ir v n ji? PRIMORSKI DKEVMIK glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje Let0 X . Stev. 48 (2667) Poštnina platana ¥ gotovini Spedizionr in abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 25. februarja 1954 Cena 20 lir ggjtAZMIH POROČILIH O BERLINSKI KONFERENCI Vprašanje evropske obrambne skupnosti 1 ospredju v Angliji, Franciji in Nemčiji Jg-j en°v° poročilo o konferenci štirih v spodnji zbornici - Resno soglasja v laburistični stranki glede oborožitve Nemčije - Bidault vj°^ zunanjepolitični komisiji narodne skupščine - Ollenhauer Ja Pri nasprotovanju evropski vojski - Dullesovo rrizočaranje ^la 7~ Danes se je ge, majhne Avstrije«, je dejal bici dehmt ° spodnji zbor- Morrison in TVPrfiplipvr/r ria renči vI? 0 berltnski konfe-v W.f“ 5° trajala dva dni in Ste y, rt *re laburistična stran-v dva skoraj tih eden A tabora. od kate- riscnom „z Attleejem in Mor-Uo čel-u podpira vlad- htvr®!? potrebi ustano-liosti ir, ??5 obrambne skupim okvir^°raZitve Nemoije v ‘ujejo •J??riYugl pa naspro-fctvi. 'ni nemški oboro- za(lei zunanji mi-Poročilnm ? Edea z daljšim 3e Prizmi °j kobterenci. Eden testanelr -??a. ie bd berlinski Hsri r>-, lnb «razočaranje, dal Da?? sk°raj tragedi ris, do-tteu n-ri.' 3e b“ tud:i k°ri' š>irje zat°. ker so se Pieli o .m- .lahko sporazu-48 Balini i ja konference tvronj J. ^hod. In če se v T ie dejaflrif ni 2manjšala tildi ni ri? E?en — se gotovo Na^‘.Povečala. HliiK>;? Eden prikazal potek '‘ii in fiei=ira5gQV0r0v ° Nem' 8 sta ii' se i® pokazalo, 5‘8lišže / no In sovjetsko 'olitev v vprašanju svobodnih ^•airietrrAi-r, VS1?3 Nemčiji tako a‘*° vsak? nasprctni, da je . • Nat« • Po§aionje nemogo- r') aagleit» VZtr5ial pri stali* I;vosti , vade o neizved- H dejal atrabzamje Nemčije ■° utoni-- bi hilo «nevamo !HU*$tB0 mislp-i. da bi • Yalcev z?Va s ?° milijoni pre-ttirn nni.^ .tnočnim industrij-fMu 0,. n\latan, v moderne n '•rana ril res. nevtralna in rnr,ri? rivojih sosedov«. ^«nčjie eln‘ nevtralizaciji Y Nem«?? ?deu de.a! še. da b> postala nev- v. rta-t i 1 iJ^-r-riid s-evtira!a a' neizogibno ma- , Hon .med Vzhodom in Oev-^tn Predstavljala res- 8$° za Zahod in za k °laišaV 0 ljudstvo, ker bi ?a in ti ?reP0rod militariz-a n®'0 ponovitev ,,.ni med' obema svetov-H?»rna. Dejansko je kS4*'hew Je, v Berlinu prediv' ^ hr, 0 Nemčijo, upa- 1 H z»k??“ra'a Nemčijo od Evrope, da bo ------------------------ * Evm- ‘rariila Amerikance razliko 11 : 13. j6®!!«) ??;. razširila vzhodno- ' ' Tl ti trcrt M j r» Morrison in nadalievai, da imajo Velika Britanija in osta-* le zahodne države vso pravico, da skrbijo za svojo varnost in splošni mir v svetu. Morrison je dejal, da se strinja z Edenovim mnenjem, da bi nevtralna Nemčija pomenila vabilo k napadu na deželo, bogato na surovinah in industrijskih napravah. Glede tega Morrisonovo stališče v bistvu ne kaže nobene razlike od vladnega; tudi on je dejal, da se postavlja vprašanje, «kako izvesti neizogibno oborožitev Nemčije na najboljši način in v prid miru in varnosti nemških sosedov«. Morrison je govoril v imenu večine poslanske skupine in izvršnega odbora laburistične stranke. Ta večina pa je zelo pičla, kajti razmerje pri včerajšnjem glasovanju v poslanski skupini je bilo 112 proti 104, na današnji seji izvršnega odbora pa 14 proti 10. Za položaj v laburistični stranki je še bolj značilno dejstvo, da resoluciji, o katerih so glasovali v poslanski skupini in v izvršnem odboru, nista enaki, temveč da postavlja resolucija, ki je bila danes odobrena v izvršnem odboru, razne pogoje za nemško oborožitev, ki jih v včerajšnji resoluciji ni, poleg tega pa ne vsebuje več omembe, da bi bilo treba nemško oborožitev izvesti v okviru evropske obrambne skupnosti, kot je bilo še izglasovano v poslanski skupini in kar sta Attlee in Morrison pravzaprav hotela doseči. Prav tako poudarjajo dejstvo, da so danes glasovali proti resoluciji o nemški oborožitvi štirje izmed 12 predstavnikov t Trade Unions« v izvršnem odboru, ki običajno predstavljam najbolj konservativno krilo laburistične stranke, danes pa so se vsaj deloma postavili na stran be-vanistične levice. To se je še bo! je pokazalo pri glasovanju o Bevanovem predlogu, naj se glasovanje o AtHeejevi resoluciji odloži; predlog je. bil od-kkmjen z najmanjšo mogočo . č&l'arvZirn m vso Nemčijo "svobodo in io 0 PSR in Madžarska« *k‘ele wA j° sedaj uživajo )e£. ***£8R in Madžarska». l- ivtiori. za evropsko ko-ri138' Mowrnost’ >° J® pred- 2? * Ede“ dejal, E?10 ZSSRd,Mnje bita varna a ’ je. doi i arnen te pogod-/J s« un:J?b ie bil samo ta, ,, ^dko ii° med Severno NATr. opo in da c.0 - 0(fcirn , skupno z vsem uti. °brambnim sisle- bistvu — v^ia vm.a?!ed Zahod ne po- "lethAf. ytrasam#* ni; ®den raUi°??r?ž‘u: ab o®, tem. iemško rlk, akino sredstvo za n?Va|oo rilr°žitev je najmanj Kavhf ed5‘vo je fe tu in .rinila ■ 8a ---------------- - i,rinita' sa evropska o-,Pamo, fi- Vpn°st, o kateri a?'aftost), kmalu posta, a tLSe bod^at° je napovedal, *5dah eVai? v Parizu kmalu ri,Vah)i razgovori med dr-T^Pnost, ; r°Pske obrambne tLlzra2ii a Veliko Britanijo, 6^ da rP ??.ejko.. pripravlje. Vse to kaže. da so se nasprotja v laburistični stranki glede politike do Nemčije mnogo boli zaostrila, kot se . je sprva zdelo, zlasti pa, da ne gre tu več za razlike med precejšnjo večino in očitno manjšino, temveč da so se fronte precej spremešaie. O današnji predpoldanoki seji izvršnega odbora vedo še povedati, da so Bevan in njegovi sicer izjavili, da. so pripravljeni prevzeti, isvoj del odgovornosti za vsak sklep izvršnega odbora, da si pa pridržujejo pravico, da od-je nadaljeval ! slej javno prikazujejo svoje 1 mnenje. To daje pričakovati resne posledice med krajevnimi organizacijami stranke, kjer je bevanižem že tako in tako močno zakoreninjen. Bevan je na seji tudi opozoril Attleeja, da mu pičla večina, g katero HammarsKoeld o ženevski konferenci NEW YORK, 24. — Glavni je njegova teza prodrla, ne pila svoje nasprotovanje nem- I bo daje pravice, da v imenu vse siianke zagovarja nemško oborožitev. Med vplivnejšimi voditelji stranke sta se Bevano-vemu sta’išču pridružila tudi bivla ministra Chutter Ede in James Callagham. Vprašanje nemške oborožitve in evropske obrambne skupnosti pa postaja vse bolj kočljivo tudi v Franciji. Precejšnja skupina francoskih parlamentarcev, pripadnikov raznih strank, je izdala poziv, naj se skliče konferenca sedmih evropskih držav (države evropske vojske in Anglija), ki bi razpravljala o pogodbi o evropski obrambni skupnosti, ki «grozi postaviti evropske oborožene sile v službo nemškega militarizma«. Poziv so med drugimi podpisali poslanci in senatorji Edouard Daladier (radikal), Jacques Soustelle (golist), Eeo Hamon (MRP), Casanova (KPF) in vseh ostalih strank razen socialistične. Poročila Iz Nemčije kažejo, da bo zahodnonemška socialdemokratska stranka še okre- škemu vstopu v evropsko fra e bau, o ratifikaciji sk r.t parlamentu kon- Figi poročal parlamentu o berlinski konferenci Poudaril je nesprejem jivost sovjetskih zahtev ■ Parlament odobril delo avstrijske delegacije na konterenci v Berlinu DUNAJ, 24. — Avstrijski zunanji minister Figi je danes v parlamentu poročal o berlinski konferenci in o poteku pogajarj za avstrijsko državno pogedbo. De.al je, da se je pri teh pogajanjih "napredovalo«, kolikor je Avstrija prvikrat kot enakopravna država bila udeležena pri pogajanjih, ki se je tičejo. Figi Osnovno vprašanje današnje Eugenio Laurenti: Zgraditi je potrebno tržaško mornarico - Bortolo Petronio: Delavci iščejo pot, kako začeti z resno akcijo spevek k miru, ker se je Avstrija obvezala, da Le bo pristopila k nobenemu vo, asketu u bloku. Omenil je nato, da je sam Molotov priznal, da bodo njegovi predlogi zadosti, li samo DO odstotkov avtsrij-skih interesov, ter je nada- goče s temi ukrepi ozdraviti ljeval; <(Ko je temelji.im po- j krizo v ladjedelniški industriji trebam obstoja kake države in v gospodarstvu sploh? Sodelavec Kadia jugoslovanske cone Trsta se je v v zvezi z rastočo krizo v tržaških ladjedelnicah in gospodarstvu sploh in v zvezi s stališčem sindikalnih organizacij do tega življenjsko važnega vprašanja obrnil z nekaterimi vprašanji na tovariša Eugenia Lau-rentija in Bortola Fetronia. Tov. Laurentiju je dopisnik postavil naslednja vprašanja; Vprašanje: V zvezi z govoricami, da bodo v conskem proračunu povečani krediti za gradnjo ladij, bi želel vedeti, ali tudi vi sodite, da je mo- zadoščeno samo za 80 odštet- je poudaril, da med berlinsko j kov. lahko to trenutno pome- konferenco ni pustil Molotov najmanjšega dvoma glede dej, brambno skupnost. Danes je čana do srede aprila. Baje je . stva, da danes «nitna nobe- bil napovedani razgovor med Adenauerjem in Ollenhauer-jem, ki je trajal dobro uro, po katerem pa ni bilo izdano nobeno poročilo. S socialdemokratske strano zatrjujejo, da razgovor «ni mogel prinesti ničesar novega«, kar razlagajo s tem, da so se izjalovili poskusi Adenauerja, da pridobi socialiste za podporo svoji politiki evropskega združevanja. Edi se, da nemške socialne demokrate utrjuje v njihovem stališču razvoj položaja v angleški laburistični stranki. Dobro obveščeni pariški krogi pa vedo povedati, da je ameriški državni tajnik John Foster Dulles izrazil francoskemu zunanjemu ministru Georgesu Bidaultu svojo zaskrbljenost zaradi možnosti no. Dulles zdaj sporočil Bidaultu, I da nikoli ne bi bil pristal na ženevsko konferenco, ko bi vedel, da bo3 t.a konferenca zdaj služila j. .ot izgovor za zavlačevanji; ' ratifikacije pogodbe o evropski vojski. Bidault, pa je danes poročal o berlinski konferenci zuna- i na od štirih zasedbenih sil moralne pravice obdržati svoje čete v Avstri.i iz izkl,učno avstrijskih vzrokov«. Ko je govoril o zahtevi Molotova, naj bi sovjetske čete ostale v Avstriji za nedoločen čas, je Figi izjavil; eKateri državnik bi si upal zahtevati od m izboljšanje v primeru s preteklostjo, toda s časom po- Odgovor; Po nekaterih in-diskrecijah je mogoče soditi, da nameravajo v conski pro- meni resno nevarnost za te- račun vnesti določen fond za melje te države,, če bi se zadovoljili s tem, da bi bilo našim temeljnim potrebam zadoščeno samo za določen odstotek, bi se lahko upravičeno bali. da nam bo v bodoče odvzeto tudi ostalo,« Minister je nato ugotovil, da je obra.urr berlinske kon- narodne skupščine. Seja je bila za zaprtimi vrati, po poročilu, ki je bilo kasneje izdano, pa je mogoče sklepati, da je bil Bidault zelo previden , v obravnavanju vprašanja nemške oborožitve. O ženevski. konferenci je Bidault dejal, da pomeni znaten napredek in da bodo na njej istočasno razpravljali tako o korejskem kot o indokitajskem .___________________________ _ vprašanju. Na vprašanje, ali vega ' zavlačevanja ratifikacije | bo tudi predstavnik Vietmin-pogodbe o evropski vojski v , ha poklican v 2enevo na kon-francoski narodni skupščini, ferenco, je Bidault odgovoril, Zdi se, da je Dulles ob svojem da doslej še ni bilo sklenje-slovesu od Bidaulta v Berli- no, kdo vse bo dobil vabilo nu izjavil, da pričakuje, da, na konferenco. njepolitični =,i= I žave po tolikih žrtvah, naj j in je nato poudaril nekatere pridobi svojo svobodo in ne- pozitivne strani Konference; odvisnost s pogodbo, ki bi na. lagala nove finančne in gospodarske žrtve celim generacijam ter navzočnost tu- 1. vprašanje usode Avstrije je bilo postavljeno v ospredje svetovnega zanimanja in avstrijsko ljudstvo je lahko jih det za nedolo.en čas, t. j.. oonosno na simpati.e, ki jih do re.itve svetovnega vpra. a- ' ' nja, ki ga je najteže rešiti (nemško vprašan.e) in na ka. terega nima Avstrija nooe-.e-ga vplica.j) Figi je nato zanikal, da bi bili zahodni predstavniki izvajali na avstrijsko delegacijo pritisk, ter je pozval kominformistične poslance, naj vzamejo na znanje besede Molotova, ki je čestital avstrijski delegaciji za njen pri- kritje razlike med cenami lad-jedelnišlie industrije na svetovnem tržišču in v Trstu, po-| činoma samo besede, ki naj opozicija delavcev, čeprav i« ne konstruktivna, proti samovoljni in negativni politiki obeh sindikalnih vodstev. Poleg tega je to posledica občutka delavcev CRDA, da konferenca ni drugo kot predstava, ki naj nadomesti pomanjkanje učinkovite sindikalne akcije za zagotovitev dela tržaškim ladjedelnicam. Vprašanje: Ali 6tremi ravnanje obeh sindikatov h konkretni rešitvi ladjedelniške krize ali pa, kot se zdi, skuša samo odvrniti pozornost delavcev od osrednjega vprašanja m se jih posluževati kot manevrske mase v korist aneksionističnih ciljev obeh sindikalnih organizacij? Odgovor; Glede krize v ladjedelnicah m sredstev za njeno rešitev ni nobene