P RO LHTARC! VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEl
★
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 1. OKTOBRA 1977 LETO XIX • ŠTEVILKA 228 • CENA 5 DINARJEV
GLAVNI UREDNTK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO FRAS
»DELO- IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
V današnji prilogi: Z zadrugo v dobrem in slabem (str. 21) — Zoper klerikalizem (str. 22) — Kriminaliteta v številkah (str. 24)
Spet na svidenje, dragi predsednik!
Tito se je včeraj ob 9.20 poslovil od množice Zagrebčanov, ki so ga spremljali s pesmijo in transparenti
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 30. sept. — Tudi danes, ko se je predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito poslavljal od Zagreba, po svojem petdnevnem obisku, s katerim je dal še poseben pomen praznovanju komunistov, delovnih ljudi in mladine, ki praznujejo 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Hrvalske, so Zagrebčani množično napolnili ulice.
2e zarana so odhajali proti cestam, po katerih naj bi se peljal predsednik. Ulice so bile obsijane s soncem, okrašene z zastavami in simboli jubileja KP Hrvat-ske.
Ob vsej trasi, dolgi 6,5 km, od vile Zagorje na Pantov-čaku do glavnega železniškega kolodvora, je zvenela
izrekel na svečani seji CK ZKH, ko je dejal, naj imajo vsi pred očmi skupne cilje: čim hitrejšo zgraditev socializma, hitrejši dvig življenjske ravni in stalno krepitev enotnosti naših narodov ter narodnosti.
Tito je odzdravljal množici na Tomislavovem trgu pred postajo. Osnovnošolca Tatja-
riča, dr. Iva Perišina, dr. Jakova Sirotkoviča, dr. Iva Margana, generala Dušana Corkoviča, Dragutina Plašča in Iva Vrhovca.
»Pridite spet« so se poslavljali gostitelji od predsednika, ko je skupaj z Milko Planinc, Jakovom Blaže-vičem, dr. Dušanom Drago-savcem in Radovanom Vlaj-kovičem stopal v modri vlak. Skozi okno vlaka je predsednik rekel:	»Hvala,
Zagrebčani, za izreden sprejem!« Modri vlak je zapustil glavni kolodvor ob 9.20, Tito pa je z okna nasmejan mahal.
BORKO DE CORTI
TITO V BEOGRADU — Nasmejani in dobro razpoloženi predsednik odzdravi j a Beograjčanom, ki so ga pričakali na glavni železniški postaji.
Telefoto: Tanjug
Tita so vso pot do Beograda prisrčno pozdravljali
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Ko se je predsednik Tito peljal iz Zagreba v Beograd, so ga biizu poldneva v Slavonskem Brodu prisrčno pozdravili. Pred železniško postajo se je zbralo okoli 10.000 pionirjev, mladine, delavcev Djure Djakoviča in drugi delovni kolektivi. S skandiranje »Tito, Tito in Tito je naš« so hoteli izraziti vso svojo ljubezen in vdanost dragemu predsedniku. Tovariš Tito pa je dobro razpoložen in nasmejan z vlaka pozdravljal množico.
Ob 12.45 pa se je podoben prizor ponovil v Vinkov-cih, kjer se je modri vlak nekaj časa zadržal.
Tudi v šidu, kamor je modri vlak s predsednikom pripeljal ob 15.15 je bila zbrana množica, ki je prisrčno pozdravljala Tita. Predsednik je nato stopil na peron, kjer so mu šolarji izročili cvetje.
Tudi v Bački Palanki so priredili domačini predsedniku Titu topel sprejem. Navdušeno so ga pozdravljali s pisanimi zastavicami in šopki cvetja. Na beograjski železniški postaji pa so predsednika navdušeno pozdravili tisoči Beograjčanov.
Ne kot dopolnilo
Zakon o razporejanju prihodka in dohodka bo na temelju zakona o združenem delu urejal dohodkovne odnose
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 30. sept. — Danes sta zasedala oba zbora skupščine SFRJ. Na začetku skupne seje je predsednik zveznega zbora Danilo Kekič najprej pozdravil delegacijo alžirskega parlamenta, ki je na obisku v Jugoslaviji, nato pa so delegati prisluhnili pozdravnim besedam vodje delegacije Bi-tata. šele nato so začeli obravnavati prvo točko »rednega« dnevnega reda.
pesem: »Druže Tito mi ti se kunemo ...«
Na številnih transparentih »o bile izpisane besede, ki so izražale pripadnost revolucionarnega Zagreba Titovi poti. Vsem še zvenijo v ušesih Titove besede, ki jih je
na Zobec in Jadranko Viš-njič sta mu izročila cvetje, pevski zbori pa so peli »Druže Tito mi ti se kunemo«. Ko je odšel skozi špalir pionirjev osnovne šole maršal Tito, se je poslovil od dr. Vladimira Baka-
Zvezni sekretar za finance Momčilo Cemovid je podal uvodni ekspoze o predlogu za izdajo zakona o določanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Med drugim je ugotovil, da naloga tega zakona ni, da bi dopolnil zakon o združenem delu, še manj pa, da bi spreminjal in postavljal pod vprašaj njegova določila, temveč da bi prav na temelju zakona o združenem delu in
njegovih rešitev na področju dohodka in dohodkovnih odnosov racionaliziral sedanje in normiral vse preostale rešitve, ki zadevajo obračun in obračunski sistem. Pri tem naj bi, če je to potrebno zaradi večje celovitosti, znova navedel tudi nekatere v zakonu o združenem delu že sprejete rešitve.
V	nadaljevanju skupne seje obeh zborov skupščine SFRJ so delegati poslušali ekspoze zvezne sekretarke za zdravstvo in socialno politiko Zore Tomič, o analizah o družbenem položaju žensk in družbenem varstvu otrok, nato pa se je razvila obsežna razprava, v kateri so poleg delegatov sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v federaciji.
Nato sta zbora nadaljevala z delom na ločenih sejah. Izoblikovala sta več zakonskih predlogov in sprejela več aktov iz območja svojih pristojnosti.
Tako je zbor republik in pokrajin sprejel sklepe v zvezi z analizo in predlogi ukrepov zveznega izvršnega sveta na področju pomorskega ladjarstva in ladjedelstva.
V	sklepih je med drugim rečeno, da bi se bilo treba lotiti podobnih analiz in ukrepov tudi za druge gospodarske panoge posebnega pomena Zbor je sprejel tudi program dela do konca letošnjega leta ter sklep o nadaljnji gradnji kongresnega centra »Sava« v Beogradu. Nato je zbor republik in pokrajin sprejel sklep, da bodo za sodnika ustavnega sodišča Jugoslavije imenovali dosedanjega predsednika zakonodaj-
no pravne komisije skupščine SFRJ Vojislava Rakiča, na njegov dosedanji položaj pa so izvolili delegatko Vaško Duganovo.
Zvezni zbor je na svoji ločeni seji prav tako sprejel delovni program do konca leta. Sprejel je tudi predlog za izdajo zveznega proračuna za leto 1978 ter predlog za izdajo zakona o izvršitvi zveznega proračuna za isto leto. Delegati zveznega zbora so poslušali ekspoze o poročilu o dosedanjem uresničevanju družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine' prek funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja.
(Več na 4. strani).
FEDJA ZIMIC
Dolanc
sprejel
Azcarateja
Razgovor o nadaljnjem sodelovanju ZK Jugoslavije in KP Španije
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je danes sprejel člana izvršnega komiteja Komunistične partije Španije Manuela Azcarateja, ki se mudi v naši državi na povabilo predsedstva CK ZKJ.
V prisrčnem, prijateljskem pogovoru' sta izrazila zadovoljstvo nad uspešnim razvojem odnosov in sodelovanja med ZK Jugoslavije in KP Španije. Poudarila sta pripravljenost za njihov nadaljni razvoj in razširitev. Dolanc je gosta tudi seznanil z odnosi in sodelovanjem ZKJ s socialističnimi socialdemokrat-1 skimi in progresivnimi partijami ter gibanji neuvrščenih | držav.
Minic govoril v generalni skupščini OZN
Poudaril pomen neuvrščenosti - Govora ministrov Kitajske, Sri Lanke
NEW YORK, 30. sept. (Tanjug) — Reševanje kriz iz križnih žarišč, posebej v Afriki m na Bližnjem vzhodu, resnično napredovanje na področju razoroževanja in reševanje problemov, ki so odločilni na vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve, so prednostna vprašanja zasedanja generalne skupščine ZN, je v današnjem govoru v Združenih narodih poudaril podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Dodal je še, da je »iluzorno pričakovati popuščanje napetosti, trajen mir in stabilnost v svetu, če ne bomo dosegli napredka v teh glavnih smereh mednarodnih odnosov«.
Minic se je dalj časa zadržal pri neuvrščenih. Ocenil je, »da so stalni napori neuvrščenih po konferenci v Co-lombu, da postopno uresničijo svoje sklepe dali vidne rezultate in predstavljajo prispevek pozitivnemu razvoju mednarodnih odnosov.« (Miničev govor objavljamo na 3. strani.)
O gibanju neuvrščenih, ki »se hitro razvija in krepi vlogo v mednarodnih odnosih«, je govoril tudi kitajski minister za zunanje zadeve Huang Hua, ki je povedal, da si njegova država »želi miroljubno mednarodno klimo, v kateri bi si kitajski narod lahko bolje gradil svojo državo«.
Minister za zunanje zadeve Sri Lanke Abdul K. Hamid pa je na zasedanju izjavil, da se bo njegova država še naprej zavzemala za principe neuvrščenosti, trudila pa se bo, da ta politika »ne bo krenila s svoje poti in da bo tako ostala odločujoča sila v gradnji prihodnje mednarodne ureditve«.
Predsednik panamske vlade v Jugoslaviji
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Predsednik panamske vlade, brigadni general Omar Tor-rijos, je prispel danes popoldne na uradni obisk v Jugoslavijo. V delegaciji republike Paname, ki spremlja generala Torrijosa, so jtudi zunanji minister, minister za razvoj kmetijstva, minister v predsedstvu republike, svetovalec predsednika vlade za gospodarske odnose, generalni direktor Nacionalne banke Paname in drugi. Na surčinskem letališču so predsednika Torrijosa in njegove sodelavce z najvišjimi državniškimi častmi sprejeli predsednik ZIS Veselin Djuranovič in druge ugledne jugoslovanske osebnosti. Telefoto: Tanjug
Javnost zunanje politike
Mitja Ribičič: »Že vsaka misel na tajno diplomacijo je proti duhu našega demokratskega samoupravnega sistema — Obveščati bazo o problemih«
OD NAŠIH POROČEVALČEV
BLED, 30. sept. — »Podružbijanje zunanje politike se izkazuje kot zelo plodna praksa in bistveno pripomore k naši mednarodni stabilnosti,« je ocenil predsednik RK SZDL Mitja Ribičič rezultate temeljitega obveščanja politične baze o odprtih problemih, ki jih imata SFRJ ali ZKJ z velikimi silami ali sosedi. Tisti, ki so vedno pripravljeni poskušati pritiskati na neodvisno in neuvrščeno Jugoslavijo, se morajo zavedati, da so široki krogi naših družbenopolitičnih delavcev ne saiiio seznanjeni s strategijo in taktiko teh pritiskov, marveč se jim tem uspešneje upirajo v dnevni politični praksi.
Formula za rešitev
ciprske krize?
Turška vlada »pripravljena« stopiti na novo pot — Orožje Turčiji?
LONDON, 30. sept. (Tanjug) — Turška vlada je sporočila Londonu in Washing-tonu, da se je zdaj »pripravljena in zmožna« lotiti iška- [ nja formule za rešitev ciprske krize. Vplivni »Guardian« navaja, da sta se šefa diplomacije ZDA in Turčije »tajno sestala« v New Yorku.
V povračilo naj bi ameriška vlada zahtevala od kongresa, naj ratificira turško-ameriški sporazum o vojaškem sodelovanju, s katerim bi ukinili prepoved pošiljk orožja Turčiji.	,
Drugi dan seminarja za vodilne delavce SZDL, sindikatov, ZSMS in ZKS po občinah in regijah je bil posvečen aktualnim vprašanjem mednarodnih odnosov, razmerjem v mednarodnem delavskem gibanju in odnosom s sosedi.
»Seznanjanje družbenopolitične »baze« in naprej, pa tudi sprejemanje pobud, ki se porajajo v vsakdanji praksi — vse to pomeni ravno podružbijanje zunanje politike. Nekateri bi nam radi od
zunaj vsilili nekakšno tajno diplomacijo, se pravi dogovore vodstev brez vednosti širših krogov,« je opozoril Mitja Ribičič ter dejal, da je proti duhu našega demokratskega samoupravnega sistema že vsaka misel na tajno diplomacijo.
Ribičič se je zadržal še pri naj novejšem stanju naših odnosov s sosednjo Avstrijo, oziroma pri nerešenih problemih slovenske manjšine na Koroškem. »Avstrija se ni držala obljub, da preštevanja
ne bo jemala za podlago zakonodaji in zdaj se pred novimi volitvami že vse stranke ukvarjajo z volilnimi licitacijami. Gonja proti naši manjšini se lahko v predvolilnem boju samo še zaostri. V Avstriji so si privoščili kar 26 sodnih procesov proti predstavnikom slovenske manjšine in Dunaju se bo moralo zastaviti vprašanje, ali je za ugled te države to koristno spričo bližnje beograjske konference o evropski varnosti in sodelovanju,« je rekel Ribičič.
Na popoldanskem delu seminarja je bil poudarek na štirih osnutkih zakonov, ki so v javni razpravi in v katerih je sindikatu v temeljnih organizacijah združenega dela zaupana pomembna naloga.
Udeležence seminarja so tudi seznani' z bistvenimi novostmi osnutka zakona o organu samoupravne delegatske kontrole, o osnutku zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja, o imenovanju organov v OZD, o osnutku zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, ki zajema tudi zbore delovnih ljudi in občanov.
(Več o seminarju na 2.
strani).
ANTON RUPNIK VLADO SLAMBERGER
Jubilejna
sezona
Filharmonije
Nastop pred odhodom na enomesečno koncertno turnejo v ZDA
LJUBLJANA, 30. sept. — Z nocojšnjim koncertom orkestra Slovenske filharmonije, ki ga je vodil dirigent Anton Nanut, se je začela jubilejna — 30. koncertna povojna sezona. Koncerta so se udeležili tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija šentjurc, član republiškega komiteja za kulturo Andrej Ujčič, predsednik izvršnega sveta Kulturne skupnosti Slovenije Ivo Tavčar in drugi gosti. S koncertom, ki je obsegal Srebot-njakova, Elgarjeva in Beethovnova dela, solist je bil violončelist Heinrich Schiff, se je orkester pred svojo prvo enomesečno koncertno turnejo po ZDA poslovil od slovenskega občinstva. M. Z.
