126. äiev. Postnina plačana v ffotovini. Celje, srcda 7» novembra 1328 Leto X. Uhata v ponde?jel*. sredo in pctck. Stane mesečno Din 7' — zu inozemstvo Din 20'—. posameznn itevllka I Dln. Račun poštno-čekovnega zavofia štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo in upravraiitvo i Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglaal po tarifu. Telefon Int. Stev. 65. Proračunska seja ce!j- skega občinskega sveta V pondeljek, dne 5. t. m. od 18.15 do 21.4-5 se ,je vršila proračunska se- ja ceJjskega občinskega sveta, ki ji je prisostvovalo 28 oWinskih odborni- kov. Župan je uvodonia poročail, da je niariborski obl. odbor poslal okrož- nico. v kateri vabi občinske odbore in okrajne zastope, da bi se po svojih za- stopnikih udeležili proslave uj^dinje- nja in 10-letnice osvobo.ien.la Maribo- ra, ki se vrši dne 1. decemibra v Ma- riboru. Geljski cbčinski svet bo po- slal na to proslavo svoje zastopnike. Mestni proračun za leto 1929. Skup- na potr-ebsčina znažia, 6.750.133.72 di- narjev, kritje v posameznih poigla.vjih 4,092.375.50 Din. primanjldjaja jo to- rej 2,657.758.16 Din. Primanjkljaj iz.kazujie.io poglavja: 1. obca upraiva; 2. ulice, trgi, kanali, mostovi itd.; 3. mestno oskrbništvo; 4. oskrba mestnih revežev; 5. zdrav- sfvo; 6. dobrodelstvo in prosveta; 7. šolstvo; 8. pasivne obresti; 9. amor- tiziranje občinskih posojil; 10. pobi- ranje občinskih davščiu; 11. parno kopališče; 12. niestno glediališče; 13. mestna pokopališčai; 14. mestni vodo- vod; 15. mestna, klavnica; 16. mestni pogrebni zavod; 17. mestna elektrar- na. Prebitek izkazujejo: 1. aikt. obre- sti; 2. hiše in posestva; 3. gozdno go- r.odarstvo; 4. izvoz greznice; 5. me- »tna tehtnica:; 6. ribarska pravica; 7. kopališce ob Savinji; 8. nadiarbinski sklad; 9. mestna plinarna. Potrebšči- ne in kritja so enaka pri poglavjih. J. prehodni proinet; 2. mestni ubožni sklad; 3. meščanski oskrbov^n! sklad. Primanjklja.i 2,657.758.16 Din hi ¦ ¦;aj kril z dckladam.i, nakladauni n. davščinami v znesku 2.657.850 Din. tako da bi bilo po prvotnem predlogu finančno-gospodiarskega odseka 91.84 dinarjev prebitka. Ker je pa veoina in-ed sejo sprejela nekaterc piedloge" kluba oilx-inskih odfbonitkov SDS k proravunu, znaša končni priniiatnjkljaj okrog 6.400 Din. niavni pregled kritja za leto 7,92.9; Ker velja ocl 1. jaivuarja 1929 növ /ikon o neposmlnih davkih. s kate- ri m se bo podlaga spremenila, ni-^o občinske doklaide določene percentu- • ilno. tipinveč sani'O s končnimi števil- kami. Na podlagi teh številk bo davč- na oblast d'olocila percentualno viši- no dcklad. Kritje je torej sledečc: občinska do- kilada na drž. naj'tnarino 224.350 Din; obč. doklaida na drž. zemJjarino 1.100 Din; obč. doklada na občo pri- dobnino 160.800 Din; obč. doklada na posebno priddbnino 220.000 Din; 8% najeiravinski vinar od čiste najomni- ne 360.000 Din; 2% kanalska pristoj- bina 100.000 Din; obč. oestna na-klada 2(50.000 Din; tržne pristo.fbine 115.000 dinarjev; obč. diaivščine j)0 tarifi 40 tisoo dinarj-ev; ob. davščina na pre- jvoičisča v hotelih in gostiilmaih 145.000 dinarj-ev; obč. davščina na igraiije s kartami 1O.(X)O Din; obč, d«a/\'ščina na vczila 30.000 Din; 357% obč. doklada. n-a drž. trošarino od 4.000 hl vina po 35 par od litra in od 500 hl vinskega mošta po 25 par od litra 544.425 Din: obč. maklada na šainipanjec in fina vina v steklenicah po 0.7 litra od 800 stoklenic po 25 Din, od 2.500 steklenic po 0.7 1 navadnega vina po 3.22 Dln. skupno 28.050 Din; obč. naklacla na žgane oi)ojnc» pijaiee, rum, konjak, šui- riit (iTavsaliraino) 40.000 Din, obč. na- klada od 3.000 hl piva po 1 Din od ütva 300.000 Din. obč. naklada na me- so 79.125 Din. Prod log finaiu'iio'- gospodnrskega odseka glede proračunia za leto 1929. vsebujo še nied drugim: Davščina na vozila in motocikle se naj pobira ka- kor 1. 1928., s spromembo, da so te clavščine oproščeni tudi oni izvoscki in avtotakse, ki so laistniki takih pod- ietij. ki so že pred vojno izvrseivala. fijiakarsko obrt. — Mestni uradnik nadnevidlent g. Gustaiv Grabelnik se poveri z vodstvom mestnega knjigo- vodstva. — Po novi oesti, ki bo vodila mi mo ogelne stavbe »Pri kroni« z Ljubljiainske oeste n,a Vodnikov-o ulico bo prevoiz. prepovedan, voziti se bo Kin-olo samo k staivbi. — Za sliicaij-, da hi se Aškerčeva ulica 1. 1929. ne po- 1 '" ' ¦¦ ¦ ¦ -1 " /a to dr1- v.....: "11P- "če: 6O.( za lat-diti'v .Uo1«(l^i:l polti'a,, 3«.(K>U Uin pa za pretliakovainje Gosposko nlice in fventualni pres-ežeik za prctlakm'anje Deckovega triga, — Škropilni avto spada v delokroig staivbn*ega uradia, za obrat z avt-om se na.i i-zuci naistavlje- nec vodovoda. — Na rmestnih zem- Ijišči-h se naj obdela samo toliko zem- lje, kolikor je poitrebno za liastno upo- rabo, ostanek pa se naj pusti neobde- laiT in se prodai košnjia, pa kritju lastno potrebe na licitaciji. V prihodnjih le- tih se naj obdelava aemilje tudi zia last- no uporabo opusti. — Za dovršitev ogelne stavbe »Pri kroni« se naj naj- me pri Celjski mestni hranilnici ali pri kakera drugein denarn-em zavodu šc 1.000.000 Din. — Pristojbine za iz- voz groznic. glede tehtnice, kopališčai ob Savinji, parnega kopališca, klav- nice in pogrobncga zavod a. vodarina pri mestnem voidiavodu ter tarifa pri mestni elektrami in mestni plinarni ostanejo isto kakor v letu 1928. — Ob- čina bo iiajela pri Geljski mastni hra- nilnici ali kakom drugem denarnetn zavodu posojiilo v /jnosku 600.000 Din za preureditev hladiliiice v mestui klavnici. Obresti in ainortizacijo tega posojila mora klavnica sama trpetl. R&zpiše se naj mesto poigodlx»nega mestnega vetermairj'a za mestno klav- nico z mesečno plačo 1.500 Din in prostim stanovanjom v klavnici. Ta veterinar naj prevzame vodstvo klav- nice. — V mastni v)linairni bodo po- stavili troje ncxvih retortnih peci za proizvaijrdnje plina v i)redvoJTii kvali- teti iz kamenötega premoga,. V to svrlio se najnue pri Celjski mestni hra- nilnici ali kakcin drugem denarnem zavodu posoji)lio v zniesku 250.