 2000 K. I. U.
Neverjetnosti.
Oče dr. Tavčar, župan ljubljanskega mesta, si je vstvaril svoj »bavbav«. Ker je enkrat govoril z mladim dr. Lemežem, ki je zadnje čase »brenčal« in ki ga nikdo ni več resno vzel (kdo naj vzame človeka resno, ki ie vladni »kraljevi« nadko misar in ki, kakor pravijo »meščani« iz vladne palače vpije »doli z vlado L) — Oče Tavčar je postal podoben Don Kišotu, ki se vojskuje z mlini na veter. Udriha po takih komunistih, ki jih pri nas ni In tarna
)nad ubogo državo, ki da ne sme propasti v boju z železnico. Ubogi oče Tavčar,.kam si zašel na stara leta!
' Neverjetno ie skorai. kar nosi nad-pis dr. Tavčarja v Slov. Narodu —* ali, kaj Čemo, živimo v dobi neverjetnosti. »Močno vlado« žeh dr. L Tavčar v Slov. Narodu. Naša država ne rabi nobene »močne« vlade, ampak pametne, razumna vlade,, ,
Za spomin !
Nedavno je Imela klerikalna .stranka svoj strankarski zbor v ljubljanskem »Unionu«. Tu le načelnik klerikalne stranke in sedanji železniški minister g. dr. Korošec proglasih da sta na svetu pravzaprav le dve stranki: klerikalna in komunistična. Nekaterim vročim glavam, ki so izstopile nekoliko prej iz naše socijalno demokratične stranke, je to silno ugajalo. Ti politični otročaji niso vedeli, da pripravlja klerikalna stranka boj ž njimi. Dr. Korošec je železničarje naravnost izzval, da se na ta način pomeri s »komunisti.« Zgodilo se je, kar smo mi že davno prorokovali. Delavstvo mora zaupati svojim preiskušenim vodnikom, ki so se izkazali že v marsikakšnem ognju za pravice in oblast ljudstva.
»Slovenec« faže kakor navadno.
»Slovenec« je Izšel včeraj popoldne v posebni izdaji, dasi je delo ob nedeljah nepogojno prepovedano. Med drugim trdi tudi, da so »Komunisti« imeli že brzojavko v petek v rokah, da se vrše v Belgradu pogajanja med železničarsko organizacijo in ministrstvom. Iz poročil, ki smo jih prejeli, pa je razvidno, da je to navadna izmišljotina, ki ima namen napraviti med delavstvom zmede. Hoteli so se namreč resnicoljubni klerikalci s tem nalagati delavstvu, da vodstvo ni povedalo resnico. No, laž ima kratke noge.
L
»ObfoŽufemo«.
V	včeratšnii posebni izdaji Je gospod cenzor zaplenil cd članek »Obtožujemo«. Ko smo Izvedeli za to. smo se prijeli za glavo in se vprašali: od kedaj se more Ju sme postopati tako? Seve. odgovor nam ie takoj prišel: »si dno faciunt idem, non est idem«. V nalkralšem času bomo obtožili z dokazi gospoda cenzorja, da ie včeral postopal pristransko in zaplenil delstva, ki bi iih ne smel.
Slika iz Ljubljane.
Ljubljana je po dnevu še nekaj živa, proti večeru pa ugasne življenje v njej skoro popolnoma. Ljudje se večinoma drže v svojih domovih; včeraj popoldne pa Je bilo tudi število izletnikov v bližnjo okolico precejšnje. Gostilne so večinoma zaprte. Na Rožniku je sedelo pred znano gostilno precej ljudi čmernih obrazov s sifonom ali nesladno kavo pred seboj. Kavarne so odprte le do 9. ure zvečer, so precej prazne in tihe. Ker so večeri leni. se po drevoredih sprehaja nekaj ljudi, ki še nočejo spat. Ljudje šepečejo med seboj, raznašajo časih uprav tartarske vestL Ob deseti uri ne smeš več na cesto, ako nočeš imeti sitnosti in prerekovanja. Ulice so prazne, mrtve. ie tupatam stooa zapozneli ne poznanec tiho proti domu. Na vogalu pa se blesti v bledi mesečini na puško nasajeni bajonet. Votlo odmevajo enakomerni koraki straže po tlaku. t	  u.
Dr. Lemeža so menda aretirali, češ da je vodja komunistov. Ko je dr. LemeŽ udrihal po socialnih demokratih in po sodr. Kristanu, pritrjevala sta mu Slovenec in Večerni Ust in pomagala... Da, da — kmalu bomo dokazali jasno, da so klerikalci krivi, da hnamo v Sloveniji bavbav, ki se mu pravi »komunisti«. Citirali bomo doslovno vso lumpar-sko pisavo »Slovenca« in »Večernega lista«, ki bo jasna priča: kdo je vstvarjal pogoje za to, kar se godi in kdo je lastne otroke v krvi dušil. Sedaj — no, sedaj so za te njih ljubljence aresti, za druge pa svinec .. Pfuj!