Edvard Kardelj pri predsedniku ZDA
Najpomembnejši del obiska jugoslovanskega gosta v VVashingtonu - Predsednik Tito bo spomladi obiskal ZDA
OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA
WASHINGTON, 30. sept. — Predsednik ZDA Jimmy Carter je sprejel danes v Bell hiši člana predsedstva SFRJ Edvarda Kardelja, ki je na uradnem obisku v Washingtonu. Predsednik Carter je Edvarda Kardelja prisrčno pozdravil in se mu zahvalil za pismo, ki ga je dobil od predsednika Tita. Predsednik Carter je izrazil upanje, da bo šef jugoslovanske države Tito kmalu obiskal ZDA. Zatem sta imela Jimmy Carter in Edvard Kardelj politične pogovore.
Prisrčen pogovor med predsednikom Čarterjem in Edvardom Kardeljem pred kamerami in poročevalci v ovalni sobi Bele hiše je takoj prinesel pomembno novico:	predsednik Tito bo
spomladi obiskal ZDA.
Pogovor o tem je potekal v izredno prijateljskem tonu. »Predsednik Tito je bil pred nedavnim na dolgem in napornem potovanju,« je dejal Carter. »Da,« je odvrnil Kardelj, »predsednik Tito je močan.« »Vem, vem, pa še prav dobro,« je naglo z nasmeškom odgovoril Jimmy Carter in dodal, da se nadeja »skorajšnjega Titovega obiska v Washingtonu«. Zatem je Edvard Kardelj dejal, da je jugoslovanski
predsednik »z zadovoljstvom« sprejel Carterjevo povabilo in se pripravlja na ta obisk, ki naj bi bil pomladi.
Pred tem' je Jimmy Carter pozdravu gosta, ki ga uradni Washington obravnava kot šefe držav, in dejal, da State Department z velikim zanimanjem proučuje njegovo najnovejšo knjigo, saj »obravnava vprašanja, ki sc za nas zelo zanimiva«. Zatem je ameriški predsednik dejal, da je Jugoslavija dosegla »izvrstne rezultate pri svojem razvoju in demokratizaciji«, nakar je Edvard Kardelj odvrnil, da je to »neprestan proces« jugos'o-vanskega razvoja. »Zgradbi ste močno in neodvisno državo,« je nato povzel ame-
riški predsednik in poudaril, da je prijateljstvo z Jugoslavijo »ena od osnov ameriške politike«.
Zatem sta se Jimmy Carter in Edvard Kardelj m a-« lo več kot eno uro pogovarjala.
Edvard Kardelj se je še 45 minut pogovarjal s predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost Zbignie-wom Brzezinskim. Ob odhodu iz Bele hiše sta Edvard Kardelj in Zbigniew Brze-zinski dala izjave zbranim ameriškim in jugoslovanskim novinarjem.' Kardelj je opisal pogovore kot »zelo odkrite in prijateljske«.
Bivanje Edvarda Kardelja se nadaljuje po predvidenem programu. Na kosilu, ki ga je priredil danes veleposlanik Dimče Belovski v čast Edvarda Kardelja, je bilo med povabljenci tudi več pomembnih osebnosti iz ameriške prestolnice, med njimi tudi podpredsednik Mondale.
DRAGIŠA BOŠKOVIO
SREČANJE V BELI HIŠI — Edvard Kardelj in predsednik Jimmy Carter pred včerajšnjimi pogovori.	Telefoto: ITPI
m Mm i * j

Gibanja množic ne bo mogoče zavreti
Edvard Kardelj v intervjuju za glasilo »Rinascita«: marksizem ne more biti v krizi, v krizi so marksisti
LJUBLJANA, 30. sept. — Pred časom so dnevniki objavili prvi del intervjuja člana predsedstev SFRJ in CK ZK, Edvarda Kardelja za teoretično glasilo komunistične partije Italije Rinascita, v katerem je Kardelj govoril o temeljnih značilnostih krize sodobnega kapitalizma in o tendencah v odnosih med državo in ekonomijo. Zaradi velikega zanimanja za ta intervju ga ponedeljkova slovenska izdaja Komunista objavlja v celoti.
•	V drugem delu je pogovor tekel o tem, ali je marksizem v krizi oziroma ali je sposoben pojasniti kompleksnost sedanjih družbenih procesov v svetu. Kardelj je dejal, da marksizem po svoji znanstveni vsebini ne more biti v krizi, pač pa so dejansko v krizi marksisti. Zgodovina je pač privedla do tega, da se je marksizem, ki ni samo znanost, ampak tudi ideologija v širšem smislu te besede, izrazil po eni strani kot ideologija dogmatskega stalinizma, po drugi pa kot ideologija socialne demokracije, ki je pravzaprav oblika empirizma.
•	Kardelj je zelo jasno razčlenil tudi naš odnos do socialistov in socialnih demokratov v Zahodni Evropi. Dejal je, da smo si jugoslovanski komunisti — prav zaradi iskanja skupne, demokratične platforme za izhod iz krize — ves čas po vojni prizadevali, da bi razvili določene oblike sodelovanja tudi s socialističnimi in socialdemokratskimi partijami. V tej svoji politiki smo izhajali v glavnem iz dveh izhodišč, je nadaljeval Kardelj. Prvič iz idejnega in teoretičnega izhodišča, k: sta ga Manc in Engels zapisala v Komunističnem manifestu, ko st3 rekla, da komunisti niso nobena posebna stranka nasproti drugim delavskim strankam, ampak tista avantgardna sila delavskega razreda, ki je sposobna videti in zastopati interes celotnega delavskega gibanja. Drugo naše izhodišče pa je bilo v oceni, da je socialna demokracija političen faktor, ki krepi pozicije demokracije v kapitalističnih de-
želah. Boj za ohranitev demokratičnih institucij pa je bistvena elementarna življenjska potreba delavskega gibanja v kapitalističnih deželah. Seveda razlike so in včasih zelo velike, ali celo nepremostljive, vendarle pa menimo, da se je kljub vsemu treba bojevati za enotnost tam, kjer je možna, iskati enotnost-v razlikah tako, kot jo danes iščejo v medsebojnih odnosih tudi komunistične partije. Drugega izhoda ne vidimo. Seveda pa je potrebno sodelovanje tudi z vsemi drugimi demokratičnimi silami, ne samo s socialno demokracijo.
•	Prepričan sem, da se bo gibanje množic, kakršno je značilno za Zahodno Evropo, gledano dolgoročno, razvijalo še naprej, je na vprašanje, ali se bo v Evropi nadaljeval trend širjenja vpliva novih političnih in družbenih subjektov, odgovoril Edvard Kardelj. Teroristični in podobni pritiski so po Kardeljevi oceni po eni strani izraz prehodne krize v delavskem gibanju samem, po drugi strani pa blokovskih nasprotij, ki seveda zelo močno vplivajo na razmerja sil v posameznih deželah.
•	Na vprašanje, kako se razvija socialistična demokracija pri nas, posebno v luči zakona o združenem delu in predvidenih sprememb v političnem sistemu, je Kardelj razložil prvi etapi našega razvoja in poudaril, da smo zdaj v tretji. V tem delu je obširno govoril tudi o delegatskem sistemu in o pluralizmu interesov samoupravnih skupnosti.
Napake v metodi
Akcijski dogovor predstavnikov občinskih organizacij SZDL in sindikatov o nalogah pred bližnjimi volitvami
BLED, 30. sept. — Kako naj se socialistična zveza akcijsko postavi pred bližnjimi volitvami, da bo kot fronta vseh družbenopolitičnih sil uveljavila duha nove ustave, se pravi pre-Bla iz zaprtega forumskega načina dela v resnično usklajevanje vseh družbenih interesov? To je osrednji akcijski del dogovorov, ki jih oblikujejo predstavniki občinskih organizacij SZDL ln sindikatov, na seminarju na Bledu. Sekretar IO predsedstva RK SZDL Milan Kučan je uvodoma nanizal vrsto konkretnih nalog za oba dejavnika ter posvetil vso pozornost metodam dela.
»Spremeniti bi se morali predvsem mi sami, forumskl način našega dela. Ravno v metodah dela najpogosteje grešimo, kajti neustrezni metodološki pristop lahko razveljavi vsebino samo«, je opozoril Kučan na nujnost razmisleka o dosedanji praksi v delu SZDL, pa seveda hkrati tudi drugih družbenopolitičnih dejavnikov, ki naj bi delovali v tej frontni organizaciji. Ni vseeno, ali se ob nekem problemu odločimo za predavanje, potreben pa bi bil ravno akcijski dogovor, ukrepanje. »Pogosto usklajujemo
Sprejemi
in obiski
Ob 20-letnici sodelovanja Iskre z NDR
LJUBLJANA, SO. sept. — Ob 20-letnici sodelovanja ISKRE ln elektroindustrije NDR je podpredsednik Skupščine SR Slovenije Vladimir Logar sprejel danes predstavnike te industrije iz NDR.
F. Šetinc na zavodu za šolstvo
LJUBLJANA, 30. sept. — Zavod SRS *a šolstvo Je obiskal sekretar Izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Pogovarjali ■o se o aktualnih notranjepolitlč* nih In zunanjepolitičnih vprašanjih s poudarkom na pripravah za kongresa ZK ter o smereh nadalj-nega razvoja poUtlčnega sistema •oclalistlčnega samoupravljanja.
kar sami sebe, ker ne znamo vzdramiti pobud iz vrst občanov in delovnih ljudi«. Kučan vidi šele tu veliki pomen sekcij pri SZDL. Sekcije naj bi namreč združevale štiri vidike: prvič naj bi pritegnile k razpravi vse zainteresirane občane, drugič naj bi delegati temeljnih samoupravnih skupnosti tu posredovali stališča svojih organizacij, tretjič naj bi strokovni izvedenci in znanstveniki povedali svoje k problematiki, in končno, naj bi tako dobile delegacije široka in javno uskla-dena stališča za svoje delo.
Pred SZDL je vrsta konkretnih nalog: preveriti je treba, kako uresničujemo sprejeto kmetijsko politiko; kako je s tiskom, posebej še mladinskim; kako s sredstvi posojila gradijo ceste; kako sploh izvajamo program varčevanja z energijo; kako se upoštevajo kriteriji kadrovske politike; kako je s štipendiranjem in gradnjo dijaških domov; preveriti je treba po občinah, kako je s prostorskim preoblikovanjem krajevnih skupnosti; kako se ob vse novih anomalijah (ne) uresničujejo stališča SZDL o telesni kulturi; kako delujejo koordinacijski sveti v občinah; kako je organiziran splošni ljudski odpor oziroma družbena samozaščita; kaj bo treba dopolniti v naši socialni politiki, posebej še v financiranju zdravstvenih skupnosti; kako poteka gradnja stanovanj; kako je z vsebinsko platjo na področju kulturnega dela; ln ne nazadnje.
kako smo se ob zadnjih naravnih katastrofah usposobili za učinkovito pomoč v takšnih primerih.
ANTON RUPNIK
Ob 70-letnici dr. Mihe Potočnika
LJUBLJANA, 30. sept. — Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andrej Marinc je poslal ob življenjskem jubileju dr. Mihe Potočnika, dolgoletnega družbeno političnega delavca, brzojavno čestitko.
Urejanje mejnega prehoda
GORNJA RADGONA — Te dni je ob mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni veliko meritev. Urejajo namreč izstopno stezo na prehodu. Sedanja Kerenčičeva ulica ni zmogla več vsega prometa, še posebno ne tovornega. Sedaj bo potekala posebna izstopna steza po Zvezni in Lackovi ulici, to Je po bivšem dvorišču Avtoradgone, ki je že zapustil te prostore. Pred kratkim so tudi pričeli z rušenjem privatne hiše. Tako je moč pričakovati, da bo do novoletnega prihoda zdomcev, ko je tukaj promet največji, i-^topna steza urejena, s tem pa čakalna doba precej krajša.
Bogat
delež
Slovencev
V torek v Novem Sadu žačetek kongresa zgodovinarjev
LJUBLJANA, 30. sept. — S stopetdesetimi referati in blizu tisoč udeleženci bo sedmi kongres jugoslovanskih zgodovinarjev in tujih gostov, ki bo v Novem Sadu od 4. do 7. oktobra, največji doslej. Potekal bo v znamenju Titovega prihoda na čelo partije in njegove 85-letnice, zato se ho tudi delo kongresa na plenumu v kongresni dvorani hotela Park začelo z referatom dr. Pere Damjanoviča »Vloga Josipa Broza Tita v izgradnji marksistične partije — bistveni dejavnik zmage jugoslovanske socialistične demokracije«.
Poleg osnovne teme »Družbene strukture in družbena gibanja«, bo kongres dal večji poudarek zgodovinski vlogi in pomenu tovariša Tita med NOB in povojnemu družbenemu razvoju tudi v več drugih referatih, položaju zgodovine v usmerjenem izobraževanju in metodološkim problemom zgodovinske znanosti. Delo kongresa bo potekalo na plenumu in v petih sekcijah, razdeljenih na časovna razdobja od prazgodovine do sodobnosti.
Delež slovenskih znanstvenikov bo precejšen, saj bodo poleg zgodovinarjev sodelovali tudi jezikoslovci, umetnostni zgodovinarji, arheologi, literarni zgodovinarji, geografi in pedagogi, kar pomeni, da bo slovenski prispevek na kongresu interdisciplinaren. Tematika slovenskih referatov bo zato raznolika,
M. Z.
Poti v socializem
Razprava za okroglo mizo — »Socializem v svetu« — je potekala v odkriti, strpni in tudi konstruktivni besedi
CAVTAT, 30. sept: (Tahjugj — Okrogla miza v Cavtatu »Socializem ln politični sistemi«, katere udeleženci so od 26. septembra do vključno danes razpravljali o nekaterih bistvenih vprašanjih sodobnega razvoja Socializma, je potrdila Ves pomen ln smotrnost takih pogovorov ln izmenjave mnenj. Okoli 70 udeležencev Iz 30 držav Iz vseh celin, razen Avstralije, različnih socialističnih usmeritev, kakor tudi več jugoslovanskih teoretikov, je v odkriti, strpni in konstruktivni razpravi o medsebojnem upoštevanju različnih mnenj tudi ob tej okrogli mizi izpričalo in potrdilo, da se socializem razvija kot svetovni proces.