(KM) Din. Obresti in aimortizacijo mora kriti pli- narnia iz laistnih diodiiodkov. — Zaimud- na obrestna mera pri plačevanju do- klad, davHČin itd. ostane noizpreme- njena. — Za popravilo cest in ulic, ki voidijo k cairinairnici, je vstavljen v prorarun znesek 1,200.000 Din. Ta dela naj se izvršijo, čim prejme občina ta znesek od države. Razen tega naj se zahtevajo vsi doslej še neizpliačaini zneski iz kaldrminc. Krekov trg in Savinjsko nabrezje se naj preuredita v snvisliu /.aidiesvneiga proračuna leta 1929.. cim bo to mogoče. — Most no zu panstvo naj predloži prorajcun mini- strstvu financ v odobronje. Župamstvo naj eventualno potrebne korekture v proraicunu in manjee spremembe iz- vede sponaizumno s finančnim odse- kom. no da. bi bilo treba proračun še enkrat predložiti občinskemu svetu. K debati o proracunu se je prvi offlasil obč. odb/'prof. Mravljak, ki jo izvajial v iroenu kluba obcinskih o*l- bornikov SDS: »Ob priliki lansko pro- racunske debate smo postopaiM stvarno in smo i)i'ičaikovali, da bo večina sprc- j-ela naše stvarne predloge, kar se pa ni zgodilo. V teku letošnjega leta smo vzdrževali pri vsaki seji sklepcnost in jio vzdržujfimio tudi diain-es. akora.vn'o bi lahko ski open ost onemogoi'ili. Glasilo vočinie nas j*e lani po proračunski seji prav nest\rairno naipaidlo, češ da smo govoriili za uliico. Ta napad je pomovilo lotos že pred promčunsko sojo. ko je pisalo, da bodo SDS-arrji poskrbeli za zaibavo s svojimi predlogi k proracu- nu. Ko smo bili v vecini, so nas na- sprotniki. naipadali zaradi službene pragraifiitike. Takrat smo skušali doser*i vsaj miinimum za mestno uslužbence. Ugota/vljam, da gre dana&nja večina ])o isti poti, po kaiteri smo šli mi. Iz- kazalo se je, da z neorganizacijo mest- .ne uprave, o kateri se je lani mnogo razpravljalo po časopisih, ni nič. šte- vilo maigistratnega uradništva se je od leta 1927. še celo povišalo od 12 na 10. Sedaj se vidi, da so bili v tern oziru napadi na nas popolnoma neopravi- ceni. Večina je lami odklonila nase predloge glotle novih oest in ulic in ob- ljubila, da bo te predloge letos upošte- vala, a tudi tegia ni storiia. Iz gospo- darskih razlogov smo |jroti gradnji c-este od Aškerčeve ulice mii-mo Maksi- milijanske cerkve do Mariborske ce- ste. Zastopniki ^¦lečine so vztrajali pri svojem ])redilogu, da se zgradi v prvi vrsti ta. nova cesta in so tudi soglasno glasovali za njo. Radovedni smo, ka- ko bodo zastopniki obrtništva in trgo- vine v večinskUi strankah zagovarjali to svoje glasovaiije, ko bosta vendar ta dva stanova z oitrvoritvijo nove ceste najbolj oskodovaina, ker se prenese ves pronwt s težkimi vozovi s Kralja Pe- tra in Cankarjevega ceste ter se bodo vozniki ustaivljali v Gaberju. Okoliška občina bi moraila biti vecini za to, da je izglasavaila ta prodlog, tako zelo hvaležna, da bi lahko zgradila to cesto na svoje stroske. Večina j« nastavila razne inspektorje za mestno oskrbni- istvo, ki so vzeti saimo iz večine. Mi- slili smo, da bodo ti inšpektorji, ako ne smailraio svoje funkcije zgolj kot eastno mesto. napraivili red v mestnem oskrbnistvu, ako jo bilo res tako zane- ma.r.jono, kakor je to trdila prejšnja opozicija, secknja veoina. Kljub temu se čujejo še hujše pritožbe. Ne bomo se kot opozicija vme&avali podrobneje v to vprašanje, kor smo še vedno na stališču, da pripada v smislu statuta eksekutiva, ko }e proračun izglaso- van, edinole županu. Sinatra mo pa za po.tre.bno pm'darja.ti sledeče: Ako se vr.šijo v mostnoni oskrbnistvu res ka- ke nerednosti, spada doticna oseba pred disciplinuirno »odisce. kakor je to predvideno v službeni pragmatiki. Ako pokaže popolno nesposobnast, je na večjo korist občine, da se ga takoj upokoji; ako pa ni niti eno niti drugo, poteni se naj odkaže mestnemu askrl)- niku itak delokrog, da se bo lahko udojstvoval, delal z veseljem in mogel pokazaiti tudi svojo inicijativnost. — Šoeijalno-politični odsek se je v teko- oom i)roraičunskem letu bavil s stano- vanjskim vprašajnjem. Popolnoma pa je prezrl, kolikor nairo je znano, oskr- bo revežev v on em smislu, kakor smo jo zahtevali ob priliki lanskega pro- računa. Ubožna liiša ne zadostuje vec Oče Kondelik in ženinUejvara Češki spisal Ignat Herrmann. 5 Z avtorjovim dovoljenjem poslovenil Stanko Svotinn. Skratka, »podal'jsana;« je nekaka |)ierokba. slutnja velikega pl'esa. V nji gojenci prvic čutijo malo samostoj- nosti. V nji, pri izbiranju plesalk in nlesalcev. je mladina prosta, sme se ravnati po »glasu srea«. »Poslušaj, otrok« — je spregoyorila gospa Kondelikova. ko so se zaprla kuhinjska vrata — »vselej ti pravim: No kremži se takoj. Veš, da oceta nič bolj no razdra/.i, kakor jok — potem Pa. je §e vse slabse.« >Ko sem pa tako žalostna, mami- ca. ker o vsem toliko govorite . . .« »Žalost, žailost! Kaj nisem jaz tu- kaj? Ali sem ti že kedaj krivico stori- ia? Vse je v redu — si a bodes k po- navljalni utI! — In^ sedaj namoci obrisaco in si obriši oči, da ne bos ta- ka kakor Mari ja, Magdalena, ko se o^e l)rebudi! Lepo je, pojdemo na spre- licd . . » HI. Podaljsana ura. Velike in male ure vseh sistemov imajo po sestdeset minut, dobro pre~ računj.enih. Ko mine teh šestdeset mi- nua, vtome cela ura v onem dobro znanem niorju večnosti. Nobena člo- veška sila je ne more poklicati naza.i, j ne more jo podaljšati. To je znano vsakemu astronomu, vsakemu urar- jn. Ampak Cesar bi si ne upali ti uče- njaki in umetniki. ki vam odmerjajo , življenje, to se je posreeilo plasnim moistroim. Na veselje in blaženost svojiih goj-enk in gojen.cev so poskusili smel čin proti vsem zakonom solnčne- ga si sterna in vsom izrecnim ustano- vitvam koledarja, in njiih cin je bil kronan z uspehom, popolnoma ne- dvomljivimi. Ko so postali fantje in dekleta, hre- peneči l^o pravem družabnem turnir- ju, učenci plesne sole, ki jiomeni za marsikoiga pripra.vo sole življenja — in ko ti začetniki ali začetnice plesne sole po treh aili stirih tedmih nepre- stam.e vaji» s svojim mojstrom opušča- jo neokretnosti mladih medvedov, ko se morejo zanesti na to, da brez za- preke uganejo, katera noga je desna in katera leva, in ko po mnogih na- vodilih za.cno jasno raznmevati, da s tomi lastnimi nogami no smejo stopati in skaikctiti po tujih, po nogali svojih vis-a-vis-ov in svojdh soplesalcev, te- daj naznani' plesni mojster nekega dne z globokim vzdihom: »Tak torej — goispodje in gospodične — v soboto jo prva i)odaljšana!« Taka'-le podaljšana ura je oaza v plesnem kurzu. Pred vsem ravno za to dolžino. So »podaljšane«, katere tra- jajio od osmih do poinoci, d/o dveh in do štirih po poinoci — na Strelskem otoku* makari do zjutraj. In strog oče ne more temu ničesar očitati, zakaj tudi ta podaljšana ura je v »uenem redxi«, je temeljni in važni del celega ucenja. Drugic zaivlada v taki pod«ilj6ani uri praviloma vocja prostost. Tu ne zazvoni komamdo tako strogo kakor ob navadnih uralv: »Seidiaj si vzemito tamle to gospodično — sedaj morate plesati s tern gospodom . . .