bistvene razlike med stališčem in akcijo Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. To, kar govore Enotni sindikati, so ve- dobno kot je v navadi v italijanski republiki. To še ne pomeni nobenega olajšanja sedanje krize ladjedelnic, temveč samo omogočanje našim ladjedelnicam, da lahko tekmujejo z ostalimi pri pridobivanju naročil. Vprašanje: Ali bi lahko mo. rebitna dodelitev kakšnega novega naročila odstranila hudo krizo dela, ki grozi pred- Verletno v soboto glasovanje o zaupnici Scelhovi vladi v senatu Nadaljevanje razprave o vladnih programskih izjavah v italijanskem senatu - Demokristjan Santero obljublja rešitev tržaškega vprašanja .v okviru evropske enotnosti* - Zagarijeve izjave o stališču socialdemokratske levice od vprašanj* povečanja virov »njene delegacije v vladi«. Na zvezne prestolnice, ki glasu-dohodkov«. ,vsak način pa bodo parlamen- jejo samo o vprašanjih dotič- Med Bitossijev govor se je levice PSDI glaisovali za vmešal tudi Scelba, in sicer., zaupnico. ^ ko je bilo govora o zakonu o A. P. (Od našega dopisnika) RIM, 24. — Razprava o zaupnici Scelbi se nadaljuje v Hlijanskem senatu s precejšnjo monotonijo, obenem pa tudi dokaj počasi, tako da še I pooblastilu vladi, da uredi ju-vedno ni mogoče reči, ali ve- j ridični in gospodarski polo- RIM, 24. — Danes zjutraj ljajo optimistične napovedi. žaj državnih uslužbencev, in je predsednik republike spre-predsednika Merzagore. da bo j ko )e Bitossi zahteval, naj se jel novega sovjetskega posla-glasovanje o zaupnici ’ res že j da vladi pooblastilo samo gle- nika Aleksandra Bogomolova, v soboto in da bo torej v to-! juridičnih določil, medtem j ki mu je izročil poverilnice. ek lahko o vladnih izjavih začela razpravljati poslanska zbornica. Na današnji seji je bilo obenem drugo glasovanje za izvolitev novega podpredsednika senata namesto demokristjana De Pietra, ki je bil imenovan za ministra za pravosodje. Demokristjanski kandidat Čingolani včeraj ni dobil dovolj glasov, zato so morali danes glasovanje ponoviti. S 114 glasovi je bil Čingolani končno izvoljen za podpredsednika. Prvi govornik na današnji seji je bil' demokristjan Santero, ki je govoril večinoma o zunanji politiki, zlasti pa v prilog ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti in sploh politike združevanja Evrope, proti kateri veljajo morda najhujši napadi kom-jnformovske levice Pri tem je Santero omenil Dullesove izjave ko naj takoj začne izplačevati primeren mesečni predujem javnim uslužbencem. Scelba je zatrdil, da je vlada obljubila, da bo pri reševanju tega Q berllPSkl kOnfeTeRC! vprašanja najprej rešila vpra-1 - - - - - - W A.SH1NGTON, 24. nanji minister Dulles je da- nes na nejavni seji senatnega zunanjepolitičnega odbora poročal o berlinski konferenci zunanjih ministrov. Po seji je senator Alexander Willey, predsednik odbora, podal izjavo o Dullesovem poročilu časnikarjem. nih ozemelj. 0 priseljevanju v Kanado šanje plač, nato šele ostalo, in da pri tem tudi vztraja. Socialdemokratski senator Canevari je govoril predvsem o Nennijevih socialistih in po-udaril, da je PSI edina socialistična stranka v Zahodni Evropi, ki je povezana s kom-informisti. Sicer pa je Canevari dejal, da je za PSDI najvažnejša demokracija, kajti le v tem okviru je mogoče rešiti življenjska vprašanja delavcev. Zadnji govornik je bil danes neodvisni senator Jannac-cone, ki se je med dfckusijo o večinskem volilnem zakonu ločil od liberalcev. Jannaccone je izjavil, da nasprotuje vladi, ker sloni na načelih, ki jih je OTTAVVA, 24. — Sinoči je v kanadski spodnji zbornici poslanec L. E. Cardiff kritiziral kanadsko politiko o priseljevanju in je izjavil, da je ta politika eden glavnih vzrokov brezposelnosti v Kanadi, Zu- kjer je sedaj nad pol milijona brezposelnih. Cardiff je izjavil, da bi morala vlada zahtevati od kmetijskih delavcev, ki prihajajo v Kanado kot priseljenci, naj delajo na kmetijah tri do pet let, preden 6i lahko poiščejo delo v drugih panogah. Sedanja do- Willes je izjavil, da je Dul- Iočb w predvideva delo ene. les poudaril, da se sovjet- ski nameni za polastitev novih ozemelj niso izpremenili in da je berlinska konferenca pokazala, da za sovjetsko eks- prej poiščejo zaposlitve v in- ga leta na kmetijah, spodbuja priseljence, da prihajajo v Kanado in da si nato čim new v^ijskn Vsi Poskusi, da se v^arif, vPrašanje končno (.Jvdi vt-Sr®’ izjalovili po vi 2ab ri?lotova. Dodal im nr ?mu 80 tri zahodne tw bennn? Jene v vsakrš-v da« navodila Wu' da J^lamkom na Du-Vi8’ k«? sk'ene državna po-vurfr hitro lih b0 so-l(i ?raviiPn °bvestiia, da je hbližen ri Podlagati točen Čet i,d:tum za umik svo s “o rJ Avstrije«. 0 "skromnem na-o bdi o ',F.a Predstavlja spo-ftei?z'hkih i bila samo delno in začasno mednarodne pol.tike sile, pre. | -dravilo zoper popolno po-pnčana pa je, aa bosta pra- I vica in pravi.nost zmagali, • manj-anje dela. da ne bo mogla nebena dr- Toda tudi tu aj gre se ved- žava za vedno odrekati pra- no le za obljube in. lepe fce- vice in pravičnosti.« sede; poleg tega mora biti jas- Takoj za Figlom ge je ogla- no, da prav lahko ostane sa-sil k besedi kominformistični mo pri obljubah, če ne bo poslanec Ernst Fischer. Ko je ■ budne pozornosti in pritiska 2£?inJf0VQJ^ so vsi ostaU' yseb prizadetih delavcev. poslanci razen štirih kom-informistov, dveh neodvisnih in enega konservativca ter O * * Tovariš Petronio pa je na po e..ega predstavnika vsake zastavljena vprašanja takole stran ;e kot opazovalca, zapu-1 nri<»nvnril- stili dvorano potem ko so • -ja Vprašanje: Zadnje javne konference, ki so jih sklicali sindikati kovinarjev. Delavske zbornice in ES, se je udeležilo zelo pičlo število delavcev. Kako si razlagate to brez. brižnost delavcev, ko pa je vendar vprašanje naročil ladjedelnicam prav zanje tako pereče? Odgovor; Pičlo zanimanje delavcev za nedeljsko sindikalno konferenco odraža sedanji splošni neugodni odnos tržaških delavcev do sindikalnih organizacij in njihovih po, bud; to je znak nezaupanja, potem ko so proti Fischerju vzklikali, da je avstrijski Judež. Fischer je govoril dalje pred poslanci, ki so ša ostali v dvorani. Po kon.-anih govorih je bila sprejeta s 14? glasovi (socialisti in ljudska stranka) proti 4 (kominformisti) in 14 vzdržanim (desnica) resolucija. s katero se odobrava rav-nan e avstrijske delegacije na berlinski konferenci. Govoril je nato socialist Pittermann, ki je poudaril, da je zlasti po neuspehu berlinske konfere ce potrebno čimprej vključiti Avstrijo kot enakopravno članico v evropski svet. prikrijejo pristanek na predpostavko, da mora Trst biti Italija, tržaško gospodarstvo pa privesek italijanskega; * tem poskušajo prikriti dejstvo, da so se Enotni sindikati in seveda Delavska zbornica odpovedali mobilizaciji delavcev za konkretno rešitev krize tržaških ladjedelnic in da so pristali na to; da pomagajo pri prizadevanju, da bi tržaški delavci brez odpora sprejeli posledice takšne eureditvev, ki naj bi jih olajševala dobrohotna periodična pomoč rimske vlade, podobno, kot se dogaja z najbolj zaostalimi pokrajinami italijanske republike. Vprašanje; Kaj mislijo delavci o sedanji sindikalni akciji in o delnih stavkah, ki. kot kaže, ne bodo imele posebnega učinka? Kakšna naj bi b’la po vašem mnenju akcija za rešitev sedanje gospodarske krize? Odgovor; Posebnost in resnost krize, ki s':oraj paralizira tržaško proizvodnjo in trgovino, bi zahtevala koordinirano in enotno akcijo vseh oškodovanih strok. Vse razne prizadete interese bi bilo treba spraviti na enotno platformo, jih povezati in obravnavati kot vprašanje vsega delovnega Trsta. Sindikalne akcije in strokovne akcije osamljenih trgovskih strok, ki so same po sebi -namen, niso koordinirane in niso povezane v okviru postopne in naraščajoče sindikalne akcije, ne morejo rešiti ničesar, delavci pa se jih udeležujejo brez navdušenja, že vnaprej prepričani, da so neučinkovite. Zato želijo in tudi iščejo pot, kako začeti z resno akcijo. Proračun narodne obraoibe FLRJ pred odborom za dosoodarslio Izdatki za obrambo znaiajo 18,9 odstotkov narodnetta dohodka in so za 14 milijard manjši kot lani - F vojni industriji bo /e» tos odpadla ena tretjina proizvodnje za potrebe Široke potrošnje programa vlade in dejal da , govorni urednik ’ glisila PSDI kaže «ve;,ko zaskrbljenost, da | ((Gjtutiria«, dal danes tisku se zagotovi še širša zaščita j jzjavo, v kateri je v sintetič-priVilegiranih slojev«, da Pa njh stavkih podal glavne zna-v njem ni ničesar pozitivne-j di[no,st j zborovanja. Med njimi ga. kai bi lahko olajšalo vzro- j je poudaril »kompaktno eode-ke velike revščine delavcev, hovanje severnoitalijanskih fe-«tako da se vsiljuje vpraša-1 deracij« in «potrebo, da se nje, na kakšni osnovi je bil ; ohrani enotnost stranke«, obe-dosežen politični kompromis. nem pa »potrebo po odločni med demokristjani in ostalimi akciji leve struje, ki naj da tremi strankami«. Vladi je tu. stranki odpornost proti nevar-di očital, da je v program posti koriborac ioni stičnega o- I prevzela tezo Confindustrie, portunizma, ki se bolj kot da je treba prej misliti na I kdajkoli pojavlja zdaj, ko se večjo zaposlitev kot na pove- j je stranka spustila v eksperi-čanje mezd, kar pa je gospo- ment sodelovanja v koalicijski darski nesmisel, je dejal Bi- j vladi«. Poudaril Je tudi, da je tossi »ker ni mogoče ločiti treba v bodoče strogo razliko-vprašanja povečanja dohodkov vati med funkcijo stranke in >n kje so drugi. b^8 &*«»«». ne brez Ha a, konterenen V i tednih v v ki oo v V 2enevi». han;ril bivši P?zhlclR' ie nato ^a^bnniste ‘puristični zu-hje’ ki je oh, e,rbe“ Morri- ^rankV ? • da ** del 8» ,, ?8a mipi»e°)1 °bn°vitve ^Sr,. ki bi znia pruske-Hori°rnik nfm-i.6®11 postati v t^nih PolS* zahtev po Hva, k.lh mejBh rikl 50 zdai 1 V eva • 6- Za neutemeljen tVa, n meinb ,, 1 zaaJ 8W0 ' nemško vi ?Iorr-son je nok-‘}Upoštevata ? ‘iud' Hro "Jeta s f, a.to bojazen 8re a »is£» »»u. u« trdilo6 del??aci-ie v u hrvi m°3kovsko Hi, .izberi hp4e okrepiti na obrarnh60^ °Sl‘ ,, b0o !fkem in 6db« > btl^ iU ^ “H EŠišR rt6 8ra3e do »ubo Na ta nftin ml ne bo zbežali nes zahtevala od glavnega taj. ništva, naj vpiše na dnevni red prihodnjega zasedanja gospodarskega ln socialnega sveta, ki bo 30. marca v New Yorku, vprašanje »odprave o-vir za mednarodno trgovino« in vprašanje »proučitve metod. ki naj razvijejo gospodarske odnose med državami«. možnosti za ratifikacijo ev' ropske obrambne skupnosti. Willey je nadaljeval, da je Dulles znova poudaril, da aprilska konferenca v Ženevi ne pomeni koraka za priznanje Kitajske, češ da bo na tej konferenci vsaka država suverena in ne bo vezana na sklepe katere koli druge države. Dulles je v Berlinu imel dva razgovora z Molotovom glede predsednikovih predlogov o atomski energiji in upa, da bo v prihodnjih tednih dosežen nov napredek o teh raz. govorih po diplomatski poti. TAEZ 24. — Predstavnik i.rMi3 vPrasa“Je.4a®nikarJev je jemensije vlade je izjavil, da Willey pripomnil, da so vklju- njegova dežela, naj bi se čili Kitaisko v ženevsko kon- imer-jvaia mednarodna komi-fe-enco glede^ Daljnega vzho- sj. za organiziranje plebiscita v realističnem spoznanju ^ na ozemiju Adena, ki je da je ravno Kitajska podpi Jemen zahteva plebiscit v Adenu rala vojno na Koreji in v In-dokini. Dostavil je. da nedvomno lahko Kitajska takoj napravi konec vojni v Indo-kim že z ustavitvijo dobav. Končno je Willey izjavil da je po Dullesovem mnenju ber* ste. ki verujejo v° evropsko pri avtomobilski nesreči * » pod britanskim protektoratom. Jemen postavlja kot pogoj za plebiscit umik britanskih čet z ozemlja tega protektorata. 19 mrtvih obrambno skupnost in razgalila sovjetsko stališče, kar je tudi bilo ugodno za načrte o evropski obrambni skupnosti. MEXiCO C1TY, 24. — Včeraj popoldne se je dogodila na avtomobilski cesti med Mexicom in Laredo ob severnoameriški meji huda nesreča, ko je težak tovorni avtomobil natovorjen s sodi I bencina zaradi okvare na za-CAMBERdA, 24. — Avstral- vorah zdrvel z veliko nagli-ski ministrski predsednik j co p0 strmi poti in zadel v Menzies je sporočil, da bodo ! neki avtobus ter ga popolno- Volitve v Avstraliji volitve za imenovanje avstral ske predstavniške zbornice 29. maja. Stranki, ki sta sedaj na vladi, t. j. liberalna in »stranka dežele« imata 68 poslanskih mest. laburist ena stranka pa 53. N si všteti poslana severnega ozemlja in ma zmečkal. Izpod ruševin avtobusa so potegnili 17 potnikov mrtvih, drugih 14 pa je bilo ranjenih. Kmalu potem so našli še truplo voz- -a tovornega av lobila in nekega drugega njegovega tovariša. 