Mednarodno
posvetovanje
gozdarjev
Gozdarski strokovnjaki iz dvajsetih dežel sveta v Slovenjgradcu
SLOVENJ GRADEC, 30. sept. — Tu se je danes nadaljevalo znanstveno posvetovanje Prvega oddelka mednarodne zveze gozdarskih raziskovalnih organizacij IUFRO, ki se je začelo s teoretičnim delom 26. septembra v Osojah na avstrijskem Koroškem. Pripravil ga je tozd Gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer Je sedež Prvega oddelka »Gojenje gozdov in gozdno okolje«.
Letošnjega posvetovanja se udeležuje okoli 100 gozdarskih znanstvenikov iz 20 dežel sveta, namenjeno pa je zlasti raziskovanju nege gozdov kot odločilnega dejavnika pri proizvodnji lesa ln hkrati pri oblikovanju gozdnega okolja ter celotne krajine in se, s tem vključuje tudi v mednarodno leto varstva okolja. Teoretičnemu delu v Osojah so dodali še praktični prikaz na slovenjgraškem gozdno-gospo-darskem območju. Po mnenju predsednika oddelka IUFRO prof. dr. Dušana Mlinška so izbrali to območje zato, ker lahko najbolj dostojno predstavi gozdno gospodarsko dejavnost v slovenskem prostoru, kakršna bi morala biti povsod pri nas in v svetovnem merilu.
Na območju Pohorja in Dravske doline so se danes gozdarski strokovnjaki seznanili s praktičnimi primeri gospodarjenja z gozdovi, ki je v skladu z zahtevami družbe in zakonitostmi narave ter z napori na področju varstva človekovega okolja. Posvetovanje bo zaključeno v soboto s plenarnim zasedanjem, ki bo v dvorani slovenjgraškega umetnostnega paviljona.
MIRA VALTL
Seveda ta razdvojenost socializma kot procesa in različne poti v socializem zastavljajo tudi sodobni marksistični teoretični misli vrsto vprašanj in narekujejo rešitev številnih dilem, ki so vznikle ravno iz take prakse socializma.
Razprava za okroglo mizo o vprašanjih, kot so politični sistemi socializma, vloga države v prehodnem obdobju, diktatura proletariata v sodobnih razmerah, demokracija kot imanentna vsebina socializma, samoupravljanje kot najvišja oblika socialistične demokracije — je pokazala, da tudi sama teoretična misel na svetu še išče odgovore in pojasnila za vsa tista vprašanja, ki so danes neločljiva od socializma kot svetovnega procesa. Razprava v Cavtatu je tako opozorila na razlike v pojmovanjih in na dan je prišel širok spekter mnenj o državi v socialistični družbi, od tega, da država nujno odmira z oblikam:	neposredne de-
mokracije, pa do tega, da je v take imenovani razviti socialistični družbi imanentna demokraciji.
Reči pa je treba, da je to stališče o potrebi krepitve države naletelo na dokaj kritične pripombe večine udeležencev okrogle mize.
Razprava o diktaturi proletariata je zbujala vtis, da se tega predmeta lotevajo z dveh vidikov. Po eni strani je bilo slišati mnenja, da di-ktatui a proletariata ni več nujno potrebna, kar so ute-
meljevali z oceno, da danes v socializmu ni izkoriščanih razredov in torej tudi ni potrebe po diktaturi delavskega razreda. Prav tako je znano, da tudi partije tako imenovanega evrokomunizma odklanjajo termin diktature proletariata, upoštevajoč vso tisto negativno podedovanost, ki jo je socializem spoznal v stalinističnem obdobju. Vendar pa delavski razred danes ne more zavrniti diktature proletariata, so rekli za okroglo mizo, le da s tem terminom ni razumeti zatiranja, temveč prav narobe — tu je mišljena delavska, neposredna demokracija.
Kako živo prisotno Je to vprašanje v sodobni socialistični teoriji in praksi, je pokazala tudi diskusija v tistem delu razprave, ki se je sukal okoli problema mirnega prehoda v socializem v državah visoko razvitega kapitalizma. V tem kontekstu so za okroglo mizo razpravi j sili tud' o pojavu »evrokomunizma«, o katerem so rekli, da je rezultat in ugotovitev analize posameznih zahodnih komunističnih partij, da morajo svojo strategijo in taktiko boja za socialistično pre-obrazoo prilagajati razmeram, v katerih delajo. Eno izmed vprašanj, ki je zbujalo za okroglo mizo v Cavtatu največ pozornosti je pojem pluralizma. Obravnavali so ga v okvirih in kategorijah, ki jih že pozna praksa komunističnih partij zahodne Evrope, to je v pogojih, večstrankarskega sistema, vse do po-
jasnjevanja pluralizma v socialističnem političnem sistemu, tako kot so to v svojih delih imenovali marksistični klasiki.
V tem pogledu so pogosto poudarili kot zelo pozitiven zgled in vrhunski demokratični dosežek jugoslovansko izkušnjo samoupravljanja kot pluralizem samoupravnih interesnih skupnosti, ki postajajo neposredni nosilci oblasti v delegatskem sistemu. In še več kot to, prav spričo takega pojmovanja samoupravljanja kot najvišje oblike socialistične demokracije bi jugoslovanski samoupravni izkušnji rekli, da je pravi izziv in navdih za vse sile, ki se bojujejo za socializem. »Ce je bila oktobrska revolucija prva socialistična revolucija, tedaj lahko o jugoslovanskem samoupravljanju rečemo, da pomeni zgodovinski korak v razvoju socializma, katerega pomet: in smisel odmevata daleč čez jugoslovanske meje,« se glasi ena izmed številnih misli, ki so jih za okroglo mizo izrekli tuji udeleženci.
Naposled je treba reč, da je večina tujih udeležencev izrazila zadovoljstvo z organizacijo in delom take tribune, na kateri Je mogoče svobodno in odkrito izražati lastna mnenja, brez etike in diskvalifikacij in hkrati ob medsebojnem upoštevanju vseh teh mnenj in stališč, kar Je v marsičem prispevalo k nadaljnji afirmaciji tribune.
Vloga prava in pravne znanosti
Po skorajda dvajsetih letih tretji kongres pravnikov v Skopju
LJUBLJANA, 30. sept. — Kakšna je vloga prava, pravne znanosti in pravnikov v sedanjem trenutku, bo osrednje vprašanje na katerega bodo poskušali odgovoriti jugoslovanski pravniki na svojem tretjem kongresu. Zveza združenj pravnikov Jugoslavije ga bo pripravila med 17. in 19. novembrom v Skopju.
Zanimivost tokratnega srečanja Jugoslovanskih pravnikov, ki se bodo na kongresu zopet zbrali po skoro dvajsetih letih, saj je bil zadnji kongres leta 1958, bo vsekakor, da razprava ne bo namenjena zgolj pravnim vprašanjem. Kakor je dejal predsednik zveze dr. Darko Cer-nej, uresničevanje novih ustavnih določb in zakona o združenem delu zahtevata tudi novo pravno življenje v naši državi. Zaradi tega se blizu dvajset tisoč pravnikov, ki delajo v organizacijah združenega dela, v upravi, na sodiščih in v drugih institucijah pri svojem vsakodnevnem delu ne srečuje izključno s pravnimi normami, temveč tudi z našo celotno družbeno in ekonomsko ureditvijo. To pa od njih zahteva tudi dobro poznavanje vseh tokov v naši samoupravni socialistični družbi, še posebej, ker velika večina pravnikov ne izvaja le že zapisanih pravnih norm, temveč kreativno sodeluje tudi pri njihovem ustvarjanju.
Glavni referat bo na kongresu podal predsednik skupščine SFRJ Kiro Gligorov.
A. L.
Pohod po poteh borcev IX. korpusa
Tridnevni pohod pohodnikov iz Ljubljane in Idrije • V Kočevski Rog
LJUBLJANA, 30. sept. — V počastitev idrijskega občinskega praznika pripravlja pohodni odred vojaške gimnazije Franc Rozman-Stane ma-nifestativni pohod po poteh borcev IX. korpusa. Tridnevnega pohoda se bo poleg 100 pohodnikov omenjene gimnazije udeležilo tudi okoli 300 Idrijčanov ln preživeli borci NOB, predvsem pa nekdanji borci IX. korpusa.
Ljubljančani bodo prispeli v Idrijo v petek, taborni ogenj pa bodo spremljale kulturne prireditve. V soboto se bodo pohodniki — odred »Franc Rozman-Stane« in Idrijska pohodna enota »Janko Premrl-Vojko« — zbrali na Trgu svobode v Idriji, kjer bodo predali raport, pozdravil pa jih bo predsednik Idrijske občinske skupščine, nakar se bodo podali proti vasi Ledina, Cerknici, obiskali partizansko bolnišnico Franjo in spomenik padlim tečajnikom partizanske politične šole.
S pohodom nameravajo počastiti težke preizkušnje, ki Jih je na tem območju prestajal IX. korpus in vsaj približno okusiti težave, ki so pestile partizane: odeja jim bo namreč vedro nebo ali pa bližnji senik — spored so pripravili mladlnd sami, v prihodnje pa predvidevajo še okoli deset tovrstnih srečanj ta pohodov.
P. M.
DELO
Glavni urednik In direktor publikacij:
MITJA GORJUP
Odgovorni uredniki SLAVKO FRAS
Namestnik direktorja*
ANTE MAHKOTA
Pomočnika glavnega urednika*
VLADO JARC SLAVKO BEZNIK
Uredniki:
VILKO NOVAK (centralna redakcija). MIRO POC (komentarji). VLADO SLAMBERGER (notranja politika), ALENKA MIŠIC (gospo-darstvo). ANDREJ NOVAK (zuna-* nja politika). TIT VIDMAR (kultura). BRANKO SOSIČ (dopisništvo). EVGEN BERGANT (šport). BOGO SAJOVIC (kronika). FRAN-CE VREČAR (sobotna priloga), BOŽIDAR PAHOR. BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), MIRO ZAKRAJŠEK (mentorstvo). JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija)
naiiza ugodnih izkušenj
Iz predavanja Franca Šetinca na seminarju RK SZDL na Bledu — ZK se je v zadnjem obdobju po vsebini, načinu dela in socialni strukturi preobrazila
BLED, 30. sept. — Priprave na oba kongresa potekajo v razmerah delovanja okrepljene, usposobljene in enotne zveze komunistov, pri čemer se seveda še zmeraj srečujemo s sledovi preteklosti. Vendar pa smo dovolj močni, da jih lahko odstranimo, kjerkoli se pojavijo. To je na začetku včerajšnjega popoldanskega predavanja na seminarju republiške konference SZDL Slovenije dejal sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ko je govoril o Idejnopolitičnih izhodiščih ln akcijski usmeritvi slovenskih komunistov v pripra-
vah na VIII. oziroma XI. ko
Čeprav je bila osnovna politična usmeritev plebiscitarno sprejeta v množicah, je v realnih odnosih še mnogo starega. Zato mora biti nenehno pričujoč ustvarjalni nemir, saj vseh usedlin pretekle zavesti še nismo odstranili. Tu in tam prihaja tudi do poskusov rehabilitacije liberalističnih in nacionalističnih teženj. Tako ob študiji Edvarda Kardelja o nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja nekateri posamezniki menijo, da pomeni sedanja razprava o pluralizmu samoupravnih interesov rehabilitacijo tistih razmišljanj, ki smo jim bili priča v obdobju liberalizma. Drugi pa spet govore, da gre zdaj za diskriminacijo tehnokratskih struktur, kar kaže, da ponekod še niso doumeli, da smo se v preteklosti pravzaprav soočili z diskriminacijo delavskega razreda, zato si v zadnjih petih letih predvsem prizadevamo, da to preprečimo ter ustvarimo pogoje, ki bodo delavskemu razredu omogočili, da bo resnično dominiral v naši družbi ter zagospodaril nad celotnim družbenim življenjem.
Zato morata biti VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ — kongresa akcije; s poudarkom na uresničevanju linije, ki sta jo začrtala prejšnja kongresa. To pomeni, je dejal Franc Šetinc, da ne bomo ponavljali osnovnih opredelitev, marveč da bomo predvsem analizirali pozitivne izkušnje dosedanjega dela ter konkretno ocenili, kako praktično funkcionira vsak del našega političnega sistema oziroma kako se odvija boj za krepitev položaja delovnega človeka v naši družbi.
Zaupanje v ZK prerašča v samozavest množic
Ne smemo se zadovoljiti zgolj z enotnostjo glede splošnih ciljev, zakaj ta bo trdna šele tedaj, ko jo bomo dokazali v konkretnih vsakodnevnih akcijah, ko bo zaupanje v zvezo komunistov preraslo v samozavest delovnih množic o lastnih možnostih za graditev novih odnosov. V marsičem smo žo premagali sektaške poglede na vlogo družbenopolitičnih organizacij, toda ta prizadevanja morajo v prihodnje še bolj postati praksa sleherne osnovne organizacije ZK, krajevne organizacije SZDL, osnovne sindikalne in mladinske organizacije itd., torej koordinirane in enotne množične akcije.
greš ZKS ta ZKJ.
Hitreje moramo doseči, da bo povsod ta vedno prišla do izraza vodilna vloga delavskega razreda ln delovnih ljudi, da bodo dejanski gospodarji nad svojimi sredstvi in rezultati dela ter svojega položaja v vsaki organizaciji združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in družbi sploh. Dosledno moramo izvajati osnovno načelo našega razvoja, katerega temelj je družbena lastnina in socialistično samoupravljanje. To je zgodovinska naloga, ki ima tudi velik mednarodni pomen.
če hočemo to doseči, se bomo seveda spopadali še z mnogimi odpori, vendar si moramo ob tem nenehno prizadevati, da hkrati afirmiramo pozitivno prakso in izkušnje. Le tako bo zgodovinsko nov koncept družbenoekonomskih in političnih odnosov postal vsepovsod realnost. Zato potrebujemo dosledno revolucionarno in ustvarjalno akcijo vsake družbenopolitične organizacije, posebej zveze komunistov.
Za nami je veliko organizacij sko-političnega dela in normativnih opravil v zvezi z oblikovanjem in izvajanjem zakona o združenem delu, je dejal sekretar izvršnega komiteja in navedel, da se je ob zadnjih obiskih predsednika CK ZKS Franceta Popita v občinah sicer pokazalo, da ljudje dobro vedo, za kaj gre, vendar je še premalo prisotno spoznanje, da je treba zdaj Iti v akcijo in hitreje spreminjati prakso. Razprave o novih samoupravnih rešitvah se vse preveč odvijajo le v vodstvih, premalo pa med delavci.