« — katero povelje se uboga včasih z notranjo ne- voljo, zakaij nam vendiar ni vselej vse- eno, s kom plešemo. V podaljšani uri RL morejo gojenci bolj svobodno izbi- rati — in to neznansko povišuje nje ljubkost in pomen. Ampak so še druge »podaljšame«, neodvisne od plesnega mojstra. So to ure, ki trajajo seveda tudi makari od osmih zvecer do belega dine — ki jib priredijo ucenci, ki so lami, predlian- skim ali pred nekoiliko loti absolvirali plesni kurz. Mnogim izmed teh bivsih gojenicev so toži po taki mili, domaci zabavi v plesnem salonu, ki j'im je hi I se nedavno reli svet, Radi hi so zbrali * Otok na Vltavi. s tovariši, se rajse z nokdanjimi pie- salkanii. Kaj se je zgodilo s temi de- kleti? Kako so zrastla, kako so napre- dovala na duhu in na telesu? Zakaj, kar je bilo pred dvema aili tremi led neznatna in neokretna žaba, suha in rogata — miorda je dianes podobna cloveku, morda nas navsezadnje oslo- l)i? Doba, ko se prirejajo take »nada- ljetvalne«, »ponaivljalne«, »podaljšmne« ure, ima to vabljivost v sebi, da si mo- reimo obnoiviti »stairo Tyi'ijarteljstvo<:, da moremo asvežiti bivše stike z než- nim. spolom. V to »p odal j sane« se stopa tudi z drugacpim orožjem, kakor v plesne ure. Nastajajo sicer tudi v prostlh plesnih uiraih drobni, mjlastiljivi ro- mančki, ampak le redkokedaj z ženit- venim koncem. Saj je venclar vse sama mlccnozoba mladina. In kaj v ponav- ljalni uri? Ah, taun so možje, katerih prsti ne segajo zastonj pod nos, ki imajo brke, bra die — mozje med dvy j- setim in tridesetim! To so ti, ki (od ta- krat, ko so še študiirali) so danes že praktikanti in ako so se posvetili služ- bi bog-a Morkurja,. imajo že nekaj sto- takov kot blaigaj.niki,, korespondenti, saldokontisti in makari disponenti! No, k taki podaljsami uri se je priprarljiala Pepica — oziroma gospa Kondelikova s Pepico. Zakai, le skrb- na mati je razumela pomen tega ve- oera. Pepica je imela neizmerno ra- dost. veselje — gospa Kondelikova je b'traii 2. »NOVA DOB Ac S .- '2 (> potrebaiuu. Primanjkuje higijeničnih stanovanji; treba bo pa mestne reveže popolnoma preskrbovati. Meščansko- oskrbovalni fond ima lepo preimo/.o- nje, ki ga je treba uporabiti za oskrbo mestnih revežov, kajti danes ne bonio vec delali razliko nied revnim celjskim meščanom ali pa med siroimakom. ki je prised od kod drugod, za katerega pa niora skrbeti mestna oibčina, (V poznejsi repliki je finančni referent moral priznati, da je ležal zadevni akt celo leto v omari. Op. ur.) Za parni kotel v parneni koipailišču se je vstavil v proratcun.skom letu 1928. znesek 30.000 Din. Že pri lamski proracunskj debati smo staivili predlog, da se z montiranjem novega parnega kotla hkrati tudi preuredijo notranji pro- stori kopališča. Predlaigallii srao, da so proracun v tej postaivki zviša za okro- glo 30.000 Din. Da tega predloga ni- sni'O starvili »za zabaivo«,, kaže pro- racun za leto 1929. Kolikor nani je znano, so se inorali notranji prostori vendarle preurediti. Delo je že skoraj dovršeno, a kritje se isče, ker se je naš predlog prav po nepotrebnem zavr- nil, v proračunu za leto 1929. TJgo- tavljamo pri tej priliki, da tudi se- danja vecina s precej okrnjenim pro- racunom v gotovih pogla.vjih ne more izhajati in da miora seci prav po istih sredstvih, ka/tera je ob nastopu kot ve- elnska strainka na prejšnji večini ta- ko zd'o kritiziraila. Pri izrednem kritju prodlaiganio, da se črta pred- log finančnega referenta, da so dav- ščine na vozila oprošocmi oni izvoščki in a.vtotakse, ki so lastniki taikih pod- jetij, katera so že pred vojno izvrše- vaila fijakarsko obrt. Avtoizvoščkov je v Oelju mnogo. So to ljudje, ki niorajo živeti izključno od to obrti. Mod njimi je mnogo invalklov. Bilo bi skrajno nesocijalno, ako bi delali konkurenco tern ljudem preiniožnejši meščani, ki ima jo ])ra,v lepe druge dohodke.« fiovornik je nato prečital predloge obrinskega hiuba SDS k proracunu /.a le'to 1929: 1. Gradijo odnosno preuredijo sc naj sledeče nove ceste, mostiči, ulice in trgi? a) preuredi se naj pred- vsem cesta na D oil gem polju proli. oko- liški osnavni soli, 200.000 Din; b) do- gradi cesta iz Kcrsnikove ulico v Voš- njakovo ulico, 130.000 Din,; c) od Strossmajerjeve ulice do Zrinjskega 125.000 Din; d) protlakuje se naj Go- sposka uMca, 32.000 Din; e) Dečkov trg, 40.000 Din; f) zgradi se naj nov mostiček pri Drofenikovi vili, 30.000 dinarjev; skupaj 557.000 Din. Opusti naj se začasno projekt, da se zgradi cesta od Aškeroeve ulice inimo Maksi- miiljanske cerkve na Mairiborsko cesto, ker za to oesto se ni stvarme podlajge. Za zgradbo naivodenih cost ter no- vega mastička se naj naijaime s 30-let- imela skušenost. Popica se je veselila plesa — mafti je peljaila hčer prvič. v j-avnost. Ne zato, da bi ravno v ti dru- žbi iskalai Pepici oboževatelja; niti na misel ji ni to prišlo. Vpeljaiia je hcer- ko! Tak-le večer je prva cenzura. Tu- kaj pride mlaidenka prvič v »seznainu-, Gospa Kondelikmra je slišala že v duhu vsa ta naÄna vprašanja in tudi približno odgovore: »Kd'o je ta müadionka v višnjevi obleki?« »S temi kostainijievimi laismi?« »D>a.« »Pocakaj, vprašam gospoda Hu})- nerja.« Zakaij gospodl Hupner je bil nepre- segljiv kos inventarja plesov, venčkov. večerov, zabav — in nibče ni vcidel, ka- ko dollioo že. Zakaj bile so dame, ki so pripeljale svoj« Mere k pleisu in jim kazale drobnega moža, ki je bil kakor živo srebro (öegarr starosti si ni upal ugamiti niti najizkusenejšii profesor medicinske faikultete) in govorile: »Poglej,^ Emiica;, s tern gospodom sem plesala, ko sem bila še neomožena — v prvi svoji Narodni Besedi sem bila z njim liredplosalka — saj tebe tudi izprevödi.« — Gresta vprašat gospoda Hupnerja. »All, ta ])uncka tami? To je gospo- dič-na Kondelikova, oče je znamenii. sobni sliikar — Ječna ulica, štovilka . . ., na Vinotgradih imaJ Mšo, je clan Besede, ^ v torek igra naiviad'no tarok pri tretji rMzi od vrat v igralni sobi. dobra družiina, meamm, lepa parti- 3 a . . .