' ■ ■ / ’■ /p -'V , V ; m CUlO €MIH—HO AM6RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY CTO AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN OlfW-eSOX) SLOV6NIAN berving Cmcago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco. HORNING N€WSPAP€ft t-athburgh, biew York, Toronto, Montreal, Lethtindge, Winnipeg, Denver, inctiariaDojus. Florida, Ely, Pheblo, Bock Sprln^a, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY, 23, 1980 Predsednik J. Carter In George Bush sta zmagala v lowi DES MOINES, lo. — V državi lowi so se zbrali volivci na posebnih zborovanjih in glasovali za predsed niške kandidate obeh strank. To so prva glasovanja letošnje vo-livne kampanje in kandidati sami, politični opazovalci in zainteresirani volivci so komaj čakali na izid teh glasovanj. Prav zaradi tega je bila udeležba na zborovanjih volivcev — ali “caucuses” - -presenetljivo velika. Tekma v vrstah demokratske stranke je bila med predsednikom Carterjem in sen. Edwardom M. Kennedyjem. Javna povpraševanja pred meseci so napovedovala, da bo zmagal sen. Kennedy. Kmalu nato je izbruhnila kriza z Iranom, konec decembra pa sovjetsko vkorakanje v Afganistan. Predsednikovo nastopanje v zvezi s tema dvema krizama mu je pomagalo pridobiti si precej podpore volivcev. Sen. Kennedy je začel za-ostajati in njegove težave so se povečale, ko so razni novinarji na novo preiskavah njegovo vlogo v aferi Chappa-quiddick pred desetimi leti. Politični opazovalgi v Wa-shingtonu, D.C. celo pravijo, da bodo v kratkem še nova vprašanja okoli Chappaquid-dicka in bo ponovno obravnavanje vseh teh stvari močno škodovalo Kennedyju in njegovi kampanji. Glasovanje v lowi je pokazalo, da je Carter dobil 59'. vseh oddanih demokratskih glasov, sen. Kennedy 31%, o-stale so pa dobili razni drugi kandidati in neodvisni delegati. Med republikanci je pa zmagal bivši poslanik v ZN in Kitajski ter bivši načelnik CIA George Bush. Premagal je doslej vodilnega republic kanskega kandidata Ronalda Reagana, ki je po mneuju tukajšnjih opazovalcev storil veliko napako, ko ni osebno prišel med volivce in se udeležil važne debate med vsemi ostalimi republikanskimi kandidati. Bush je prejel 34% vseh glasov, Reagan pa 29%. Tretji je bil sen. Howard Baker, četrti pa John Connallv. _ Naslednje važne volitve so v državi New Hampshire marca meseca. -----o------ Zadnje vesti • Moskva, ZSSR. — Včeraj je sovjetska policija aretirala najbolj znanega oporečnika, znanstvenika Andreja Saharova in ga odpeljala v mesto Gorki. To mesto je zaprto za zahodne novinarje. Obenem mu je država odvzela vsa njegova številna odlikovanja. • Beograd, SFRJ. — Tanjug je sporočila, da je jugoslovanski predsednik Tito prvič po zadnji operaciji zapustil posteljo. Tanjug je nadalje sporočila, da Titovo okrevanje poteka normalno in brez komplikacij. ----—o------ Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! Novi grobovi Louis C. Fink Na posledicah srčne kapi, ki ga je zadela pretekli ponedeljek zvečer, ko se je udeležil vaje pevskega zbora Planina, katerega ustanovni član je bil, je umrl poznani Louis C. Fink, star 70 let. Pokojnik je bil rojen v newburški okolici in je bil faran cerkve sv. Lovrenca, zadnjih 46 let je pa bival na 5136 Philip St. v Maple Hts. Bil je izredno aktiven društveni delavec v Maple Hts. okolici. Med drugim je bil mestni odbornik v Maple Hts. za tri mandatne dobe, predsednik Slovenskega narodnega doma v Maple Hts., in bivši predsednik Federacije slovenskih narodnih domov v Clevelandski okolici. V I. 1964 je bil izvoljen Mož leta Slovenskega narodnega doma v Maple Hts., 1. 1975 pa mož leta Federacije. Bil je član in predsednik društva Dom št. 25 ADZ, član društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Kluba slovenskih upokojencev v Newburgu in Maple Hts. Pokojnik je bil mož Mary, roj. Franetič, oče Jean Melko in Mary Lou McHenry, 5-krat stari oče, brat Antona, Franka, s. M. Marie OP, Rose Lar-gent, Angele Pokash, Emily Wysocki, Tillie Cook, Imelde Blazy in pok. Josephine Hočevar. Pogreb bo iz Ferfoli-jevega pogrebnega zavoda na 5386 Lee Rd., Maple Hts., v petek, 25. januarja, v cerkev sv. Venceslava ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vseh Svetnikov v Northfieldu. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Dani Fifolt Včeraj je v University bolnišnici umrla Dani Fifolt z 28752 Chardon Rd., Willoughby Hills, rojena Oblak v Clevelandu, žena Josepha, mati Joan Motuza in Donalda (Liverpool, N.Y.), tašča Richarda in Dottie, 5-krat stara mati, sestra pok. Eimme Ple-mel. Bila je članica SNPJ št. 566 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu in na Wa-teroo. Pogreb bo iz Želeto- — vega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek, 25. januarja, ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Felicite ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu. Na mrtvaškem Močna okrepitev sovjetskih enot v Afganistanu ISLAMABAD, Pak. — Sovjetska zveza je bila prisiljena močno okrepiti svoje enote v Afganistanu, ker je docela razpadla afganistanska vojska. Tako pravijo poročila v pakistanskem glavnem mestu, sklicujoč se na dobro poučene diplomatske vire. Nek zahodni diplomat v Islamabadu je zaupno rekel novinarju, da so poročila, ki prihajajo iz Kabula in od muslimanskih upornikov, zanesljiva. Dve uporniški skupini, ki imata predstavnike v Pakistanu, sta sporočili, da se jima je predalo 4000 afganistanskih vojakov v pokrajini Baglanu. Baje so odnesli s seboj tudi svoje orožje. Zahodni vojaški strokovnjaki v NATO pravijo, da Sovjeti prevažajo svoje vojake, nastanjene v vzhodni Evropi, v Afganistan. Vojaško stanje Sovjetske zveze v Afganistanu je sedaj takšno, da nimajo več dosti afganistanskih vojakov, ki bi jih lahko pošiljali v boje zoper upornike. Večkrat se je Sovjetom zgodilo, je rekel nek vojaški svetovalec NATO, da je afganistanska enota, ki so jo poslali v boj proti upornikom, kar izginila brez sleju, s svojim orožjem vred. , Vodilni londonski časopis The Times je objavil dopis iz Kabula, v katerem trdi, da so Sovjeti poslali v Afganistan 5000 civilnih uradnikov, da prevzamejo delo v raznih vladnih uradih. Zaradi pomanjkanja sposobnih Afganistancev morajo Sovjeti sami voditi pretežni del državnih poslov. Nek Afganistanec je celo zaupno povedal Timeso-vemu dopisniku, da . so mu Sovjeti svetovali, naj se ne pojavi v lastnem uradu, razen če pride po plačo. o N Včeraj je poltena pokalo v slovenski senklerski naselbini CLEVELAND, O. — Včeraj popoldne ob 2.15 sta dva oborožena roparja vdrla v prostore Broadview Savings hranilnice na 6235 St. Clair Ave. Tretji ropar je stal pri vratih, četrti, oborožen z avtomatsko puško, je pa čakal v avtomobilu. Odnesli so 16,930 dolarjev. Med ropom je posebna varnostna naprava v hranilnici tajno poklicala policijo. Ko so se kmalu nato pripeljali prvi policaji do hranilnice, je začel nanje streljati ropar v čakojočem avtomobilu, zadel policijski avtomobil in lažje ranil policaja. Vsi štirje roparji so nato tekli proti Superior Avenue. V nekaj minutah je bilo o-koli 50 policajev vzdolž St. Clair Avenue od 61. do 65. cilice. Nabralo se je tudi večje število radovednežev. Policaji, ki jih večkrat kritiziramo zaradi njihove počasnosti, ko jih najbolj potrebujemo, so spretno lovili roparje. V pomoč jim je bil tudi helikopter, ki je sledil pobeglim. Prvega so prijeli blizu 6310 Glass Ave. Le-ta je imel ves denar s seboj. Drugega so ujeli na 1123 Norwood Rd., tretjega pa na 1412 E. 61 St. četrti, ki je bil v avtomobilu, je bil prijet na križišču Addison Rd. in Duluth Avenue. V dobrih 45 minutah po ropu je torej policija polovila vse roparje. Nihče ni bil težje ranjen. Očividci teh nenavadnih dogodkov so ploskali in hvalili policaje, ki so tako hitro prijeli vse roparje. Omenjeni roparji so osumljeni, da so oropali tudi podružnico Broadview Savings na E. 185. cesti letos 7. januarja. žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino! odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. Družina bo hvaležna za darove Slovenskemu domu za ostarele v pokojničin spomin. VREME Hladno in vetrovno danes z možnostjo naletavanja snega do enega inča v mestu, v tkzv. snežnem pasu pa do 5 inčev. Najvišja temperatura okoli 21 F. Slično in še hladnejše vreme jutri z naj višjo temperaturo okoli 17 F. izseljenci na Holandskem in v Belgiji Naši v. V tem izseljenskem okraju, kjer žive naši ljudje v kakih dvajsetih mestih in vaseh in teži na mesto Liege, sta dve osrednji prosvetni društvi: Slomšek in Društvo sv. Barbare z raznimi odseki. Slovenski dan prireja društvo Slomšek, v okviru