še vedno ugotavljamo, da ni celovitosti pri odločanju, ustvarjanju in delitvi dohodka. Ne gre le za odvisnost čistega dohodka, temveč mora tudi osebni dohodek biti v soodvisnosti od vsake sestavine dohodka v procesih njegovega ustvarjanja, še prevladujejo klasične oblike zbiranja denarja oziroma kreditov. Ponekod samozadovoljno menijo, da Je vsa. ka skupna naložba že dohodkovni odnos, kar pa je seveda velika zmota. Sila počasi prihaja do proizvodne in poslovne povezanosti v ustvarjanju dohodka in vse preveč nas še obremenjujeta podjetniška zaprtost ter logika dobička.
Napredek proizvodnje celotne družbe je odvisen od povezovanja gospodarstva z drugimi družbenimi dejavnostmi, znanostjo, izobraže-
vanjem ta kulturo, zdravstvom itd. Toda temeljni preizkus svobodne menjave dela so odnosi med delovnimi skupnostmi skupnih služb in temeljnimi organizacijami v proizvodnji. Tu pa je stanje še precej kritično, saj močno prevladujejo stari, stroškovni odnosi.
Franc Šetinc je poudaril, da bi nikakor ne smeli misliti, da sta akcija za dograjevanje političnega sistema, vsakega njegovega dela, ter priprave na kongresa oziroma volitve dva različna, med sabo ločena procesa. To je ena sama široka akcija, ki terja velik ustvarjalni napor, pri čemer je predvsem važno, da iščemo čim ustreznejše praktične rešitve. Venomer se moramo spraševati, kaj storiti, da bo vsak del našega sistema bolje deloval, oziroma kako najti take načine in sredstva političnega boja, da bomo kar se da razširili fronto bojevnikov za nove odnose. Cilj vsega tega je stalno izboljšanje kvalitete dela in življenja ter s tem ustvarjanje širšega prostora za angažiranje ljudi.
Nenehno izboljševanje kvalitete dela
Boj za socializem je neraz-družljivo povezan z resnično človekovo svobodo in demokracijo. Dvigniti moramo demokratično zavest naših ljudi, ki je predvsem v prepričanju, da samoupravljanje ni sinonim nereda, slabega dela, formalizma, neodgovornosti. Nasprotno, zavest vsakogar mora oblikovati spoznanje — potrjeno v praksi in ne le z načelnimi prisegami — da pot, ki ni pot socialističnega samoupravljanja, za nas ni sprejemljiva. Doseči moramo, da se bodo vsi sloji naše družbe v čim večji meri poistovetili z bojem za novo odnose. To velja tembolj za tista področja, kjer so v večji meri zaposleni ljudje z višjo in visoko izobrazbo. Med nekaterimi intelektualci je namreč še vedno prisotno poveličevanje meščanskega pojmovanja demokracije in podcenjevanje našega ustvarjalnega dela, dosežkov in prispevka pri urejanju svetovnih problemov.
Zaenkrat tudi še nimamo dovolj plodnega in demokratičnega dialoga med subjektivnimi silami in celotnim mehanizmom socialističnega samoupravljanja. V političnem delovanju je dosti ponavlja-nja, do katerega prihaja zlasti povsod tam, kjer sklepi obvise v zraku in ne dajo praktičnih rezultatov.
Nato Je govornik opozoril
na nekatere slabosti v političnem delu: pogosto zelo zamegljena odgovornost, saj nekateri samoupravni organi še zmeraj niso v položaju, da bi stvarno odločali; dosti Je sestankov političnih aktivov, premalo pa resnične koordinacije dela med posameznimi družbeno političnimi organizacijami; pomanjkanje dela dostikrat nadomeščamo s proceduralnimi vprašanji; ob obiskih smo v marsikateri krajevni skupnosti sicer mislili, da smo v bazi, vendar smo ugotovili, da smo še vedno na sestanku foruma ... Te in druge šibke točke kažejo na nujnost odločnega boja, s katerim moramo sprostiti nove sile v naši družbi ter zagotoviti takšno vlogo zvezi komunistov, kakršno ustreza novim družbenim razmeram.
Zato je treba organizirati akcijo. Sestanki, na katerih bomo proučevali študijo Edvarda Kardelja in ocenjevali praktično delovanje političnega sistema, zato ne smejo biti zgolj informativne narave, ampak zares poglobljeni in vselej povezani s prakso.
Dejstvo je, da se je zveza komunistov v zadnjem obdobju po vsebini, načinu dela in svoji socialni strukturi močno preobrazila in postala v resnici razredno nova kvaliteta. Zlasti po 5. seji CK ZKS se zelo krepi vloga osnovnih organizacij, velik napredek pa smo dosegli tudi pri idejnopolitičnem izobraževanju članstva, kjer je bilo prej precej stihije in pretiranega poudarjanja kvantitete, je omenil sekretar IK predsedstva CK ZKS Prane Šetinc in se zatem na kratko zadržal še na posameznih, za politično delo pred kongresi in volitvami posebej aktualnih in pomembnih družbenih področjih. B. D.
T.
oktober
Danes Je sobota, 1. oktobra, 274, dan v letu. Do konca leta je še 91 dni. Na današnji dan se spominjamo naslednjih pomembnejših dogodkov iz preteklosti:
1974 — Predsednik Makarlos je v svojem govoru v Generalni skupščini obsodil turško intervencijo na Cipru.
1970 — Anvar el Sadat je postal šef egiptovske države.
1960 — Ciper je postal ne-odvisen.
1949 — Kitajska je postala republika, za predsednika je bij izvoljen Mao Ce-tung.
1943 — V osvobojenem Kočevju je začel zasedati I. zbor odposlancev slovenskega naroda.
1941 — Vrhovni štab NOV Ju. goslavije je izdal povelje o partizanskih oznakah, nacionalnih zastavah, zastavi vrhovnega štaba In o načinu pozdravljanja ter priporočil enotno partizansko uniformo.
1910 — Japonska je anektirala Korejo.
Osnutek zvezne resolucije sicer napoveduje, da bo rast cen prihodnje leto nižja kot letos — Je ocena realna?
LJUBLJANA, 30. sept. — Podatki o gibanju cen v osmih mesecih letošnjega leta nam kažejo, da so bila predvidevanja za večino področij dokaj blizu resničnosti. Ob letošnji politiki cen smo skušali z večjo proizvodnostjo in boljšo izrabo obstoječih zmogljivosti obrzdati inflacijo.
Pavšalno finansiranje ni zdravo
Očitki onkološkega inštituta na rovaš plačevanja storitev
LJUBLJANA, 30. sept. — Kritično stanje v poslovanju Onkološkega Inštituta je na današnji seji republiškega komiteja za zdravstvo zbudilo največjo pozornost, pa čeprav je bilo le ena v dolgem seznamu točk dnevnega reda. Onkološki inštitut je namreč Junija opozoril vrsto forumov, od predsedstva republike do zveze sindikatov, na nekatere sistemske nelogičnosti v plačevanju zdravstvenih storitev. Gre za to, da je vsa dejavnost, ki zadeva rakava obolenja, všteta med obvezne oblike zdravstvenega varstva in jo je treba opraviti ne glede na to, ali je bila leto pred tem planirana in ne glede na to, ali je finančni program izpolnjen ali ne.
Glavni očitki inštituta letijo na ljubljansko regionalno zdravstveno skupnost, ki noče plačati nekaterih storitev, opravljenih v inštitutu lani. Zdravstvena skupnost se brani s podatki o tem, kako na tesnem je s sredstvi in pa, da je dolžna sanirati predvsem tiste bolnišnice, ki imajo zgubo. Onkološki inštitut pa je lani dobro gospodaril in ima zgubo šele letos. Republiški komite v zadevi ni hotel, ker ne more, biti arbiter, cpozoril pa je, da tog in a značilnostmi pavšalnega finansiranja obarvan pristop regionalne zdravstvene skupnosti ni ustrezen. Odločil se je spodbosti zaostreno razpravo o tem, kaj je v zdravstvu sploh svobodna menjava dela, zlasti seveda tam, kjer gre za obvezno dejavnost, kot je to pri rakavih obolenjih. Teh Je, žal zmeraj več, in bolnikov verjetno ne bo mogoče odvračati s pojasnilom, da je program dela omejen in že izpolnjen.
Komite za zdravstvo je pretresel še vrsto dokumentov, med katerimi je najpomembnejši pregled o zdravstvenem stanju v Jugoslaviji, o zdravstveni mreži, kadrih ipd. Na zasedanju zveznega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo, ki bo v kratkem, bodo slovenski predstavniki predstavili predvsem tiste plati, pri kateri ima Slovenija največ izkušenj, kot je na primer samoupravna organiziranost zdravstva. Tako o velikih spremembah, ki se kažejo v zdravju in obolevanju Jugoslovanov, kot o sklepih bližnjega zasedanja zveznega komiteja bo Delo obsežneje poročalo.
ALENKA PUHAR
Ob tej ugotovitvi, ki je bila izrečena pred razpravo o zajetni oceni izvajanja politike cen v osmih letošnjih mesecih, ki je bila na dnevnem redu seje odbora za gospodarstvo in finance pri republiškem izvršnem svetu, pa so člani odbora poudarili, da cene kmetijskih pridelkov niso še bolj poskočile predvsem zaradi podaljšanja nadomestil za kmetijske pridelke. Podatki tudi kažejo, da je razkorak med cenami proizvajalcev industrijskih izdelkov čedalje večji v korist cen na drobno. Kot so med drugim ugotovili, rast cen na drobno v Sloveniji za letošnjih osem mesecev že presega predvidene meje. Na to je vplival predvsem skok proizvajalčevih cen industrijskih izdelkov, višje cene kmetijskih pridelkov, zvišan prometni davek in ne nazadnje zvišane cene storitev, ki so ušle z vajeti.
Letos so se vse cene gibale v dokaj zapletenih pogojih, so poudarili člani odbora v razpravi. Povečano povpraševanje je spodbujajo hitrejše naraščanje uvoza, kaT je še poslabšalo razmerja v trgovinski menjavi. Povečane uvozne cene so spodbudile tudi skok cen na notranjem trgu. Na rast cen je po svoje vplivalo tudi povečanje denarne mase, ki se je od junija lani do konca junija letos povečala za 56,1 milijarde dinarjev. Na gibanje cen izven pričakovanj pa je svoje dodala še čezmerna oseb-
Robert Blinc in Matija Brovenik odlikovana
LJUBLJANA, 30. sept. — Fizika dr. Roberta Blinca in geologa dr. Matija Drovemka je za njuno znanstveno in pedagoško delo predsednik republike odlikoval z redom dela z zlatim vencem. Ko je na slovesni seji sveta ljubljanske fakultete za naravoslovje in tehnologijo dekan dr. Dušan Karba danes izročil odlikovanji profesorju Blincu in profesorju Droveniku, je poudaril njune velike rezultate v raziskovalnem in pedagoškem delu, njim tvoren prispevek pri razvijanju raziskovalnega dela in raziskovalne politike v Sloveniji ter pomemben delež pri uveljavljanju naše znanosti v svetu. Slovesnosti sla se udeležila tudi predsednica republiškega komiteja za vzgojo ln izobraževanje Ela Ulrih ln prorektor ljubljanske univerze dr. Levin Sebek.
3. S.
na ir. skupna poraba, neskladja v razvojnih usmeritvah, zlasti na področju naložb, prevelika obremenitev gospodarstva, odtekanje dohodka iz gospodarstva ter prepočasno odpravljanje neskladij v materialni proizvodnji in še stroškovni pritisk na cene.
Pri taki rasti cen, so ugotovili člani odbora, je pričakovati, da bo predvideni prenosi cen v prihodnje leto pri cenah proizvajalcev industrijskih proizvodov višji za 3 odstotke, pri cenah na drobno za 5,1 odstotka in pri cenah življenjskih potrebščin za 5,2 odstotka. Tako bomo v prihodnjem letu že začeli z nespodbudno ravnijo cen, so omenili člani odbora, kar bo nedvomno terjalo še več prizadevanj za družbenoekonomsko stabilizacijo.
Osnutek zvezne resolucije o družbenoekonomskem razvoju za prihodnje leto sicer napoveduje, da bo rast vseh cen nižja kot letos. Po napovedih bi se morale cene storitev, ki so samo avgusta v zveznem merilu že za 50 odstotkov skočile čez letošnja predvidevanja, držati gibanja cen industrijskih proizvajalcev. To nas opozarja, so prepričani člani odbora, da je zvezna ocena porasta storitvenih cen povsem nerealna.
Prave osnove tudi ni v pričakovanju, ki so ga zapisali v zvezni osnutek, naj bi stanarine povečali samo tako, da bi hkrati zniževali stanovanjs-
ki prispevek iz osebnega dohodka. Brez pravega jedra so tudi zahteve, da sme tista republika, ki tega ne bo upoštevala, zvišati stanarine le do ravni proizvajalcev industrijskih proizvodov. Člani odbora so se zavzeli, da Slovenija ne bi smela podpreti različnih osnov za določanje stanarin po republikah. Predvsem pa bi morali temu nasprotovati v Sloveniji, kjer bomo polagoma prešli na ekonomske stanarine. To bi namreč pomenilo občutne razlike v delitvenih razmerjih in v ustvarjanju dohodka.
Podatki nr.rnreč kažejo, da se v Sloveniji cene posameznih stanovanjskih storitev, kot na primer centralna kurjava ali odvoz smeti močno razlikujejo. V obratovalnih stroških, ki jih plačujemo skupaj s stanarino, so še skrite rezerve. Kot so ugotovili člani odbora, nas na to opozarjajo tudi ostre kritike, ki že ves čas letijo na ta račun. Kot je ugotovil eden od članov odbora, so med cenami komunalnih storitev zelo velike razlike. Posebej bi veljalo pregledati tudi cene centralne kurjave, saj gre ponekod že za 400-odstotne razlike. Vse to kaže, da obratovalni stroški za stanovanja marsikje že krepko presegajo stanarine. Gre za področje, ki je popolnoma ušlo slehernemu nadzoru.
Kljub temu, da je stekla šele predhodna razprava o tem, kje smo s cenami letos in, kakšni so obeti za drugo leto, so člani odbora menili, da bo treba marsikaj ukreniti že sedaj, če nočemo ob letu spet ugotoviti, da smo se ušteli v lastnih pričakovanjih.
MIHA LESAR
miiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiii
Trgovsko podjetje ISTRA-BENZ KOPER
objavlja
prosta delovna področja
ŠOFERJA C kat. — prodajalca nafte in naftnih derivatov
za delo na:
BS Muta — 1 kandidat BS Krško — l kandidat BS Vrhnika — 1 kandidat BS Medvode — 1 kandidat Skladišče Koper — l kandidat
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
a)	šolska izobrazba: KV šofer in izpit C kat. ali prodajalec, avtoelektrikar, avtomehanik
b)	delovne izkušnje: 2 leti prakse
c)	poseben pogoj: 3-mesečno poskusno delo
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati naj posredujejo pismene vloge z dokazili na naslov: Trgovsko podjetje Istra benz Koper, Vojkovo nabrežje 10, tel. 22-681 int. 05.