« In sedaj se vržejo na Pepico, drug za drugim. no ani'Ortizacijsko dobo posojilo 600 tisoe dinarjev. Od tega pasojila znaša- jo cbresti 54.000 Din, a.morlizacijski clolož 4.254 Din, skupaj 58.254 Din. Ako so predlog sprejine, se niora cr- tati v ])roračuna, ki ga predilagia fi- nancni odsek. pod poglavjem A 2 gradnja noviii cest 138.000 Din, po odlbitku zncska 58.254 Din, tcdaj ostä- nek 79.746 Din. 2. Potrebščina za gradnjo nov ill In za vzdrževanje obstojecili kanalov naj se poviša za 14.000 Din, ker se bo rabil ta znesek za kanaliza'cijo ceste od Kersnikoive do Vosnjakove ulice. 3. V' ])ogla,vju A 6 (dobrodelstvo in prosveta) naij so doloci: a) Glaisbeni Malici, redna podpora 15.000 Din, b) Mestni ljudski knjižnici v Celju 20.000 Din, c) Dijaški kubinji 5.000 dinarjev, d) Krajevni zaščiti dece 5.000 Din, e) Savinjski podruznici SPD 2.0Ot) Din. Višji izdatki v tern poglavju v znesku 17.250 Din se laihko krijejo iz zneska, ki ga bo treba črtati. ako se sprejme pod točko 1. navedeni cestni načrt. 4. Stairi grad je za niesto Celje ve- like zigodovinske važnosti. .Kier zi- dovje razpada,, od mestne občine in obkiistnega odbora vatirani zneski pa daleč ne zadostujejo za najnujnejso restavraicijo zidiu, ki se mora izvrsiti v najkraijšem času; predlaigamo, da, mestna občina taikoj uredi vprašanje lastninske pravice z oblastnim odbo- rom. Naj se tudi naipravi proiracun za neodložljiva popravila, ki ga naj mestma občina predlloži oblaistnemu odboru v slučaju, da si bo ta pridržal lastninsko pravico do starega gradn. 5. Kritje za škrapilni avto je pred- videno iz rezerve mestnega vodovoda. Predlagamo, da se znesek 210.000 Din smatra kot posojilo in se naj zaradi tega vstavijo v poglaivje A 9 in A 10 obresti in aniortizacijska kvota. Ostala rozerva mestnega vodovoda naj se porabi za kritje posojila toga ])od- jetja iz leta 1923. Na hribu Sv. Jožefa naj se napravi na severnozapadnem delu skupen vod- njak, do tje pa n-aipel.ielo vodovodne cevi iz mestnoga vodovoda. Za grad- njo vodnjaka in nai)eljavo cevi naj so vstavi v proracun mestnega vodo- voda znosek. 25.0O0 Din.. Kri.i'e na] .so z rezervo lugn, podjetja. 7. Občinskenm svetu naj se v tajni seji poda t.očna bilanca elektrarne ter predložijo vsi nacrti, da bo laliko na podlagi vsestransko izčrpnega re- ferata sklepail o tern, ali se more že sedaj znižati cena elektrionega toka. 8. Klub občinskih adbornikoiv SDS Lie ugova.rjn, da se vstavi v proracun za leto 1029 znesek 250.000 Din kot novo investicijsko posojilo za nove naprave v mestni plinaTni. Predlaga pa, da proclno se investira, poda od- sek za to podjetje točno porocilo o stamju plinairne in o njeni rentabili- teti. 9. Crta naj se predlllog finatnenega in gospodairskega odseka, da so dav- BČine na vozila oproščeni tudi oni iz- voščeki in aivtotakse, ki sa laistniki takih podjetij, katena so že pred voj- no izvrševala fijakarsko obrt. Odted- ba glede davščine na vozila naj ostane torej v veljavi v oni obliki, kakor je bila za leto 1928. 10. Pobiranje davščine na preno- čišča v hotelih naj se preuredi na ta način, da se ne bode več zahtevalo od sol>e 30%, ampak določil pavšalni znesek, in sicer: sobe do 10 Din so davščine proste, od sob do 15 Din se plača 3 Din, do 20 Din 4 Din, do 25 dinarjev 5 Din in naeje pa sem vršil dejansko posle dru- ge konceptne moci, ki je pa biLa n>i- stavljena sele takrait, ko nisem bil več zupan. Ravno tako je tudi neopravi- čen očitek, da se je delalo prej brez sklepov. Tu je pač treba navesti kon- kretne slucaje. Ge smo delali brez sklo- pov, kakor se trdi, zakaj se pa takrat opozicija ni oglasila?« Seja jo bila nato prekinjena za če- trt ure, da se j(e mogla večina posve- tovati o predlogih kluba SDS in so- cijalistov. Po otvoritvi seje je financ- ni referent sporočil rezultat: Od pred- Logov kluba SDS ja vecina osvojila saino točke 3 c) in e), 4, 5 in 9 ter predlog obč. odb. Komaivlija glecle podpore za Ljud'sko kuhinjo. Obci. odb. prof. Mravljdk je nato izjavil v iinenu kluba SDS: »Trdno smo bili ]n'epričani, da bo vecina sprejela naše stvaine predloge in ime- li smo resen namen glasovaiti za pro- račun. Ne bonio izvajali konsekvence, da bi napravili sejo nesklepcno, k^r jo vecina odklonila skoraj vse naše predioige, primorani pa smo seveda giasovati proti proracunu.« Pri glasovamju je bil praračun sprejet s 16 glasovi večine proti 11 glasoin opozicije. Seja je trajala do 21.45. — rp — FülO9BF 2B daiuc i" gespode iz (Kiste voltie v vsch uo- voinoflnili biirvah, eno- barvni in vzorCasti liO do 250 Din, svitcr vseh vcllkosti 58 do 240 Din, rlainski ttlovniki sprc- dai vzorf.iisti 82, 115, 135 Din, s svüo preple- teni 1-18 do IPS Din, po- polnorn.i vzosčasti 240 do 260 Din. dnniski jo- piči 1*X) do 350 Din, plc- tene (ibleke 2r0 do 270 Din, garniture fantov- ske 1313 do 16Ö Din dc- kHSke 1(K) do 100 Din, dalje pletetie nogavicc, rokavico, čcpicc, dokoienke. triko perilo trr sploh vse pletcninc kupitc r.ajcenejJe v velc- trqovini R. STERMECKi, CELJE Oglejte si \i\Mt in ogromno z'alogo. — Nakup neprisiljen. Mariborska obiastna skupščina. K. — V Mariboru, 5. navembra. j Danes dopoldne je bilo s kraljevim ukazom, ki ga je prečital dr. Lesko- \'ar zbrani oblastni skupščini, zaklju- čeno drugo in otvorjeno tretje zase- danje (1928/29) te skupščine. Prvo poročilo je podal veliki zu- pan dr. Schaubaoh o splošnem uprav- nem, prosvetnem in kmetijsko-pospe- sevailn-em poslovanju mariborskega ve-. likega župaiistva. Poročilo je zaivzelo celo dopoljla-nsko sejo, bilo je bolj sta- tisticno ko kritično in je napravilo na nas utis, da se nam hoče z navedbo dolgo vrsto številk in samoobscbi umevnih upravnih poslov pokaizati nekaj druzega kakor je . . . Uvodoma pravi porot-ilo, da priliaja uprava pokigoina v roke naroda, ki jo izvaja po svojih izvoljenib zastoipni- kih ... in gavori na to o »okrajnib sanioupravali«, ki se naj upostavijo z volitvanii due 3. februarja 1929. Iste- ga dne so vrše volitve potom obcinskih odborov v okrajne cestne odbore tudi v Prevaljah, Miurski Soboti, Dolnji Lendavi, Cakovcu in Prelogu. Tekom letožnjega Iota so bili vr- njeni mestnima obcinama Ptuj in Ma- rib or tudi posli prenešenegia delokro- je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosfi. Danes pa je cela hiša vesela, čeiudi se pere perilo, ker se rabi Terpentins ^^3 ga, ki so jima bili. ob prevratu odvzeti. Geljska mestna občina' še ni za to recl- iiim potom zaprosila (?). Pogrešali pa smo pri tern vsake navedbe, kedaj se izvede zakon o okrcijnih samoupravßh in se izvedejo pravilue voiitve. Sedanjega stauja tudi z volitvanii dne 3. februarja, ni mogoče priznavati, ker je protizakoni- to in prikrojeno izklhicno v korist Ute- rifodni stranki. Istotako mora debala v skuphčini pokazali, kako razor no vpliva zaenkrat prenos 'posameznih poslov na oblastno samoupravo, ker manjkii skusenj in objektivnosti. Po omembi, da se je rešilo mnogo zastarelih prošenj glede državljaii- s!va in da se je urediio zakonsko pra- vo v Medjimurju, je navedena krimi- lialna statistika, ki izkazuje v naši oblasti v tekočem letu že 13.511 kri- miiuilnih dojanj, med temi 564 zloči- jiov, 247 pregreškov in 11.803 pre- sitopke.. Da.