166 milijard dinarjev, to je 550 milijonov dolarjev, kar pomeni 18,9 odst. predvidenega narodnega dohodka. Letošnji proračun za narodno obrambo je za 14 milijard manjši kot lani. Od tega zneska bo uporabljenih 102 milijardi 400 milijonov za kopno vojsko, 24.500 milijonov za mornarico in 20.500 milijonov za letalstvo. Od skupnega proračuna za obrambo odpade 84,1 odst. oziroma 139 milijard 600 milijonov za materialne izdatke, ostanek pa za druge izdatke, prvenstveno gospodarskega značaja. Za investicije v vojno industrijo predvideva predlog 6 milijard dinarjev. Proračun dohodkov predvideva, da bo vojna industrija prihodnje leto ustvarila 18.936 milijonov dinarjev dohodkov. Proračun poleg tega predvideva vojaško pomoč ZDA jugoslovanskemu letalstvu v znesku 216 milijonov dolarjev. Ker zahteve Jugoslavije za potrebe vojne mornarice niso naletele na razumevanje v ZDA, je Jugoslavija prisiljena sama odvajati znatna sredstva za izgradnjo svoje mornarice. V gradnji je sedaj 64 vojnih pomorskih enot in večje število pomožnih pomorskih objektov. Jugoslavija ne gradi velike mornarice, je poudaril Ivan Gošnjak, temveč le objekte, ki so nujno potrebni za obrambo teritorial nih voda in obale. Jugoslovanska vojna industrija je po Gošnjakovih posodah dosegla takšno stopnjo da oskrbuje ne samo armado v precejšnji meri z najmodernejšim orožjem in opremo, temveč proizvaja tudi za potrebe široke potrošnje. Proi> vodnja za potrebe široke potrošnje bo letos dosegla četrtino celotne proizvodnje voj- ne industrije. Predlog proračuna za narodno obrambo, je poudaril general Gošnjak, je realen, ker omogoča zadovoljitev potreb armade za" njeno normalno življenje v miru in za uspešno obrambo v primeru morebitne vojne. Predlog proračuna dohodkov in izdatkov državnega tajništva za narodno obrambo, je nadalje dejal Gošnjak, je prilagojen naporom naših narodov za zgraditev socializma in je v skladu z gosp.i-darskimi možnostmi našega družbenega razvoja. Proračun je izraz naporov, da se zado- predsednik republike maršal Tito. 113 Itn pšsniEB li Z! za JgpsMo BEOGRAD 24. — «Tanjug» je izvedel, da je bil Jugoslaviji odobren v okviru ameriškega zakona o vzajemni varnosti, ki predvideva možnost prodaje ameriških kmetijskih viškov inozemstvu za plačilo v valuti kupca, nakup 100.000 ton pšenice. Pogajanja o odobrenih količinah so se že za-Ziin a“ “alTuv\ ua se ?aQO' čela Pričakujejo, da bodo pr-voljijo materialne potreoe K0ličine kupljene pšenice prispele v Jugoslavijo ob kon- cu marca m v začetku aprila. Saint Laurent o Nehru evem predlogu pripravljenost za uspešno iz polnjevanje njene osnovne naloge — ohranitve svobode in neodvisnosti naših narodov. Po ekspozeju generala Goš-njaka so odbori na posebnih sejah nadaljevali z delom. V odboru za gospodarstvo sveta , ,, , proizvajalcev so razpravljali Kfnad’ o problemih vojne industrije, f,eds.edlllk Lo«>* Na vprašanja ljudskih poslan- ® ■, 3 cev je odgovarjal generalni I .JJ' -1 ?C0J iz)avl! n0~ podpolkovnik Voja Nikolič. £"arjen?: "Podpiramo v ce-Odbor za gospodarstvo zvez- lotl ln brez Pndržitov Nehru-nega sveta pa je nadaljeval i •,ev.poz,v prenehanje so-z razpravo o plačilni bilanci jvra oS l v Indokini.« s tujino. Odbor za prosveto j Agencija «Nova Kitajska# zveznega sveta je načelno' javlja, da je vrhovni poveij- sprejel načrt splošnega zako- nik kitajskih oboroženih sil na o univerzah. Besedilo na- general Cu Teh včeraj izjavil, črta bo izročeno v diskusijo da »kitajski narod v celoti univerzitetnim profesorjem in podpira berlinski sporazum za študentovskim organizacijam, sklicanje ženevske konference Odbor bo nadaljeval z delom o Koreji in Indokini«. po končani diskusiji. B. B. Gunnar Myrdal obišče Jugoslavijo Iz Hanoia pa javljajo o povečam vojaški dejavnosti na področju izliva Rdeče reke okoli Hanoia. Francosko-viet-namske čete so se spopadle s Hočiminhovimi oddelki v va. sj Buthtap vzhodno od Hanoia. Uspelo jim je ^zeti vas, toda zvečer so Holamin- BEOGRAD 24. — Izvršni -ajmk gospodarske komisije Yas-. lopa ZVCC" 50 no<*nim- za Evropo dr. Gunnar Myrdal j «.ovl oddelki močno reagirali, bo prispel na povabilo jugi- Francosko poveljstvo. je po- slovanske vlade 2. marca v Beograd. Predvidevajo, da se bo med svojim obiskom v Beogradu razgovarjal z jugoslovanskimi voditelji o vprašanjih v zvezi z bodočim za' slalo ojačenja, tako da se je francoskim in vietnamskim si lam posrečilo dokončno zavzeti ta položaj Do spopada je prišlo tudi na Rdeči reki 30 kilometrov sedanjem evropske gospodar- severozahodno od Hanoia Na ske komisije, o delu komisije, področju Dien Bien Phu je in njenih organov. Pričakuje- položaj miren Tudi v Laosu jo, da bo Myrdala sprejel ni opaziti posebnih operacij. »FOMUINKI »NEVI Na današnji dan je leta 1945 pri£«l sovražnik močno ofenzivo na enote NOV in POS v zapahni Benečiji. DANES, četrtek 25. februar* Valburga, Inoslav Sonce vzide ob 6.52 in zatone 17.45. Dolžina dneva 10.53. vzide ob 0.58 in zatone ■' JUTRI, petek 26. tebru»fj» Porficij, Sodka SINDIKALNI ORGANIZACIJI IN KRIZA TRŽAŠKE LADJEDELNIŠKE INDUSTRIJE IZHOD IZ KRIZE LADJEDELNIC le v odstranitvi njenih vzrokov Trajna in dokončna rešitev tržaške ladjedelniške industrije ni v tesnem navezovanju na italijanski gospodarski monopolistični sistem, temveč v osvoboditvi iz spon italijanskega iinančnega kapitala Obe sindikalni organizaciji iščeta izhod iz krize tržaške ladjedelniške industrije v obnovitvi italijanske trgovske mornarice, v daljšem načrtu italijanske vlade, ki naj bi zagotovil delo italijanskim ladjedelnicam in v tem okviru tudi tržaškim, za približno deset let. Za potrditev tega načrta navajajo sindikalne organizacije naslednje številke: 1939. leta je italijanska trgovska mornarica predstavljala 5,3 odst. svetovne tonaže in imela 3,448.000 ton ladjevja, 1952. leta pa je imela le 3,290.000 ton, kar je predstavljalo komaj 3,6 odst. svetovnega bro-dovja. 1953. leta je italijanska trgovska mornarica dosegla 3.660.000 ton, kar predstavlja v absolutnih številkah sicer pomemben uspeh, toda pri tem je treba računati, da je več kot 50 odst. ladij starih več kot 30 let, ali pa spadajo v kategorijo ladij tipa Li-berty. Sindikalisti zato računajo približno takole: italijanska mornarica mora doseči okrog 4,5 milijonov ton, istočasno pa je treba obnoviti najmanj 800.000 ton ladij, ki so starejše od 30 let. V ta namen lil Pod naslovom «Z titisti e VAustralia« je včerajšnja <(l'U.nita» objavila strupen članek, po katerem so hude gospodarske krize v Trstu in torej tudi izseljevanja v Avstralijo krivi »titovci«. Ves ta žolč kominformov-cev pa ne bo prepričal tržaškega delavstva, ki že dobro ve, kje leži krivda za sedanjo krizo in obupni socialni položaj. Delavci vedo, da je do sedanje krize privedla predvsem aneksionistična politika gospodujočih italijanskih iredentističnih krogov, ki so vsa ta leta dušili Trst, da bi dokazali, da ne more samostojno živeti. Pri tem so jim bili najbolj zvesti pomagači prav kominformovski voditelji, bodisi po svoji stranki bodisi po Enotnih sindikatih, ki so vedno napenjali vse sile, da bi vpregli tržaško delavstvo v italijanski politični, gospodarski in sindikalni voz. Zato je tudi vse to kričanje zaman in le dokazuje bes kominformovske-ga. vodstva, ko vidi, da se edino mi borimo proti izseljevanju našega življa, kar križa šovinistične in fcomin-formistične načrte, »VUnitd« pravi, da je odgovornost za to stanje znana. Glede tega se popolnoma strinjamo z njo. Za to stanje so, kar se delavstva tiče, krivi predvsem kominformovski voditelji, ki niso še nikoli protestirali proti vključevanju tržaškega gospodarstva v italijansko, proti znanim finančnim in valutarnim dogovorom iz marca 1948 niti proti prihodu italijanskih funkcionarjev. »UUnita« je tudi vedno trdila, da Jugoslavija nima kaj iskati na STO. Sedaj pa naj bi nosila glavno odgovornost za krizo «beograjska klika«. Od kod in od kdaj tako priznanje gospodarske povezanosti Trsta z Jugoslavijo? Saj vedno trdijo, da lahko reši krizo samo Italija, da samo ital, Vlada more z novimi naročili rešiti ladjedelnice. Ker hočejo sedaj zvaliti vso krivdo za resno stanje na Jugoslavijo, jih niti ne moti, da se postavljajo v protislovje in pobijajo same sebe. Trenutno je zanje pač glavno to, da vlivajo na Jugoslavijo golide gnojnice, 7.a id'Unita« so kriut za emigracijo ljudi v Avstralijo seveda tudi v coni B, ker je baje prišlo po 8. oktobru v Trst 8.000 ezulov. Pri tem pa ne povedo, da je tega kriva ravno nota od 8. oktobra, ki je niti z besedico ne obsojajo. Toda, kdo sili te nove e2uJe, da morajo ostati v Trstu? Mi prav gotovo ne: če hočejo t Avstralijo, prosta jim je pot! Mi smo svarili pred emigracijo domačine, ljudi, ki žive na lastni grudi, ki so jo s svojim znojem napojila nešteta pokole-nja naših prednikov in ki je ne smemo prepustiti grabežljivim tujcem. Smo popolnoma upravičeni pozivati naše 'ljudstvo, naj ne zapušča domače zemlje, ker smo ji tudi ostali vedno zvesti. Prepričani o teni, ne bomo, šli vpraševat ljudi okoli (d’Unita», te najbolj perfidne hlapce italijanskega imperializma ali smemo naše ljudstvo v'opozarjati na njegovo nacionalno in socialno dolžnost, ali ne, Ker ta list že govori o »kriminalni politiki p, naj ve, da se ta vzdevek najlepše in najbolj 'prilega vodstvu njegove politične skupine, ki že tako dolgo vara tržaški proletariat ter je poleg vodilnih iredentističnih krogov glavni krivec za sedanje resno gospodarsko stanje in za razmere, ki silijo ljudi v emigracijo. je treba napraviti racionalen načrt, ki bi lahko zagotovil — vedno po njihovem mnenju — nacionalnim italijanskim ladjedelnicam za okrog 120.000 ton letnih naročil. Kaj lahko od te obsežne tonaže pričakuje Trst? Tega vprašanja si sindikalisti ne postavljajo. Istočasno pa niti ne povedo, da so vse govorice o 120.000-tonskih letnih naročilih žal le samo načrti in še ti postavljeni precej visoko v oblake. Po računih generalnega direktorja Finmare ing. Lojaco-ne je treba graditi v italijanskih ladjedelnicah 190.000 bruto registerskih ton na leto, da bi izkoristili 65 odst. proizvodnih zmožnosti, kar se smatra za minimalno gospodarsko ugodno zaposlitev neke ladjedelnice. Načrt, katerega tako propagirajo sindikalisti, pa predvideva graditev komaj 120.000 ton ter bi celo v najbolj optimističnem primeru ne zagotovil niti te minimalne ugodne zaposlitve italijanskih ladjedelnic. Zakaj bi italijanska vlada v takih pogojih in v škodo lastnih ladjedelnic, kjer je stanje najmanj tako kritično kot v Trstu, in v največjih obratih še ostrejše, dodeljevala večjo količino gradenj novih ladij Trstu? V obdobju tik po vojni in zlasti med leti 1948 in 1952 se je italijanski vladi splačalo graditi svojo mornarico v Trstu, ker je na ta način izkoristilo milijardno pomoč ERP. Sedaj pa ni več bleščečega magneta ameriških dolarjev in z njim je tudi izginil vsak realen gospodarski razlog, da bi italijanska vlada metala milijarde v Trst. Nacionalna čustva, «veiika ljubezen do Trsta« in podobni atributi, s katerimi zaradi političnih razlogov operirajo italijanski ministri in po njih zgledu tržaški politikanti skupno s sindikalisti, so pa zelo šibak argument, kadar je govora o milijardnih dobičkih in izdatkih. Kot vidimo, izhod iz krize tržaške pomorske industrije ni in tudi ne more biti v italijanskih prispevkih, v vsakoletni ponavljajoči se miloščini, temveč je za rešitev treba odstraniti tiste objektivne vzroke, ki zavirajo produktivne možnosti tržaških ladjedelnic, ki ovirajo konkurenčni boj ladjedelniške industrije v toliki meri, da se tržaške ladjedelnice ne morejo uspešno boriti za indonezijska, turška, grška, jugoslovanska, pa tudi italijanska in druga naročila. Saj če bi celo prišlo do realizacije zgoraj omenjenega načrta obnove italijanske trgovske mornarice, bi razne italijanske pomorske družbe gradile svoje ladje tam, kier se jim bi to najbolj splačalo. Zopet se tako ustavimo na vprašanju proizvodnih stroškov tržaških ladjedelnic. Te stroške lahko razdelimo na dva dela: na one, katere bi z večjim razumevanjem s strani oblasti in z odstranitvijo birokratskih zaprek, kaj zlahka odstranili in one, ki so tesno poveznai s sistemom italijanskega monopolističnega gospodarstva. Previsoki fiskalni prispevki, pri katerih igra glavno vlogo IGE. trojna registracija zgrajenih ladij (v italijanski regi' ster, v Lloyd’s Register oi Shipping in American Bureau) bi za svobodno tržaško gospodarstvo, za Trst, ki bi sam odločal o svojih fiskalnih zadevah, ne predstavljale nobenih težav. Ti stroški pa tudi niso izredno visoki in ne vplivajo bistveno na ceno ladje zgrajene v okviru italijanskega gospodarskega