Rok prijave Je 8 dni od dneva objave. 6742
Skrajni čas je, da začnemo z vsemi močmi premagovati blokovske tendence in odpore zoper popuščanje napetosti
V govoru na 32. zasedanju generalne skupščine Miloš Minic poudaril pomen vsestranskega angažiranja gibanja neuvrščenosti pri reševanju temeljnih problemov v svetu Popuščanje napetosti razširiti na vsa zemljepisna območja ter na vsa področja mednarodnih odnosov — Potrebno je sprejeti ukrepe za ustavitev oboroževalne tekme
NEW YORK, 30. sept. (Tanjug) — Podpredsednik Z1S In zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Mlnlč je danes v govoru na zasedanju generalne skupščine OZN poudaril, da so aktualni mednarodni dogodki potrdili pravilnost Jasnih in odločnih stališč pete konference šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel v Colombu in pomen vsestranskega angažiranja gibanja neuvrščenosti kot neodvisnega in čedalje vplivnejšega svetovnega dejavnika pri reševanju temeljnih mednarodnih problemov.
Miloš Mlnl<5 Je naprej čestital Lazarju Mojsovu ob izvolitvi za predsednika letošnjega zasedanja generalne skupščine OZN, kar je priznanje socialistični in neuvrščeni Jugoslaviji, »ki ga visoko cenimo«, kd pa nam nalaga tudi »obveznost, da kar največ prispevamo k uresničevanju ciljev in sklepov OZN«.
Izrekel Je priznanje predsedniku prejšnjega zasedanja generalne skupščine, predstavniku prijateljske in neuvrščene Srl Lanke Amera-singheju, »ki je s svojimi bogatimi izkušnjami in plodno dejavnostjo veliko prispeval k uspešnemu delu 31. zasedanja generalne skupščine«. Minič je nadaljeval:
»Dovolite mi, da pozdravim ter poudarim izredni pomen tega, da je bila v članstvo svetovne organizacije sprejeta nam prijateljska socialistična republika Vietnam, katere ljudstvo je s herojskim bojem in neizmernimi žrtvami zbudilo občudovanje vsega sveta tn Izbojevalo svobodo in neodvisnost svoje dežele, hkrati pa dokazalo pripravljenost, da enakopravno sodeluje in daje svoj dragoceni prispevek pri urejanju žgočih problemov današnjega sveta. Z zadovoljstvom pozdravljamo tudi sprejem Džibutija, katerega neodvisnost pomeni prispevek k likvidaciji kolonializma in stabilizaciji odnosov v Afriki.
Mednarodna skupnost zadeva na nove izzive, ki jih moramo odkrito pogledati, da bi spodbudili pozitivna gibanja in zavrli nevarno drsenje v nove spopade.
Dejstvo je, da se na mnogih področjih mednarodnega življenja širi enakopravno bilateralno, na nekaterih področjih pa tudi multilateralno sodelovanje med državami. Pospešena nacionalna in družbena emancipacija, različnost poti demokratičnega spreminjanja odnosov v svetu In širjenja boja za univerzalno uveljavitev načel aktivne in miroljubne koeksistence, čedalje bolj združujejo sile, ki ee borijo za demokratizacijo mednarodnih odnosov, in nenehno spreminjajo razmerje »11 na svetu v prid miru in napredka. Narodi sveta se čedalje odločneje upirajo vsaki obliki odvisnosti, agresije, vmešavanja v notranje zadeve, prevlade in izkoriščanja. Afirmacija lastnih poti družbenega razvoja in avtentičnih vrednot družbenih in nacionalnih skupnosti postaja vedno bolj ena bistvenih značilnosti naše epohe.
Pomen obiska predsednika Tita
Vse to je prišlo do izraza tudi ob nedavnem obisku predsednika Tita v ZSSR, DLR Koreji in LR Kitajski. Ta obisk Je nedvomno veliko prispeval z zboljšanju odnosov in h krepitvi sodelovanja in prijateljstva med SFR Jugoslavijo in temi tremi nam prijateljskimi državami na podlagi spoštovanja znanih načel neodvisnosti, suverenosti, enakopravnosti, ozemeljske nedotakljivosti, nevmeša-vanja ▼ notranje zadeve in samostojne izbire poti lastnega notranjega družbeno-go-spodarskega in političnega razvoja. Eden izmed zelo pomembnih rezultatov teh obiskov je še ena nova močna potrditev teh načel, ki na njih temelji aktivna miroljubna koeksistenca. Dosledno spoštovanje teh načel, veljavnih za vse države, članice OZN, je najvažnejši element temeljev miru in varnosti na svetu tn razvijanja miroljubnega, vsestranskega in enakopravnega sodelovanja med državami in narodi, ki imajo bodisi različne ali pa iste, oziroma podobne družbenoekonomske ln politične sisteme. Ta načela so temelj politike neuvrščenosti, katero Jugoslavija, ki uspešno gradi svoj sistem socialističnega samoupravljanja, dosledno uveljavlja že dolgo vrsto let.
Pozitivna gibanja, o katerih sem govoril, pa so neizenačena, ter zadevajo na okrepljene odpore, čedalje pogosteje pa tudi na grob pritisk in odkrito uporabo sile imperialističnih, kolonialističnih, neokolonialdstičnih in sil tuje nadvlade sploh. Velikih mednarodnih političnih tn ekonomskih vprašanj ne rešujejo dovolj hitro in tako, kot terja njiho-
va akutna narava, ali pa s« zatekajo k delnim rešitvam, pogosto zunaj OZN in mimo Interesov ter brez sodelovanja neposredno zainteresiranih strani. Zlasti nas skrbi, ker ni videti bistvenih rezultatov pri reševanju svetovnih ekonomskih problemov, kar nenehno poslabšuje gospodarski razvoj dežel v razvoju, posebno najmanj razvitih, in čedalje bolj zapleta mednarodne gospodarske odnose v oeloti.
Očiten zastoj v razvoju popuščanja napetosti ln čedalje bolj izrazite tendence, da bi ga še bolj zožili, načenjajo vprašanje, ali je svet na pragu oživljanja nekaterih vidikov politične hladne vojne. To vprašanje nam zastavljajo ojačana prizadevanja, da bi poglobili blokovsko delitev sveta, da bi potencirali boj za širjenje sfer vpliva, zlasti na območjih neuvrščenih in drugih dežel v razvoju, in da bi okrepili oboroževalno tekmo.
Razširiti proces
popuščanja
napetosti
Nastaja vprašanje, ali ni tak razvoj prišel do nevarne meje, ki je ne bi smel prekoračiti, saj bi lahko ne-popravljavo ogrozil mir in varnost na svetu? In ali ni skrajni čas, da napnemo vse moči, za to, da bi začeli premagovati negativne tendence in odpore zoper proces popuščanja napetosti, kakor tudi, da bi preprečili poskuse izkoriščanja detenta za doseganje ozkih ciljev? Veselimo se vsakega znamenja, ki pokaže, da tudi najmočnejše velesile, katerih politika bistveno vpliva na potek procesa popuščanja napetosti, začenjajo tako kot druge države, članice OZN, spoznavati, kam pelje ta negativni razplet v razvoju procesa popuščanja mednarodne napetosti. Videli bomo šele, ali so tudi one, kot vse druge države pripravljene na ustrezna prizadevanja, da bi nastal preobrat, ki bo odprl perspektivo pozitivnega razvoja dčtenta, to pa pomeni tudi pozitivnega razvoja mednarodnih odnosov v celoti. Tudi ob tej priložnosti bi radi Izrazili naše trdno prepričanje, da popuščanje mednarodne napetosti ne more postati trajen proces, niti v svoji sedanji omejeni obliki, ne da bd se vse države vključile v urejanje poglar vitnih mednarodnih problemov in razširjanje dčtenta na vsa geografska območja in na vsa področja mednarodnih odnosov.
Rad bi tudi na tem zasedanju generalne skupščine opozoril na izredno pomembne sklepe pete konference šefov držav ali vlad neuvrščenih dežel, ki je bila lani v Colombu. Aktualni mednarodni položaj Je potrdil pravilnost lastnih in odločnih stališč te konference in pomen vsestranskega angažiranja gibanja neuvrščenosti kot neodvisnega in čedalje vplivnejšega svetovnega dejavnika pri urejanju bistvenih mednarodnih problemov. Nenehno prizadevanje neuvrščenih dežel v obdobju po peti konferenci v Colombu, da bi postopoma uresničile svoje sklepe, zlasti pri razvijanju medsebojnega sodelovanja in pri dajanju pobud za krepitev širšega mednarodnega sodelovanja in solidarnosti, je obrodilo vidne sadove in prispeva k pozitivnemu razvoju mednarodnih odnosov.
Solidarnost in enotnost
neuvrščenih držav
Neuvrščene države zadevajo na tej poti na velike pro-leme in ovire. Problemi, s katerimi se danes srečujejo, so v precejšnji meri podedovani iz kolonialnih časov, ali pa so posledica globokih nacionalnih in družbenih preobrazb in se tičejo širše mednarodne skupnosti. Razlike v stališčih in interesih, ki občasno dobe značaj spopada med posameznimi neuvrščenimi deželami in ki se trenutno najbolj izražajo v Afriki, niso značilnost celotnega gibanja. Neuvrščene države so uspešno premoščale razlike in spore vedno, kadar je šlo za skupne interese in delovanje v prid ure-
ditvi najvažnejših mednarodnih problemov. Prepričani smo, da Je mogoče sedanje spore med posameznimi neuvrščenimi državami poravnati na miren način, v skladu z načeli neuvrščenosti, ustanovne listine OZN in temeljne listine organizacije afriške enotnosti. Vsak poskus, da bi druge države izkoristile te spore ali jih podpihovale, ne samo otežuje njihovo urejanje, temveč poraja krize širšega pomena. Zato se moja država dosledno zavzema za mirna poravnavanje takih sporov, ki se pojavljajo in lahko še pojavijo, ter najodločneje nasprotuje vsakemu vmešavanju od zunaj, katerekoli druge države.
Odločno se zavzemamo za krepitev solidarnosti in enotnosti neuvrščenih držav. Prav tako menimo, da je krepitev solidarnosti vseh držav v razvoju, ki pripadajo »skupini 77«, življenjskega pomena za vse države v razvoju in odločilnega pomena za Izgradnjo novega mednarodnega gospodarskega reda.
Enotnost to vplivna vloga neuvrščenih držav v mednarodnem razvoju je bistven element stabilnosti v svetu to eden najpomembnejših faktorjev odvračanja nevarnosti vojna to krepitve svetovnega miru to varnosti. To bi morali imeti pred očmi vsi tisti, ld sl na tihem želijo ta ki si aktivno prizadevajo spodkopati in razbiti enotnost neuvrščenih držav.
Vloga neuvrščenih v svetu čedalje večja
Boj neuvrščenih držav Ja danes najpomembnejši dejavnik pri zaviranju delitve sveta na antagonistična vojaške-politične bloke, pri upiranju proti politiki delitve sveta na sfere interesov ta vplivov ter pri krepitvi procesa popuščanja mednarodne napetosti kakor tudi pri preraščanju tega procesa v univerzalno aktivno miroljubno koeksistenco.
Prepričani smo, da bosta pomen in vloga gibanja neuvrščenosti v tem pogledu v prihodnjem obdobju nenehno rasla ta da bo njegov prispevek k urejanju mednarodnih problemov čedalje večji. Vsi vplivni mednarodni dejavniki morajo spoznati, da je njihovo sodelovanje ta dialog s tem gibanjem edini sprejemljiv odnos do tega velikega mednarodnega gibanja, čigar zgodovinski pomen Je v svetu vse bolj priznan.
Moja država aktivno sodeluje v prizadevanjih neuvrščenih držav za izpolnitev vr-. ste pomembnih nalog, izvirajočih iz sklepov in akcijskega načrta, sprejetih na peti konferenci, to iz priprav na ministrsko konferenco neuvrščenih držav leta 1978 v Beogradu. Jugoslavija si bo kot gostiteljica te konference prizadevala, kar največ prispevati k popolnemu uspehu tega pomembnega srečanja, v duhu kontinuitete politike neuvrščenosti in v interesu miru to varnosti v svetu ter boja za nove, enakopravnejše mednarodne politične odnose m za nov mednarodni gospodarski red.
Tovariš predsednik,
OZN je v takih razmerah odigrala doslej pomembno vlogo, dosegla je vidne uspehe pri ugotavljanju mednarodnih problemov iri določanju prednosti, načel ter poti do njihove ureditve. Toda največja njena slabost je v tem, da ji ne uspe pri vseh državah, članicah OZN zagotoviti spoštovanje to izpolnjevanje svojih sklepov. Nujno potrebno, je, da se o tem vprašanju odkrito pogovorimo tukaj, v okviru OZN, ta sprejmemo ustrezne sklepe.
Osimski sporazumi zgled sodelovanja med državami
Na dnevnem redu tega, 32. zasedanja generalne skupščine, so številna vprašanja. Odprtih mednarodnih vprašanj, ki so na dnevnem redu naših zasedanj, je čedalje več. Toda žal je razmeroma malo tistih vprašanj, ki so uspešno rešena ta črtana z dnevnega reda OZN. Z zadovoljstvom pa vas lahko opozorim, da smo skupaj z Italijo z osimskimi sporazumi črtali z dnevnega reda varnostnega
| sveta dve vprašanji. To Je I lahko za zgled, kako se da z obojestranskim prizadevanjem in dobro voljo rešiti zelo zapleten problem, ki Je dolgo oteževal odnose med dvema sosednima državama ta ogrožal stabilnost, varnost to mir v Evropi ter v širšem svetu.
Tovariš predsednik,
tudi v središču pozornosti tega zasedanja generalne skupščine so akutna žarišča kriz na več območjih. Položaj na Bližnjem vzhodu se zaradi vedno bolj agresivne politike Izraela še naprej zapleta. Najnovejšd ukrepi z namenom, razširiti izraelsko zakonodajo na območjih na zahodnem bregu reke Jordana in na območje Gaze, ter gradnja novih izraelskih naselij na okupiranih arabskih ozemljih, so del kontinuirane akcije Izraela, usmerjene v aneksijo okupiranih ozemelj, kar povsem neposredno ogroža mir to varnost v tem območju in širšem svetu. Poleg tega Izrael še naprej odreka nacionalne pravice palestinskemu ljudstvu, katerega splošno priznani zakoniti predstavnik Je palestinska osvobodilna organizacija, kljub čedalje bolj priznanemu dejstvu, da je ključ za ureditev krize na Bližnjem vzhodu ravno v uresničevan nju teh zakonitih pravic, vštevši pravico palestinskega ljudstva do samostojne države. Z najnovejšim kolonizatorskim početjem sl Izrael prizadeva ovekovečiti okupa-
MILOS MINIC — Pomen gibanja neuvrščenosti.