-li je to slabo all priinero- raa uyodrio, ne morem soditi, ker m- liiiuu pri roki primerjalnega materi- jala. Izselilo se je iz oblasti od no- vembra 1927' do oktobra 1928 748 oseb, večinoma v Južno Ameriko. Od izseljencev odipade 467 na Prekmmrje, tedaj 62 odstotkov. Zaniinivo je bilo nedvomno ])oroči- lo o stainjiu solslva v obilasti. Razcle- ljena je oiblast na 14 šoilskih srezov, v katerih vrši službo 12 šolskih nadzor- nikov. Prosvetne zadeve v srezih Ca- kovec in Prelog še vedno upraivlja okrožni nacelnik v Čakovcu. Vsch os- novnih sol v oblasti je 447, na katerih poučuje 644 moških in 1034 ženskih učnih nioči in katere obiskuje 63.661 oitrok. Nezfisedenih učnih mest je 120. Srednje sole v oblasti so vse popolne, razun gimnazije v Murski Soboti in ima jo v šoilskem ietu 1928/29 35 \o- meljnih raizredov s 27 sporednicami; obiskuje jib 2242 učencev, ki jih po- ucuje 91 rednih ter 26 bonorarnih učiteljev. Na učiteljiščih (1 moško in 2 ženski v Mariboru ter 1 v Gaikovcu) je 190 mjoških in 360 ženskih učencev. Meščanskih sol je 15 državnih ter 2 zasebne, vse so ])O])olne, razen one v Mežici, ki ima dosled 3 razrede. Cb- iskuje jih 3153 učencev, oziroma učenk in poucuje na njih 160 rednih učnih moci, od katerih je 11.5 uspo- sobljenih za meščanske sole. Oblastni Holski odbor je letos prvič zbral sta- tisticne podatke glode stroškm^ za os- novno šolstvo v oblasti, ki izkaizujejo, da se na vseh osnwnih. šoJah. za stvar- ne potrebe pctrebuje let as 10,877.672 dinajrjev 87 par, torej povpročno na 1 ueenca 175 Din. Naijniainjše so do- tiicije v srezih Murska Sobota in Dol. Lendava, vsled cesar se tarn šolstvo tudi ne razvija zadovoljivo. V poročilu so navedeni podaitki tu- di o raizširjenju šol v 8 krajih, usta- novitev nove sole v Raidencili, ukini- tev dveh šol (Vidonci in Strnišče) ter podpore za nove sole, skupno 210.000 dinarjov. Kaj je to proti oigromnmi izdaikoin d-ržave za šolske staivbe v Sr- biji? V smislu uredbe o prenosu večine kmotijsko - pospesevalnih poslov na kmetijstvo je držaiva prenosla na ob- last vse kmetijske zavode z osobjem vred in vse kmetijska-pospeševalne uuw '26 »NOVA !.) 0 ti A« Stran 3. organe. Z državnimi krediti so se da- le pod pore za kmečka vzorna posestva (v 9 slucaji.li 16.000 Din), za knietijsko razstavo v Čakovcu, za hrrueljarstvo, za Zadružno Zvezo v Celju (50.000 dinar jev), za živinorejo, vinarstvo in sadjiarstvo, za kmetijske nadaljevailne sole in dr. Priznati se moral: dlalo se je na mnoge strami, a povsod inalo, rekel bi, brez sistema. Nujno je potrob- n.o'— in to velja tudi za podobni sub- vencijski sistem pri oblasti — da se vrši že januairja 1. 1925 pod velikim župancm dr. Pirkmajerjem iz Celja nasveiovana kmetijska anketa, ki se naj zedini na gotov kmetijsko-pospe- sevalen ožji program, zia kateraga se naj uporabijio vsa1 držVivna in sarno- uprnvna dnnama sredstva. Naito je poročiail veliki župan o ob- ravhavanju posaimeznih zadev iz vete- rinarstva, obrti, zdravstva in šumar- stva, na kar jo predsednik sejo pre- kinil in naipovodal nadaljevanje za 5. uro pop. Časopisni glasovi. O m u z e j s k i h s 1 a v n o s t i h v Ptuju praivi tudi mariborski »Ve- eernik«: »Tako so potekli slavnostni dnevi v skupnem sodelovanju dloma- t'ih in tujih znanstvenikov v korist na- fci domači ptujski zgodovini. Motila je samo naravnost vsiljivo povdarjana dvojezienost prireditve, ki se je pre- tiravada skoraj do smešnoisti in ki pred inazemskimi gosti ni rmoglo, vžbuditi visokega nunenja o naši narodni sa- niozavosti . . . « O d p a d n i š t v o« s p 1 i t s k e g a 1> o s 1 ai n: c a SDS dr. G r i s o g o n a. Dr. Grisoigono je te dni na nekem zbo- rovanju v Splitu kritiziral prenaipete elemente med Hrvati (tkzv. frankov- ce), češ, dla gredo s svojimi poliitienl- mi zalitevami predaleč. Državna eelo- ta nam morn vedno ostati sveta. Tz te kritike so nasprotniki KDK sklopali. (la bo:le koalicij-a razpadla. Dr. Griso- gono je prišel včeraj radi dia;našnjet?a njegovega predavanja v dorn. dij. klu- bu »Juigoslaviji« v Lj'iiblijano in je iz- javil »Jutru«, da njegovega zvestega pripa.dni.stva h KDK ne more omiajati dolžna kritika o nepriličnih pojavih v eni ali drugi koalirani stranki. Razne pojitične vesti. V severvainer iških Združenih drht- vdh so se vrsilc včeraj predsedniskc volitve ob ogromni udeležbi. Rozultal se ni znan; danes se sodi, da je zma- gal »suhi« kandidat re-publikancev Hoover proti »m.okremu« dem-okratu Smitliu. Liberalna vkida v Romuniji je na zahitevo regontskoga sveta odstopila. S tern je izpolnjena jedna zahteva ro- munske kmcčke stranke. Doslej se ni jasno, ali bode kmecka strainka (Ma- li iu, romunski Radic) prevzela vlado ali ne. Korupcija je tudi v Ramuniji tako ogromina, da vse težko pričakuje vlado popularno kmečke stra/nke. Francoski nrinistrski predsednik Poincare je s svojdm kabinetom podal ostavko, v glavnem zato. ker radikalni ministri niso odobnavali dovoljenja, da se laihko na Francosko vrnojo in nakupijo tarn nepremicnine vsi sarno- Rtanski redi razun jezuitov. Poincare- jeva vlada je bila dve leti na, krmilu in SG je prosliaiyila s staibilizacijo francoskega franka. Domače vesti. d Sestanek Članov krajevne orga- nlzaclje SDS za mesto Celje se vrši danes, v sredo zvečer ob pol 9. uri v klubovi sobi «Celjskega doma». Član- stvo je vljudno vabljeno k mnogo- Stevilni udeležbi. d Družabnl večer somišljenikov KDK za Ceijsko okollco se vrši v Cetrtek 8. t. m. v gostilni Sokolskega doma v Gaberju ob 20. uri. Vabimo vse somišljenike in njih družine iz Celja in okolice na prijateljski sestanek in neprisiljeno zabavo. Odbor KDK. d Opereta na celjskem odru. Kot tretje gostovanje mariborskega gleda- lišča se vprizori, kakor že iavljeno, v sredo 14. novembra klasična opereta «Gej§a». Ker pride k tej predstavi velik aparat (vsi solisti, zbor in orkester), so tudi stroški temu