sistema. Trst je prisiljen graditi lad- je draže kot ostale ladjedelnice po svetu, predvsem zato. ker mora kupovati italijanski material. V. Italiji pa so surovine zaradi splošnega sistema, zaradi oblasti in visokih dobičkov italijanskih finančnih monopolov izredno drage. Računati je treba, da je stala tona jeklenih plošč 1951. leta (cena se od takrat ril bistveno spremenila) na italijanskem trgu 118,6 dolarjev, v Franciji 83 dolarjev, v Holandski 85 dolarjev in v Angliji 58 dolarjev. Podobne razlike nastajajo pri vsem ostalem materialu potrebnem za gradnjo ladje in so pri polizdelkih še ostrejše. Tu je glavni vzrok za visoke proizvodne stroške tržaških ladjedelnic, za nizko zaposlitev, ki te splošne proizvodne stroške še povečuje, ker je pač treba razdeliti izdatke za upravo, amortizacijo in druge splošne stroške na manjše število zgrajenih ladij. Trajna in dokončna rešitev tržaške ladjedelniške industrije torej ni na poti, katero iz političnih razlogov dema-goško začrtujejo tržaški sindikalisti, ni v novem tesnejšem navezovanju na italijanski monopolistični sistem, temveč je prav obratno — v osvoboditvi Trsta iz spon italijanskega finančnega kapitala. Samostojen Trst bi zlahka rešil vprašanje nakupa surovin, pol. izdelkov in opreme za svoje ladjedelnice na svetovnem trgu po svetovnih nizkih cenah in tako tudi omogočil ceneno gradnjo ladij ter dosegel u-godne pogoje za nova številna naročila. Q KRITIKE IN POROČILA ^ 1/II. koncert Glasbene Matice Rudolf Franci - Gabrijel Devetak Pianist Gabrijel Devetak mora biti obdarjen s silno voljo, če se je povzpel do tolikšne višine klavirske igre, da lahko prireja koncerte kljub temu, da ne vidi. Poslušalcem je skoraj nepojmljivo, kako je pod takim pogojem mogoče študirati in si ves program zapomniti, *Va včerajšnjem koncertu Glasbene Matice v Avditoriju je Devetak nastopil z zahtevnim programom, kateremu je na zahtevo občinstva dodal še Schubertov Glas_ beni utrinek. Tenorist Rudolf Franci, ki je sedaj član zagrebške Opere, je nastopil s programom umetnih pesmi in opernih arij. Pevca tržaško občinstvo že dobro pozna in mu svojih simpatij do njega ne prikriva. To se je videlo zlasti pri opernih arijah Po programu je Franci dodal še Simonitijev Češnjev cvet in arijo iz Puccinijeve opere Tosca. Uničevanje borovega p elca Z?radi izredno ostre zime in burj e, ki je letos ovirala borbo proti borovemu prelcu, se skrajni rok za uničevanje zaleg in gnezdišč, ki je bil pr- VPRAŠANJE IZPLAČILA POSOJIL „ALDISIO" SE V DRUGIČ PONAVLJA Kdaj bodo pričeli izplačevati že odobrena posojila «Aldisio»? Nakazila so bila vključena v področni proračun in bi morali obroke izplačevali ne glede na vladno krizo v Italiji • Zdi se, da bo za letošnje prvo šeslmesečje nakazanih 300 milijonov Na eni izmed zadnjih sej tržaškega občinskega sveta je neki svetovalec zahteval posredovanje župana glede izplačila posojil «Aldisio». Povedal je, da se od decembra preteklega leta ne izplačujejo niti akontacije že odobrenih posojil. Vzrok tega zastoja tiči v Rimu, kjer si zaradi vladne krize nihče noče vzeti odgovornost za nakazilo potrebnega denarja. Kot vidimo se vprašanje izplačila posojil «Aldisio» že drugič ponavlja. Se vedno se spominjamo, kako so novembra 1952 novi italijanski funkcionarji ustavili vsa izplačila tega posojila in povzročili ogromno škodo tako zidarskim podjetjem kot tudi zasebnikom, ki so vložili v zidanje hiš že del svojega kapitala in nekateri celo zasebna posojila v pričakovanju rednega izplačila obroka «Aldisio» Predvsem moramo poudariti, da bi morali decembra preteklega leta izplačati odobrena posojila iz sklada 600 milijonov lir, ki je bil odobren v proračunu preteklega leta, in sicer: 300 milijo- lleg vabi falrti emisarji jeni na«&lovansk s Rima l i ples» \ < Akademski klub »Jadran* poslal vodstvu Slovenskega dobro- j delnega društva pismo, v katerem odklaaja udeležbo na plesu ; Pred petimi dnevi smo pod naslovom napisal laž, in sicer z namenom, da bi škodoval uspehu prireditve. Toda po informacijah, ki smo jih dobili, lahko danes ponovno napišemo, da je pripravljalni odbor na ples povabil nekaj rimskih emisarjev, med njimi tudi zgoraj omenjene. Za nas ni važno, ali so se rimski emisarji vabilu odzvali ah ne, ali se bodo plesu ude ležili ali ne; važno je, da so bila vabila odposlana onim, ki so kot predstavniki imperialistične Italije prišli v Trst po londonskem sporazumu, ki ga naše ljudstvo ne priznana, kot ne bo prenehalo zahtevati, naj rimski emisarji, ki jih rabijo na «Slovanski ples«, odidejo tja od koder so prišli, In to, gospodje in gospe okoli SDD, je najboljša politična legitimacija «zavednih», »predanih« in ne vemo še kakšnih slovenskih, nacionalistov, kot se nekateri radi sami izdajajo, da so, in kot so se tudi trkali na taboru v Bazovici, ki je bil protest vsega našega ljudstva proti londonskemu mešetarjenju. Ob koncu naj še omenimo, da se člani akademskega kluba «Jadran» letošnjega »Slovanskega« oz. «III tradicionalnega plesa« ne bodo udeležili. Zvedeli smo namreč, da je akademski klub «Jadran poslal vodstvu Dobrodelnega društva pismo, v katerem odklanja u-delež bo na plesu. Seznam predmetov najdenih januarja v tramvajih Januarja 1954 so bili najdeni- v tramva-jih, filobusih in avtobusih neslednji predmeti: Osebni dokumenti de Vito Karle, Piralongo Ane, Apollo-nio Margerite, Gassetta Jolande in Millo Germana. 5 mrežastih torb, 4 usnjene torbe,^1 usnjeno torbico, 2 žen. ska dežnika, 2 moška dežnika, 2 prevleki za dežnike, 3 listnice. 1 denarnica, 1 par suknenih rokavic, 9 parov volnenih rokavic. 8 parov usnjenih rokavic, 3 pare rokavic iz semiša, 2 toka z očali, 2 prazna toka za očala. 1 steklo za uro, 2 uri, 8 nalivnih peres, 1 peresno držalo, 3 ravnila, 1 knjiga, 1 modni časopis, 2 volneni kapici, 1 moška kapa, 1 robček, 3 volneni robci, U volneni šali, 1 zavoj persila, 2 ogrlici, 2 zapestnici. 2 uhana, 1 zaponka, 1 igla, 1 glavnik:, 1 kolajna, 4 prtiči, 2 štreni volne, 1 zavitek pisemskega papirja, 1 koledar, 1 volneni križ za pokrivalo. 1 par gumijastih čevljev, 1 ženski klobuk, 1 suknen pas, 1 par volnenih nogavic. 1 par svilenih nogavic, spodnje hlače in kravata. nov za prvo šestmesečje in 300 milijonov za drugo šestmesečje. Ker je bil ta denar sprejet v področnem proračunu, bi moral biti tudi redno nakazan ne glede na rimske vladne krize, ki zanimajo lahke Italijo ne pa Trst. Če je žal res, da nam Italija «de. li» finančna sredstva, je tudi res, da nima nihče pravice da blokira denar, ki je bil že nakazan. To blokiranje sklada za posojila «Aldisio» je dokaj sumljivo, ker se letos ponavlja. Nekateri celo sumijo, da hoče Rim na vsak način vsaj skrčiti na minimum nakazila za posojila «Aldisio». To so hoteli storiti že lani, kar pa jim ni uspelo zaradi splošnih protestov in zahtev tako zainteresiranih oseb kot celotnega prebivalstva, ki vidi v tem posojilu sredstvo za ublažitev stanovanjske krize. Za letos sicer ni še točno znano, koliko bodo nakazali za posojila «Aldisio». prav te dni zaseda v Rimu «mešana finančna komisija«, ki določa področni proračun za prvih šest mesecev. Govorijo, da bodo tudi v tem šestmesečju na-azali 300 milijonov lir za klad posojila «Aldisio», kar a ni še dokončno potrjeno. Da je v Trstu mnogo oseb. prošnje in 3.172 prošenj za 7 mili-104 milijone 924.000 lir le vrednosti posojila, jetih in odobrenih prošenj pa je bilo 1.399 za približno 3 milijarde lir posojila. Delež zasebnikov pa znaša 1 milijardo 159 milijonov 91.000 lir. S tem denarjem je bilo sezidanih ali pa sedaj zidajo 1237 novih stanovanj. Iz teh podatkov je razvidno da so pristojni uradi sprejeli ir manj kot polovico vloženih prošenj. Kot vidimo je bila gradbena dejavnost tudi na tem področju v zadnjih letih precej živahna in je pripomogla hkrati tudi k ublažitvi krize tistih panog srednje in male industrije ter obrtništva, ki so tesno povezane z zidanjem stanovanjskih hiš. Ce bi lansko leto ne nastale ovire in če bi oblast hitreje reševala vložene prošnje, bi bilo število sezidanih stanovanj po načrtu «Aldisio» lahko mnogo večje. Mladinci ki so se vpisali v novousta-navljajoči se mešani mladinski pevski zbor v Trstu, so vabljeni, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v petek 26. t. m. ob 19. uri v prostorih SHPZ v Ul. Roma IS, II. Ker se bo na sestanku razpravljalo o bodočih vajah in aktivnosti zbora, «se priporoča polnoštevilna udeležba. Mi Slavka uslužbencev krajevnih javnih ustav Sindikati uslužbencev krajevnih ustanov, to je občine, pokrajine, bolnišnic, občinske podporne ustanove itd. so sklenili, da bodo v petek začeli stavkati, ker niso dobili iz Rima nobenega pozitivnega odgovora na zahtevo po iz. plačilu izredne doklade. O izplačilu te doklade bi se morali namreč dogovoriti v Rimu ria sejah komisije za določitev conskega proračuna za prvo polletje 1954. Doslej pa niso v Rimu še ničesar sklenili. Prav zato bodo uslužbenci krajevnih ustanov jutri stavkali, razen če ne dobe v teku današnjega dne zagotovil, da se vprašanje izredne doklad kodno reši. Obvestilo Kmečke zveze Kmečka zveza obvešča svoje člane, da bo tudi letos imela na razpolago omejeno količino semenskega krompirja (Albonan in (Rožniku. Vsi tisti, ki mislijo nabaviti (ornje vrste semenskega krompirja, naj se čimprej zglasijo na tajništvu Kmečke zveze. Padec po stopnicah Nekaj minut po polnoči so pripeljali v bolnico 34-letno Lino Brajkovič por. Mahne od Sv. M M. Sp., ki so jo morali zaradi podplutb in ran na glavi in obrazu ter predvsem zaradi zloma roke in omotičnega stanja pridržati na I. kirurškem oddelku. Zenska je zdravnikom izjavila, da se je med hojo po stopnicah spotaknila in padla na tla. Okrevala bo, če seveda ne bo komplikacij, v 10 ali 15 dneh votno določen za 15. februarja, podaljša do 15. marca t.l. IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODISCA Znižana kazen zaradi poskusnega umora 92-letni Valentini Cosimo iz Androna del Pane, ki je bil lani zaradi poskusnega umora žene obsojen na 2 leti in 10 mesecev zapora, je ponovno na svobodi. Lani 22. februarja je Valentini iz ljubosumnosti, ko je spoznal, da ga njegova žena vara, močno stisnil ženo za vrat in jo nato spustil na tla. Misleč, da jo je zadavil, se je prijavil policijskim oblastem, toda tu je izvedel, da žena še živi. Nekaj dni kasneje je bila žena že zdrava in čila, medtem ko je mož sedel v zaporu v pričakovanju razprave. Med prvo razpravo je mož opisal vedenje žene ter obenem izjavil, da je ni hotel umoriti. Po obsodbi je Valentini po svojem odvetniku vložil priziv in sedaj so ponovno obravnavali to družinsko tragedijo. Sodišče je delno spremenilo prvotno obsodbo in ker je uvidelo, da je treba Valen-tinijev izbruh pripisati častnim razlogom, je kazen znižalo na leto dni zapora, katero pa je mož že presedel. * * * 33-letni Josip Rodojkovič in 27-letni Stojan Saher pa sta se morala zagovarjati zaradi posesti orožja. Med neko preiskavo je policija namreč našla pod Saherjevo žimnico samokres «Smith — Wes-son USA« kal. 38 s 4 naboji, od katerih je bil le 1 dober. Ker je Saher med zasliševanjem izjavil, da je samokres imel za dobo 6 ali 7 dni tudi Radojkovič, so aretirali tudi njega. Na razpravi ni agent povedal nič več. Pozanimali smo se o zadevi in izvedeli, da je Saherju zapustil samokres kot plačilo dolga neki bcgunec, ki je odpotoval v Avstralijo. Saher pa je hotel orožje prodati in ga je zato izročil Radoj-koviču s pripombo, da si bosta zaslužek razdelila med seboj. Radojkovič je samokres sprejel ;n ker ga ni mogel prodati, ga je vrnil lastniku. O tem poskusnem prodajanju je izvedela policija, ki je u-vedla preiskavo, našla orožje in oba zaprla. Z opeklinami v bolnico ker se je dotaknil žic Medtem ko je 19-letni Franc Krizmančič iz Bazovice včeraj zjutraj s škarjami rezal smrekove veje, ki so bile okužene z ličinkami borovega prelca, se je nehote dotaknil električnih žic, katerih tok ga je pošteno pretresel in mu povzročil več opeklin, za kar se je moral z rešilnim avtom za. teči v bolnico Tu so ga zaradi opeklin 3. in 2. stopnje na roki pridržali na dermatološkem oddelku, kjer menijo, da bo okreval v 10 ali najkasneje v 15 dneh. Ljudska prosveta PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH vabi člane in prijatelje na predavanje, ki bo danes 25. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih na Franklovem. Predaval bo Mi-kula Letič o humorju. Lani je to predavanje preprečila Influenca, letos upajmo da ne bo zaprek. PROSVETNIM DRUŠTVOM SHPZ Vse pevce naših pevskih zborov opozarjamo na koncert moškega pevskega zbora «Ivan Cankar* in Tržaškega kvinteta, ki bo v Avditoriju v nedeljo 28. februarja ob 17. uri. Razna obvestita OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU Danes 25. t. m. bo redni občni zbor planinskega društva v Trstu ob 20.3» v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15, z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. sprememba pravil.; 5. izvolitev volilne komisije; 6. volitve; 7. slučajnosti. Vstop le z društveno izkaznico in plačano členarino. OD VČERAJ DO DANES KAZALO URADNEGA LISTA ZVU Kazalo Uradnega lista ZVU (za leto 1953) je na prodaj v Ekonomatu conskega predsedstva ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. februarja se je v Trstu rodilo 14 otrok, porok je bilo 8, umrlo pa Je 7 oseb, POROČILI SO SE: čevljar Josip Kobal In gospodinja Amelia Lussa, mesar Ignazio Veča in šivilja Antonia Carella, prodajalec Otello Zanno in uradnica Filo-mena Muratore, mehanik Ivan Bratovič in uradnica Marija Sko-čaj, mehanik Josip Vidmar in frizerka Luigia Colledani, težak Anton Vatta in bolničarka Pie-rina Luin, trgovec Giov. Batt. Castellan in trgovka Emilia Pe-tean, težak Bruno Leone in pomočnica Elvia Colosso UMRLI SO: 75-Iet ni Rudolf Stok, 3-letnl VVIliam Lyons, V6-letna Elvira Gerin vd, Ledo, 13-letna Adriana Frausin, 79-letni Josip Rešeni, 69-letna Katarina Kastrin por. Sedej, 75-letna Katarina Subllč vd. Castellani. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 5,3, najnižja - 1,1, ob 17. uri 3. Zračni tlak 1020,9, stalen. Vlaga 47 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 5,6 stopinj. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim priplule ladje: Ob 7.30 iz Benetk s 115 t raznega blaga Jug. ladja «Vis», ob 8.30 iz Benetk s 500 t mineralov ital. ladja «Manuel», ob 11.00 iz Norfolka z 9340 t železne rude Ital. ladja «Bonitas», ob 14.00 uri iz Pulja s 191 t zelenjave jug. ladja »Istra«, ob 19.30 iz Benetk s 1568 t raznega blaga angl. ladja «Cavallo». Včeraj so priplule: Ob 0.30 iz Benetk s 540 t raznega blaga ital, ladja «Irma», ob 0.30 prazna iz Benetk jug. ladja »Sarajevo«, ob 1.00 uri iz Hajfe s 350 t pomaranč jug. ladja «Korana». Predvčerajšnjim so odplula: Ob 17.30 proti Reki z 260 t raznega blaga angl. ladja «Gart-wood», ob 7.00 url prazna prdti Reki jug. ladja «Bakar», ob 15.15 proti Ravenni s 320 t olja ital. ladja «Mantova», ob 17.30 proti Cipru z 262 t raznega blaga egip, ladja «Ismailia», ob 18.40 proti Odesi prazna ital, ladja «Polin-nia», ob 21.00 uri proti Pulju s 607 t raznega blaga jug. ladja «Vis», ob 24.00 uri proti Benetkam z 207 t raznega blaga in 20 potniki ital. ladja »Messapla«. Včeraj ob 7.00 uri je proti Izmirju odpotovala s 3030 kub. metrov lesa it. ladja #Palomba». NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Verde, Ul Settefontane 39; Gmei-ner, Ul. Giulia 14; Al Lloyd, Ul. delPOrologio 6; Signori, Trg. Ospedale 8; Harabaglia v Bar-■kovljah in Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci 2 - 22 Policija 2-23 Mladina vas vabi na pustni ples ki bo v soboto 27. in v nedeljo 28. t. m. z začetkom ob 20. uri ua sedežu v Ul. Alfieri 8/1. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 25. februarja 1954 ob 20.30 gostovanje na KONTOVELU z Zemljanovo dramo »•! (i If Odločitev Jutri 26. februarja 1954 ob 20 30 gostovanje v kino dvorani na OPČINAH z Zemljanovo dramo ..Odločitev" V nedeljo 28. febr. 1954 v dvorani AVDITORIJA ob 17. uri MoM/eMs MOŠKEGA ZBORA . PD itIVAN CANKAR« pod vodstvom Vlada Švare. — Sodeluje Tržaški kvintet pod vodstvom Karla Boštjančiča. PROGRAM: F. Juvanec: Zemlja slovenska. Z. Prelovec: Oj Doberdob, J. Ipavec: Imel sem ljubi dve. A. Svetel;: Pod noč. V. Mirk: Sumi potok, šumi. V. Mirk: Jutro. J. Ravnik: Kam si šla. Narodne pesmi v priredbi Z. Prelovca: Hišica pri cest’ stoji. P. Kernjaka: Ti puobeč ja k’ne lumpej, VI. Švare: Dobil sem pi- semce. P. Kernjaka: Juhe, pojdamo v Skofče. VI. Švare: Vihar na Volgi. • F. Marolta: Ribniška. Kvintet A. Foerster: Razbita čaša. J. Pavčič: Polka je ukazana. F. Adamič: Vse rožice rumene. F. Marolt: Dol za vaškim gričem. H. Volarič: Nos. Vabila so na razpolago vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure na sedežu SHPZ v Ul, Roma štev. 15/11. MLADI in STARI so vabljeni na imslno zateio s plesom ki bo v soboto 27., v ne- februarja in v torek 2. marca od 20.30 v prenovljeni škedenjski kino dvorani. Igral bo prvovrstni orkester. — Za pijačo in prigrizek bo iskrbel dobro zafloženi bife. Vabljeni vsi, ki si želijo veselega razvedrila. V nedeljo 28. februarja bo od 16. do 18. ure Vstop je prost. V ponedeljek 1- marca od 22. ure dalje pustni) zabava Hujskih trgovcev M Vstop le z vabilom, ki se ga lahko dvigne pri kino blagajni v soboto in nedeljo. V dvorani bo zakurjeno. MLADINA DIJAŠKEGA DOMA vabi .svoje prijatelje in dobrotnike na Vstop samo z vabilom. Vabila dvignete pri tajništvu Dijaške Matice v Ul. Roma 15/11. ki bo na pustno soboto 27. t. m. od 2030 dalje. Rajali bomo ob godbi sedemčlanskega orkestra «Veseli veter* »Vse naročnike na naš list v Jugoslaviji, ki do sedaj še niso poravnali naročnine za mesec januar in februar, vljudno naprošamo, da takoj nakažejo naročnino na ■ A D I T » Ljubljana - Stritarjeva 3/1 tek. rač. 606-T-892 sicer bomo primorani ukiniti nadaljnje pošiljanje. Posebnih položnic ne bomo razpošiljali. Po možnosti nakažite vsaj za 1—2 meseca vnaprej, da nam prihranite delo in stroške. Mesečna naročnina je din 210.—». ( GLEDALIŠČE VERDI.) Danes ob 20.30 druga predstava Busonijevega ((Harlekina« in ((Simfoničnih baletov« za abonente reda C v parterju in A na galerijo. Vstopnice bodo pričeli prodajati zjutraj pri gledališki blagajni. Rossetti. 16.30: «Tolpa starega mesta«. S. Erič Gamble, I. Landgre. Excelsior. 16.00: ((Nenavaden čar» G. Moore, M. Barrie. Fenic«. 16.00: «Gola ostroga«, J. Stewart, J. Leigh. Nazionale. 16.30: «Pancho Villa se vrača«. Ester Fernandez. Filodiammatico. 16.00: »Sirota brez nasmeška«. G. Garson, W. Pid-geon. Arcobaleno. 16.00: «Meč in vrtnica«, R. Todd, G. Johns. Walt Disneyer film. Auditorium. 16.30: «Ogenj v Kartagini«, Rondha Fleming. Astra Rojan. 16.30: «Zelena rokavica«, Glenn Ford. Cristallo. (Trg Perugino) 16.00: «Poroke s presenečenji«, G. fto-gers, M. Monroe. Grattacielo. 16.00: «En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pampanini. Alabarda. 15.00: «Aida», Sophla Loren. Arlston. 16.00: ((Trpljenje*, A. Naz-zari, Y. Šanson. Armonla. 15.30: «Ne ubijte me!« Aurora. 16.00: ((Patrulja Ambe Alagi«, L. Tajoli, M. Vitale. Garibaldi. 15.00: «Na jugu bobnijo bobni«, J. Craig. Ideale. 16.00: «Pekovka», L. Baa-rova. Impero. 16.00: ((Alahovi konjeniki«, K. Grayson, G. McRae. Italia, 15.30: «Aida», Sophia Loren Viale. 16.00: «Velika ježa«, D. Andr evvs. Kino ob morju. 16.00: ((Prepovedani ples«, R. Fleming, M. Stevens. Mladoletnim prepovedano. Massimo. 16.00: ((Norčija grmenja* J. Stewart, J. Dru. Moderno. 16.00: »Krik gozda«, John Payne. Sv. Marko. 16.00: «Jutri bo prepozno«, V. De Sica, A. M. Pie-rangeli. Savona. 15.00, 17.20, 19.40, 22.00: ((Ključi nebes«, G. Peck. Secolo. 16.00: «Rumeni plaz«, F. Lovesov. Vittorio Veneto. Dramska predstava. Azzurro. 16.00: ((Odkritosrčna na-gajivka«, J. Allison. V. Johnson. Belvedere, 16.00: «Svet v mojih rokah*, G. Peck, A. Blyth. Marconi. 16.00: «Drznež«, S. Hay-vvard, R. Mitchum. Novo cine. 16.00: ((Hrepenenje in ljubezen«, M. Carol, C. Sevilla. Odcon. 16.00: «Grič sreče«, S. Hay-ward. Radio. 16.00: «Ivanhoe», B. Taylor. ČETRTEK, 25. februarja 1954. JU(irOSLOVA% SHLA € O \ A T rl2 (> sedežu v Ul Machiavelli 1 telefon 36-491. ADEX IZL 6., 7. in 8. marca izlet v LJUBLJANO 6. in 7. marca izleti v POREČ _ ILIRSKO BISTRIŠ KNEŽAK PIVKO ŠTANJEL , BRANIK DORNBERG Vpisovanje še 1954 13. in 14. marca izlet v NOVO GORICO KANAL OB SOCI MOST NA SOCI TOLMIN in na REKO Vpisovanje do 4. pri «Adria-ExpreS5». jj. L' Severo 5-b - tel. ^ V počastitev spomir*3 “a‘fije ‘p proge in mamice pok. ^ lit javec Dijaško Namesto Marice daruje družina Matic°’ »roB J cvetja nz , t Gregorič . l1^ ...W— ---V.— - =q0 *‘V daruje družina Trebeč ^ ji Dijaško Matico. V poč^F;) mina svojega očeta P a llfj >rago Curk 5- t0 A Matico. Nan>e Josipu Curk^u^ jif Alojz Zega Matico. daruje Dijaško na grob Pavla in Dijaško Tiskan časopisni dobrem stanju po ugodni ceni. " na upravi ll* PRIDNO POMOCNICO dela išče slovenska slov na upravi lista, £ V Sporočamo žalostno vest, da nas je v vlSOj*d rosti 83 let za vedno zapustil naš dragi oče in “e phani: Sukan gostilničar. j tS 0 Pogreb bo v petek 26. februarja 1954 ob 1 Ljlfi iz hiše žalosti pri Sv, Ivanu - Vrdela Tin1 štev. 1400. Naj mu bo lahka rodna gruda, ki jo )e tako iljubil ! Trst, 25. lebruarja 1954. Žalujoča družina m ostalo soro*^ Ssa****'.' Mštouani tov. predsedniki tota**!?1!? it?. za.skrbljen° sleci sev*? °i? 5an* — prebival-ja Trtt ozahodnega predmest-Jiim 17 svetovnim politični so “g°^0m in Pogajanjem, žavno m-f j’ da odl°čuo dr-%ovBPrpaidnost Trsta in A- zacpH °^°^lce v mejah cone silah P° angloameriških *°v*rue^j jSm,° . Vam, dragi ^goslnv?«6! in vsemu ste trn , .slcemu ljudstvu, ki diktata ° ],avi angloameriškega v tem od 8- . oktobra 1953., ku „ JSodovinskem trenut-odločno?H nastopili z vso lih tva, v .obrambo osnov. ima naš=.1C 111 j?teresov, ki jih Soslavii= Ir‘ati^na država Ju-lju ;n na tukajšnjem ozem-Prav tat6 ^a*J0 enodušno in usodo i° odločno zavzeli za ž- 13 JSSv!s-**a življa- ki iranski v, i1J je na ja- m krivicam raznuemu nasiUu flarodmr„i ’ P°sebno pa raz-sPodarskP2fmu pritisku in go. Wkem u zatiranju PO ita-Budrm ImPerializmu PrizadpirnSprem^amo vsa Vaša koraV a.d??na in vse Va-v ino2prv,e’» Sl -i’11 Podvzemate interesov • • za zažčito naših viie na l11! interesov Jugosla-Pri t išn^em ozemlju, zreti ne moremo pre- d“ seda StIa'.da se v raznih slovanskih h izjavah jugo-PostavHa Predstavnikov za- ^jlepšeea rt^en, in važnost 5 od Ti-t slovenske oba-v2dolj t a d.° Itsilije. In prav ,sl°ven*ie 0Da!e peljeta po °t tun- ,z?mlji tako cesta, ne2a itaif® zn*ca> ki sleher-L*a Dri« i?rlske£a imperiali-Trst» l?feljeta v «italijanski " kot čuilmga ie Jug°sIavija Utoniti — pripravljena Italiji MarPiLItaliii- „ . A su auac ves!ian Devin> Vižovlje Jan, p„„ a,brezina, Križ, Grilje ’ Kontovel, Bar-*a 'ifUffin?'1311’ M se vsi drug 2? Hajo ? n'zaj0 vzdolž obale Jržiču odnostne meje pri JVr.1 »SP ^ A J. _ 'P Ti * * • ski ^ KreS ^oliki slovenski adranskfJ ves 'ia- *!; b‘se Seji;. Van, I ri kot so nase- ^ (lruEir_"'“’ f-1 »e vsi arug iše n a^° vzdolž obale u „ odnostne meje pri s Se ,do. centra mesta ?«ev«ihi nadalje služijo za po-vS Vl>ativn™ost po katerem naj !)'ePni fj P.r'haja v Trst po-jMtt, ... '^nski imperiali-* siSo s[nrtni sovražnik, ill^ti ■ za1, imeli priliko . 'ikjh ln Preizkusiti v vseh i*“e »„.v1 naitemnejših časih [OVl no J.ki,, 5«,e na]temnejših časih “■letj. r°,v!ne, v razdobju * f> Tiii-j ke okupacije. .Ni! v naJ se t0 ne ""čenfn Sv-et na? ve’ Ha 1 Har Mi ®»o več Italije. r50vljani, prebivalci ■Hd ^ u o km ------------------------- — silo in nosi priimek; Pertot, Starc ali Starec, Martelanc, Krečič in sicer v tak; meri, da se posamezne rodbine spoznavajo med seboj le po rodbinskih pridevkih, ki so vedno v rabi. Taki domači rodbinski pridevki so: Mežnar, Skržak, Ruski, Kunc, Slovenc, Flajda, Bajdovec, Zima, Koža, Jernač, Moč, Kavka, Bočka, Ruš, Spo-lovar, Kljun, Česen. Seraka, Pirce, Grgur, Stenek, Stak, Lesička, Puž, Oljka, Zjele, Pendlja, Maslička. Grabec, Bkeč, Oskuznik, Fišter, Coče, Bužec, Cik, Remenče, Zamarič, Rep, Skočo, Kukeč, Miren. Bačič, Frič, Turk, Napoljon, Sčut, Klebenc, Dodel, Skila itd. itd.. O rodbinskih imenih Bar-kovljanov pravi celo nemški raziskovalec Josef Marz, ki je prepotoval zaradi znanstvene, ga raziskovanja vso jadransko obalo in ki je 1. 1933 izdal knjigo «Die Adriafragen, Ver-lag Kurt Vowinckel - Berlin, v kateri na strani 156 dobesedno tako piše; «Die Kerne der Vorstadte, eingemeindeter fruherer Dor- vec, Kralji, Pirčevi, Puži, V! oljkah, V klancu, Pri morju, j Na puorte, V vrte, Pr c.ierkve. U turne, U kote, U boršte, II pancerovce, Ba.idovci (Baj-tovci), Remena hiša, Mekaki, Gašperjete, Tenčaji, Franklo-vo, Spolovina, Pr čokih, Na tabru, Pod velbami. Pri žegnu, Na žegnu, Tenjanovo, Hruško-vec, Tetici, Stara gora, Ko-meščina, Trstenik, Sanca — (trdnjava zgrajena pod av-stroogrsko vladavino; na tej trdnjavi stoji danes svetilnik ((italijanske zmage« iz J. 1918, zgrajen za časa italijanske o-kupacije), U griže, U žlebu, Bela cesta, Stara cesta, $>te-fanska cesta, Jernejev klane itd Zemljiška posest barkovljan-skih posestnikov je nosila in nosi sledeče nazive gruntov in paštnov: Pelinovec, Rejevec, Ukavec, Pečenkovec, Cešnji-kovec, Malanovec, Lom, Spo-lovarska njiva, Puževa njiva, Fričeva njiva, Kunčeva njiva, Grdaševo, Prižnca, Brdine, Boršt, Barklia, Očastvo itd. Od 1. 