Telefoto: UPI
djo ozemelj arabskih držav, pri čemer krši splošno sprejeta načela v resolucijah OZN o umiku z ozemelj, zasedenih leta 1967. OZN mora storiti vse, da se bo Izrael pokoril njenim sklepom, to se pravi, da se bo umaknil z vseh palestinskih ta drugih arabskih ozemeij, okupiranih leta 1967, in da bodo uresničene zakonite pravice palestinskega ljudstva, ker samo to omogoča mirno, trajno in pravično rešitev, ki lahko zajamči neodvisnost ta varnost vseh držav ta narodov tega območja, vključno z Izraelom. Za uspeh kakršnekoli pobude v tej smeri, vštevši ženevsko konferenco, je nujno potrebno sodelovanje PLO, to to brez slehernih pogojev, kot enakopravnega partnerja z vsemi drugimi udeleženci na ženevski konferenci. Nevami so vsi poskusi, s katerimi bi hoteli onemogočiti enakopravno udeležbo PLO na ženevski konferenci. Hkrati je to tudi velika iluzija, ki bi Jo morali dokončno zavreči vsi faktorji, odgovorni za čimprejšnjo mimo ureditev krize na Bližnjem vzhodu.
Z raznih strani postavljajo Palestincem zahteve, naj priznajo resoluciji varnostnega sveta 242 ta 338. Jugoslavija je svojčas glasovala za ti dve resoluciji in ju podpirala, ker je menila, da vsebujeta nekatere za ureditev krize na Bližnjem vzhodu bistvene elemente, med katerimi je najvažnejši umik Izraela z arabskih ozemelj, okupiranih leta 1967. Prepričan pa sem, da se bo velikanska večina tukaj navzočih držav strinjala s tem, da ti dve resoluciji ne zadoščata, ker z njima nista priznani nacionalna entiteta palestinskega ljudstva ta njegova pravica do usranovitve lastne neodvisne države. Zato menim, da mora varnostni svet sprejeti novo resolucijo, ki bo vsebovala ta dva bistvena elementa. S tem bi opredelili vse bistvene elemente za trajno ureditev bližnjevzhodne krize to za ustrezno akcijo varnostnega sveta.
Vsi dejavniki, ki si zdaj prizadevajo poiskati celovito ureditev bližnjevzhodne krize, bi morali to upoštevati to v tej smeri delati, če želijo res pospešiti mimo ta pravično ureditev kriza na Bližnjem vzhodu.
Na istem geografskem območju je tudi ciprska kriza. Zelo smo zaskrbljeni, ker ni nobenega napredka pri ure-
janju ciprske krize, kjer se čedalje bolj kažejo poskusi, da bi legalizirali s silo izpeljano delitev suverene ciprske države. Jugoslavija še nadalje vidi edino pot do trajne ureditve v pogajanjih med grško in turško-ciprsko skupnostjo na podlagi popolne nacionalne enakopravnosti ter na temelju splošno sprejetih načel v zadevnih resolucijah generalne skupščine ta varnostnega sveta, ki zahtevajo ohranitev ozemeljske nedotakljivosti, neodvisnosti ta neuvrščenosti republike Ciper. Naše zasedanje naj da novo vzpodbudo, da bd hitreje poiskali rešitev tega perečega problema pod okriljem OZN.
Apartheid in rasizem ogrožata mir in varnost
že leta nam delata preglavice apartheid to rasizem na jugu Afrike, ki neposredno ogrožata neodvisnost sosednjih držav, to ki pomenita pereče mednarodno vprašanje, ki zadeva mir to varnost nasploh. Južna Afrika nenehno izvaja agresijo zoper namibijsko ljudstvo. OZN, ki tako prakso obsoja, bd se morala odločno zavzeti za to, da bi uresničili sklep o razglasitvi neodvisnosti Namibije lete 1978, na čelu s SWA-j PO, ki je edini zakoniti predstavnik namibijskega ljudstva.
Zelo zaskrbljujoč je tudi položaj zaradi neurejenega problema Južne Rodezije. Rasistični Ilegalni režim lana Smitha še naprej kljubuje zahtevam mednarodne skupnosti, da mora izročiti oblast večinskemu ljudstvu Zimbabveja, krepi vojna prizadevanja v Južni Rodeziji to hkrati, ob nenehni pomoči Južne Afrike, stalno izvaja agresijo zoper Mozambik ta druge sosedne države.
OZN mora učinkovito podpreti in pomagati osvobodilnim gibanjem — SWAPO v Namibiji in patriotični fronti Zimbabveja — v boju za neodvisnost, kakor tudi deželam tako imenovane prve črte v boju proti rasizmu ta apartheidu. Vsaka trajna rešitev mora temeljiti na popolnem upoštevanju bistvenih in zakonitih interesov ljudstva Namibije to Zimbabveja. Samo v tem okviru je Jugoslavija pripravljena podpreti prizadevanja kogarkoli za mimo ureditev teh vprašanj.
OZN mora tudi dati vso podporo ljudstvu Južne Afrike, ki se bojuje proti rasističnemu terorju to za odpravo apartheida. Sedanji položaj v Južni Afriki utegne biti vir krize širšega mednarodnega obsega.
Pri tem ko OZN daje prednost jugu Afrike, mora tudi ob tej priložnosti ponoviti svojo kategorično zahtevo po likvidaciji kolonializma v še preostalih kolonialnih enklavah koderkoli v svetu. Ni tako imenovanih majhnih neurejenih kolonialnih vprašanj, marveč gre za enake pravice vseh narodov pod kolonialno oblastjo do samoodločbe ta neodvisnosti.
Urediti spopade na »afriškem rogu«
Na »afriškem rogu« se od
nedavnega razplamteva nova kriza. Izgladitev spopada ta odprtih problemov tega območja je po našem prepričanju možna edino po mirni poti, ob spoštovanju ozemeljske nedotakljivosti ta neodvisnosti vseh dežel tega območja to z zagotovitvijo njihovega svobodnega družbenoekonomskega razvoja. V nasprotnem primeru bo ta najnovejši spopad v Afriki samo koristil tistim silam, ki jim ni do krepitve neodvisnosti afriških držav, temveč jim gre le za svoje interese in svoj vpliv v Afriki. Moja država sodi, da so se vse članice OZN dolžne najstrože držati teh načel. Vse tiste države, ki ravnajo drugače, se igrajo z ognjem, ki se lahko razvname v širok vojni požar.
Čeprav korejsko vprašanje ni na dnevnem redu tega zasedanja, zasluži vso našo pozornost, kajti to, da ostaja neurejeno, ima širše negativne posledice. Jugoslavija podpira politiko DLR Koreje, ld je usmerjena v mimo in neodvisno združitev korejskega ljudstva. Zavzema se za umik tujih čet iz Južne Koreje, ukinitev tujih vojaških oporišč in sklenitev mirovne pogodbe, ki bi ustvarila pogoje, da korejsko ljudstvo doseže nacionalni cilj — mimo združitev. Menimo, da mora OZN odločneje podpreti to prizadevanje in preprečiti legalizacijo razdelitve na dve Koreji.
Sklenitev novih pogodb o Panamskem prekopu, ki so rezultat vztrajnega in večletnega boja panamskega ljudstva ta široke mednarodne
solidarnosti, predvsem latinskoameriških to drugih neuvrščenih držav, kakor tudi rezultat pripravljenosti vlade ZDA za sklenitev sporazuma. Je spodbuden korak na poti do zagotovitve dejanske suverenosti • Paname nad cono prekopa, kar bo prispevalo tudi k boju narodov te celine za popolno politično in gospodarsko osamosvojitev. Vladama Paname in ZDA smo že poslali našo čestitko za uspešno končana pogajanja in doseženi sporazum, s katerim Je bil storjen pomemben korak na poti urejanja dolgoletnega nevralgičnega vprašanja.
Podpora pobudi za deklaracijo o nevmešavaniu
Tovariš predsednik,
poseben problem, ki se tiče miru in varnosti na svetu, je praksa vmešavanja v notranje zadeve in pritiskov, ko si pomagajo z različnimi in čedalje bolj prefinjenimi metodami to oblikami, da bi spodkopali gospodarski razvoj, družbeno ta politično stabilnost nacionalne enotnosti neodvisnih držav. To, tako imenovano posredno nastopanje, ki spada v kategorijo tako imenovane specialne vojne, je v glavnem naravnano v spodnašanje stabilnosti posameznih neuvrščenih in drugih držav v razvoju, z namenom, da bi vsilili nove oblike neokolonializma in hegemonije ali vrgli posamezne zakonite vlade. Neuvrščene države so nevmešavanju vedno pripisovale izreden pomen, upoštevajoč, da so posamezne med njimi najpogostejše žrtve te oblike uporabe sile. Na peti konferenci neuvščenih držav v Colombu smo temu vprašanju posvetili posebno pozornost, na pobudo neuvrščenih držav pa je 31. zasedanje sprejelo posebno resolucijo, Id vsestransko obravnava ta akutni izvor mednarodne nestabilnosti. Zato popolnoma podpiramo pobudo Gvajane, da bi sprejeli deklaracijo o nevmešavanju, kar bi bilo pomemben prispevek h koordinaciji načel, na katerih naj se izgrajujejo enakopravno sodelovanje ter demokratični in stabilni odnosi med državami.
Konkretni ukrepi za razoroževanje so nujni
Tovariš predsednik,
vedno smo menili, da Je razorožitev eden izmed najvažnejših problemov, za katerega je treba najnujneje poiskati rešitev. Sklep o sklicanju posebnega zasedanja generalne skupščine o razorožitvi je nujna pravočasna akcija, ki izraža ne samo trdno odločenost mednarodne skupnosti, da se tu najširše angažira, temveč tudi nujno potrebo, da sprejmemo konkretne ukrepe, s katerimi bi ustavili oboroževalno tekmo in bi se začel proces v smeri splošne ta popolne razorožitve pod učinkovitim mednarodnim nadzostvom. Hkrati se v tem izraža tudi spoznanje, da se mednarodni mir in varnost v sodobnem svetu ne moreta za trajno ohraniti na ravnotežju sile, vojaške moči to blokovske razdeljenosti. Posebno zasedanje bo najširša in najbolj reprezentativna mednarodna konferenca, ki ne bo samo načelno proučila ta vprašanja, temveč bo tudi sprejela ustrezen program ukrepov in zagotovila večjo vlogo in bolj vsestransko angažiranje OZN v procesu razorožitve, še toliko bolj, ker dosedanja pogajanja o razorožitvi kljub nekaterim rezultatom niso omogočila bistvenega napredka, kar zadeva razorožitev samo. Pričakujemo, da bodo vse države, zlasti stalne članice varnostnega sveta, vložile potrebni trud, da bi posebno zasedanje privedlo do dejanskih rezultatov. Dosedanje priprave razodevaj o angažiranost mnogih držav za to, da bi se pogajanj lotili na nov in čim bolj konkreten način, tako kar zadeva definiranje načel, kakor tudi konkretne razorožitvene ukrepe.
Jugoslavija ša naprej dosledno podpira prepoved širjenja Jedrskega orožja, čeprav je že imela priložnost, da na mednarodnih forumih ostro kritizira to, da se ne držijo sporazuma o neširjenju jedrskega orožja, zlasti najmočnejše atomske sile. Vendar Jugoslavija odklanja poskuse, da bi Jedrske sile z izgovorom, da preprečujejo širjenje jedrskega orožja, vzpostavile popoln monopol nad transferom to uporabo jedrske tehnologije in energije v miroljubne namene — monopol, ki ogroža suverenost vseh neatomskih držav, katerim je jedrska tehnologija potrebna za njihov eko-
nomski tn družbeni razvoj.
Zato bi rad posebej poudaril pomen, ki ga trna miroljubna uporaba jedrske energije to tehnologije m njena uvedba v energetske sisteme neatomskih držav, predvsem držav v razvoju. Namesto da bi izpolnjevali že prevzete obveznosti o transferu jedrske tehnologije, se krepi monopol pri izkoriščanju jedrske tehnologije v miroljubne namene, postavljajo nove ovire ter skušajo vsiliti nove obveznosti državam v razvoju. To narekuje nujno potrebo, da najdemo mednarodne rešitve aa zagotovitev svobodnega transfera jedrske tehnologije to za njeno Izkoriščanje v interesu pospešenega razvoja neatomskih, predvsem pa držav v razvoju.
Pogajanja o gospodarskih vprašanjih brez pričakovanih sadov
Tovariš predsednik,
od 6. in 7. posebnega zasedanja generalne skupščine OZN, na katerih so bili položeni temelji nove mednarodne gospodarske ureditve, teko med državami v razvoju in razvitimi državami intenzivna pogajanja, ki pa kljub delnemu napredku pri spoznavanju vse kompleksnosti sedanjih mednarodnih ekonomskih odnosov in neenakopravnega položaja držav v razvoju ndso rodila pričakovanih rezultatov.
Sedanje stanje nas močno skrbi. Države v razvoju se z njim ne morejo sprijazniti. Nezadovoljivi rezultati pariške konference, ki ni utrla nujne poti za izgradnjo novega mednarodnega gospodarskega reda, kakor tudi znani izid podaljšanega 31. zasedanja generalne skupščine, nalagajo nujno potrebo, da na tem zasedanju sprejmemo takšne sklepe, ki bodo v najkrajšem času pripeljali do konkretnih rešitev za nekatere prednostne mednarodne ekonomske probleme.
To velja predvsem za bližnja pogajanja, tako na tem zasedanju generalne skupščine, kakor tudi v okviru UNCTAD o integralnem programu za surovine to za ustanovitev skupnega sklada, prav tako pa tudi za problem zunanjih dolgov držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih in najbolj prizadetih, to za drage najvažnejše mednarodne ekonomske probleme. Vse države, članice OZN, bs morale v tem primeru posvetiti vso pozornost deklaraciji, ki so jo sprejele države, pripadnice »skupine 77« držav v razvoju na včerajšnjem sestanku na ravni zunanjih ministrov. Deklaracija izraža enotna stališča to ocene o sedanjem trenutku mednarodnih ekonomskih odnosov.