katerega delujeta mešani in moški zbor, ki ju vodi Vili Rogelj, sin znanega zborovodje in kulturnika Štefana Roglja, folklorna skupina Vesela mladina, ki jo pripravlja in vodi Anica Kos Varzsak in šola za otroke in mladino v glavni oskrbi Vinka Žaklja. Po maši, pri kateri so sodelovali mešani zbor in otroci, je bil kulturni spored. Na začetku je o pomenu praznika spregovoril društveni predsednik B. Žabdt, razčlenil njegov potek, pozdravil udele- žence od drugod iz Belgije, Holandske, Francije, posebno še Viktorja Prašnika in Zor ka Hareja, ki sta prišla najbolj od daleč, iz Gorice in Trsta. Nato je bil na sporedu kulturni program. Naj mlajši so v režiji Vinka Žaklja nastopili z zborno recitacijo Veseli ringaraja Ljubke Šorli, ki je bila posvečena Letu otroka. Nato so naj mlajši odplesali nekaj plesov pod vodstvom Karine Ackovič. Mešani zbor je zapel ljudsko Popotnik, Kern jakovo Rož, Podjuna, Žila, Hubadovo Škrjanček poje in Ipavčevo Slovenska dežela. Moški zbor je izvedel ljudsko Sem mislil shoči v vas iti in Volaričevo Eno devo le bom ljubil. Za zboroni je nastopila folklorna plešna skupina iz Maasmechelna. Zbor je ves program občuteno in natančno izvedel; sestavljen je iz mladih pevk in pevcev in ima pogoje, da se razvije v izborno izvajalno telo, ki bo v ponos Slovencem v Belgiji. Sledil je temperamentni nastop folklorne plesne skupine Kuma Akha iz Maasmechelna, ki je predvajal predvsem madžarske plese. Po kratkem odmoru je nastopil orkester harmonikarjev Museltina iz Dilsena, ki ga vadi Pierre Davids Weda. Tudi tokrat sem se zavedel, kako umetniško učinkovit je lahko tak orkester. Folklorna skupina Vesela mladina je v pisanih slovenskih nošah podala nekaj značilnih slovenskih plesov. Mladi slovenski plesalci so jih podali živo in prepričljivo, kakor da bi čutili dih slovenske zemlje z njenimi holmi, livadami in polji. Pripravila jih je Anica Kos Var- PREDS. CARTER: NOBENEGA ZNIŽANJA DAVKOV LETOS; VEC DENARJA ZA OBRAMBO Jimmy Carter WASHINGTON, D.C. — Predsednik J. Carter je pripravil in poslal obema zbornicama Kongresa svoje vsakoletno poročilo o stanju U-nije. Takšno poročilo zahteva ameriška ustava. Letošnje poročilo obsega kar 70,000 besed, (kar je manjša knjiga) in obravnava vsa glavna vprašanja in probleme ameriške notranje in zunanje politike. Danes zvečer bo predsednik podal zgoščeno vsebino tega poročila na skupni seji obeh kongresnih zbornic, preko televizije ameriški javnosti. Med glavnimi točkami poročila je Carterjeva trditev, da zaenkrat ni mogoče mishii na' kakšno znižanje zveznih davkov, ker bi to le pospešilo inflacijo. “Če se gospodarske razmere v ZDA spremenijo proti koncu leta,” obljublja’ predsednik, “potem se lahko premislimo glede znižanja davkov.” Zaradi zaostritve mednarodnega vzdušja, kar so povzročila najnovejša, povsem neodgovorna sovjetska dejanja v Afganistanu in drugod po svetu, delno pa tudi iranske krize, se je Carter odločil predlagati Kongresu povišanje proračuna o b r a mbnega tajništva kar za 5%. Del tega zsak. Kulturni spored je sklenil že omenjeni ansambel Museltina. Med izvajanjem programa sta prejela pohvalo, zahvalo in priznanje v obliki dragocenih kovancev Stanko Revin-šek, prejšnji društveni predsednik za vztrajno, ( požrtvovalno delo v društvu ter zborovodja Vili Rogelj, ki vsakih štirinajst dni pride iz oddaljenega Antwerpna, kjer je v službi, da vodi pevske vaje. Ob 8. zvečer se je pričela prosta zabava ob igranju znanega kvinteta Štatenberg, ki ga vodi Otto Lesjak in ga sestavljajo še štirje slovenski inštrumentalisti s pevko Ido Škabar. Skupno veselo razpoloženje, ki je združilo Slovence od blizu in daleč, je trajalo skoraj do treh zjutraj, ko so se udeleženci začeli razhajati. (Konca) Zo rko Ha rej denarja je namenjen Egiptu in Pakistanu. ZDA bodo namreč nudile Egiptu vojaško pomoč v znesku več kot milijarde dolarjev, Pakistanu pa več kot 400 milijonov dolarjev. V svojem poročilu Kongie-su je predsednik rekel, da je pomoč Pakistanu zelo potrebna in je naprosil voditelje o-beh strank v Kongresu, naj pospešijo odobritev tega programa. Carter je dodal, da so ZDA vedno pripravljene navezati dobre stike z Iranom, ako se tamkajšnja vlada zaveda nevarnosti njene neodvisnosti, ki prihaja iz Sovjetske zveze, in izpusti ujete a-meriške talce na svobodo. Carterjeva administracija je opazila, da so najnovejše izjave nekaterih vodilnih iranskih politikov izrazito protisovjetskega značaja. Glede p r o r a čuna zvezne vlade za prihodnje finančno leto je predsednik poudaril, da bo primanjkljaj najmanjši v zadnjih sedmih letih. Predvidevajo namreč, da bo primanjkljaj znašal le okoli 15 milijard dolarjev. V svoji predsedniški volivni kampanji leta 1976 je Carter obljubil, da bo v svoji prvi mandatni dobi kot predsednik docela odpravil primanjkljaj v proračunu. Tega sicer res ni storil, zmanjšal pa ga je za več, kakor so pričakovali finančni strokovnjaki in ekonomi. O inflaciji je Carter rekel, da bo njena rast manjša kakor preteklo leto, medtem ko bo leta 1981 znatno manjša. Dejstvo je, da je inflacija lani porastla kar za 13%, ali da je bila najvišja vse od druge svetovne vojne. ------o- - — Požigalec Cantin se bo zagovarja! pred sodiščem CHAPAIS, Kan. — Florent Cantin, 21-letni delavec brez zaposlitve, je rekel na preiskavi v tem rudarskem mestu v severnem delu pokrajine Quebec, da se je samo šalil, ko je mah^l z vžigalnikom blizu nekaj božičnih vej, ki so krasile gostilno “Ope-minska Club”. Ni pa mislil povzročiti požar, ki je v pičlih dveh minutah objel ozko leseno poslopje, v katerem ie silvestrovalo okoli 325 ljudi. Požar je terjal 45 življenj. “Hotel sem dati vtis, da nameravam zažgati okras,” je pričal Cantin na preiskavi. “Nisem mislil re»no. Okras je pa bil tako suh, da se je takoj vnel.’' Zdravnik, ki je vodil obdukcije sežganih trupel, je rekel, da je večina žrtev umrla zaradi zadušitve, ne zaradi plamenov. Bili so namreč že mrtvi, preden jih je požar zajel. Cantina lahko obsodijo na dosmrtno ječo. Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim! Iz Clevelanda in okolice Kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti— Odbor staršev Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti priredi kosilo v prid šole v nedeljo, 27. januarja, od 10.30 do 1. popoldne. Za vstopnice lahko pokličete Ivana Tomca na 481-9374 ali Lavriševo na 481-3768. Vsi vabljeni! Prodaja krofov— V soboto, 26. januarja, ob običajnem času, bo prodaja krofov v društveni sobi sveto-vidskega avditorija. Poroka— V soboto, 26. januarja, ob 5.30 popoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Kristine v Euclidu gdč. Sylvia Krašovec in g. Frank Cesnik. Nevesta je hčerka Edwarda in Silve Krašovec in vnukinja Jožeta in Ane Veje. Iskrene čestitke in ves božji blagoslov na skupni življenjski poti! Popravek— Pretekli ponedeljek se je vrinila neljuba napaka v poročilu o vrnitvi domov iz St. Vincent bolnišnice g. Klemenčiča z 20851 Nicholas Ave. G. Michael Klemenčič se je vrnil domov, ne pa Frank Klemenčič, kot smo mi poročati. Za napako se opravičujemo. Pobiranje asesinenta— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobiralo asesment v petek, 25. januarja, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi svetovidskega avditorija. Ob istem času in v istem prostoru bo pobirala asesment Podnažnica št. 25 Slovenske ženske zveže. Asesment sp letos povišale za $3 na članico. <' i" ' . %' ,■ . V bolnišnici— Rojak Franc Štrukelj se nahaja v Mt. Sinai bolnišnici. Bil je žrtev prometne nezgode na križišču Norwood Rd. in St. Clair Ave. dne 12. januarja, ko ga je podrl mestni avtobuš. Našemu slovenskemu rojaku želimo čim hitrejšega okrevanja! Čuvaja potrebujejo— Clevelandski šolski odbor potrebuje čuvaja na križišču E. 40 St. in St. Clair Ave. Zainteresirani lahko pokličejo mestnega odbornika za 23. vardo Johna Milakovicha na 301-3920. Žalostna vest— Ga. Ella Pultz, 3320 W. 88th St, je prejela žalostno sporočilo, da je v Novem mestu po večletni bolezni umrla njena najstarejša sestra ga. Lojzka Mikec, stara 74 let. Pokopana je bila na Šmihelskem pokopališču. V Sloveniji zapušča 3 hčerke, sina in sestro, v Ameriki pa Mrs. Pultz. Letna seja— V nedeljo, 27. januarja, ob 2. popoldne se bo vršila letna seja lastnikov certifikatov Slovenskega narodnega doma št. 2 na E. 80 St. Prijave nedržavljanov— Vsi nedržavljani so se dolini tekom januarja prijaviti pravosodnemu tajništvu. Za to prijavo so na vseh poštah in v vselitvenih uradih na razpolago posebni obrazci, ki jih je treba izpolniti in vrniti. Kdor se ne bi prijavil se izpostavlja nevarnosti reane kasni, v najslabšem