odgovarjajoči. Zato veljajo za to predstavo dvojne dram- ske cene. Predprodaja vstopnic je že pričela. Zanimanje je toliko, da bo dvo- rana kmalu razprodana. Hitite z na- kupom vstopnic I d Zakaj je bll ukinjeii elektrlčni tok na dan shoda KDK? Kakor je 2e vsem v spominu, je bil v nedeljo, due 28. oktobra zvečer po shodu KDK, ne- nadno ukinjen elektriini tok po celem mestu. Ko smo v ponbeljek 29. okt. vprašali, da-li je bila to slaba šala (ob prireditvah v Celjskem domu se je to že večkrat zgodilo) ali pa ie bila ne- zgoda na vodu ? Na to vprašanše postal sedaj mestni župan sledeče uradno po- ročilo mestne elektrarne: «V nedeljo 28. oktobra zvečer je bi>a po siln: ne- vihti prekinjena za V2 ure dobava električnega toka iz L^škega v Celje. Vodstvo postaje Fala-Laško je vso progo terneljito pregledalo in ugotovilo, da ni bilo na prosti napeljavi nobe nega defekta. Šele pregled transfor- matorske postaje v Pečovniku, pri k3mnolomu tvrdke Ru§e, je poka2al, da se je nesreča zgodila tam. Silni veter je najbrže zanesel par kapljic dežja v notranjost postaje, kar je po- vzročilo kratek stik in poškodbo izo- latorja. Vendar je ta pozneje, ko se je posušil, vzdržal obtežbo. Po izjavi obratovodje postaje Laško je popol- noma izključeno, da bi bil kdorkoli namenoma povzročii prekinjenje in so vse te trditve brez podlsge. Mestna elektrarna. Inž. Sajovic«. — «Obenem naprošam», piše mestni župan dr. Oo- ričan, *uredništvo za obiavo, da se pri mes'nem magistratu, odnosno pri pod- pi.sanem ni nikdo zglasil z vpraSanjem, če je dne 28. pr. m. dopustno raz- obesiti zastave in da tudi mestna ob- čina ni izdala nikake tozadevne pre- povedi. Vsled tega so vsa predmetna časopisna poročila brez podlage«. K temu pripominjamo, da ni imela «Nova Doha» n'kakega tozadevnega porcčila. d Nasini prijftteljeni v Gaberju pri Celju! Po dolgih 14 letih se zopet otvorijo v našein sokolskem hramu v Gaberju pri Celju na široko vrata, da aadaljujemo naše vsled vojne in po- vojnih raizmier prekinjeno sokolsko delo. Trpljienja i>olni časi so za nanu, dosog-li smo med tem iskreno zaieljeno državno in narodno svobodo ter neod- visnost. Ko zopet odpiramo vrata svo- jega donnovanja na niekdatnji pred- straži mesta Celja, nam stopajo v spo- min tožki časi. ki smo jih v odkritosrč- 111 braiski družbi preživeli v bivsi Av- striji v naši sokolarni v GaJ>erju. Spo- minjamo se onih mož, ki so z največjo vztrajn-oKtjo, poartvovalnostjo in s po- gumom vršili tu pred vojno plodonos- no nacijonalno delo. So to miožje, ki naj bodo vsej današnji mlajši sokol- ski generaciji v vzgled in vzpodbudo pri sokolskem delu. V pondeljek, 12 novembra 1928 zvečer bosta zaplapo- lala stari društveni in mladi nara- scaj'ski prapor v sokoilski telovadnid v Gaberjiu, sokolski duh bo zopet na- polnil na« obnovljeni dorn in sokol- ska pesem bo zopet navdušeno zaori- la v naši dvoraini. Z novimi miocmi gremo ha delo, da naknadinro skozi 14 let prepreceno sokolsko delo. Ob tej priliki se obraicamo na vse naše brate in sestre in naše prijatelje v Gaberju in njega okoJici s pozivom in prošnjo, da podpiraj'O naše taniosnje nacijonal- no delo, kalteregia je dovolj v tetavad- nici in izven nje! Vsa'kdo na-m je do- brodašel, nikogar ne izključujemo iz Rvojih vrst, najsibo kakršnogakoli sta- nu, samo da je naše misli in da je vo- ljan dela.ti za narod in domovino. Na svidenje! Zdravo! — iSokolsko dru- istvo v Celju. d Cercle fratiQais. Due 9. in 12. nov. odpade pouk v zaoetniskeni tocaju. d Dijaski kuhinji je darovala gaspa Riei dr. Mayerjeva 100 Din v Aneetov spomin. d Ponesrečil se je blizu kolodvora na Laiškom 30-lotni železnicar Ivan Lipovšek. Vraičal se je pomoci domu na Tremerje, pri cerrmir ga je najbrže zgrabil vlak in ga je ubil. d Yolilve v okrajne zastope. Kaikor poroeamo na drugem mestu, je razpi- sal veMki župan volitve v okrafjne za- stope in cesibne adbore za 3. fobruar 1929. Razglas bq te dni dostaivljen obcinam in je treba paiziti ma roke in drugo prodipiso. Kandidatne liste se vlngaijo v 5 izvodih, od katerib je je- den original z lastnoročnimi podpisi kandidatov, štrrje pa predpisi. d Radi obširnega poročila 0 prora- cunski seji celjskeaa mestnega sveia je moralo innogo druzega gradiva od- pasti. d Mestno parno kopalisöe je od da- nes, 7. novembra naprej zopet odprto. za smoking in promcnadne obleke, črne suknje in »jiDftne UlSiSCC dobite najccneje in v najnoveših vzorcih v novi manufakturni in modni trgovini Franc Kolbezen, Celje, Prešernova u!. 3 d Unnia sta v celjski javni bolnici 6. nov. 32-letni najeinnik Anton Kar- lin iz Št. Petra na Medvedjem s.elu in 43-1 etna kuharioa Katarina Špes ; iz Hadec pri Zidauem niostu. d Velika goljtifija s srevkami ratwe stete. Cevljarski mojster Ivan Golob iz Gaberja ni imel pasebnega veselja do svoje obrti, ki mu je najbrže pre- malo nesla. Ptevzel je zastops-tvo bancnega zavoda v Ljubljani, ki ga je poveril z prodajo srečk Ratne stete. Tudi ta agentura miu ni zadosöala 7R njegovo življenje in Golob je zašel na kriva pota. Že leta 1927 je kupila od njegia Ana Podgcršek, zasebniea \r Spodnji Hudinji štiri srečke, za ka- tere je plaičala dosedaj 2.921 dinairjev. Tri srecke so bile v njeni posesti, gOTŠe- kova m.u je verjela in srecke izročila. Clakala je dolgo, da. ji Golob vrne za- ii])ano srečke. Ker ga pa le ni bilo ! dolgo na izpregled, ga je obiskala sa- ma na njegovem domu. Golob ji je re- kel da se ni bil v Ljubljani in da na.i jo ne skrbi, bo že vse uredii. Kmalu na to je Golob izginil od doma in se vrnil še le 4. novembra. Ko ga je Pod- gorse-kova zopot obiskala in prašala no sreckah, ji, je priznal, da je srečke in sicer vse sti-ri prodal v Zaigrebu. Ško- do ji bo povrnil, ako ga ona ne bo na- znanila ])oliciji. Praivil ji je, da je bil po opravkih v Bosni, k.ier so ga v vla- ku mod Sunjo in Prijodorom okradli za ves denair. Srecke je prodal vsled toga, da se je moprel vrniti domov. Se- daj je prijavila jioliciji tudi Ursula Crepinšek, posestnica v Spodnji Hu- dinji, da jo je Gelob na sličen način oškodoval za dve srečki v vrednosti 900 Din. Ko je bil Golob 6. t. m. areti- ran. je na polieiji priznal, da je na enak nacin ogoljufal še sledeče osebe: Franca Kiafjnerja, blapoa pri Reber- šaku za dve srečki v vrednasti 1080 dinar jev, Ivana Novaka, delavca v Sp. Isudinji za dve srečki v vrednosti 1080 dinar jev, Ivama špeca, čevljarja v Ga- berju za eno srečko v vrednosti 