Zaradi negotovosti, ki nam jo zbuja stanje v svetovnem gospodarstvu, to zaradi nenehnega poslabševanja položaja držav v razvoju je skrajni čas, da vse razvite države, na glede na svojo družbenoekonomsko ureditev ta velikost, pokažejo potrebno politično pripravljenost, da se docela konkretno angažirajo ta prispevajo k urejanju žgočih svetovnih gospodarskih problemov to s tem v dejanjih pripomorejo k izgradnji novega mednarodnega gospodarskega reda. Jugoslavija meni, da brez take pripravljenosti vseh razvitih držav ni mogoče ustvariti resničnega sodelovanja med državami v razvoju in razvitimi državami, ki smo ga vsi tukaj v OZN spoznali kot edino pot, po kateri je mogoče pospešiti ureditev akutnih mednarodnih gospodarskih vprašanj.
Vsem nam je jasno, da je izgradnja novega mednarodnega gospodarskega reda dolgoročen proces, gotovo pa je, da ga je mogoče to treba izgrajevati s skupnim prizadevanjem to po poti sodelovanja. Pri tem nosijo posebno odgovornost razvite države. Države v razvoju vidijo v novi mednarodni gospodarski ureditvi pot do ureditve najvažnejših problemov svetovnega gospodarstva v celoti. Glavni pogoj za to je hitrejši napredek držav v razvoju in njihov enakopravnejši položaj v mednarodnih gospodarskih odnosih. Usmeritev po poti sodelovanja vključuje trdno pripravljenost za odločno akcijo, da bd uresničili dosedanje programe in sklepe.
Izdelati novo mednarodno strategijo za razvoj
Nic manjšega pomena niso pogajanja, na katerih bi izdelali novo mednarodno stra-
tegijo za razvoj. Politični okviri za to akcijo so že vsebovani v sklepih o vzpostavitvi novega mednarodnega gospodarskega reda. Bistveno pa je. da na podlagi negativnih izkušenj iz prvega to drugega desetletja upoštevamo, da mora nova strategija ▼ polni meri izražati odnose medsebojne odvisnosti to natančno določati vlogo, obveznosti in prispevke vseh članov mednarodne skupnosti.
Vse te akcije morajo biti usmerjene tudi v krepitev to razvijanje vloge OZN, posebno generalne skupščine kot najprimernejšega foruma za enakopravno sodelovanje vseh držav pri urejanju svetovnih gospodarskih problemov. žal dosedanje delo ad hoc odbora za preosnovo eko-nomsko-socialnega sektorja OZN ni dalo pričakovanih rezultatov.
Zavzemamo se za to, da bi čim hitreje uspešno končali to izredno pomembno delo, tako da bi usposobili sistem OZN za efektivna pogajanja z namenom, urediti pereče to dolgoročne mednarodne ekonomske probleme.
Tovariš predsednik,
na socialno-humanitamem področju pripisujemo poseben pomen uspešnemu izidu desetletja boja proti rasizmu ta rasni diskriminaciji, kar bi bil eden največjih prispevkov spoštovanju ta nadaljnji poglobitvi pravic ta svoboščin človeka kot sestavnemu delu boja za mir, emicipacijo, družbeni napredek. Kolonialni, rasistični režimi kot tudi druge reakcionarne sile kontinuirano, množično ta grobo kršijo te pravice, to pa je stvar legitimnega interesa mednarodne skupnosti.
Sirjenje in poglabljanje človekovih pravic
človekove pravice so celota, ki poleg državljanskih in političnih vključuje tudi ekonomske, socialne, nacionalne, kulturne to druge pravice, in samo njihovo integralno uresničevanje zagotavlja, da Jih bodo ljudje v polni meri deležni. Uresničevanje teh pravic je dolg ta zapleten zgodovinski proces, pogojen z mnogimi objektivnimi zgodovinskimi, družbenimi in razvojnimi okoliščinami. Zato je razumljivo, da moramo tudi danes odkrito to konstruktivno razpravljati o vprašanju človekovih pravic. Jasno je, da si bomo morali vsi še dolgo močno prizadevati za uresničitev človekovih pravic, za njihovo širjenje in poglabljanje, upoštevajoč, da je stvar pomemben element mira ta varnosti na svetu.
Toda izvzem anje posameznih vidikov človekovih pravic, njihovo absolutiziranje in izrabljanje za namene političnega pritiska to kršenja suverenosti neodvisnih držav, blokovskega medsebojnega kosanja ali vsiljevanja svojega družbenega modela drugim, ne pelje k njihovemu dejanskemu poglabljanju. Stvarna akcija za nadaljnje poglabljanje človekovih pravic mora Izhajati predvsem iz že splošno sprejetih' mednarodnih sporazumov, iz nujne potrebe, da čim več držav pristopi k številnim mednarodnim instrumentom, in njihovega popolnega uresničevanja.
Mednarodna ureditev zaščite manjšin
Zagotavljanje varstva in poglabljanja pravic manjšin je vprašanje, katerega mednarodna ureditev bi znatno prispevala k nadaljnjemu poglabljanju človekovih pravic. S sedanjimi mednarodnimi instrumenti je problem položaja manjšin obsežen le deloma, v okvirih splošnega urejanja človekovih pravic in načel nediskriminacije. Zato je moja delegacija na prejšnjem zasedanju generalne skupščine dala pobudo, da OZN posveti temu vprašanju ustrezno pozornost z namenom, da bi natančneje opredelili obveznosti držav in sprejeli mednarodni dokument, posvečen zaščiti pravic in zboljšanju položaja manjšin. Medtem je podkomisija za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin priporočila komisiji za človekove pravice, da se loti dela za osnutek deklaracije o manjšinah, kar je pozitivno kot prvi korak, širok pristop k temu problemu, s katerim bi zagotovili zaščito manjšin kot skupin in kot posameznikov, je tem potrebnejši, ker vedno znova ugotavljamo dejstvo, da je ureditev tega važnega vprašanja velikega pomena za zbolj-
šanje sodelovanja ta zbliževanje med narodi in državami, oziroma, da nespoštovanje teh pravic ogroža mir in varnost v mnogih delih sveta.
Tovariš predsednik,
kot gostiteljica sestanka se bo Jugoslavija v okviru kontinuitete konference o evropski varnosti to sodelovanju, določenem s sklepno listino helsinške konference iz leta 1975, zavzela, da bo ta sestanek sprejel ukrepe v duhu celovitega uresničevanja sklepne listine z namenom, okrepiti sodelovanje in varnost v Evropi to Sredozemlju.
Rad bi poudaril globalni mednarodni pomen problema evropske varnosti to sodelovanja. Večina evropskih držav, k njim pa je prišteti tudi ZDA to Kanado, pripada vojaško-političnima blokoma, v tem delu sveta je zdaleč največ orožja to oboroženih sil, v rokah teh držav je skoncentrirana naj večja gospodarska, finančna in tehnološka moč. že teh nekaj očitnih dejstev potrjuje širok mednarodni pomen evropske varnosti to sodelovanja, s tem pa tudi pomen KVSE v Beogradu.
Helsinška sklepna listina daje okvirna izhodišča ne le za popuščanje napetosti, temveč tudi za odpravo razdelitve na vojaško-politična bloka ter za razširitev uporabe načel miroljubne koeksistence, za krepitev varnosti, utrditev mira to razvoj enakopravnega	mednarodnega
sodelovanja v Evropi ta na svetu.
Pomen konferenco v Beogradu
Državam udeleženkam KVSE se zastavlja naloga zagotoviti, da bo ta sestanek konstruktiven dogovor o nadaljnji krepitvi varnosti, to sodelovanja v Evropi in na svetu. Jugoslavija si hkrati prizadeva, da bi evropski procesi postali sestavni del tistih svetovnih gibanj, ki peljejo k utrditvi miru in varnosti, to pri tem upošteva, da bi Evropa lahko veliko več pri-spevala k rešitvi globalnih vprašanj, zlasti gospodarskih. Očitno je, da Evropa ne more biti oaza mira in napredka, neodvisno od razvoja v drugih delih sveta.
Tudi na tem zasedanju se mi zdi potrebno opozoriti na problem Sredozemlja in čedalje bolj perečo potrebo po proučitvi položaja na Sredozemlju, ki postaja čedalje neugodnejši. V duhu sklepov pete konference voditeljev držav ali vlad neuvrščenih dežel v Colombu in stališča, ki je izraženo v resoluciji 31. zasedanja generalne skupščine o mednarodni varnosti, naj bi se zavzeli za to, da bi Združeni narodi sprejeli ustrezne sklepe o vzpostavitvi cone mira in varnosti v Sredozemlju. Hkrati želim seznaniti generalno skupščino s tem, da bomo na beograjskem sestanku KVSE namenili posebno pozornost problemu položaja v Sredozemlju ob udeležbi, kot upamo, neevropskih sredozemskih držav. Cilj tega je določiti ukrepe za uresničitev stališč sklepne listine iz Helsinkov tudi v območju Sredozemlja.
Tovariš predsednik,
nedvomno je res, da so se mednarodni odnosi v nekaterih pomembnih območjih poslabšali to da so izbruhnile nove nevarne krizne situacije. Ne smemo se sprijazniti s takšnim stanjem. Mednarodna skupnost ima dovolj moči, da prepreči negativen razvoj, kar ni le izraz subjektivnih želja, temveč tudi dejanskih možnosti to potreb, še nikoli ni bilo toliko držav vključenih v graditev sveta enakopravnega mednarodnega sodelovanja, pa tudi zavest o lastni moči mednarodne skapnosti še nikoli ni bila močnejša. Prednostna vprašanja našega zasedanja so: urejanje kriz to odpravljanje kriznih žarišč, zlasti v Afriki ta na Bližnjem vzhodu, napredek pri uvajanju stvarnih razorožitvenih ukrepov in reševanja problemov. ki so temeljnega pomena za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve. Slepili bi se, če bi mislili. da je brez napredka v teh poglavitnih smereh mednarodnih odnosov moč zagotoviti popuščanje napetosti, trajen mir in stabilnost.
Zato je nujno treba krepiti vlogo Združenih narodov, ki so najustreznejši okvir za prizadevanje mednarodne skupnosti, da bd rešila mednarodne probleme, ter preprečevati poskuse, da bi odločali mimo OZN ali jo odrivali Zastavlja se nam torej trajna naloga, da svetovni organizaciji ob udeležbi vseh njenih članic omogočimo črmvečjo učinkovitost in zagotovimo uresničevanje njenih sklepov.«
IZ SKUP5CINE SFRJ; DELO ZBORA REPUBLIK IN POKRAJIN
Pomembne naloge
Delegati zbora republik in pokrajin so sprejeli delovni program — Odslej celovitejše reševanje problematike
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 30. sept. — Delegati zbora republik In pokrajin so nadaljevali z delom na ločeni seji in najprej prisluhnili sklepom, ki so jih skupno predlagali Slani odbora za plan in razvojno politiko ter odbora za gospodarske odnose s tujino, ob predlogih ZIS za reševanje zapletene problematike na področju pomorskega ladjarstva in ladjedelništva.
V	sklepih Je med drugim pečeno, da bi bilo treba rešitve, kd so jih predlagali za pomorsko ladjevje in ladjedelništvo razširiti tudi na rečno ladjarstvo in ladjedelništvo, tako da bi k celovitejšemu reševanju pritegnili tako delovne organizacije s tega področja, kot vse družbenopolitične skupnosti, ki naj bi delovale v okviru svojih možnosti in pristojnosti.
V	sklepih so nadalje ugotovili, da je ZIS ravnal v duhu ukrepov in razprav delegatov izpred nekaj mesecev. Ugotovili pa so tudi, da je nujno lotiti se celovitejšega reševanja podobne problematike tudi v drugih gospodarskih panogah posebnega družbenega pomena.
Ko so sprejemali delovni program zbora republik in pokrajin do konca letošnjega leta, je delegatom spregovoril tudi predsednik zbo-
Kje so zansca izostajanja z dela?
Pet milijonov zaposlenih v SFRJ izgubilo 74,5 milijona delovnih dni
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Pet milijonov zaposlenih Jugoslovanov je lani Izgubilo več kot 74.500.000 delovnih dni. kar Je za približno 6 milijonov več kot v letu poprerj.
Po analizi sindikatov, o kateri bodo govorili na današnji seji komisije predsedstva sveta zveze sindikatov Jugoslavije za življenjske in delovne pogoje, je bilo vsak dan odsotnih z dela 237.000 delavcev, kar je za 8,4 odstotka več kot v letu 1075.
Največ izgubljenih delovnih dni je imela industrija, analize pa nedvomno kažejo, da so »žarišča izostajanja z dela tam, kjer so osebni dohodki nizki, kjer so težld delovni pogoji in kjer delajo preko delovnega časa«.
Informiranje v delovnih kolektivih
MARIBOR, 30. sept. — Danes je bila v Mariboru seja komisije republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije za obveščanje in politično propagando. Navzoči so razpravljali o izkušnjah pri informiranju v raznih delovnih kolektivih, pri čemer so še zlasti skrbno ocenili informiranje delavcev v Mariborski tovarni avtomobilov in motorjev. V tej delovni organizaciji Izhaja vsak teden glasilo »Skozi TAM« in sicer v 12.500 izvodih, dvakrat mesečno pa izide to glasilo tudi v srbohrvaščini, za delavce iz drugih republik. Na seji Je bil navzoč tudi predstavnik Borova, kjer bo 2. in 3. novembra letos osrednja proslava ob 30-letnici tovarniškega tiska v Jugoslaviji. M. K.
ra, Zoran Polič. Med drugim je ugotovil, da zbor čakajo izredno zapletene, obsežne in odgovorne naloge. Rešiti Jih bo moč le, če se bodo vsestransko zavzeli in navezali sodelovanje s zveznim izvršnim svetom, a gospodarsko zbornico Jugoslavije ter a drugimi družbenopolitičnimi organizacijami na ravni federacije.
Med pomembnimi nalogami, ki Jih velja opraviti do
Tudi ZIS o gradnji »Save«
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Po sporočilu zveznega komiteja za informacije so na današnji seji zveznega izvršnega sveta, ki Ji je predsedoval Dobroslav čsulafid, izoblikovali predlog zakona o udeležbi federacije pri financiranju gradnje druge faze kongresnega centra »Sava« v Novem Beogradu.
Predlog zakona, ki ga Je ZIS takoj dostavil skupščini SFRJ, predvideva, da bo federacija zagotovila 200 milijonov dinarjev kot svoj delež pri financiranju gradnje druge faze kongresnega centra »Sava«. Ta sredstva bodo zagotovili v zveznem proračunu za leto 1078 in 1979 in Jih izročili mestu Beogradu kot investitorju gradnje druge faze kongresnega centra. Sredstev ne bo treba vrniti.