primer« celo izgonu iz ZDA. Ameriška Domovina VTl* » l/IC- X IIO All 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor ' Published Mon., Wed., Fri,, except holidays and 1st 2 weeks v. in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $151)0 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: / $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second CiasS Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 9 Wed., Jan. 23, 1980 mokratizacijo jugoslovanske družbe, je mogoče, da bodo uspeli. To bo pa zopet odvisno od Sovjetov. Titovo stališče je, da je Jugoslavija neuvrščena država in da ne pripada sovjetskemu imperiju. Med drugim, Jugoslavija ni članica Varšavskega vojaškega pakta. To je en del slike. Drugi del je ta: kaj mislijo Sovjeti o pripadnosti Jugoslavije^ Na podlagi raznih izjav sovjetskih voditeljev in sovjetskega tiska lahko sklepamo, da Sovjetska zveza še vedno smatra Jugoslavijo kot sestavni del vzhodnega bloka. To stališče lahko postane povod za sovjetsko vkorakanje v Jugoslavijo v slučaju notranjih nemirov ali pa vsled notranjih političnih sprememb, ki bi v sovjetskih očeh utegnile spremeniti to državo v nekakšno zahodno usmerjeno — in s tem protisovjetsko — postojanko. Zaskrbljenost prebivalcev Jugoslavije je zgovoren dokaz, da se dobro zavedajo sedanje nevarnosti. Zaveda .se. te nevarnosti tudi tisti del slovenskega naroda, ki biva v tujini. Isto velja, seveda, za Hrvate, Srbe in Makedonce. (Se nadaljuje) Beseda iz naroda... Na pragu važnih dogodkov Zsksj profesor Kunc) ni ksioliški IccIoq! II. Nedeljska novica, da so zdravniki v Ljubljani u~ spešno odrezali Titovo levo nogo in da jugoslovanski predsednik okreva normalno, ne more odpraviti splošnega vtisa domačih in tujih opazovalcev jugoslovanskih političnih razmer, da je njegovemu vodenju te večnarodne države dejansko konec. Po pravilih veljavne jugoslovanske ustave, ki jo je seveda odobril sam, je Tito predsednik države, dokler živi. To cast mu ne bodo vzeli njegovi nasledniki. Lahko pa sklepamo, da bo odslej predsednik bolj po imenu kakor v resnici. Ostali člani ožjega političnega vodstva Jugoslavije se brez dvoma tega sedaj zavedajo. V Titovi odsotnosti vsled težke bolezni že vodijo državno politiko. Morajo pa biti previdni. Pred 14 leti se je uštel na ta način Aleksandar Rankovič; ki je takrat veljal za Titovega izbranega naslednika. Rankovič je baje postal malce nestrpen in je z neprevidno hitrostjo začel pripravljati prevzem oblasti. Menda je celo prisluškoval v Titovi rezidenci, kar je posebno razjarilo Tita, ko' je za to zvedel. Širile so se govorice, da je Edvard Kardelj omenil Titu, da je bil tudi njegov — Kardeljev — telefon prisluškovali. “Pa zakaj mi nisi tega povedal?” ga je vprašal Tito. — “Ja, jaz sem mislil, da si ti že vedel,” je odgovoril Kardelj. Pred dvemi leti se je pa uštela Titova žena Jovan-ka. Hotela je pomagati raznim srbskim zaupnikom, da bi si priborili ključna vojaška mesta in s tem možnost prevzema oblasti po Titovi smrti. Ko je Tito zvedel tudi za to zaroto, je odstranil Jovanko in njene pomagače. Ti primeri so svarilo ostalim voditeljem, naj ne podcenjujejo Titove vztrajnosti. Dovolj zgovorno je že dokazal, da ima več življenja kakor maček. Kljub temu 87 let je 87 let tudi za Tita. Naj hočejo njegovi nasledniki to ali ono, zadnjo besedo o usodi Jugoslavije bodo izrekli drugi faktorji. Med temi imamo lahko v mislih dva kot najbolj pomembna: in sicer Jugoslovani sami ter Sovjetska zveza. V prvem delu tega uvodnika sem trdil, da sovraštvo med raznimi narodi, ki sestavljajo skupaj današnjo Jugoslavijo, še obstaja. Titu ni nikoli uspelo ustvariti občutek jugoslovanstva med temi narodi, še manj pa ga ukoreninjati. Opomba, da je Tito edini Jugoslovan v državi, ni daleč od resnice. Novim voditeljem bosta odprti dve možnosti: pristati na stalinistično vlado ali prilagoditi se globokim razlikam jugoslovanske družbe in narodov. Za uresničitev prve možnosti bo potreben nov Tito, človek, ki bo držal v svojih rokah praktično neomejeno oblast. Druga možnost bo pa zahtevala pripravljenost vodite-!iev sedanjih republik in tkzv. avtonomnih pokrajin, 1a se sporazumejo o delitvi politične oblasti na repub-iški in pokrajinski ravni. S tem bi morali zmanjšati /logo centralne'ali zvezne vlade. Uvedba nekakšne stalinistične vlade bi seveda preprečila vsako možnost politične in gospodarske demokratizacije Jugoslavije in bi sprožila močan odpor, ki bi lahko prej ali slej razbil državo. Temu bi sledila, no urednikovem mnenju, sovjetska zasedba Nemogoče le namreč verjeti, da bi Sovieti mimo stali ob strani in opazovali ustanovitev vrste protikomunističnih držav ra. ozemlju prejšnje Jugoslavije, in to tik ob madžarski, romunski in bolgarski meji. Takega Preobrata niso spreieli v Afganistanu', kaj šele bi ga dovolili v Jugoslav]' ii. Federalizacija jugoslovanskep'a političnega sistema sicer 'ne garantira demokratizacije le-teo-p. r^ izključuje pa te možnosti. Posebno v bolj razvitih in izobraženih republikah, med katerimi zavzema prvo mesto prav Slovenija, lahko pričakujemo, da bodo kmalu zasedli važna mesta v političnem'kakor v gospodarskem in izobraževalnem smislu, mlaiši liudie. ki bodo boli sposobni in razgledani kakor sedanji voditelji, katerih večina izhaja iz medvojnega partizanstva. Ti 1 mdie se vidno starajo in njihove vrste se počasi, a neizogibno redčiio. Ako so bodo ti mlajši voditelji v ‘šloveniii in v drugih republikah, ki bodo nadomestili Titove mmosredne naslednike že v tem desetletju, odločili za bistveno de- LEMONT, 111. ?— V zadnjih tednih ste brali ali pa slišali mnogo opomb k izjavi vatikanske kongregacije za nauk vere s 15. decembra 1979. Po tej izjavi profesorja Hansa Kunga ne moremo več imeti za katoliškega teologa. Izjava je mnoge vznemirila in nekateri teologi, predvsem prote-stanski, in nekaj katoliškiii, so poslali papežu Janezu Pavlu II. protestna pisma. Cerkev nobenemu ne omejuje svobode, dolžnost in pravico pa ima izjaviti, da kdor uči nauke, ki nasprotujejo naukom cerkvenega učiteljstva, ni katoliški teolog. V razumevanje takega odloka je nujno, da smo na jasnem, kaj pomeni biti kristjan in katoličan. Biti kristjan, pomeni, da verujemo, ...da smo potrebrli odrešenja, ki ga je za nas izvršil Kristus s svojo spravno in odrešilno daritvijo na križu, s svojim vstajenjem in vnebohodom. Biti katoličan pa pomeni, da verujemo, da Kristusovo odrešenje prihaja do nas po Cerkvi, predvsem po njeni pastirski in učiteljski službi. To pomeni, drugače povedano, da nimamo izbire določati, kako bomo deležni odrešenja in kako bomo dosegli zveličanje, marveč moramo sprejeti, kar je Jezus Kristus, ki je ustanovil Cerkev, v ta namen določil. O 'tem se moramo poučiti. Pouk se vrši na razne načine: v družini, po šoli in po oznanjevanju božje besede v svetem bogoslužju. Kandidati za duhovniško službo se vzgajajo in poučujejo v semeniščih in na katoliških univerzah oziroma teoloških fakultetah. Vsi, ki poučujejo duhovniške kandidate o naukih katoliške Cerkve, morajo učiti katoliške nauke, v katerih Cerkev skrbno o-hranja “sveto izročilo”, ki prihaja od apostolov in je na poseben način ohranjeno v navdihnjenih knjigah (B 8) ali sv. pismu. “Sveto izročilo in sv. pismo sta tesno med seboj povezani in v medsebojnem stiku.” Sveto izročilo in sv. pismo “izhajata iz božjega vira” (B 9). Katoliške teologe imenuje-rno tiste profesorje bogoslovni h ved, ki v svojih predavanjih in pisanih delih poučujejo in razlagajo nauke katoliške Cerkve. Hans Kung je bil profesor bogoslovja na univerzi Tubingen. Krajevni škof (Rot-tenburg r Stuttgart) Georg . Moser je dal pred 19 leU Hans Kungu dovoljenje, da poučuje teologijb na omenjeni univerzi- Tekom teh let je Hans Kung izdal več knjig, v katerih je učil nauke, ki so nasprotovali naukom katoli- ške Cerkve. Zapadno-nemški škofje, posebno preds. škofovske konference kardinal Josef Hoffner (Cologne), so opominjali Kunga na njegove zmotne nauke in mu dali tekom deset let več možnosti, da bi prišel na razgovor v razjasnitev svojih naukov. Tudi kongregacija za nauk vere ga je prosila, naj pride na razgovor, a do razgovora nikoli ni prišlo. Ker so bili zaradi Kungo-vih naukov v nevarnosti verniki vse Cerkvč, je kongregacija za nauk vere že 6. julija ■ 1973 objavila izjavo “Skrivnost Cerkve”; v tej izjavi so bili za ves katoliški svet razloženi in pojasnjeni v pospeševanje prave vere nauki, ki jih je profesor Kung odklanjal. Sad prizadevanj nemških škofov in vatikanske kongregacije za nauk vere je bil. da je Han^ Kung ponovno in še bolj ostro zamotaval nauke Cerkve o papeževi