»Večerni List« se ie zopet zlagal.
V	soboto je trdil, da le Valentin Brezar pobral vse klluče dvoran in da se je prldušil v petek, da v soboto ne bo nihče delal. Res ie pa, da Je Brezar, ki fe zaposlen v Pollakovi tovarni, oddal klluče vratarju, kakor običajno. Mislimo, ds to pojasgilo zadostuje.
Okrepčevalnica, Splošno se govori, da se je v noči od 23. na 24. t. m., torej na dan prelivanja krvi, v neki gostilni čez polnoč precei alko holiziralo. Radovedneži trdijo, da so te pijance čez vrt opazovali, ker jih je petie in ženski smeh k temu bil vabil Nadalje se trdi. da so se naha jall tam pijani ljudje, ki so v to naj • mani »poklicani«,-ker so imeli drug posel, ki je temu precej nasproten. Ta dopis smo prejeli Iz severo-vzho-da deželnega glavnega mesta.
Celje. V Celju so v soboto ponoči aretirali stavkovni odbor. Ponoči je namreč začela goreti neka Jar-merjeva lopa in oblast Je osumila (?) takoj stavkajoče ter zaprla stavkovni odbor. Oblasti bi menda že lahko vedela, da organizirani delavci niso zločinci.
?ena ubila svojega moža. V nedeljo zlutrai ob štirih dne 25. t. m. je žena ubila s sekiro svojega meža, železničarja Kasteiica v Bohoričevi ulici v Ljubljani. Udarila ga je po glavi in le mož popoldne v deželni bolnici umrl za težko rario. 2eno, ki le bila svoj čas že v umobolnici, so oddali na opazovalnico.
Objava! Po Ljubljani se širi in vzdržuje govorica, da se Je dne 24.
4.	1920 prilikom izgredov na Zaloški cesti streljalo na tamkaj zbrano množico tudi iz Leonišča. Ta govorica Je docela neresnična in nosno-vana. Policijsko ravnateljstvo Je dognalo, da se nahaja na zidu Leonišča ob strani proti Zaloški cesti več sledov odbojnih strelov (tkz. Geller-jev) kar dokazuje, da so padali posamezni streli v smeri proti Leoniš-ču in ne iz Leonišča. Tudi se Je ugotovilo, da se iz Leonišča vsled zidu, ki obdala to poslopje ne da streljati na Zaloško cesto. Kdor trdi, da so streli padali iz Leonišča in si upa to potrditi, naj se v to svrho zglasi pri podpisanemu uradu.
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani,  dne 26. aprila 1920.____________________
Prvi majnlk.
Iz delavskih vrst smo prejeli nastopni dopis In ga objavljamo v premislek:	t	,
Prvi majnfic Je bil vedno naš dan. dan manifestacij za pravice delovnega liudstva. Letos bomo žalovali za
žrtvami, k! so bile ustreltene na Zaloški cesti. Spričo tega nam ne kaže, veseliti se. Poleg tega ni pričakovati, da bi vladni teror do tedai popustil in zborovati bi morali ob pogledih na puške in bajonete. Zato bi jaz predlagal. da se sklene na da« prvega majnika delati, delavci pa nai svoj zaslužek tega dne podare za žrtve zadnjih žalostnih dogodkov. Prosim Vas. sodrug urednik, da ta mol pred log priobčite v »Napreju«. — Ivan Z.
ZA ENO NAREDBO O STANOVANJIH BOGATEJŠI,
LDU Belgrad, 25. aprila. V ministrstvu za socialno politiko je izdelana začasna naredba o stanovanjih, ki bo veljala do 1. maja 1921. Včeraj je ministrski svet to naredbo sprejeL Glavna njena načela so: 1. da se nihče ne sme izgnati iz stanovanja, brez ozira na način hi čas, kdaj se je stanovanje najelo; 2. določitev najemnine po novi lestvici, ki bo veljala za vse najemnine, ki jih ščiti zakon od 17. aprila 1919, kakor tudi za vse druge; 3. določitev najmnine za zgradbe ta lokale za industrijske, trgovske in profesionalne posle brez ozira na način in čas. kdaj je bil najem sklenjen; 4. določitev najemnine za stanovanja samcev in za prenočišča, penzije in hotele; 5. ukinjenje prava podnajema, pri čemer se oddajanje enega dela stanovanja, v katerem najemodajalec sam stanuje, ne smatra za podnajem; 6. obveznost lastnikov, da popravijo one dele zgradb, ki direktno ogrožajo življenje, s pravico povišanja najemnine; 7. popolna
oprostitev taksiranja za vse novdj zgradbe in stanovanja, ki se bodoi zgradila v času, dokler velja ta nar redba; 8. prepoved plačevanja n m jemnine v tujem denarju; 9. novd konstituiranje odbora za stanovat nja; 10. postopek sodišč za najem* ninske spore.