1785 dalje, odkar je bila v vasi ustanovljena žup- » “ližnn i . )ani> prebivalci it Trsta °d centra me- či ^Stisko °ddaljene pradavne i,48 in c, V?si’ dvigamo svoj ?roti vsoJ^0-!. odločen odpor ; VwTJ. odločen odpor ®fedo 2a ? tistim načrtom, ki ,Ssilžnii u da nas ponovno nf11* in J; ®lijanski imperiali-^ične ,as,.odtrga od naše Ta n . Slovenije. ^Pisnetl °dpor izhaja iz ne-ri8 PrizaHSOrja' ki 6a je Ita-i, na tpm a nam Sloven->, da t ozemtju, z nameri. p°Vršin»S ~briše z zemelj‘ ri0?55 nai-ni taisti odpor nam H°kaze ueaka' da Podamo vse u dok’a?„ar premoremo, H davnT° naš resnični ob-ri?S® Pravic’0 sed3nji in tako stn^ke oha6] na tem delu ia' Sv 0 t>r£Le\rS temi dokazi aret in Vam "If38 in pred ves ,,.SUaient= -navajamo, kot silam01 J0 prot, vsem ti-sf'no, v svetu, ki hočejo Tkalno n P«lalistično in ko-3°. svoj« r,j. ?Ioi, Pažtne. Bili so kme 3 ki šotn*r3i in vinograd. i so kot s« biHuna tre. Poi^s tj. \ v nbiči, ki so lovili inske f’ Pomorci, ki so z ^'■cami \ lstrske obale z 'ia Piist 'ni PIevažali v trža-V>n0) Ce “mrtev tovor« •iC‘stani *-Za trgovske ladje bt^i, ki U’ z d®rji in kam- f 'tldi ^ovenik? kZ™'ia . je ^i^UjansVl' avYorPMonta- !a ■novimentni svoje knil-(2, Popo!a*?„enl° storico del-Vaf^dovjn.jj one di Trieste» >a ^“gibanje preb,-Sei. kot e,ii v kateri na-1 f“7\e ^mljiške po-^Ohi rodhin 1 V Bi*rkovljah, t«la ec (2) n imena: Vo-<1)1? <2) H,! ot l6)- Mar-(1)! trnad (D p’(1)' 2nidarčič Po5;(Vseh skuL^aa(1».Zison via in'kov w t zemljiških '“venska imena so «an.'"'v i'evii« lmena bo \°vljah o ohl'anila v je ^ u° danes. V t..: eba poudariti, 'ica Barkovljanski portič z množico malih ribiških ladjic. Foto Magajna fer, waren und sind noch heute rein slawisch; in einem davon — Barcola — gibt es unter der alteingesassener Bevolke-rung iiberhaupt nur drei Fa-miliennamen, wie man das ja oft in deutschen Orten findet, und alle drei sind slawisch.» («Jedro predmestij (pri tem govori o Trstu) v občino priključenih prejšnjih vasi, so bi. la in so še danes čisto slovanska. V enem od teh — Bar-kovlje — najdejmo pod avtohtonim prebivalstvom zgolj 3 rodbinska imena — kar je če. sto najti tudi v nemških krajih — in vsa tri so slovanska«.) Trditev nemškega raziskovalca izhaja iz osebnega vpogleda v matične cerkvene knjige in je zato tudi doku-mentarična Barkovlje, ki se raztezajo tik ob morju na dolžini 2 km in sestoje iz skupin man-ših naselij, ležečih na pobočju precej strme obale, so poimenovane v svrho orientacije s sledečimi domačimi slovenskimi nazivi, ki jih domačini tudi dandanes uporabljajo in so nekateri vneseni tudi v mapo mestnega katastra. Taki domači nazivi naselij so; Judovec, Trpiževec, Križec. Markoči, Kozjak, Cjaki, Kunci, Zajci, Friči, Speklato- nija sv. Jerneja pa vse do 1. 1925 so vršili bogoslužje v vasi le slovenski župniki. Tako 1. 1,786 Thian Peter, ki so mu sledili Fisher Tomaž, Dr-njevič Jakob, Peternel Leo-nard, Rebec Jernej, Brecelnik Ivan, Zemč Josip, Černe Ivan, Guštin Franc in poslednji Kju-der Anton do 1. 1925. Po tem letu je cerkvena oblast imenovala italijanske župnike: Salvadori, Galvani (Glavan), Bruni, Conselli (Gumsej), ki so precej obvladali slovenski jezik. Cerkveno petje, pod italijansko okupacijo močno preganjano, je bilo vedno in izključno ' v slovenskem jeziku. Prv» slovenski šolski razred je bil otvorjen 1. 1805. Tedanji učitelji so bili: Pertot Ivan-Marija, Skok Matija, Milič Josipina, Starec Jernej, Mozetič Josip in dr., dočim je prvi razred italijanske šole bil ustanovljen šele 1. 1888, o čemer bomo govorili pozneje. Občinska uprava v vasi dokler je bila ločena od mestne uprave je bila v rokah slovenskih županov: Pertot Ivan-Marija, Martelanc (Puž), Žnidarčič Josip (Sardo). Dejstvo, da so cele Barkovlje skozi’ mnoga stoletja posest slovenskih domačinov, da je vsa vas posajena s slovenskimi nazivi naselij, domačij, zemljišč,, gruntov, pastrov. cer.t, klancev, rodbinskih imen, domačih pridevkov kulturno in prosvetno društvo «Adrija» skupaj s ((Slovensko čitalnico«. Spričo tega je moralo prenehati vsako legalno kulturno delovanje v vasi, kateremu je sledila temna doba ilegale vse do konca druge svetovne vojne 1. 1945, ko je jugoslovanska vojska osvobodila našo vas. Omeniti je še, da je bilo 1. 1900 ustanovljeno tudi «Konzumno društvo«, ki je moralo 1. 1930 prav tako prenehati s svojim poslovanjem, s čimer nam je bila prizadejana daljnja materialna milijonska škoda. Doba italijanske okupacije V težnji, da po letu 1918 t. j. po prvi svetovni vojni obnovimo naše kulturno življenje v vasi, smo poleg oživljenja društev, ki jih je imela vas pred vojno, ustanovili še nekaj novih. Leta 1920 je bilo ustanovljeno delavsko kulturno društvo «Ljudski oder«, katero je v svojo sredino zbiralo domače delavstvo, ki je bilo zaposleno deloma v domači vasi, deloma v mestu. To društvo je fašizem uničil že 1, 1922, ko sta bila požgana inventar in knjižnica z motivacijo, da je delovanje društva komunistično. Foto Maigajsa v naši vasi 2089 Slover 1162 Italijanov in 106 neuj^ tovljenih. SteviLo Italijanov? ki je že pod 25-letno okup& cijo znatno porastlo, čedaljš narašča, kar je pripisali narai ščajo£i raznarodovalni politS ki italijanskega .šovinizma » Trstu in pa naseljevalni pol^ tiki italijansko-zavezniške u-prave, ki gre očitno za tem, da se cona A italianizira 3l? dejansko priključi Italiji, d® tako dobi Italija z našo zi»n}f’ ljo plačano svojo udeležbo X atlantskem paktu. Tako poti« tiko, ki prinaša škodo na na* koži in ne na koži tistih. W' jo diktirajo, je treba enkršf za vselej preprečiti. Prav za- Pra ra imena so t^vlj^T^o ohranila v da Ve*i je J° danes. V Sjdan® skoro 1 ? Poudariti, ^muX °vlca na5e Si J. sPadai0 I posesti talci te°ntovel n o- -osednje va-fodhi *emijjš). ‘Jcine, Lastni-n5v Starc P?sesti so bile *‘es’ lmena, ^tarec m Da- Sof^Ptiosta _ . tudi PROTI SKLEPU OD 8. OKTOBRA DVIGAMO NAŠ SVARILNI GLAS, KI NAJ GA ČUJE VES SVET j--i'v‘“ ^°.Kreči^hTimcn v vu-‘»»•ilJ«. spada;..' MozetiČ in še da- ■ imeri v va-Tavčar Brus, N*kki. spadajo Moze >»«nia ln med naša r°dbin >a rodbinska v Vasi je no- Bivši barkovljanski Narodni dom, ki Je bil sede/ slovenskih kulturnih in gospodarskih lutanov vse doklej ga »iso lašisti poziali. i oto Matajna Leta 1921. smo ustanovili domačo godbo na pihala, ki je morala pod okupacijo prenehati z delovanjem, ker se ni pokorila fašističnim oblastnikom v vasi. Leta 1922 smo ustanovili Športni klub «Val», ki je gojil nogomet, hazeno in kolesar, stvo. Svoje igrišče je imel na Trsteniku, točno na mestu, kjer stoji danes objekt tržaške radio-postajc, zgrajene za časa italijanske okupacije. Klub je oblast 1. 1927. razpustila. Leta 1924 je bilo v Trstu ustanovljeno veslarsko društvo, imenovano ((Tržaški ve-slarski klub — Sirena«, v katerem je bilo včlanjenih 196 članov večinoma Barkovljanov. Društvo je imelo svoje prostore in ladjarno v Barkovljah na Miramarski cesti št. 7. Leta 1927 je bilo tudi to društvo z dekretom prefek. ta razpuščeno. Vse premoženje in inventar sta bila oblastveno zaplenjena. Tako je bilo zatrto vsestransko razgibano kulturno in gospodarsko udejstvovanje Barkovljanov. Iz vsega gornjega sledi, da je Italija, ko je 1. 1918. zasedla te kraje, prišla med nas s trdnim sklepom, da popolnoma zatre slovenski živelj. Kljub obljubam in zagotovilom italijanske zasedbene oblasti 1. 1918., da bodo spoštovane in zagotovljene vse o-snovne pravice Slovencem na tem ozemlju, je začela Italija kmalu po zasedbi izvajati svojo raznarodovalno in genocidno politiko proti vsemu 'lovanskemu življu. Zato si je prizadevala, da najprej odpra. vi slovenski jezik. Zato je 1. 1925 z zloglasno Gentilejevo reformo odstranila najprej slovensko besedo iz šole s tem, da je ukinila slovenske razrede na naši — tedaj že 120 let stari — slovenski šoli. Vzporedno « tem je preganjala slovensko besedo tudi na sodišču, v uradu, na delu, v cerkvi, na ulici in celo v posamezni slovenski družini. V šoli je zastrupljala slovensko mladino in jo ščuvala proti lastnim staršem. Popačila )e naša rodbinska imena s tem, da jih je z uradnimi dekreti masovno spremi, njala v razne italijanske spa-kedranke, tako; Pertot v Pertotti, Pertossi; Starc, Starec, v Vecchiotti, De Vecehi, Stari, Starace; Krečič v Cressi, Grecci; Vodopivec v Bevilacctua; Martelanc v Mar-tellani; Žnidarčič v Sartori; Uršič v Orsi; Mlač v Milazzi, Miazzi; Ščuka v Lucci, Luccio; Matijašič v Mattiassi; Jež v jessi, Gessi; Cok v Zocchi; Mozetič v Mosetti; Živec v Viviani: Miklavec v Michelluz-zi; Tavčar v Tauceri, Tassi; Barič v Balini itd. itd. Poitalijančili je nazive domačih krajev, tako: Trstenik v Monte Radio, Hruškovec v Via Perarolo, Proseško cesto- Belo cesto v Strada d’Italia, pozneje Strada del Friuli, staro trdnjavo Sanco v Al faro itd. Slovenska rodbinska imena so motila Italijo celo na našem pokopališču, kjer je dala odstraniti vse spomenike s slovenskimi napisi in imeni. Nje. no oblast je izvajal policijski aparat, ki je bil nalašč zato izvežban v notranjosti Italije. Kmalu po okupaciji 1. 1918, je pričela Italija pri nas sistematsko naseljevati prebivalstvo iz svojih pokrajin, z namenom, da čimprej italianizira naš kraj. V tej njeni nakani jo je oviralo posebno domače slovensko razumništvo, katerega je začela brezobzirno preganjati in strahovati, To je imelo za posledico, da so mnogi Barkovljani, med temi naši najboljši kulturni delavci morali zapustiti svojo rojstno vas in prebežati v inozemstvo, v veliki večini v Jugoslavijo, ostali v druge države. Tako nas je moralo zapustiti: 7 učiteljev domačinov, 2 profesorja, 1 zdravnik, 2 pravnika, 2 mag. phsr., 3 inženirji, 4 stavbeniki, 4 tehniki, 29 uradnikov, Si visokošolcev. Vsega torej 59 razumnikov, ki niso mogli razviti svoje polne delavnosti v kulturno, gospodarsko in politično socialno korist naše domače vasi. K temu dodati je še 30 domačinov drugih poklicev. Emigriralo je torej 89 oseb. V razne kraje Italije je bilo prestavljeno 2/ domačinov Slovencev. Za časa italijanske okupacije je bilo po italijanskih zaporih zaprtih 5,0 domačinov, interniranih in konfiniranih pa je bilo 22 domačinov. Mnogo je domačinov, ki so bili policijsko posvarjeni, ta. kih ki so bili pod policijskim nadzorstvom ter takih, ki so bili dodeljeni v posebne vojaške edinice — «battaglioni speciali«. To je bilanca 25-letnega gospodovanja italijanskega imperializma v naii vasi. S tem smo Vam dali otipljive dokaze. da je vladala pri nas Italija v imenu svoje ((dvatisočletne kulture«, s požigi, pretepi, preiskavami, aretacijami, internacijami. konfinacijami, emigracijami in zapori. Ni nikakega dvoma, da je to počenjala načrtno, da bi si na naši slovenski zemlji utrdila nove postojanke za svoj nadaljnji imperialistični pohod — leta 1941 — proti vzhodu — proti Jugoslaviji. Ta njen peklenski načrt, ki ga je pripravljala dve desetletji, je razbila hrabra jugoslovanska partizanska vojska, ki je italijansko vojsko pognala v beg in 1. 1945 osvobodila Trst in vso jadransko obalo in tako tudi nas. Ko je jugoslovansko osvobodilno gibanje zajelo tudi naš kraj, smo »topili v aktivno borbo tudi mi, da enkrat za vselej z orožjem obračunam® z italijanskim imperializmom in fašizmom. V tej borbi smo dali: 88 aktivistov, 52 partizanskih borcev in 13 padlih Naša sedanjost Na spomeniku postavljenem na domačem pokopališču, v spomin padlim žrtvam osvobo. dilne borbe, so vklesana med drugimi tudi sledeča imena domačinov: Matijašič Marij pok. Gregorja roj. 1907., Vodopivec Ivan pok. Avgusta roj. 1901., Zuban Angel od Angela roj. 1927., Brišček Slavko od Ferdinanda roj. 1927., Verginella Josip pok. Mateja roj. 1909., Vodopivec Mirko od Josipa roj. 1921., Verginella Viktor pok. Antona roj. 1908., Gregorič Ludvik pok. Antona ropj., Bortolutti Just pok. Maksa roj 1909., Pertot Darko pok Alojzija roj. 1921., Stoka Bogomil pok. Jakoba roj. 1906. Gornjim imenom padlih je dodati še ime našega učitelja Pertota Rafaela pok. Vincenca roj. 1901., padlega na Dolenjskem in tam pokopanega, ter ing. Ivana Ferlugo, od Jerneja, katerega so Nemci ustrelili v Mariboru. Poleg tega je prispevala na. ša vas v borbi tudi z materialno pomočjo in obveščevalno službo ter tako po svojih močeh pripomogla k skupni zmagi nad italijanskim imperializmom, pri čemer sta bila osvobojena Trst in vsa slovenska obala do Tržiča. Ze za časa borbe smo imeli v vasi Krajevni odbor Osvo- bodilne fronte, ki je prevzel ob nastopu svobode vso oblast v svoje roke. vzpostavil red in po osrednjem Mestnem osvobodilnem svetu, s sedežem v. Trstu Ul. Machiavelli 1, si nadel kot prvo nalogo, razveljavitev fašističnih zakonov, ki naj bi nam povrnili naše življenjske pravice in oropano ljudsko premoženje. S tem činom bi bili dokončno t. j. javnopravno odpravljeni vsi protidemokratski zakonski u- ■ krepi fašistične in imperiali- i stične italijanske zakonodaje.! 