nezmotljivosti, o Kristusovem božanstvu, o Marijinem devi-, štvu ... Zato je bila kongregacija za nauk vere prisiljena, da je izdala 15. decembra 1979 izjavo, da Hans Kung zaradi svojih zmotnih naukov ni več katoliški teolog. Istočasno je p r e dsednik zapadno-nemške škofovske konference kardi-. nal Josef Hoffner čfal enako izjavo in krajevni škof Georg Moser je preklical dovoljenje, s katerim je pred 19 leti pristal, da Hans Kung poučuje bogoslovne vere na univerzi Tubingen. Nemški škofje in kongregacija za nauk vere so bili dolžni in so imeli pravico, da so objavili vsemu katoliškemu svetu in drugim, da Hansa Kitnga zaradi njegovih naukov, ki nasprotujejo naukom Cerkve, ni več mogoče smatrati za katoliškega teologa. Do te odločitve ni prišlo v naglici, marveč po desetletnem prizadevanju, da bi se Kungova zadeva, ugodno uredila in končala. Profesor Hans Kung pa ni pokazal dobre volje, marveč je v zadnjih letih še bolj jasno pokazal, da se njegovi nauki ne strinjajo z nauki cerkvenega učiteljstva. Brali smo o protestih prod izjavi kongregacije za nauk vere. Morda pa niste brali, da so mnogi poslali papežu priznanje, da je pravilno ravnal, ko je podpisal izjavo o-menjene kongregacije. Iz Washingtona je poslal predsednik “The Fellowshio ; of Catholic Schloars” James Hitchcock v imenu več kpt 500 članov telegram Janbzu Pavlu II. V njem je izjavil, da se strinja z disciplinsko odločitvijo proti švicarskemu teologu F athru Hansu Kun- gu: “Nedavna izjava kongregacije za nauk vere, da so nauki Fathra Kunga o nezmotljivosti Cerkve, o božanstvu Jezusa Kristusa, o različnih naukih o Devici Mariji, Materi božji, že dolgo časa nasprotovali slovesnemu učenju katoliške Cerkve in uradnim naukom mnogih drugih krščanskih Cerkva in skupnosti. S svojimi spisi in predavanji je Father Kung omajal vero v brezštevilnih krščanskih vernikih. Znano je tudi dejstvo, da je bila Fathru Kungu ponujena vsaka možnost, da brani svoja stališča, da jih prikroji in, kadar potrebno, popravi v luči uradnih naukov Cerkve, katere učenje je predstavljal ko se je skliceval kot katoliški teolog. Vse te možnosti je preziral in tako razveljavil svoje ponovljene in neutemeljene obtožbe “inkvizicijskega” procesa. Zatorej mi, katoliški profesorji in teologi, popolnoma odobravamo disciplinsko dejanje, ki ga je sv. sedež pod-vzel proti Fathru Kungu.” Nekateri so bili nejevoljni, ko so brali, da so se tudi nekateri katoliški teologi in profesorji zavzeli za Kunga in pisali papežu, da se ne strinjajo z obsodbo kongregacije za nauk vere. Ne vem, ako so se zavedali, da so s tem povedali sv. sedežu, naj postane pozoren na njihove spise. Posledica vsega bo verjetno, da bodo tudi škofje v ZDA dobili spodbudo od papeža, naj bodo varuhi katoliških verskih in moralnih naukov. P. Fortunat OFM —-----o------ Vabilo na družabni večer . > v — CLEVELAND, O. — V zad^ njih desetih dnevih preteklega leta smo imeli toliko praz nikov in dela prostih dni, da je marsikdo že komaj čakal, da bo vse mimo. Društva so za svoje članstvo in prijatelje priredila b o ž i č n ice, potem družinska snidenja za božične praznike, silvestrovanja, pevski nastopi — vse na kupu. Po Novem letu pa so se vse družabne aktivnosti ustavile, le tu in tam si je kdo upal prekiniti zimsko spanje z vabilom na zimsko zabavo. Sedaj tudi Društvo S.P.B. Cleveland vabi vse rojake na veselo družabno zabavo z večerjo in godbo v soboto, 26. januarja, v avditoriju sv. Vida. Za večerjo bodo servirali svinjsko ali govejo pečenko od 7. ure naprej. Po večerji bo igral orkester SONET za ples in zabavo, kadar pa bodo godci počivali, bodo pa domači pevci kakšno zapeli in če se jim. bo več gostov-pevcev pridružilo, bomo imeli kar lep zbor pevcev. Vedno težje je vzdrževali društva in organizacije, ki so bile ustanovljene pred 25 ali y,eč leti. Takratni mladostni in agilni člani so postali stari, mnogo zvestih in delavnih članov je že umrlo in nekoč strnjene slovenske naselbine so se razpršile. Mlajši rod stopa v ospredje, ker se pač hoče na svoj način uveljavljati, četudi po stopinjah in idejah svojih staršev. Toda ko Društvo S.P.B. Cleveland vsako leto na Spominski dan v maju vabi slovenske rojake k spominskim verskim svečanostim pri Lur-ški Mariji na Chardon Road, in potem v jeseni na romanje v Frank, Ohio ter na božičnico v dvorani sv. Vida, je vedno večja udeležba prepričljiv dokaz, kako potrebna so nam še takšna društva in organizacije. Vsako društvo ali or- ganizacija pa mora imeti trajno oporo med somišljeniki in prijatelji, sicer društvo zamre in z njim tudi delo za namene društva. Z udeležbo na društvenih prireditvah podpremo društvo moralno in finančno. O-boje je potrebno. Odborniki in člani sicer delajo brezplačno, a za organizacijsko poslovanje se nabirajo stroški. Vstopnice so samo po $6 in jih dobite pri odbornikih v Baragovem domu in pri vhodu na večer prireditve. Na svidenje! Jože Melaher ------o------ Volitve cerkvenega sveta pri Sv. Štefanu CHICAGO, 111. — V nedeljo, 6. januarja ,smo imeli pri fari sv. Štefana izredne volitve, volili smo nove člane cerkvenega sveta. Od 25 kandidatov jih je bilo 12 izvoljenih. „ Vsem novoizvoljenim članom cerkvenega sveta iskrene čestitke od faranov, ki. so jih izvolili. Želimo, da bi bili v močno oporo g. župniku pri vodenju fare ter da bi njihovo delo res rodilo uspehe za dobrobit in napredek fare sv. Štefana v Chicagu. Upamo tudi, da bodo. krepko zastopali. slovensko govoreče farane, saj smo v zadnjih desetletjih izgubili več stvari, ki so v zvezi s slovenščino, včasih malenkostne, toda, kar smo izgubili, je izgubljeno za vedno. Že pred leti je na nedeljskih darovalnih kuvertah izginil zadnji slovenski napis “Nedeljski dar”, tudi letno farno poročilo od prejemkov in izdatkov fare, ki je bilo do leta 1977 dvojezično, to je v slovenščini in angleščini, je od tega leta dalje samo v am-gleščini. Križev pot s slovenskimi napisi je bil pred leti odstranjen, na novem ni več besedila. Preteklo leto pa smo izgubili tudi slovensko nedeljsko mašo ob 8. uri zjutraj; samo po zaslugi Materinskega društva pri f^ri je slovenska maša ob tej uri še enkrat na mesec. Tudi pri polnočni maši lansko, leto smo pogrešili čitanje berila in evangelija v slovenščini, kar je bilo do sedaj v navadi pri angleški ali latinski maši na ta večer. Slovenščina je tudi v nedeljskih farnih oznanilih od leta 1977 naprej precej prikrajšana. Slovensko silvestrovanje je nad vse dobro uspelo, ljudski glas je bil, da je bilo to eno izmed najboljših. Dvorana je bila res lepo okrašena, za ker gre gotovo priznanje članom SARK, in se je tudi hitro napolnila tako, da so zadnji že težko našli prostore pri mizah kakor tudi prostor za parki-, ranje. Zahvala velja tudi g. župniku fare Our Lady of Vilna za njegovo razumevanje m naklonjenost, ker je , s tem pripomogel, da je silvestrovanje tako dobro uspelo. Velika udeležba slovenske mladine ta večer je tudi poroštvo, da se bo tradicija slovenskega silvestrovanja vršila še veliko let. * > V Berwynu, 111., je odprl _ svojo odvetniško pisarno na, 6752 W. Cermak Rd. mladi slovenski rojak odvetnik Frederick A. Orehek ml. Orehek je sin dobro poznanega, pred leti umrlega čikaškega časnikarja Freda Orehka iz North Riverside. Mlademu rojaki želimo veliko uspeha na svojem novem področju v Berwynu. Prav lepa hvala vsem, ki ste mi šli na roke pri nabiranju božičnih voščil za Ame- riško Domovino. Z vašo pomočjo smo bili Slovenci iz Chicaga in okolice lepo zastopani pri voščilih v Ameriški Domovini. Ludvik Jelenc (Pri Ameriški Domovini smo g. Jelencu hvaležni za njegovo nesebično delo in trud v prid našega lista! —Urednik.) -----------o----- Mariji Rutar v spomin OAKLAND, Kal. — Marije Rutar, upokojene učiteljice in ustanoviteljice ter dolgo- j letnega kustosa tolminskega muzeja, ni več. V mesecu decembru, mesecu ljubezni, ji je angel smrti ugasnil luč življenja in odšla je k Bogu u-živat večno plačilo. Pokojnica je bila sestra ge. Štefke Ravnik, iz ugledne družine slovenske kolonije v Kaliforniji. Njeno življenje je začelo in končalo v senci križa. Vse svoje življenje prav do smrti je darovala za druge, njen edini čilj je bilo pomagati svojim in se žrtvovati ia svoj narod. Že kot majhen otrok je morala bežati pred italijanskimi topovi, ker je bil njen rojstni kraj Tolmin v prvi vojni črti. Ko se je vrnila iz begunstva, je pomagala svoji materi pri vzgoji številne družine, zraven pa ni zanemarjala študija. Končala jo učiteljišče v Tolminu in nekaj let učila po slovenskih Vaseh. Ko je fašizem razbil vse slovensko šolstvo, je razgnal učitelje, ki niso hoteli potujčevati naše malčke, daleč