530 dinar jev in Amtona Bukovca v Gaber- ju za eno srečko v vrednasti 530 Din. Vse te srečke je prodal: dve pri po- družnici I. Hrv. štedionice v Celju za 83ß Din, tri pri Komercijaini banki v Zagrebu za 030 Din in sedem srečk pri podruzniei T. Hrv. štedionioe v Ljubljani in Kmetski hranilnici v Ljubljani. Za vse te srecke je dobil nokaj nad 4000 Din. Z izkupiokom so je Golob peljal na Poljsko, kjer je ho- tel dobiti kakšno službo. a se mu ni poisrečilo. Vrnil so je 4. t. m,. damov in ('). je bil airetirain. Moigoce je, da je Golob tudi druge oseihe oskodoval za srečke. Morebitni oškodovanci niaj pri- javijo zadeve celjski policiji. d Od doma je pohegnila 13-leitna Mari ja Haber iz Slaven jgradea. Svoji materi je vzela iz nezaklenjene oma- re 11 bamkoveev po 100 dinaTJev in so odpeljala 10. ol^obra popold.no nezna- nokam. Deklica, uče.nka petega razre- da osnovne Sole v Slovenjgradcu, je že večkrat pobegnila od doma in se poti- kala po Celju. Mogoce se naliaja tudi sedaj v Celju ali okolici. Marija je za svoja leta dobro razvita, ernih las in oči, okroglega in rudeeega obraza. Oblečena je v pnaiznicno obleko in je gologlaiva ali pa nasi volneno kapico. d Priporočljiv urar je neki Avgu.-t Hribar, brezposelni urarski pomoč- nik iz Ljubljamo. Prišel je 10. oktotbra t. 1. k posestniku Kotnradu Lesjaku v Framu, kaferega je prosil za delo. Ta ga je sprejel za poljsko delo. Že drugi dian je zaeel popravljati ure damiacim. Sosedje so mu zaioeli prinasaiti ure in razno zlatnino v popravilo. Po oRm!h dneh je nemadoma izginil in odnasel Mestni kino Celje. V sredo 7. in če- trtek 8. novembra se še igra moderna dramska igra »Zgrešena pota«. V glavnih ulogab "nastoixijo: Lil Dago- ver, .lacob Tiedtke, Herman Picha in drugi. Vsak dan orkester! s seboj raznih vrednosti za 1335 Dim. Le slučajno so zvedeli, da se piše ta pticek Gusitl Hribar. Pasestnikova že- na je namireč slučaijno opazila delav- sko knjigo v žepu njegove suknje. Vi- dela io, da je rojen leta 1908 ali 1909 v Ljubljuni. Hribnr io plci'-.mfno oble- oen. d Po treli lei ill se :ie sinn pitjavil. Leta 1925 je bila pri pokojnem zobo- zdravniku dr. Antonu Kunstu v Celja pokraidena večja množina obleke in drugib predmetov. Takrat je bil pri zobozdravniku zaposlen kot sluga Jo- sip Goj'snik. 23-letni brezposelni na- takar. Tz službe je izstopil 27. fobn- arJM 1925 in odnesel tega dne pogro- šane predmete. Odpeljal se je v Gnu, kjer je bil v službi pri grofu Balda- Oradu. Po dveh letih mu je izstavil ta priporočilo. s kaiterim je bil sprejet v vojni akademiji kot sluga v oficirski kazini. Pozneje se je potikal po Srbi- ji in bil zaposlen nekn.i r-asa kot na- takar. nekaj oa.sa pa kot, rudar. Tz Srbije je dospel v Sremski Karlm-ec, kior jo bil krt nnlaknr 2 in pol nioso- oa v pravoslavnem bogaslovju. Na- xadnjo je bivail v Bački. a tukaj p»>d imenom Josip Zupanc. Seznanil se je 7, nekim dolaveem Tvamom,. s katerirn sta Dotovala skupaj na Susak in Be- ko. Tam mu je Ivan ukradel vso oblo- ko ml rloiknmente in Goi.isnik je potoval peš preko Karlovca in Za^greba, v Celje, kjor se jo sam prij-nvil rolioiji. Zakn.i si jo v Bački nn.de! drugo ime. Gojšnik šo ni povodai. d Nepostena nnjditeljica? Neka slu/kinia n-a Krnlja Petra cesti je nä- sln erno plotono roeno torbioo. obe^eno na kliuki hišnih vrait. Oddala jo to tor- bico še le po petih dneh na polieiji in siepr z vsebino 150 Din. onim žepnim rohrem in onim rožnim vencem. Po- vodala je. da je izraoila torbico poli- eiji čo lo oez nokaj dni vsled tega,, kor ji je bila znan a lastnica. Ta je res pri- Sla po torbioo. a je ni hiotelia prevzoti. Vor jo trdila. da ie bilo v torbid 250 dinar jev in ne 15Ö. d Leupga plawa se }e pnlakomnihi Frančižka H. iz Zavodne. K njej je prinosln. spraviti so precej nov ženski pla.^r Elvira Magdialenc. ki se je selila iz Gaborja v Store. Z Frančiško sta .';o poznali in ji ie Elvira uredila novo stan.ovaTije v Štorah. Ko je prisla El- vira po plašč. že ni bilo v dosedanjiem stanovaniu ne Frančiške in no njenih starSov. pa tudi v v^tore ni prisla. Se lo po dolgeim času je dognala stano- vanje Fran^iške. Ta je plašc ves cas nosila in je tudi na polieiji trdila. :li ji je Elvira plasč darovala. d Nova držania elektrirna centra- la pri velenjßkem premogovniku bode začela poslovati, vsaj kakor se čuje, zacetkom leta 1929. Za sedai razpola- ira contrala z 2.400 konjskimi mo^ini, kar bodo zadostovalo /a preimogovnik in najbližjo okolico. Misli so *r> na postavitev troitjega agregata od 3.000 konjskih sil. s čemur bi bil žo moeroe odvod eloktrične sile v srednj'O Sa- vinjfiko dolino (Št. Peter. Griže. Libo- R d Yinska letina v dotnovini cvička. Tz Kostanjevice na Dolonj'skem poro- oajo: beli mošti so imieli 13 do 17 od- stotkov. ernina 14 do 10^. pcitugnl- ka 10 do 18 odstotkov sladkorja. Kdor ni cakal na dozoritev grozdja in je tr- gal prezgodaj. bo moral pač dolgo ca- sa cakati na kupea. Ko se vino uzori, so bo vidolo. da jo tudi letos kljub ne- ugiodnemu vremenu dosti dobroga ovička. Cene še niso ustaljene. Sodi se pa. da bodo imeli dobri masti isto oe- no kot lansko leto. iStrau 4. »NOVA DOB A« Žtev 126, n® I ° posteljne garniture, zavese ltd. Vam nudi v vcliki izbiri in po nizki ceni Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. d Sprejem si ukiieljev (ic) v zagrcb- sko pedagosko solo. Z odloköm rnini- strskega sveta so bili. sprejeti v prvi letnik pedagoske sole v Zaffrebu na- slednji učitelji (-ce) iz našepra okoliša: Zorko Kotnik na Reeici, Milena Ko- nernik v Gornjem graidiu, Ivan Teuer- schuh v Šoštamju in Metod Skorjanec v Grižaih. d Iz St. Jurja ob J. z. V nedelj'o 28. t. m. se je vršil obeni zbor »K me eke hranilnice in posojilnice« v št. Jur- ju ob J. ž. Znacilno za sentjurske raz- inere je pae, da več gospodov, ki so v uaeelstvu ozir. nadzorstvu ter imajo ved.no in povsod sHno važno besedo, ni bilo. Naji-li razumemio to absti- nenco kot začetek splošne»a umika? d Trhoveljska podruznica SPD .je te dni na novo nwkirala pot na Kum minio Mitovškovega slaipa in po Cebu- Jovi dolini na vrh. Na potrebnih kra- jih so se pribile orijentacijske tablice, da tncli n'ovint'c no iz^resi prave smt!