NEZMOŽNOST MINISTRA ZA PROSVETO.
LDU Belgrad. 24. Ministrski sveč je odobril predlog ministra za prosveto glede dijakov v inozemstvu ter je sklenil, da se ustavi vsako nar daljnje pošiljanje dijakov v inozenv stvo. Ministrstvo za prosveto bdi odločevalo, za katere nauke in vež-be se bodo pošiljali dijaki v inozemr stvo. Dijake, ki bodo odhajali na inozemska vseučilišča, bo določal vseučiliški senat. Pošiljalo se jih bi največ 40. Strokovna ministrstva morejo pošiljati dijake v inozemstva samo za one stroke, za katere pril nas ni šol, kot n. pr. za rudarstva, kemijo Itd. V inozemstvu moreja ostati samo Še oni djjaki, ki ne potrebujejo več kot dva meseca da zaključka svojih študij. To velja tu« di za gojence specialnih šol (gospodarskih. umetniških ta tehniških).
JADRANSKO VPRAŠANJE — TRDI OREH.
LDU Belgrad, 24. Iz dobro po« učenega vira doznavamo, da se t San Remu ne bo rešilo Jadransko tal reško vprašanje, nego da se bo po« četkom maja zaključilo zasedanja konference v San Remu, ki se ba nadaljevala v Parizu. Pričakujejo^ da bo koncem maja Jadransko vprašanje definitivno rešeno. Radi tega ne bo v Sam Remo potoval noben naš delegat Vsled Istih razlogov vlada še ni formulirala definitivna fnstrukciie naši delegacij glede ja* dranskega vprašanja
MEŠČANSKE STRANKE V BEOGRADU V BRATSKEM OBJEMU,
LDU Belgrad, 25. Danes Je izšla prva številka neodvisnega politič« nega dnevnika »Depeša«. V uvodnem članku pod naslovom »Naša prva beseda,, se ostro obrača proti sindikatu izdajateljev belgrajsldh H« stov, ki pod naslovom »Beogradska Stampa« izdajajo listič, v katerem se razne stranke grdijo med seboj.
Po poročilu o politični situaciji zavzema »Depeša« menda opozicior' nalno stališče.
OSTAVKE VELIKIH ŽUPANOV.
LDU Belgrad, 24. Sprejeta ja ostavka modruško-reškega velikega župana Jurija Kučiča, virovitiške-ga velikega župana Dragutina Šaja, požeškega velikega župana dr. Jo« vana Polovine in zagrebškega velikega župana dr. Marjana Horvata.
DELAVSKI SVETI V ITALIJL
LDU Rim, 22. (DunKU). Wolf-fov urad poroča: Socialistično po« krajinsko zborovanje v Milanu je % več kot 24.000 glasovi proti 21.000 glasovom sklenilo, postaviti v vseli velikih mestih delavske svete, v katerih nai se organizira proletariat Predlog, da bi se postavili delavski sveti po vsej deželi, je bil odklonjen,
CAILLAUX IZPUŠČEN.
LDU Pariz, 24. (DunKU-Havas), Državni sodni dvor je v svoji vče« rajšnji tajni seji sklenil, da se znižanje kazni za bivšega ministrskega predsednika Caillauxa nanaša n* vso kazen in da velja tudi za preiskovalni zapor. Vsled tega bodal Caillauxa danes izpustili iz zapora.
Avstrija In Italija.
LDU. 23. (ČTU. Korespondenca Hercog). Načrt avstrijsko - italijanskega dogovora je gotov in bo odobren takoj, ko dospe italijanska delegacija na Dunaj. Nemški južni Tirolci dobe dalekosežno samostojnost
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik: Jak. Vehovec, Tisk »Učit. tiskarne* v Ljubljani.
Jakob GahrovSek, sprevodnik južne železnice, naznanja v svoj m in v imenu svojih otrok Ludovtka, Julijana in Jožefa, ter vseh ostalih sorodnikov, prežalostno vest, da jo njegova srčnoljubljena soproga, oziroma mati, sestra ln teta, gospa
Uršula Gabrovšek
dne 25. t, m. po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala.
Popreb nepozabne pokojniee se bo vrSil v torek, dne 27. t. in. ob 8. nrf popoldne Is hi5e žalosti Rožna dolina It, 225 na pokopališče na Vtčn.
Vič, dne 26. aprila 192<V
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.