po Italii, mnoge po nezdravih malaričnih krajih. To poglavje naše zgodovine še ni bilo obdelano in bi zaslužilo posebnega študija. Ko se je fašizem zrušil, je pokojnica takoj odšla domov, da nadaljuje delo, ki je bilo tako surovo prekinjeno od Italijanov, toda tudi tu jo je čakalo razočaranje. Dasirav-no izrvstna učiteljica z veliko let prakse, je bila nastavljena v neko oddaljeno hribovsko vasico. Niti to, niti velike krivice in trpljenje, ki so jih morali pretrpeti naši najboljši, ji ni moglo zlomiti vere v velikost in dobroto našega naroda. Takoj po vrnitvi je skušala uresničiti svoj življenjski sen in ustanoviti v Tolminu muzej, četudi ni bilo sredstev, ne prostora in še ni bil izbran materijal, raztresen po celi . deželi. Potreba po muzeju se je že dolga leta čutila, saj je i bila Tolminska stoletja jabolko spora med čedadskim ka-pitoljem in nemškimi cesarji. Marija Rutar je obšla vso deželo, tudi najbolj zapuščene hribovske domačije, da bi rešila vse, kar je zanimivega za našo zgodovino. Tako je sedaj etnografski oddelek eden nai-bogatejših na Slove nskem. Posrečilo se ji je odkupiti in ; obnoviti Gregorčičevo rojstno hišo. Postavljen je bil po njegovi zaslugi spomenik zgodovinarju Rutarju. Za to deic je bila odlikovana z Valvasorjevo diplomo. Naj bo nesebičen lik Marije Rutar v vzgled slovenski mladini. Dr. Lojze Vogrič iZ NAŠIH VRST Toronto, Ont. — Uprava A-meriške Domovine! Tu vam pošiljam ček za enoletno naročnino AD. ostalo je za tiskovni sklad. Frances Vidergar * Cudahy, Wis. — Spoštovana uprava AD! Prilagam ček za enoletno naročnino AD in $2 za tiskovni sklad. Hvala vam za ves. trud in redno pošiljanje! Karl Dovnik in družina AMBUSKX DOMOVmJi, JANUARY, 2S, 1885 ...-Ž--' . . ^ _ ___________ KANADSKA DOMOVINA Prijatelju lieky v spojin r ' Nick Novak OSHAWA, Ont. — Iz domovine Slovenije je prispela vest, da je 3. avgusta preteklega leta prenehalo biti srce Nicka Novaka, le malo prej, ko bi dopolnil 80. leto starosti. Rojen je bil v Pretoki, v Beli Krajini, 20. septembra 1899. V Kanado je prišel 26 let star, leta 1925, in sicer v Kirkland Rake. Kruh si je služil kot rudar, dokler ni šel v pokoj, nakar je spremenil bivališče in šel živet z ženo k sinu Nikotu in hčeri Bariči i v Oshavo leta 1969. Zadnji čas je začel bolehati in ker je sodil, da ne bo o-' zdravel, si je navkljub temu, da je toliko let živel v Kanadi, zaželel biti pokopan v rojstnem kraju. Vrnil se je v Slovenijo, kjer je le malo časa še živel. Bil je veren mož, trdne slovenske miselnosti ' in tudi sploh precej razgledan, znan tudi bralcem Ameriške Domovine, v kateri se je večkrat . oglašal s svojimi prispevki. Med svojimi znanci je bil zelo priljubljen zaradi svojega mirnega in treznega značaja. Belokranjska zemlja, ki jo je tako nepozabno ljubil, naj mu bo res pravo počivališče, ko je v njej hotel, biti pokopan, v kateri se je rodil in preživel tudi svoja otroška in mladeniška leta. Dragi prijatelj Nick, prijatelji Te bomo vedno ohranili v naj lepšem spe - \ j minu. Jože Starešinič ———o-------- Razmerje: S praši 1! TORONTO, Ont. — Pravijo, da je v ekonomiji toliko mnenj, kolikor je število ekonomistov. O kvaliteti življenja v kaki deželi imaš 'brez i števila razlag med dobrim in slabim. Odgovor temu problemu se nazorno in dokaj točno najde v primerjavi plač in cen izdelkov; rezultat je kupna moč, recimo, ene ure dela. Koncem leta 1979 so veljale sledeče cene v Sloveniji: 1 kg sladkorja ND 14.70 1 1 mleka 7.10 1 kg riža 18.94 1 kg surovega masla 98.80 1 kg bele moke 10.70 1 kg teletine 120.50 1 kg govedine 100.00 1 kg krompirja 9.40 1 kg solate 18.00 1 kg navadnega kruha 11.50 14 kg surove kave 80.00 1 1 bencina 13.50 1 vožnja v mestu 4.00 Skupaj ND 513.14 Povprečen državljan SRS je imel v 1979 plače ND 6,000 na mesec in pri kalkulaciji, da je delal 180 ur na mesec, -je moral delati za gornjo košaro hrane in drugih storitev 15 ur. V drugih državah mesečna plača: U.S.A. $1.050 ND 20,000 Kanada kan. $1.320 21,000 Nemčija DM2,200 24,400 Avstrija Sch. 8.500 12,235 Italija Lir 450,000 12,246 Slovenija 6,000 Cena v hrani Ur dela ZDA ND 380 3.410 Kanada 350 3.01 Nemčija 525 3.78 Avstrija 490 7.20 Italija 460 6.76 Slovenija 513 15.40 Če številke ne lažejo, je rezultat jasen: socializem in samouprava v SRS zahtevata od industrijskega delavca 5 ur ODMEVI S LETHBRIDGE, Alta. --Pred dnevi smo stopili v novo leto. Todle nenavadno mirno. Stalna- opozorila oblasti, da so opiti šoferji nevarni družbi in bodo strogo kaznovani, so zalegla, bilo je sicer nekaj, a le manjših karambo-lov, pa brez težjih poškodo in izgub. > * Lansko leto nam v Kanadi ni prineslo velikih sprememb. Pač: Pred dobrimi 7 meseci izvoljena vlada, ki je komajda spodnesla 11 let vladujočo liberalno stranko, je po 7-me-sečnem poskušanju vladanja privozila z nameni, ki drugim strankam niso bili všeč, tako daleč, da je ob glasovanju nor vega proračuna z nezaupnico docela pogorela... Smo torej v pripravah za nove, februarske volitve. To bo spet obljub do nebes in čez, od kandidatov vseh strank, ki pa jih izvoljeni navadno ne morejo izpolniti in uresničiti. * i Letina je bila v splošnem dobra in vreme letos ni kaj prida nagajalo, tako da so bili pridelki pravočasno pospravljeni s polj v kašče oz. shrambe, mnogi pa takoj oddani v lep denar. Posebno žitne vrste, ker mnogi predeli sveta nimajo kruha in drugih o-snovnih živil in stradajo. Tako je letos jesen minila kot bi pihnil, vreme pa igra letos izredno vlogo. Decembra smo dobili nekaj centimetrov snega, ki pa je izginil po dobrem dnevu — bilo ga je le za vzorec in opomin. Nato pa ves december nadpovprečno in ne-zimsko topel, nekaj stopinj nočnega mraza so že lepa jutra ogrela južno Alberto in smo imeli res lepo vreme. Seveda prahu dovolj in prašen Božič. Večini je kar prijalo takole vreme, saj ni bilo nepotrebnega kidanja snega, ne posipanja poledenelih cesta s peskom, torej mestnim občinam lepi prihranki. Le smučarji in farmarji so predbožične dni pričeli tožiti zaradi vremena, prvi bi radi snega za smučanje, drugi pa mokrote in odejo počivajočim poljem. Prah in lepo vreme sta nas spremila tudi v ponovoletni teden in šele 5. januarja nam je zimski snežni vihar nasul nekaj snega in vetrovi so ga gnetli v zamete ter potisnili živo srebro do 30 C pod ničlo, severneje od nas pa še nižje. * Seve, kot navadno: vreme enim prav, drugim narobe. Bližnja in daljnja smučišča so skoraj do predbožiča mirovala, premalo je bilo snega celo v gorah, ki jih je tudi, 'oblil sneg šele tik predbožičnih dni... Takoj se bo seve poznalo v tujskem prometu, da ni bilo turističnih dohodkov vsaj z decembrom, kot je navadno v normalnih razmerah, ko nas zdaj vse pogosteje obiskujejo Evropejci in zlasti Japonci. Svet postaja dela, kar v ZDA, Kanadi in Nemčiji zasluži približno v eni uri. Avstrijec in Italijan pa delata eno uro, da si lahko kupita to, za kar mora Slovenec delati preko 2 uri. Kot je znano, v Sloveniji zadnje mesece ni moke, soli, kave, pralnega praška, mleka in tudi z mesom so težave, tako da so se Ljubljančani vrgli na nakup konjskega mesa po ND 90 za 1 kg. PRERIJE... vedno manjši oz. razdalje med narodi in kontinenti vse krajše zaradi modernih prometnih sredstev. * Lani ni bilo med nami večjih omembe vrednih dogodkov. Dvoje porok: Pri Bohovih so oddali zadnjo hčerko Liziko, Kvedrov Gregor pa je pripeljal nevesto iz sosednje ameriške države Idaho. Umrl v slovenski srenji lani ni nihče, pri novem Kvedrovem rodu pa se 'je rodila ljubka deklica. Tudi zdravje nam je v splošnem prizanašalo, le g. Ivan Boh je moral za nekaj dnf v bolnico, kjer pa vse natančne preiskave niso našle nikakih vzrokov njegove kratkotrajne bolezni. V spomin nanjo si je zdaj pustil rasti brado in če bi ga srečali, bi z nami vred priznali, da je ‘fejst’ možak in mu brada res pristoja ... Naša najstarejša srenjčan-ka ga. Antonija Hribar se tudi kar korajžno drži in ne bi ji prisodili, da roma k 76. rojstnemu dnevu. Muči pa jo že leta res nevšečen revmatizem, kar za sicer bistro in korajžno Hribarjevo mamo ni prijetno. Pa je tudi te neprijetne bolečine ne zaustavijo od zanimanja za naše, četudi skromno srenjsko življenje, in je že leta naša skrbna in vestna poverjenica za mohor-jevke, ki nam jih je razdelila prav te-le dni. Le to jo malo boli, da je med nami tako malo zanimanja za slovensko branje. Upamo, da ji bo Bog naklonil še precej zemskih let. Teden pred Božičem je bil v bolnici tudi g. Plausteiner, ki pa je operacijo lepo prestal in se sedaj že zdravi v domači oskrbi. * Kasno v jeseni nas je obiskal in pomisijonaril med nami naš stari znanec in med nami res domač