- ]'i. Ta pot bo posebno ustrezala s.mu- i-arjern pri povratku, kor je uro dolga Cebulova doliiia najboiljši smiiški te- ren. Pri podruznici se snuje poseben sniuski odsek, ki bo prirejal skupne izlete ter izvežbal novince in novink?. Vabimo vse, katerim se te »dilce« do- pad e jo, da se oglaso pri nacelniku po- družnice A. Begu, kjer dobe vse po- trebne informacijo glede nabave smuci. d DruMvo »Soča«, podruznica Ce- lje, priredi v soboto, dine 10. novem- bra ob 8. uri zvecer v dvorani Sokol- skega doma v Gaherju družabni vočvr, združcn z jako zanimivim predava- njem. Prodavatelj dospe iz Ljubljana in bode predaval o temi »Vojska ali mir«. Po predavaiiju bodezapelo prv- sko društvo »Oljka« par domačih in umetnih pesmic pod vodstvoni sproi- nega pevovodje g. Gerlanca. Ker je ta večer ravno na Martinovo, se razume, da nas obišče tudi gosak in most bc- demo spre-imcnili v vino. Godba bo pa zavrtela staro in mlado. Vstopnine ni! Prav prijiazno vabimo vsakogar! 1001. d Ciospodinje — prepričajte se o. izborni kvaliteti pražene kave — fino aroniatlčnih mešanic tvrdke A. Faza- rine, Celje. Lastna, naj modern.:'jo urejena pražarna. 37 d Martinov večer priredi Slovensko obrtno drustvo v Celjn dme 11. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni na »Zele- nem travniku« z za vsakega udelo- ženca zadovoljivim prögra,miom. Va- bimo vse prijaitolije otbrtniistva! 1012 d Or-ju-nn Mestm odbor v Celju sklicuje rcdni obeni zbor organizacijo za soboto. dne 17. t, m. ob pol 20. uri v knjižnično sobo (cercle frangaj.se) v Narodnem domu. Običajni dnevni red. Članstvo pozivanio na polnoštovilno udeležbo. 1013 d Iz nasega mesta. Tudi Vi ste val>- Ijeni na poskusno kuhanje kave in ca- ja dne 9. in 10. t. m1. (to je v petek in soboto), katero priredi tvrdka Julio Meinl, Gelje, Kralja Petra cesta 10. Pripeljite pal tudi cenjene znance s seboj! 1008 d V gozdni restavracin se vrši v no- del jo, dne 11. noveimbra od 4. ure po- pöl'dne koncert. DoUdo se dobra haloška in ljutomerska vina tor sladek vinski mast. Domaiče klobase mesene, prto- ne itd. Za objltvi oliisk so prinnrnr-a gostitničarka. IVAN SANCiN : Nekaj zapiskov iz dobe državnega prevrata v Celju. Dne 19. oktobra 1918 sem odpotoval brez službenega dovoljenja v Istro, odnosno najpreje na Herpelje, kjer smo imeii hrv. in slov. deželni poslanci iz 1st!e posvetovanje o položaju. Pred- videval se je že skorajšnji polom na avstro-italijanski frcnti in trebalo se je posvetovati o korakih, ki bi jih imeli vodilni narodni krogi v tem slucaju storiti. Teden kasneje, dne 26. oktobra zve- cer sem se vračal iz Buzeta preko Divačo v Celje, kjer sem služboval kot rezervni nadporočnik. V Divači riii je pripovedoval postajenačelnik, da je na italijanski fronti velik polom in da beži rnoštvo v ogromnem številu proti domu. Iz Pule pa je že dejansko pri- hajal vlak za vlakom z nemškim vo- jaštvom in častniki, ki so hofeli oči- vidno doseči svojo domovino pred vesoljnim potopom v centraliüh državah. Predno je vozil naš vlak, sem do- živel tudi v Divači prvo prevratno m;uiifestaciio : dornača godba divaška je prikorakala. iz ^asi na kolodvor z mnoStvom naroda. Videti je bilo polno lampijonov v narodnih barvah in sli- šali smo navdušeno vzklikanje: Živela Jugoslavija, doli z Avsliijo ! NernSki in avstrijski častniki so to demonstra- cijo nano posluSali, Slovani, kar nas je duo, pa smo bili seveda primerno. navdušeni ter .smo se z vzkliki in" pesrnijo pridružili množici: Ko smo se vozili i?: Djvače naprej mimo Liubljane, je bilo povsod in tudi v Ljubljani na kolodvoru vse mimo, prav kakor da se ni ničes?r pripetilo. Ob enih po polnoči smo dospeli v Celje. Tudi tarn vse mirno, vse kot dotlej po navadi. S kolodvora domov sem srečal dva slovenska častnika, če se ne motim, g. Ivana Briščka in še jednega tovariša, čegar ime mi je odpacllo. Pripovedoval sem, kar sem videl in slišal Tisto noč nisem zatisnil oüesa, od nervoznosti in veselega vznemirjenjenja. Jasno je bilo, da smo stali pred odločilnimi dogodki. Drugi dan, 27. oktobra, sem bil že na vse zgodaj na ulici in sem srečal rned prvimi rez. nadpor. Adalberta Pučnika, sedaj imejitelja moderne krojačnice v Ljubljani. Pripovedoval mi je, da se je uprla v Celiu »marš- kompanija«i ki bi morala oditi tega dne na fronto. Izrekel je bojazen, da bi se znalo fantom kaj zgoditi, ker še razmere niso jasne. Potolaži! sem ga s tern, kar sem že vedel in mu pripo- rofal, nai gredo slovenski častniki med vojake, jih naj informirajo o položaju in jim naj svetujejo, naj mirujejo; dökler ne dobimo pozitivnii poročil in navodil iz Ljubljane. Bili smo s tem dejansko že v prevratu. Ponudil sem se mu, da pomagatn tudi jaz, kar morem, pri začasnem pomirje- vanju vojakov, Kratko na to me je dal klicati po- velinik nadomestnega bataljona pod- polkovnik Skalicky, češ, da je zvedel, da hočem kot jeden od najstarejSih slovenskih častnikov pri pomirjevanju vojakov. Pros'l me je, naj grem z njim med vojake, ker se od nemških častnikov ne upa nikdo več it*. Hotei je pa od mene, da ne smem še ničesar omeniti o Jugoslaviii in drugič, da bi mu spravil v roke enoletnega prosto- voljca Kauklerja, ilkn, Celje, Giavni trg. 1-4 Iščem sfa«iovanje obstoječe iz sobe in kuhinie v mestu Celju. Plačam za par let riaprej. Na- 1 slov v upravi. 2 Snežne csi'Ijß in gološe popravlja strokovnjaško edino čevljavn^ JOSSP HCSS9 CELJE 1 Dečkov trg 6. 3 Rolefe in jaluzine popravlja najboljše in strokovnjaško tapetarski mojster Anton Baumgartnep, CeSJe, Gosposka ulica 22. Snežne ce^lje in gsifl^š^ popravlja strokovnjaško edino R. PERDAN, mehanična deiavrtica Celje, Matija Gubčeva ulica. 3-3 Oglašuite i rißHIDu naibo3iše vrste I lVlllVj] dobavlja in do- stavlja najcenejSe 1 F»>Lanio Jost, Celje, Aloksandrova ul. 4 ! G O st I Öl A R! !<& E S K O V Š E K C ] E Knjigarna in veietrgovina s papirjem pnporoča : Blasnikove in družitiskcpratike. — Relilafiinc kolcdnrje za novo leto z natisoni firme. — Bo- žične okraske in jasllce. — Božičnc in novoletne dopisnice. — Kreppapir, svilcni in barvani napir kakor tudi vse druge žolskc in pisarniškc potrebžčinc, ki so dobi- vajo v največjj izbiri in po najnižjih cenah. © o e © za damske plašče, kostume, obleke itd. ter Eiajvečjo izbiro volnenih damskih nogavic nudi po naifnlasfill ccnah manufakturna in moana trgovina Miloš PseničniR^ Celje Eramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi ploSče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Goficnr I Leskovseh, Gel je knjigarna in veleirgovina s papipjem, pisatoimi in risalnimi predmett. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četina v Celju.