2al se pa to ni uresničilo zaradi nenadne intervencije anglo-ameriške vojske, ki je proti načelom resničnega zavezništva izsilila umik jugoslovanske vojske iz Trsta. S tem smo bili postavljeni pred nov razplet dogodkov, ki so nas prisilili, da smo morali ponovno dokazovati zahodnim zaveznikom naše pravice do te naše zemlje. Sledila je kompromisna rešitev — mirovna pogodba 1 1947 v Parizu — ki je Trst in njegovo okolico utelesila v ((Svobodno tržaško ozemlje«, razdeljeno v dve coni; A in B. Ta rešitev je za nas prebivalce cone A ostala usodna, ker nas je ponovno oddelila od naše matične zemlje Slovenije. Angloameriški diktat od 8. oktobra 1953 odloča, da cona A pripada Italiji. Proti temu krivičnemu sklepu odločno nastopamo mi Barkovljani. V tem za nas zgodovinskem trenutku, dvigamo v obliki te spomenice, svoj svarilni glas, ki naj ga čuje ves svet. Novembra 1953 smo prešteli Značilnost slovenskega porekla Earkovelj je med drugim tudi barkovljanska narodfna noša. Kljub dolgemu zatiranju italijanskih imperialistov se je ta noša v sicer redkih hišah še do danes ohranila in jo skuono s škedenjsko. kontovelko, brško in drugimi slovenskimi nošami Trsta in neposredne okolice pogosto vidimo na posameznih svečanostih, kjer še danes izpričuje, da italijanskemu imperializmu še ni uspelo nas zatreti. Foto Magajna radi tega mi diktat od 8. oktobra 1953, kot rezultat take politike, strogo obsojamo. Zato se z gori podano dokumentacijo obračamo na Vas, da jo kot dokazni material našega obstoja, naših teženj in pravic tu na Jadranu, uporabite za orožje proti našemu skupnemu sovražniku, kjer koli in kadar koli bo nastopil. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Barkovlje pri Trstu. 21. februarja 1954. (Sledijo podpisi krajevnih organizacij). P ogled na del Barkovelj z morja. i-oto Maga.jaa CŠPOMENICA BARKOVLJANOV PREDSEDNIKU F. L. R. JUGOSLAVIJE MARŠALU TITU 1 SE BODI) PLE! 1 mm SSLm ZSZL IISl 1(0 0 a o vinski dokazi slovenstva Barkovelj Jk. ^8 Vremenska napoved za danes: w -* *■’m m ■“ jasno in topleje. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 5.3 stopinj; najnižja pa —1.1 stopinjo. TRST, četrtek 25. februarja 1954 PRIMORSKI DNEVMIK RA »10 Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug- cona Treta: 18.15: ^ __ Dve Ros "..raje vi uverturi: Pepelka in Svilena lestev. ^ Trst II.: 20.30: Chausson: Pesem ljubezni in morja. Trst I-: 11.30: Operna giasba. — Slovenija: 14.40: Solistične skladbe Debussyja, Ravela in de Falle, n BRITANSKI PROTEST V ZDA j Vsa Goriška občuti posledice zaradi nadzorstva nad britanskimi ladjami krize tržiških ladjedelnic Ustri napadi londonskega liska na «lovca na čaroi/nice», sonatovja MacCarthi/ja - Tudi amoriška javnost vedno odločneje protestira proti dejavnosti zloglasnega senatorja - Danes debata po televiziji med senatorjem in ministrom za vojsko Stevonsom Zaskrbljenost brezposelnih in zaposlenih - Pomoči ni od nikoder - Kaj še čakajo oblasti? WASHlNGTON, 24. —- Minister za vojsko Stevens je imel danes razgovor s senatorjem MacCarthy)em. Stevens je pristal, da častniki, ki jih je senator pozval, pričajo pred senatnim pododborom. Zaradi tega je bila jutrišnja seja, na katero bi moral osebno priti minister za vojsko, odpovedana. Kakor se vidi, je Stevens kapituliral pred Mac Carthyjem. LONDON, 24. — Britanska vlada je opozorila ameriško vlado na zaskrbljenost in razburjenje angleških ladijskih lastnikov zaradi nadzorstva, ki ga izvajajo v ameriških vodah nad ladjami, ki plovejo v kitajske vode. Britanska trgovinska zbornica je namreč ugotovila, da ameriški obalni čolni zasledujejo britanske ladje in pošiljajo ob pristankih v ameriških pristaniščih nanje oborožene straže, da nadzorujejo, da ne bi vkrcali strateškega blaga za Kitajsko. Britansko zunanje ministrstvo je to uradno potrdilo in sporočilo, da je bilo takemu nadzorstvu podvrženih pet britanskih ladij, od katerih je bila ena zaplenjena, Čeprav niso podvzeli nobenega ukrepa proti ladjam in proti njihovemu moštvu in se tovora niso dotaknili, je britansko zunanje ministrstvo sporočilo ameriški vladi po svojem washingtonskem poslaništvu, da ne odobrava te ga ravnanja. Poudarja pa se, da ne gre za uraden protest. Britanski tisk sprejema z veseljem na znanje korak, ki ga je napravila vlada v o-brambo svobodne trgovine in državnega prestiža, in ostro protestira proti incidentom, ki je zanje po mnenju tiska odgovoren znani elovec na čarovnice« senator MaeCarthy. Ko v uvodniku razglablja o protestu britanske trgovske zbornice proti ravnanju ameriških oblasti z ladjami britanske trgovske mornarice, piše «Daily Herald», da so to znamenja naraščanja pritožb proti MacCarfhyju. Časopis meni, da je senator MacCar-thy povzročil ugledu ZDA v svetu največjo škodo po vojni. Vmešavanje v plovbo je prav to, česar ZDA ne bi dovolile. Američani morajo to zaustaviti. »Moralo bi biti več spoštovanja do normalnih odnosov med državami in manj spoštovanja za take politične avanturiste kot je MacCarthy». «Daily Telegraph» piše, da citati MacCarthyjevih izjav služijo v protiarneriški pro ameriškimi) na podlagi nekega Eisenhowerjevega ukaza, češ da je njih namen preprečiti, da bi tajno pripeljali v ZDA atomske bombe. Toda tudi ameriška javnost vedno odločneje obsoja metode MacCarthyja in se zlasti razburja v zvezi s sporom, ki je nastal med ameriškim ministrom za vojsko Stevensom in omenjenim senatorjem, ker se je Stevens uprl zasliševanju članov vojske pred Mac-Carthyjevim odborom. Za jutri napovedujejo javno debato po televiziji med MacCar-thyjem in Stevensom. Medtem se začenja razburjati tudi ameriški tisk in zahteva, naj senat revidira oblast svojih pododborov, tako da jim ne bi dovolil izvaja* nja nezakonite oblasti. Wal-ter Lippman piše v dveh najvažnejših ameriških dnevnikih, ko se sklicuje na MacCarthy-ja in na ostale člane parlamentarnih pododborov; «Ti ljudje, ki izvajajo oblast o političnem življenju in smrti, ki uveljavljajo svoje osebne zakone, ki ne spoštujejo nobenih določb zakona in uvidevnosti, nobene vljudnosti, bodo postali, če jim bo dovoljeno iti dalje, taki izziva- či, da bodo zagrenili ljudi do take mere, da se ti ne bodo znali več premagovati.« Tudi drugi listi obsojajo MacCar-thyja in njegovo politično dejavnost ter poudarjajo nujnost spoštovanja ameriške u-stave. ':':y "I Novi ravnatelj organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) Philip V. Cardon, ki so ga na sedmi letni skupščini izvolili delegati 70 držav. Cardon ima 64 let in je rojen v Logann v ameriiki državi Utah. Tržiška podjetja CRDA so v vedno večjem zastoju. 8.000 delavcev je skoraj brez dela, le še nekaj jih je zaposlenih pri zadnji ladji-cistemi, ki bo kmalu zapustila ladjedelnico. Kaj bo jutri, če ne bo pravočasno naročil? To se sprašujejo ne samo zaposleni delavci, katerih je že precej v skupini, ki ji je bil delovni urnik skrčen na 40 ur in prejema manjšo plačo, temveč se skrb za delo v največjem industrijskem objektu širi po vsej goriški pokrajini. Vsepovsod so nastanjeni delavci iz Tržiča; najdemo jih v Gra-dežu, in sicer nad 100, v Doberdobu, kjer predstavljajo Večino zaposlenega prebivalstva (kar je še vedno zelo malo glede na število nezaposlenih v doberdobski občini), v Krminu, kjer jih živi cad 90, da ne govorimo o občinah Ronke in Zagraj; o občini Gradiška in drugih manjših slovenskih in furlanskih občinah, katerih prebivalstvo se je v precejšnjem številu preživljalo z zaslužkom družinskih poglavarjev v tržiških ladjedelnicah. Včasih je bilo v CRDA nad 12.000 delavcev, sedaj jih je komaj 8 tisoč in še ti nimajo kaj delati. Skrb je zasenčila obra- ze zaposlenih in njihovih dru. žin. Skrb za nadaljnji obstoj in delo v tržiških ladjedelnicah se je razširila vsepovsod po goriški pokrajini. Notranje komisije so na javnih zborovanjih, ki so jih imele zadnje nedelje v Gorici, Tržiču, Gradiški, Gradežu, Krminu in drugod, objasnile položaj, ki je nastal zaradi krize naročil v tržiških podjetjih CRDA in ki bo imel velik odmev po vsej Goriški in v spodnji Fur. laniji, Teh zborovanj so se udeležili vsi sindikati in številne stranke ter masikje tudi občinski svetovalci, posebno predstavniki opozicije. Na vseh zborovanjih so zahtevali pomoč glavnih pokrajinskih oblasti in iz Rima. Toda nihče ni še priskočil na pomoč z novimi naročili. Osrednje oblasti, posebno ministrstvo za trgovsko mornarico in ministr. stvo za delo, so brez dvoma obveščene o krizi v tržiških ladjedelnicah, saj je bila v Rimu tudi posebna delegacija notranjih komisij ladjedelnic, toda prinesla je samo obljube, ki so ostale v zraku. Ob splovitvi zadnje ladje so delavci pričakovali obisk višjega predstavnika vlade, ki bi jim prinesel pričakovano pomoč, toda izognil se je pova- bilu in ni prišel. Odgovorne oblasti niso sploh ničesar napravile, kar bi delavcem v Tržiču in v vseh ostalih občinah goriške pokrajine vlilo poguma m upanje za odstranitev krize. REZIJA Hsa. w . mama. ▼ asm -j a r -- | £1 (- -- STROGA DOLOČILA glede ameriških atletov ZE M RAZPOLAGO VSTOPNICI za svetovno prvenstvo ZUERICH, 24. Vstopnice lenkast razlikujejo v šestih nogometnega prvenstva se bo- tekme, kakor so pač različne do pričele prodajati 1. marca, mestne takse. To bodo vstopnice za osmine i — pagandi za najhujše napade stvu v letošnjem letu. ker so Med smučarji * vojaki so najboljši Švedi SOLEFTEAA (Švedska), 24. — Tekma v kombinaciji za vo- Neki švedski novinar je ob- štev, k; štejejo islrupaj nad ti-' jažko prvenstvo - streljanje, tožil M a Ivina Withfielda, da je soč članov. Navzoč je bil tudi. smuški tek in smuk - za posa- ___ zahteval 200 dolarjev za »ode- predstavnik republiške zveze rneznike se je končala z zmago za tekme v okviru svetovnega mestih, *jer se bodo igrale lovanje na tekmovanju in še Pero PavSič in predstavniki Švedov, ki so zasedli prvih —~ ^ tako, *o n*, različne posebej 100 dolarjev, če bi is- (krajevnih oblasti. Delegati so šest mest. boljšal kok svetovni rekord, obširno obravnavali svoje pro j Rezultati: 1. Buhrman (Sved-Posebna komisija atletske zve- bleme. Predvsem jim p rimanj- ska); 2. Gunnarson; 3. Ohlin; finala. Za nadaljnje tekme se T,,Jj P/irmn 0 ze ZDA je ugotovila, da ta kuje prostorov za telovadbo. ; 4. Lairssen; 5. Knuting; 6. Id- še ne ve, kdaj bodo pričeli 1UU1 *• UIUJU IUUM obtožba ne drži. Obtožbo je-Le «Partizan» v Izoli je doslej varsson; 7. Hischier (Švica); namreč v imenu časnikarja uspel s svojimi sredstvi zigra- 9. Laine (Fin.); 10. Bienz švedska atletska zveza predlo-j diti svojo telovadn/ico. Težji (Švica) žila ameriški zvezi. j je položaj na podeželju, kjer Poč pa je komisija prepove- društva niso naletela na podala olimpijskemu zmagovalcu polno razumevanje pri upora- ^ v metu krogle 0’Brienu, zma-! bi zadružnih dvoran za telo- j je premagalo švedski klub Le-govalcu v metu diska Innessu. | vadbo, V letošnjem letu se bo- Jcsand z 8:1. Sovjetsko moštvo ameriškemu prvaku na 440 y I do partizanska društva pred- pa je premagalo A1K s 6:0. Washbumu ter prvaku v teku'vsem pripravljala za republi-na 1 miljo Santeeju nastopa- zlet v Ljubljani ter okrajni nje na tekmovanjih v inozem- nastop v Kopru. STOCKHOLM, 24. — Kanadsko moštvo Lyncihurst Motors členi 58 pravilnike ločene v tej višini; j MILAN, 24. — Se enkrat je Stojišča — 3.50 švde. Iranka; *»°P& v veljavo člen 58 pra-pokrita stojišča — 4.60; stran- ! v:lnika: na današnji seji Itali-ska stojišča — 8.80; stranska ' Sanske nogometne zveze so na ameriško demokracijo. Časopis sodi, da uporablja ta mož take metode pri svojih «preverjanjih», da dela veliko škodo ne le ZDA, pač pa tudi njenim zvezam s prijateljskimi državami. «News Chroniclen v daljšem napadu na MacCarthyja piše, da je njegova tehnika «lov na čarovnice« demoralizirala ameriško upravo. Navaja primer, da so v malem mestu Connecticut sosedi odkrili, da vohunijo za njimi sosedi. Predstavnik ameriškega državnega departmaja pa je v zvezi z britanskim protestom izjavil, da izvajajo nadzorstvo nad vsemi ladjami (tudi nad Prebivalstvo Italije RIM. 24. — Po zadnjih statističnih spopolnitvah je v Italiji (ob začetku leta 1954> 47,213.000 prebivalcev. Pilule proti