in priljubljen g. Jože Mejač. Žal dan, dva, ki jih zmore zaradi kratko odmerjenega časa preživeti med nami, mineta vse prehitro, in razen dveh večernih govorov v cerkvi, spovedovanju in srečanju z nami vsemi v cerkveni dvorani nima več časa za želj ene obiske in klepetanja, kot bi želeli mi in verjetno tudi on sam. Vse potrebne priprave zanj navadno organizira ga. Ivanka Dimnik, to se pravi za vsakokraten o-bisk misijonarja, to pot pa je pri organizaciji pomagala tudi ga. Anica Dimnik. Služba je v žlahti in amen. Hvala njima za trud, posebno pa g. Mejaču za trud in obisk, saj njegova domača beseda seže globlje in bolj mehko do srca, ko nam izpraša in izpraši vest... Dve srenjčanki sta bili v jeseni za nekaj tednov doma na počitnicah v Sloveniji, doživeli sta pač pohvale vredne počitnice, ki pa jih tu in tam skalijo tudi majhna razoča- ranja, tako, da sta se kar radi in veseli vrnili na svoje kanadske domove. Menda se tudi doma vse hudo draži, in kdor nima “dveh služb” oz. postranskih zaslužkov, bolj tanko shaja. Čuti pa se tudi tam neka tiha nesigurnost in bojazen, mnoge plaši negotovost razmer in skrb za jutri. Čeprav je zima, vsi medvedje ne spe. Vsaj pretrdo ne. V svetu je zgodljano politično stanje, ki povzroča skrbi tudi v Kanadi, saj bližnjo bodočnost ne nudi veliko dobrih obetov, ker se svet Vozlja v krivicah in vsak dan večjemu sovraštvu. Upanja na mirno prihodnjost plahne, božična voščila miru in sreče so le izgovarjana, uspeh teh pa odvisen od dnevno bolj zapletenih mednarodnih dogajanj, ki prej obetajo ponoven mednarodni spopad kot pa za-željeni in obljubovani mir. Vse dobro vsem slovenskim rojakom, raztresenim po širnem svetu in vsem lepe pozdrave! PAK —----o------ župnik Ludvik J. Virant umrl (1896-1980) Cleveland, O. — V torek, 8. januarja 1980, je umrl v znani clevelandski bolnišnici sv, Vincencija g. Ludvik J. Virant, nazadnje župnik pri cerkvi Žalostne Matere božje v Peninsula, O. Umrl je v 83. letu starosti. Kot tak je bil ob svoji smrti najstarejši v Ameriki rojeni slovenski duhovnik. Njegovo truplo je ležalo na mrtvaškem odru v četrtek v litvanskem Jacubs in sin pogrebnem zavodu (936 E. 185), naslednji dan pa v cei’kvi Marije Vnebovzete v Collinwoo-du, odkoder je bil potem v soboto, 12. jan. 1980, pogreb z mašo na pokopališče Kalvarija v Lorain, Ohio. Ludvik J\ Virant, rajnki vpokojeni župnik, je bil rojen 4. avgusta 1896 v znani Virantovi družini v Lorainu, O. V ugledni družini Alojzija in njegove žene Jerice, rojene Bergant, je bilo deset otrok; Ludvik je bil med njimi sedmi po vrsti. Ko je Ludvik dorastel šoli, je najprej doma v Lorainu obiskoval osnovno šolo, zatem srednjo šolo (High School) v South Bend, Ind., nazadnje pa je 1918, še- gra-duiral na Daytonski univerzi, katero so že takrat upravljali redovniki-maristi, med katerimi je tudi vrsta ameriških Slovencev. Med zadnjimi je bil tudi lani umrli univ. profesor Gabriel Rus, ki je predaval francoski jezik in književnost. Rajnki župnik Ludvik je bil posvečen v mašnika 24. svečana 1923 po takratnem clevelandskem škofu Jožefu Schrembsu. V dušnopastirski službi je bil najprej (kaplan) pri Sv. Vidu v Clevelandu, nato župnik pri sv. Cirilu in Metodu v Lorainu, O., zatem župnik pri cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Madisonu, O. in nazadnje župnik pri cerkvi Žalostne Matere v Peninsuli, O., dokler ni šel 8. sept. 1971 v pokoj. Ko je bil kaplan pri Sv. Vidu, je bil kratek čas tudi administrator župnije Svetega Srca v Barbertonu. Ko pa je bil župnik v Madisonu, O., kjer je bilo takrat kar precej Slovencev, je prišlo med drugim do akcije, da bi dobili Slovenci tam svojo župnijo, kar pa ni uspelo. S: •+ Lorainska slovenska druži- na Alojzija Viranta in njegove žene Jerice, rojene Bergant, iz katere je poleg devetih drugih otrok izšel tudi rajnki župnik Ludvik, brez dvoma zasluži, da bi kateri izmed njenih bližnjih ali dal-njih udov ali pa kdo drugi, ki mu je mar slovenska preteklost v tej deželi, napisal stvaren pregled dela Virantove družine za slovensko stvar, saj je to del naše skupne izseljenske zgodovine. Ko sem pred leti, ko sem bil še trden, poleg dela za svoj vsakdanji kruh brskal za naj starejšimi viri naše slovenske ameriške izseljenske skupnosti, takrat sem med drugim, da povem le to, v Trunkov! knjigi “Amerika in Amerikanci” nekje na strani 602 naletel na stavek “Virant A. je eden izmed prvih (slovenskih, m. op.) naseljencev v S. Lorainu”. Odtlej sem še lorainske Virante vzel na piko. Kadarkoli sem kje naletel na kaj pomembnega o njih, sem si tisto zapisal. Tako sem si zapomnil Alojzijevo sliko, katero sem odkril v Koledarju Ave Maria za leto 1925, str. 29., katera zavzema dve tretjini strani in pod katero stoji: “Mr. A. Virant, Lorain, zgled katoliškega moža”. —- Ker sem že pri sliki, naj povem tistim, ki utegnejo iskati podobe rajnkega župnika Ludvika, ko je bil novo-mašnik, da jo dobe v KAM 1924, str. 204. Zavzema ravno tako dve tretjini strani. Pod njo pa stoji: “Rev. Ludvik Virant. N o vomašn ik-kapelan pri sv. Vidu, Cleveland, O. sin ugledne Virantove družine”. O očetu rajnkega župnika Ludvika Viranta odnosno o starostu velike Virantove družinske skupnosti Alojziju Virantu pa sem doslej naletel na največ osebnih, podatkov v KAM 1925, str. 247-8. Ti so izpod peresa rev. Johna Miklavčiča, “ki je svoj čas deloval v njegovi bližini”. V naslednjem iz tega vira nekaj temeljnih podatkov o Alojziju. Rev. John Miklavčič ve o njem med drugim tole povedati: “Rojen je bil 28. avg. 1859 na Igu pri Ljubljani. Doma so bili premožni. Imeli so lepo, N veliko posestvo in še mesarij o zraven. Virantova hiša je bila ne samo na Igu, ampak tudi daleč naokoli poznana in spoštovane moravske družine, mačo šolo, ki je bila takrat ne k^čola, temveč tudi vzgo-jevalnica za življenje. Bistrila je glavo in plemenila srce. Tako vzgojen je stopil v življenje. V svojem 29. letu se je poročil z Jerico Bergant, hčerko enako ugledne in spoštovane moravske družine. Kot podjeten mlad mož je seveda gledal, kako bi si ufe-dil kolikor mogoče dobro stoječe in udobno domovanje. Ker doma ni upal tako hitro priti do stavljenega cilja, se je razgledal po svetu. Tista leta je bila Amerika obljubljena dežela za Slovence. Zato jo je še Lojze mahnil preko morja. V Ameriko je došel 14. febr. 1891. in se nastanil v Barbertonu. Ta je bil takrat še neznatno gnezdo, brez katoliške cerkve. Bil je edini Slovenec v mestecu, z nekaj Slovaki. Vsi so delali v tovarni za lončene cevi Da bi se z ženo lažje prekopala skozi začetne težave, se je ona vkvarjala z borderji. Daši jima je bilo le enkrat na mesec mogoče k sv. maši, ko je neki gospod iz Akrona hodil, sta vendar oba ostala zvesta svoji veri. Tri leta je ostal s svojo družino v Barbertonu, nato pa se je preselil v Lorain. Tudi tu še ni našel Slovencev, dasi je bilo mesto že dokaj cvetoče. Bil je v polnem pomenu besede slovenski pijonir. Ko so kmalu za njim začele prihajati še druge slovenske družine, se je takoj lotil njih organizacije. Najprej je ustanovil Društvo sv. Barbare št. 18. Kot prvorojenca ga je vzljubil, mu posvetil vso svojo ljubezen in delavnost, a je ni mogel ohraniti pri življenju. Razpadlo je. Kmalu za tem je z drugimi, enako mislečim in navdušenimi možmi položil temelj drutštva sv. Alojzija in Marije Pomagaj. Obe ti dve društvi obstojati še zdaj in sta jako močni. Tudi pri društvu Marijinega Spočetja je kot veščak v teh stvareh sodeloval.” — Ob priložnosti morda še naprej. Janez Sever ------o------ oskrbujejo sedaj s petrolejem večji del potres Japonske in Zahodne Evrope, pa tudi precejšen del potreb ZDA. Razvoj v tem delu sveta moramo skrbno slediti, od njega zavisi namreč v dobri meri vse gospodarstvo svobodnega sveta. j (Iz Glasa ADZ) -----o------ Pokažite Ameriško Domovino prijateljem. Pošljamo jo brezplačno na ogled! MALI OGLASI house foiTsaleT EUCLID, OHIO 6 room frame, 2 car garage, nice lot. Mallard Ave. Immaculate condition. $47,500. Call 731-1454 (9-10) I OR SALE Brick Ranch, owner will help finance. DOMA IN PO SVETU Gospodarsko stanje v naši deželi med tem ni tako kritično, dejansko ni vzroka za preplah. Zastoj je za enkrat omejen na industrijo avtomobilov, ko je prodaja teh padla za blizu eno četrtino zaradi visokih obresti pri kupovanju na obroke in zaradi strahu pred rastočimi cenami in pomanjkanjem gazolina. V svobodnem svetu smatrajo ZDA za gospodarsko še vedno bistveno zdrave, zato imoviti ljudje z vsega sveta nalagajo svoja odvišna sredstva v ZDA, kjer imajo upanje, da so najboljši izgledi za njihovo ohranitev. * Beverly Hills Brick, mint condition; owner will help finance. Brick Ranch, Richmond Hts.. Basement and attached garage. BOB ANDERSON REALTY, INC. 21801 Lakeshore Blvd. 261-3200 HOUSE FOR SALE E. 68 St. Single Home. 881-4692 . (9-13) FOR RENT™ SM Rooms up. Stove & Refrigerator. W. 83 St., near Lorain. Older people. 884-1052 (9-10) Od preteklega leta smo se poslovili z mešanimi občutki, prav tako tudi od preteklega desetletja, ki ga je preteklo leto zaključilo. Svet je postal nemirnejši; gospodarska in politična trenja, različni družbeni sistemi in znova tudi verske skupnosti ustvarjajo napetosti, ki se groze spremeniti v nasilstva in celo v vojne spopade. Razlagalci mednarodnega položaja govorijo in pišejo o možnosti nove večje vojne na Srednjem vzhodu, v Južni in v Osrednji Aziji. Naša dežela se po vojni v Indokini, ki je pustila v našem narodu globoke rane in razočaranja, prizadeva na vse načine ohraniti svetovni mir. Spore in trenja rešuje z mirnimi sredstvu po diplomatskih potih. * : ' ' /' S temi sredstvi in po teh potih se ji ni posrečilo rešiti diplomatskega osobja, ki so ga v glavnem mestu Irana Teheranu tamkajšnji revolucionarji prijeli in ga držijo za talce v svojem sporu z ZDA. Pretekla sta že nad dva meseca, 50 ameriških državljanov pa je še vedno zaprtih v poslopju poslaništva ZDA, v rokah iranskih islamskih nasilnežev, ki se ne menijo za mednarodne zakone, pogodbe in dogovore. Vlada ZDA išče vedno nove možnosti, ki bi naj pripeljale k osvoboditvi talcev, ne da bi spravljale v nevarnost njihovo življenje. Ameriška javnost to razume in svojo vlado podpira, pri tem pa se le tu in tam že pojavljajo resni znaki utrujenosti, nestrpnosti in nepočakanosti. x * Sovjetska vojaška zasedba Afganistana povzroča med vodniki Zahoda prčcejšno skrb, boje se, da utegne Sovjetska zveza seči od tam tudi po Pakistanu in Iranu. To bi Sovjetski zvezi odprlo pot do toplega “južnega morja”, kar je cilj ruske politike že blizu dve stoletji. Zasedba Irana bi, zagotovila Rusom iranski petrolej, pa ■ jim nudila tudi nadzor nad vsemi drugimi nahajališči petroleja v državah ob Perzijskem zalivu* ki WANTED CLEANING LADY Part time in funeral home, to clean after services. Hourly wage. For interview call: Jakubs Funeral Home 965 E. 185 St. 531-7770 bet. 9 a.m. & 5 p.m. -___________(9-10) STANOVANJE V NAJEM 5 sob, zgoraj, v Collinwoodski okolici. 851-0548 _______ (9-13) DELO IŠČEM~ Delni čas, 5 do G ur na dan. Popravljanje hiš in podobno. 486-8230 ______________________’ (9-10) Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X) HOUSE FOR SALE St. Christine Parish. 531-8335 (4-9) Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620. Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St. Clair area. Will train. 526-8620. ______ _ (X) BOOKKEEPER WANTED Part time two half days a. week. Call 431-0628. (X) HOUSE FOR RENT Large single family. Holmes Ave. $280 a month. Call 951-5833 (6-10) Apt. for Rent 5(4 rooms up. E. 74 St. near St. Clair. Maximuju 2 children under 10. Call 881-7988 after 7 p.m. (8-10) FOR RENT 5 rooms and bath up. St. Clair Ave. St. Vitus area. 881-1393 or 886-0021 j L 65-LETNKA DRUŠTVA SV, ANE ŠT. 156 Chisholm, Minn. Cleveland, Ohio — Naselbina Chisholm, Minn., se je začela razvijati šele v začetku tega stoletja. Leta 1901 je Chisholm im el samo 250 prebivalcev. Čim so tam začeli kopati železno rudo, so tja začeli trumoma prihajati ljudje iskat delo v tem kraju. Do prve svetovne vojske so Chisholm smatrali, za naj večjo jugoslovansko naselbino v Ameriki, največ je bilo Slovencev in Hrvatov, pa tudi nekaj Srbov. 5. septembra 1908 je požar skoraj popolnoma uničil vso naselbino, ki se je prav začela dobro razvijati. Mnogo Slovencev je takrat utrpelo veliko škodo. Slovenci so se kar dobro in hitro uveljavili v javnih uradih in mestni upravi, več jih je bilo izvoljenih v mestni svet in upravo. Prvo K.S.K.J. društvo je bilo v Chisholmu ustanovljeno leta 1905 in sicer št. 54, ki pa je bilo pozneje ukinjeno, društvo Friderik Baraga št. 93 K.S.K.J. je bilo ustanovljeno 27. marca 1906. Društvo sv. Ane št. 165 K.S.K.J., Chisholm, Minn., je bilo ustanovljeno 9. februarja 1915 in bo torej kmalu obhajalo svojo 65. obletnico ustanovitve. r,..• . V Glasilo od 10. februarja 1915 je glavni tajnik Josip Zalar že objavil naslednjo uradno notico: “Novo društvo v Chisholmu, Minn., prosi za sprejem v K.S.K.Jednoto. Imena prosilk so: Marija Barkovič, Marta Balič, Marija Pucelj, Ana Sterk, Johana Kočevar, Marija Virant, Pavlina Klun, Barbara Globočnik, Marija Kordiš, Marija Gande, Marija Samsa, Jožefa Kočevar in Marija Adam.” V Glasilu od 10. marca 1915 glavni urad v Jolietu uradno sporoča, da je bilo novo žensko društvo sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn., sprejeto v K.S.K.Jednoto z datumom 9. februarja 1915. Društvo je ob ustanovitvi imelo 12 članic. Te so se pri društvu oziroma Jednoti zavarovale, kakor je razvidno po tej tabeli z navedbo starosti in vsote zavarovanja: Marija Samsa, roj 1894 - 21 let, $1.000; Marija Kordiš, roj 1891, 24 let, $1.000; Marija Virant, roj. 1889 - 25 let, $1.000; Johana Kočevar, roj. 1888, - 27 let, $1.000; Pavlina Klun, roj. 1895, 30 let, $1.000; Jožefa Kočevar, roj. 1884, 31 let, $1.000; Marta Balič, roj. 1882, 32 let, $500; Marija Barkovič, roj. 1882, 33 let, $1.000; Marija Pucelj, roj 1880, 35 let, $500; Barabra Globočnik, roj. 1880, 35 let, $500; Marija Gande, roj. 1868, 47 let, $250. Med Ustanovnimi članicami je bila torej najmlajša stara 21 let, najstarejša pa 47 let. Skupna zavarovalnina vseh 12 ustanovnih članic je znašala $8.750. Meseca oktobra 1917 si je društvo nabavilo .krasno društveno zastavo, ki je stala $175, kar je takrat bil lep denar. 9. februarja 1930 je društvo sv. Ane št. 156 slovesno obhajalo 15. obletnico ustanovitve, katere so se v lepem številu udeležili zastopniki vseh bližnjih in tudi precej oddaljenih K.S.K.J. društev kot iz Eveletha, Ely, Aurora. Takrat šo namreč prišli v Chisholm zastopniki! vseh K.S.K.J. društev v Minnesoti na prvo sejo Zveze društev K.S.K.Jednote v Minnesoti, ki se je tudi vršila 9. februarja 1930 v Chisholmu. Članice društva Friderik Baraga št. 93 KSKJ so se v velikem številu udeležile slavnosti in korakale s članicami društva sv. Ane št. 156 v cerkev sv. Jožefa k blagoslovitvi krasnega kipa sv. Ane, ki ga je društvo ob tej priložnosti poklonilo cerkvi. Kip sv. Ane je blagoslovil Father Leskovec iz Eveletha ob asi-tenci Rev. Schiffrerja in Rev. Jeršeta. Društvo sv. Ane št. 156 je od ustanovitve do svoje petnajstletnice naraslo od 12 ustanovnih članic na 121 odraslih članic in 45 v mladinskem oddelku. Sledeče uradnice vodijo sedaj društvo sv. Anne št. 156: Olga Ray, predsednica; Ann Bradach, podpredsednica; Anne M. Levstek, tajnica in blagajničarka; Mary Bovitz, zapisnikarica; Maymy Margo, odbornica. ' .» • Zgodovina naših K.S.K.J. društev je res v ponos društvenim članom in članicam in vsemu slovenskemu življu v Ameriki. Lepi spomini naj nas vzpodbujajo, da bomo ohranjali tudi za mlajši rod dragocene t&adicije naših prednikov, ki so se tako plodovito odražale povsod, kjer je deloval in živel slovenski človek. Društvu sv. Ane št. 156 K.S.K.J., Chisholm, Minn., prisrčne čestitke k 65-letnici društvenega delovanja. Jože Melaher Vaclav Bene£-Trebiz*ky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Boljie plače - vlij! davki Washington, D.C. — Federalno določena naj nižja plača je bila s 1. januarjem 1980 povišana za 20 centov, kar pomeni takojšnjo povišanje plače za okrog 5 milijonov delavcev, ki so delali za minimalno plačo. Okrog 57 milijonov delavcev je kritih po Fair Labor Act zakonu, katerih zaslužek se giblje v bližini predpisov o minimalnih plačah. S 1. januarjem 1980 je bila dotedanja minimalna plača povišana od $2.90 na $3.10 na uro. Dobra novica za upokojence v starosti od 65 let do 71 let je, da smejo v letu 1980 zaslužiti $5.000, ne da bi jim bila odbita gotova vsota od pokojnine. Lansko leto je bil dovoljen naj višji zaslužek $4-579, Upokojenci, ki so stari manj kot 65 let, pa smejo zaslužiti letos $3.720 v primeri z $3.480 v lanskem letu. Toda davki za Socialno zavarovanje — Social Security bodo v letu 1980 znatno povišani, vendar bodo prizadeti predvsem tisti, ki dobro zaslužijo. Uslužbenci, ki zaslužijo na leto več kot $22.500, teh je okrog 13%, bodo plačali letos $183.90 več davka za Socialno zavarovanje kot lansko leto. Četudi bo s tem povišanjem prizadet razmeroma majhen odstotek uslu ž-bencev, bodo ti novi davki prinesli v sklad Socialnega zavarovanja dodatnih $4.2 milijarde (billions), od tega plačajo polovico delodajalci. Naj višji možni davek za