radioaktivnosti JACKSON VIL Lil, 24. \- meriški atomski znanstveniki proučujejo pripravo pilule, ki naj bi branila človeški organizem pred radioaktivnostjo pri atomskih bombardiranjih. To je sporočil tisku ravnatelj zavoda za patologijo v vojski in član komisije, ki je proučila učinke bombardiranja v Hirošimi in na Nagasakiju general Albert Decoursey. General je izjavil, da so na podlagi obdukcije ljudi in živali, ki so bili žrtev bombardiranja, ter na podlagi poznejših študij na živalih odkrili zdravilo, ki imunizira živali pred atomskimi izžarevanji. Znanstveniki skušajo tedaj koncentrirati ta preparat, tako da bi se lahko užival v obliki P'|u" le. V njegovi sedanji obliki bi bilo namreč potrebno zaužiti več kilogramov te snovi, zato da bi lahko učinkovala 0’Brien vrgel kroglo čez 18 ml Ameriški atlet Parry 0’Brien se pregrešili proti disciplini v moštvu in predpisom glede treningov na zadnji turneji po Švedski. Končno je sklenila komisija, vrgei lo-oglo 18,08 m, kar je naj se atletska zveza ZDA drži za 4 cm bolje od njegovega n as letim jih pravil: 1. noben svetovnega rekorda. Ker pa je atlet ne sme natopiti v ino- ^il postavljen v dvorani, ne zemstvu več kot enkrat na fc0 prjznan kot absolutni isve-leto; 2. moštva, ki gredo v tovnl rekord, ampak le kot re-inozemstvo, se pod nobenim ; o Q j zgradbe po Italiji, 2.934.000.000 MELBOURNE, 24. — Avstra-' za olimpijski stadion v Rimu, lec John Landy je pretekel j nadalje je določil 2.200.000000 miljo v 4'02”6, kar je za 6 de- la šolska igrišča ter je razde-setink sekunde slabše od nje- j ]jj za vzdržavanje že obstoje-govega najboljšega časa. športnih naprav naslednje ---------------------- I zneske: Lahka atletika - 387.200.000 CONIjeve subvencije RIM, 24. — V petih letih j 1949—1953 je CONI (Italijan- Nov ženski svetovni rekord v skoku v daljino * 6,29 cm. Olimpijska prvakinja Marjo-rie Jackson je zmagala v teku na 220 y v 24”, kar je za dve desetinki sekunde boljše od svetovnega rekorda, ki ga ima od 1. 1950 Holandka Blamkers Koen. Vendar rekord ne bo priznan, ker je pihal rshel ve- j ter, vendar še premočan za! priznanje rekorda. Priznan pa bo verjetno sve- j tovni rekjrd Novozelandke Yvette Williams, olimpijske j prvakinje v skoku v daljavo. | Skočilla je namreč 6,29 m. med- j tem ko je svetovni rekord, ki : ga je imela od 1. 1943 Blankers Koen, 6,25 m. Olimpijski re- j kord, ki ga ima doslej tudi Williarn», pa znaša 6.24 m- Ur. Teika atletika - 260.000, Lov - 39.915.993, Nogomet - 245.518-062, Veslanje * 26.731.000, Kole&arstvo - 26.553.793, Jahalni Šport - 19.800.000, Telovadba - 10.700000, Golt - 2.700.000, Zimski šport - 6.200.000. Plavanje - 38.680.838, KaSarka . 20632.713, Odbojka - 1-598.080, Hokej in drsanje - 8.368.000, Športni ribolov - 1.500.000, Boks - 7.696.500, Kugby - 18-170.000, Sabljanje - 14.117.823. Tenis - 28-475.363, . Streljanje - 31.120 402. Jadranje * 9.065.000. Nadalje je bilo podeljenih odpor za telovadnice ali sploh pokrita tribuna — 11 in 12; centralna pokrita tribuna — 13.20 do 14.40. Cene se za ma- MIHALIČ ZA Ml MII UNO M IVA GROSSU V (11E IVI II m sklenili vpisati tekmo Siracusa-Parma z rezultatom 2:0, ker je morala biti ta tekma predčasno zaključena zaradi nekorektnosti občinstva, ki ee je hotelo tudi znesti nad sodnikom. Ostale disciplinske kazui: diskvalifikacija za eno nedeljo: CardarelH (Roma). Novara bo plačala 150 000 lir globe zaradi obnašanja občinstva do sodnika Pierija; nadalje Roma 50.000. Od igralcev pa bodo plačali: Gramaglia (Napoli) 18.000, Al-zani (Lazio) 12000, PcMegrini (Roma), Vivolo, Antonazzi, Burini (Lazio) po 6000. Gradnja novih šol Ministnstvo za javna dela je nakazalo naši občini 19 milijonov lir za gradnjo nove šole v Ravenci. V kratkem bodo menda odobreni tudi načrti za povečanje osnovne šole in otroškega vrtca v Osojanah. Obljubili so tudi, da bodo pri teh gradnjah zaposlili čez leto domače delavce in tako bo vsaj nekaterim za nekaj mesecev lažje življenje. IZ ŠTEVERJANA Zadnja pot Vojka Terpi«® in Valentina Gravnerj* Plesne prireditve pri „Zlatem pajku" Za pustni čas bo v dvorani «Zlatega pajka«, Korzo Verdi štev. 1, več plesnih večerov, na katere so toplo vabljeni Goričani in okoličani. DANES, pnstni četrtek, bo velik ples od 21. do 4. ure zjutraj. V SOBOTO bo »PLES DIŠAV* od 21. do 4. ure zjutraj. Na pustni torek pa bodo pri ftZlatem pajkun plesali kot vsako leto na ta dan. V nedelijo 28. t. m. bo ples Tragična smrt 24-letnega Vojku Terpina je selo pretresla prebivalstvo sloevnskih vasi onkraj Soče in Gorice, posebno pa vse one, ki so poznali pokojnega Vojka kot marljivega in delovnega mladinca, ki je vedno našel dovolj časa tudi za udejstvovanje na prosvetnem področju, v domačem pevskem zboru, katerega je bil član. Pred domačo hišo na Valerišča se je v torek popoldne zbralo toli-liko ljudi, da Steverjanci že dolgo ne pomnijo. Prišli so domačini in tujci; poklonili so se nesrečni žrtvi in izrekli sožalje staršem in družini, kateri je bil pokojni Vojko v Obvestilo kmetom glede vojne škode Pokrajinska zveza neposred. nih obdelovalcev zemlje, Ul. Roma 6, sporoča, da je pri svojih uradih ustanovila službo za brezplačno pomoč neposrednim obdelovalcem, ki so vojni oškodovanci. Služba je bila ustanovljena z namenom, da bo reševala in urejevala prošnje za dodelitev odškodnin in prispevkov, ki jih pred. videva novi zaikon štev. 968 iz dne 27. 12. 1953. V ta namen obvešča vse vojne oJkdovance. člane Zveze 1 neposrednih obdelovalcev zemlje, da so po 7. členu omenjenega zakona že vedno veljavne že vložene prošnje, toda je dovoljena ponovna vložitev novih prošenj, in sicer t do 15. aprila t. L Ako prizadeta stranka v ro-fcu 80 dni po uveljavitvi zakona ne izjavi finančni inten- veliko oporo. Pokojnika j* krilo cvetje, ki so go j, nili prijatelji in znanci, jetje, kjer je delal, ^ štva. in organizacije, Pn terih je sodeloval. Po 15. uri so domači zapeli Vojku v poslednji r zdrav nekaj žalostink Pr mačo hišo, zatem ja krem j grebni sprevod v Ste Belo oblečena dekleta. s° sile 15 vencev in. šopkov ( tic, nepregledna množica P1 ^ spremljala vrlega nilad , minu na Voj';a, ki ie PrC * strašne muke, preden J' vedno zatisnil svoje ocl Lik zavednega siovenst mladinca in prosvetnega lavca bo ostal vsem v (mr v. 1^ nem spominu. Naj mu ou ka domača zemlja! *** Včeraj popoldne so M prijatelji in znanci 21. do 1. tire. V soboto 27. febr. 1934 bo v SOVODNJAH velik kmečki ples v narodnih nošah Najlepši par bo nagrajen z bogatim darilom. Dobro založen bife s pristno briško kapljico. V plesnem prostoru bodo tudi mize. Pričetek ob 20. uri. Vse ljubitelje narodnih običajev vljudno vabimo. trajal od 17. do 20. ure in od *'^ Formipa 32. Kakor smo Žc .j ročall, je Vignolijeva navzkriž z. omenjenim n’1^ kj jo je začel pretepati. P | se ga rešila, se je zateK ^ svaku, kamor ji je mo*' J dil m jo še nadalje 7^ odobril vrsto ukrepov navadnega administrativnega značaja, ki zadevajo občinsko osebje, davek na potrošnjo, večje stroške za dela pri urejevanju mestnih cest, itd. Ker se je pokazala potreba po ureditvi 140 grobov padlih Nemcev, ki so izven za to do- CORSO. ločenega kraja na mestnem1 Adams Danes posluje ves dan in ganljive žalostinke iB ponoči lekarna Urbani - Alba- ki so bili z nami v teh Zenski je prišel na po0^ ji šilni avto Zelenega Kri^r jo j§ odpeljal v bolnic0 gata Pavia, kjer so jo ^ ^ žali zaradi povzroče0*" pc škodb na glavi in drug0”', ji licija je je isto noč are |i 34-letnega Sergija Clanc'?®'-( je živel z Vignolijevo, te < odvedla v sodnijske zsP° Ul, Barzellini. , gjj Zdravniki se niso že o zdravstvenem stanju j lijeve. ZAHVALA y Toplo se zahvaljuj?1®” ^ prijateljem, ki so bili * ufj( KOM v njegovih hudib ji trpljenja in so ga sPrel^7aio^1 zadnji poti, vsem daro .^4 in nasiJkam cvetja, č®5 ^ P župniku, domačim Ve',ce,^' m - tuf v/ nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43. dneh. I 16: N O «Mizar», D. Žalujoča družina T S O ZA L J E j/ Ob neprecenljivi Arsenal spet zmagal na tujem igrišču 1 Adams. | je ga člana VOJKA glavnem pokopališču, je ob- VERD L 16: «Gospod je servi- člani prosvetnega nit križ z napisom. Nazzari. | glavni odlbor ZSM v .. CENTRALE. 17: (cGangsterjev svoje iskreno sožalj0 gfl. I brlOJ?)), G Rflft. Tomin KamArtfl vpnC^ w«l»i Odborniki so nato razprav-ljalii na dolgo o problemu usta-, VITTOR,A ffC t . novitve v našem mestu centra za boj proti raku. O tem je aa dolgo govoril dr. Rocco. V zvezi s tem je občinski odbor izrazil mnenje, da bi goriška LONDON, 24. — Rezultati °‘fIna «'d«lc'vala pn današiijih prvenstvenih tekem ; , a*L. v »n angleške prve divizije: Man- ^ ^ tudi svoj pris^vek to-chpster City - Blackpool 1-4; I že,Jf da b' M iddlesborough - West Brom-. ^ ^avQC ^^^e pokazale wich 1-1; Preston - Aiaenal svoje ra^nevanj^G.ede le-M; Sheffield WedneSday - U-1S občinskemu svetu. MODERNO, 17: «Rosanna» (Sovraštvo in ljubezen), Granger in C. Bickford Terpin. Namesto venca jtjl pokojnika, dai-uje ZSM * jjf 4.000 lir za sklad DiJa’ verpool 1-1. Ob neki priložnosti je Mimoun. ki ni tekmoval, Mihaliču čestital k njegovi zmagi. Čeprav je jugoslovanski re-1 roouna, dvajsetkrat se mu je korder Mihalič na crossu v j to posrečilo, toda v sprintu je i poslopja za šport na pokritih ! Gienu prispel na cilj drugi, se ^ Mimoun v zadnjem hipu pre-■ piostorih 55.363.000 lir; za neki' pariški tisk pohvalno izraža o j kosil Mihaliča. OBČNI ZBOR OKRAJNE ZVE- tehnični natečaj je bi-' Mihaliču ter poudarja, da je I O Cetiniču pišejo časniki, da ZE »PARTIZANA* V KOPIH jo ^o^^ijenih 2-400.000 lir, 25! v zadnjem hipu izpustil zmago ( je bil njegov finiš presenetljiv, PrnMom ♦nlnnndnir P® ie ** dobilo «športno iz rok. | ker je pustil za seboj dva do- riUUlCUl IclUVlUUIli posojilo)) v višini 750.703.392 lir. | Športni dnevnik «L’Equipe» bra francoska tekača. Za 1. 1954 se je CONI že ob- piše, da je bila borba med Mi-1 Vsi časniki poročajo, da privezal za več kot dve milijardi haličem in Mimounom veli- čakujejo nastop jugoslovanskih l.jr> jfj bodo uporabljene za častna. Potekala je v zname- atletov Jovančiča, Milakova in zbor okrajne zveze telesno gradnjo pokritih igrišč in ko- nju dveh prvakov. Devet in Sorče vica na velikem atlet- vzgojnih društev »Partizani), j paMSč, ter že tudi za druge pel kilometrov si je Mihalič --kem mitingu v pariški Palači Navzoči »o bili delegati 7 dru-1 v^ote. 1 prizadeval, da bi se znebil Mi-1 športov. v koprskem okrožju Včeraj je bil v Kopru občni ENO LETO PO KATASTROFI V WIMBLEYU Anglija-Nemčija letos novembra prvič po 1.1938 LONDON, 24. — Nemška nogometna reprezentanca !>o uastopila proti Angliji 24. novembra. To bo prva tekma med tema dvema državama po 1 1938. Angleika B - reprezentanca pa bo nastopila proti nemški reprezentanci 24. marca v Gelsenkij-chnu. Anglija je 1. 1938 premagala Nemčijo v Berlinu s 6:3. — S tem so obnovljeni športni stiki med obema državama. Mraz na Goriškem Ponovni hladni val je že v nedeljo zajel vso Goriško in je termometer v mestu že več dni pod ničlo. Posebno hladne so noči in je vsako jutro tudi po 7 stopinj pod ničlo, kar je v tem času nenavadno za naše kraje. Naši kmetovalci, posebno vinogradniki, so zelo zaostali z delom na polju in \ vinogradu. Vinogradi bi bili lahko že okopani in njive pripravljene za pomladansko setev, toda le malo kje so utegnili preorati zem- F., tiče. mi te na j j predvaja DANES 25. t. m. z začetkom ob 18. orf Strah m Odru Odgovorili uiediiik »TANIM.A V KfcNKO - UMEDNISTVO. UUCA MONTKCCHI SI K 'II nad - Telefon ttevilka »H-8UB In H 63« - P0JU11 orJdT soi - UPHAVA m.lCA SV fKANCISKA K. 30 - Telefonska »evilka 37-338 - OGI.ABI: od 8. do 30 in od 15 18 - Tel 37-338 Cme oilasov Za vsak iritn viiine v *iruil I Uolpca trgovski 60 flnunčiK) upravni 100. utunrtn-ce »o lir — Za KI.H.I za vsak mir. Strine I st^pra »a «ke vrM? »Imm. rtln. - Tisk«, Tiskarski «.v«J ZT7 - Podruin Gorica Ul 8. Prilito Ml Tei 33-8U - Roko«,,sl se n- vrafa* . ________________________________________________________________________________________________________________________________________________ „ . 2\0 y NAKOCNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna INK) polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed. IJud. repub. JugoslavlJ»: Izvod .0, nieM-t'10 gio* poStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaSkega tiska Trst 1I.S374 — Za FLHJ: Agenrlja demokratičnega Inozem. tiski. Drl zalo*6*^ ntje, l-jubljana. Stritarjeva 3-1., tel, 21-8J8 tek, račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . T 893 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska I). Z1’ ^