Socialno zavarovanje v tem letu je $1.587.67, v primeri z $1.403.77 v letu 1979. Gospod Strange je tolmačil Dancem kraljičino zahvalo, in tudi njemu so besede zastajale v grlu, tudi njemu so silile solze v oči, in vendar je bil on nalašč izbran za vlogo, katero je izvrševal v tem trenutku, ker se ni dal tako lahko premagati od svojih čustev . .. “Vaša kraljica se imenuje Dragomira ...” “Dagmar ... Da g m a r ! — Bodi dobrodošla, bodi pozdravljena! Živi med nami na vekov veke!” “Na vekov veke!’ so ponavljali z glasnim šumom morski valovi. “Na vekov veke!’ se je razlegalo po obrežju, kakor da se tu odbija odmev od skale k skali, od doline v dolino. “Med tem mojo iskreno zahvalo, gospod Strange, tudi tebi ostajam dolžnik, častiti oče, vam vsem sem dolžen hvaležnost.” Kralj Valdemar se je poslancem na lahko priklonil. “Samo daj Bog, najmogočnejši vladar usode, da bi se naših korakov, katere smo žrtvovali za te radi, odkritosrčno radi in za vso rodno zemljo, spominjali naj poznejši potomci...” je govoril škof Seelandski. “In boljše, Danci, niste mogli počastiti svoje vladarice kakor z nazivom: “Devica dneva!” To ime bo na vekov veke budilo spomin na njeno domovino — slavno, junaško češko deželo!” se je oglasil gospod Albert Eskelsen, mož zelo izkušen v govoru. V tem trenutku je tudi kralj, naslonjen k svoji nevesti, govoril tiho, a vendar je bilo mogoče razločiti besede: “Bodi torej, Draguška, ne samo meni, ampak vsemu ljudstvu in vsej naši domovini gospa dneva — Dagmar!” Nedolgo potem so bili na kopnem. Kraljevska družina je mahala z lesketajočim se orožjem novi vladarici nasproti, stari, prastari prapori so se sklanjali skoraj do tal, bojni rogovi so trobili v najglasnejših akordih, ljudstvo je vriskalo, da so vsled tresenja zraka močneje pljuskali valovi in zdelo se je, da so se od vseh strani na obrežju oglasili tudi po cerkvah zvonovi, da bi kar najslavnejše mogoče pozdravili mlado kraljico in oznanjali njeno ime, kar najdalje dolete njihovi glasovi. “Kdor prihaja k nam s smehljajem na ustnicah, temu znamo ta smehljaj stokrat vrniti. Kdor nam da prijazno besedo, smo mu pripravljeni žrtvovati življenje. Res, otroci, več kraljic sem že pozdravljal, ena izmed njih je bila tudi dobra, zelo dobra, toda tej podobne nisem videl — pravim, nisem videl!” Stari, osemdesetletni brodar Falster se je zagledal za sprevodom, ki je s počasnim korakom odhajal proti Man-do, in ni mogel od njega niti odvrniti oči. “Res, ljubi otroci, nad mojim grobom bodo šumeli polnočni vetrovi, morski valovi mi bodo že mnogo, mnogo .let peli pogrebno pesem, moje kosti strohne in razpadejo v prah, morebiti premine tudi ta vasica z ljubimi kočami, morebiti razpade tudi ta cerkveni stolp, ki gleda na nas preko pobočja... toda kraljica Dagmar bo živa na vekov veke... Pravim vam, ljubi o- troci... zapomnite si, kako je prihajala v našo domovino, pripovedujte to svojim vnukom.’Ne vem, kaj je to, da mi tako nehote prihajajo na jezik te besede.” Stari, osemdesetletni Falster je naenkrat umolknil. Sprevod je sicer že izginil za položnim pobočjem in redkimi gozdovi, toda od poldan-ske strani je naenkrat zavel pretresujoč, oster veter. Od tamkaj je vendar na tukajšnje obrežje vedno pihala gorka sapa. “Morska žena!” se je razlegalo prestrašeno iz več grl naenkrat in vse se je razpršilo po kočah, v kočah so prestrašeni zapirali vrata, matere so pritiskale dojence na prsi, nedorasli otroci so se bojazljivo skrivali za obleke roditeljic. Morska žena že od pamtiveka ni nikjer dobrodošel gost. Le stari brodar Falster se ni niti zganil. Vendar se je čisto predrugačil; obrvi so se mu namršile, čelo nagubalo, roke je stisnil v pesti in predirljiv pogled , je upiral na morje, ki se je pričenjalo peniti in na katerem je bilo kake pol ure od brega videti čudno prikazen, tako popolnoma podobno ženski postavi, ki je zavita od glave do peta v sivo oblačilo in se z dvignjeno desnico polagoma vali k obrežju. “Nekdaj sem se te bal; ko sem bil sredi širnega morja, sem se nerad srečal s teboj, a danes je drugače. Če se drzneš na kopno, ti razkolj etn glavo, bodi kar hočeš... Ne drzni se!” V pobrežnih kočah so slišali ta Falstei-jev glas, z enim očesom so opazovali starca, z. drugim megleno prikazen in se od groze tresli po celem telesu. Tako ni še nikdar nik-do govoril z morsko ženo. In če bi se bil drznil, bi se mu ne bilo dobro godilo. (Dalje prihodnjič) Mako štedifi z gazolinom Automobil Association of America daje nekaj navodil, kako morete prihraniti na potrošnji gazolina: V BLAG SPOMIN DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA STRICA JOHN AHLIN ki je umrl 23. januarja 1971 Gospod, daruj mu mir, naj večna Luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti! Žalujoči: JOŽEFA GLAVIČ, nečakinja AHLINOV! in BRODNIKOVI, nečaki in nečakinje in OSTALI SORODNIKI v Sloveniji Cleveland, O., 23. januarja 1980. I oocietjr ONE FAIRLANE DRIVE JOUET. IL 00434 Sme** 1914 ,.. - -. the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-ceutury your Society has offered the finest in Insurance protection at low non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts Die Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: L Schola« ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and Uttle league baseball 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officer« President ---------— First Vice-President ... Second Vice-President Secretary —------------ Treasu rer Recording Secretary „ First Trustee .... Second Trustee Third Trustee -First Judicial .. Second Judicial Thbfd Judicial Social Director .... Spiritual Director Medical Advisor - Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisba - Robert M, Kochevw ~ Anton J Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak •— Anthony Tomazin — Mary Riala John Kova« .... Frank Toplak Nancy Osborne — Rev. Aloysiua Madic, OJF.M, Joseph A. Zalar, M.D. Tudi med vožnjo mislite v naprej. Pazite na točke, kjer se običajno promet zaustavlja in na rdeče luči. Uravnavajte vožnjo tako, da pridete do njih, ko bo zelena luč. Avto porabi več gazolina, če morate avto ustaviti in potem hitro pognati motor. Preglodajte pritisk na kolesnih gumah. Če v kolesnih zračnicah ni dovolj pritiska, je odpor pri obratih kolesa večji, kar tudi poyzroci večjo uporabo gazolina. Dobre gume na kolesih vam morejo prihraniti za 5do 10% na uporabi gazolina. Nagla in večkrat menjajoča brzina povzroči večjo uporabo gazolina. Z enakomerno vožnjo lahko prihranete na gazo-linu. Pred vožnjo ni potrebno, da pustite motor predolgo teči. Začnite s počasno vožnjo in čez kakšno miljo normalne vožnje se bo motor dovolj ogrel, prihranili pa boste na uporabi gazolina. Ne poženite divje motorja da začnete vožnjo naravnost v skoku, misleč, da ste motor pripravili za boljši vžig pozneje. Dejansko pa olje in gazo- lin zalije stene cilindra, kar povzroči pozneje večji odpor pri teku motorja in seveda večjo, uporabo gazolina. Za shnovo starih mestnih naselbin Cleveland, Ohio — Aetna Life & Casualty Co. v Chicagu se je obvezala, da bo dala na razpolago 15 milijonov dolarjev izrednega posojila z nizkimi obrestmi za obnovo starih mestnih naselbin v štirih mestih — Chicago, Cleveland, New York in Philadelphija. Za Cleveland je v načrtu, da bo St. Clair — Superior Coalition, v katerem področju živi mnogo Slovencev, prejela nakazilo $750.000 Lot prvi obrok ali “seed money” za obnovo enodružinskih hiš. St. Clair-Superior Coalition v Clevelandu bo tudi imela na izbiro, da po svoji preudarnosti kupi stare hiše in jih s tem denarjem obnovi,- nato pa proda brez dobička po primerni ceni. Program za obnovo hiš po gornjem načrtu je raztegnjen na 15 mesecev in bo začel delovati spomladi 1981. GRUMOVA POGREBNA ZAV00A t«»3 fCitst 62 g* (.76119 L&ke SbsuA« *iJv«L 431-298» *31-6369 'Si GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVO« 15361 Waterloo Road *31-123$ '.;*vif! .a r NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order, send $6.00 including postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. 60432 ČE S £ SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebni da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedenske Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St Clair A ve. Moj novi naslov: ... Cleveland. Ohic 4416: MOJE IME: Moj stari naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO amm»m«»nHmiiinnim:ii:nmnmmttnnnmn»tmmnnnminni»>:imnnni LET YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, low interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information. just complete and mail the below coupon.