Sporazum o poslovnem sodelovanju
ZAGREB, 30. sept. (Tanjug) — Generalni direktor zagrebškega »Generalturista« Krešimir Piškulič in generalni direktor »ljubljanske banke« Metod Rotar sta podpisala pogodbo o poslovnem sodelovanju in sporazum o sodelovanju med to našo največ J o poslovno banko v državi ter »Diners Club Jugoslavija«.
Ob sklenitvi pogodbe »o izrazili prepričanje, da bo sodelovanje pri izdelavi načrta skupnega nastopanja doma in v tujini, da bi pridobili fidm več potencialnih uporabnikov storitev, nadalje pri opravljanju poslov menjave v novih pogojih in skupnem nastopu pri informativno propagandni dejavnosti, obojestransko koristno.
Po sporazumu med »Diners dub Jugoslavija« in Ljubljansko banko se »Diners club Jugoslavija« zavezuje, da bo dal na kreditne kartice znak in napis »Ljubljanska banka« in Vložil svoja sredstva v zagrebško podružnico Ljubljanske banke ter prek nje opravljal vse svoje posle.
Sporazumeli so se, da bodo proučili možnosti za izdajo skupnega finančnega — plačilnega Instrumenta (kreditne kartice) uporabnikom na območju Jugoslavije.
konca leta, je Polič navedel razprave in sprejetje resolucije za naslednje leto, plačilno in devizno bilanco, vrsto sistemskih zakonov, zvezni proračun za leto 1978 ter potrditev preostalih družbenih dogovorov.
Med pomembnimi nalogami Je po Foličevem mnenju tudi oblikovanje meril za določevanje gospodarsko manj razvitih republik in pokrajin.
Kar zadeva zakonodajno dejavnost, je pripomnil Polič, bi morali do 20. oktobra dobiti dokončen seznam vseh zakonov, ki naj bi jih letos sprejeli, oziroma zakonov, katerih predloge ali osnutke nam bodo dostavili.
Delegati zbora republik in pokrajin so na današnji seji izoblikovali tudi dopolnitev zakona o razvojnih premijah in zagotovitvi sredstev za Izplačilo teh premij. Kot je znano, so rok za izplačilo premij za mleko podaljšali, tako da zdaj zajema obdobje od 1. januarja do 30. Junija 1977. leta.
Ko so izoblikovali predlog zakona o udeležbi federacije pri financiranju gradnje druge faze kongresnega centra »Sava« v Beogradu, so delegati ugotovili, da bo ZIS skleni sporazum o pogojih gradnje centra, rokih ter pogojih, pod katerimi bo imela federacija pravico do uporabe centra. ZIS bo o tem obvestil skupščino SFRJ.
Na koncu današnje seje so delegati zbora republik in pokrajin potrdili predlog predsedstva SFRJ, da za sodnika ustavnega sodišča Jugoslavije izvolijo Vojislava Ra-kiča, dosedanjega predsednika zakonodajno-pravne komisije skupščine SFRJ, na njegovo mesto pa Vaško Duga-novo. delegatko skupščine SFRJ iz Makedonije.
FEDJA ZIMIC
Obetajoča
poslovna
skupnost
Združitev 43 predelovalcev plastike v poslovno skupnost »Petroplast«
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 30. sept. _ De-
lovne organizacije za predelavo plastičnih materialov se v svojem poslovanju srečujejo s številnimi težavami, kljub konjunkturi na tržišču in velikim možnostim prodaje svojih izdelkov v prihodnjih letih. To kažejo tudi podatki, iz katerih je mogoče razbrati neusklajenost pri delu, neusklajenost razvojnih programov in drugo, tako da ta industrijska veja izkorišča samo 55 odstotkov lastnih možnosti, se spopada z izgubami itd.
Prav zavoljo takšnih razmer so predstavniki 43 delovnih organizacij, ki se ukvarjajo s predelavo plastičnih mas, danes v Zagrebu podpisali samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost »Petroplast«. V okviru te skupnosti bodo usklajevali razvojne načrte, določali pogoje poslovanja, nastop na domačem In tujem trgu Itd. Potrošnja In uporaba plastičnih mas raste iz dneva v dan, načrtovali! pa računajo, da se bo predelava z lanskih 193 tisoč ton v letu 1980 dvignila na 400 tisoč ton.
BORKO DE CORTI
IZ SKUPŠČINE SFRJ: O DOHODKOVNIH ODNOSIH
Le plačani računi
Osnutek zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka — Uskladiti vse oblike porabe
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — »Predlog za sprejetje zakona o ugotavljanju In razporejanju celotnega prihodka In dohodka ni tehnične narave, kot je slišati tu ali tam. Njegova naloga ni dopolnjevati zakon o združenem delu, še manj pa spreminjati In spodkopavati njegova določila,« je dejal član ZIS ln zvezni sekretar za finance Momčilo Ce-movič. Ravno na temelju zakona o združenem delu ln v njem zapisanih osnovnih rešitev s področja dohodka in dohodkovnih odnosov predloženi zakon realizira obstoječe in normira vse preostale rešitve v zvezi z obračunom in obračunskim sistemom.
Ko je Momčilo Cemovlč spregovoril o potrebi po sprejetju zakona o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka ta dohodka, je poudaril, da se kljub reševanju osnovnih problemov dolžniško-upniških odnosov, s tem pa tudi likvidnosti, nadaljujejo avtonomna gibanja vseh oblik porabe na račun nerustvarjenega dohodka. Na podlagi rešitev zakona o združenem delu se predloženi za-konsk osnutek zavzema za to, da bi udeležencem v razporejanju celotnega prihodka ta dohodka naložili obveznost, naj skupno, splošno in osebno porabo med letom usklajujejo ta da naj bo odvisno od realiziranega dohodka po šestmesečnem in devetmesečnem periodičnem obračunu.
Predloženi osnutek po Ce-movičevSh besedah določa, da je celotni prihodek v denarni oibliki realiziran, ko je opravljeno plačilo, ko so sredstva nakazana v korist žiro računa tozda ali ko je tozd za plačilo svojih terjatev prejel vrednostne papirje.
Zvezni sekretar za finance je poudaril, da se je v novem sistemu dohodkovnih odnosov zastavil problem uresničevanja skupnih prihodkov ta skupnega dohodka zaradi skupnega računa udeležencev v njihovem uresničevanju. Ta problem Je po Cemoričevem mnenju v osnutku zakona uspešno rešen ta ta rešitev omogoča, da bodo v uresničevanju ta razporejanju skupnega prihodka ta skupnega dohodka v pri-
hodnje zavladali čistt odnosi. Predloženi osnutek vsebuje tudi rešitev, po kateri bo v breme obratnih sredstev »na podlagi zalog« mogoče obračimavati tudi akontacije osebnih dohodkov delavcev v tozidu ta delovnih skupnostih. Nadalje je rešen način za ugotavljanje ta razporejanje skupnega prihodka, ustvarjenega v skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju dela ta sredstev. Upoštevaje dejstvo, da v dosedanjem obračunskem sistemu ni bilo urejeno vprašanje ugotavljanja dohodka v bankah ta drugih finančnih ta zavarovalnih organizacijah (ki ga ugotavljajo po fakturirani realizaciji), predvideva zakon rešitev, po kateri bodo morali tudi tukaj ugotavljati dohodek na podlagi plačane realizacije v obračunskem obdobju.
Cemovlč Je v nadaljevanju opozoril, da Je tudd sistem rezerv sestavni del celotnega sistema, M ureja dohodkovne odnose, ta da Je novi osnutek zakona o rezervnih sredstvih že »v postopku obravnavanja« v skupščini SFR Jugoslavije.
IZ SKUPŠČINE SFRJ: V LUCI NOVIH ODNOSOV
enske, kos vsaki nalogi
Še ponekod obravnavajo žensko delo, kot izključno gospodarsko nujo in ne kot potrebo, da bi ženska potrdila samo sebe — Materinstvo v novi luči
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 80. sept. — Z razpravo o izboljševanju družbenega položaja žensk, po osnovnih problemih ta smereh delovanja, ld se ji pridružuje tudi razprava o družbeni zaščiti otrok, je dana nova dimenzija, tako na notranjem kot na zunanjepolitičnem področju. Vse dosedanje razprave so pokazale, da to ntso izolirani problemi ta vprašanja ozko politične narave, ld Jih Je treba reševati, temveč so to globalna vprašanja našega nadaljnjega razvoja, je dejala Zora Tomič.
IZ SKUPŠČINE SFRJ: PRAVOBRANILSTVO
Opora preobrazbi
Družbeni pravobranilci samoupravljanja so že v razmeroma kratkem času opravičili zaupanje delovnih ljudi
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — »Družbeni pravobranilec samoupravljanja je nosilec nove ustavne Institucije, čigar edina funkcija je, da kot samostojni organ družbene skupnosti uvaja ukrepe ln uporablja pravna sredstva za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi ln družbene lastnine,« Je dejal namestnik zveznega pravobranilca samoupravljanja, Trajko Trajkovski.
V razpravi ob osnutku ustave, so v glavnem podprli to institucijo, slišati pa je bilo tudi dvome ta mnenja, da nam ni potrebna, da utegne povzročiti podvajanje organov, zmede v pristojnostih ta podobno. V razmeroma kratkem času pa je praksa pokazala, da so delovni ljudje to Institucijo zelo dobro sprejeli ta da je navzlic nerazumevanju ta odporom, ki jih je bilo zaslediti ponekod, v bistvu dobila najširšo družbeno podporo; vzpostavitev tega novega organa družbene skupnosti je bila torej utemeljena. To potrjuje tudi veliko število vlog, več kot 25.000, s katerimi posamezniki terja-
jo varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine.
»Dejavnost ta delo vsakega družbenega pravobranilca samoupravljanja mora temeljiti na ustavi ta zakonu, to pa pomeni, da se je zmožen upreti slehernemu lokalistične-mu, partikularističnemu, sku-ptasko-lastaiškemu in monopolističnemu interesu ta pritisku, saj brani integralne kar tegorije naše socialistične družbe — samoupravne pravice ta družbeno lastnino«, je poudaril Trajkovski. Pri tem stališču ga morajo vsestransko podpreti delegatske skupščine ta družbenopolitične or-
munistov. Takšna podpora ta pomoč mu Je še toliko bolj potrebna, ker se pri svojem delu sooča z odporom biro-kratsko-tehnokratskih sil. Poleg tega je še vedno zaslediti podcenjevanje ta nerazumevanje te institucije, zavlačevanje pri zagotavljanju nujnih pogojev za delo, pa tudi zavlačevanje pri dostavljanju samoupravnih splošnih aktov ta drugih podatkov ter odgovorov na dane predloge ali opozorila.
»Dogaja se tudi, da ponekod vlagajo kazenske prijave oziroma zasebne tožbe proti družbenim pravobranilcem samoupravljanja v zvezi z opravljanjem njihove funkcije. Takšno vedenje ta pritiski so povzročili, da so nekateri družbeni pravobranilci samoupravljanja v občinah dali odpoved, spet drugi pa se le neradi odločajo za to pomembno družbeno funkcijo,« je
ixi m uz*udiixpx/ni.miit; ui- . no uruzueuo luriKoijo,« je zasnovan aruzoem položaj ganizacije, zlasti pa zveza ko- 1 med drugim dejal Trajkovski. | človeka, potem Je vprašanje
Tak pristop k tem vprašanjem Je dobil svoje mesto tudd v predlogu ukrepov ta akcij za realizacijo sklepov svetovne konference OZN ob mednarodnem letu žensk v Mehikd, zahteve, da vsi samoupravni subjekti v naši družbi o njih razmišljajo, pa zahtevajo rešitve v okviru celotnih prizadevanj za razvoj, tako gospodarskih kot tudi samoupravnih družbenoekonomskih odnosov.
Čeprav našega sodelovanja ta akcije na tem področju ni vzpodbudilo samo mednarodno leto žensk, moramo vseeno priznati, da je intenzivnejše usmerjanje družbene pozornosti k temu področju odkrilo mnogo podatkov, ki kažejo, kako naše idejne opredelitve, ustavne norme in programi, niso v celoti upoštevani ta izvajani v pr ar ksi. Poleg nesporno velikih rezultatov, ki smo jih dosegli, obstaja tudi cela vrsta slabosti, kd so v veliki meri subjektivne narave, ta to v procesu uveljavljanja žensk v družbi kot odgovornih osebnosti, kot osebnosti, ki imajo tudi pravdce ta obveznosti do celotnega razvoja družbe. Ta ugotovitev pa ne velja samo za žensko delavko, temveč prav tako tudi za delavca.
Ce izhajamo iz tega, da je delo temelj, na katerem je zasnovan družbeni položaj
V časopisih prihaja do najrazličnejših napak. Od že kar znamenitega tiskarskega škrata, ki spreminja smisle, milijone v milijarde, stavke v nerazumljive zmešnjave, do napak, ki jih rodijo površnost, naglica in neodgovornost.
Kdor časopisnega kruha ni nikoli okusil, si težko predstavlja, koliko je za vse te številne napake subjektivnih in koliko
—	nam vsem tako ljubih — objektivnih razlogov.
Prav nič ne bom pretiraval, če bom trdil, da je objektivnih razlogov za napake vseh vrst veliko. V uredništva prihaja vsak dan množica informacij, člankov in drugih spisov. Vsak dan bi lahko z njimi napolnili knjigo, debelo 300 do 500 strani. Z demokratizacijo in samoupravnim odpiranjem sredstev obveščanja se hitro veča število neprofesionalnih sodelavcev. V prvi polovici tega leta smo pri Delu, na primer, izplačali honorarje kar tisoč in dvema tako imenovanima zunanjima sodelavcema.
Družbeno politično življenje terja od novinarjev čedalje več znanja, večjo strokovnost, temeljitejše poznavanje političnih in strokovnih vprašanj. Novinarsko delo pa na drugi strani izrecno zahteva hitro presojo — vse, kar si pustiš v razmislek za jutri, je v istem hipu že staro
—	izredno hitro »obrtno« obdelavo in pripravo tekstov. Vse to dviga živčno temperaturo v »konicah«, in res ne vem, kdaj konic pravzaprav ni, doživljamo jih bt dneva v dan, do vse pogostejših vrelišč.
Potem so tu še tiskarski roki, vozni redi vlakov in avtobusov, šoferji, prodajalci in naposled bralci, ki jih vse naše profesionalne težave, razumljivo, kdoveka-ko ne zanimajo. Hočejo svoj časopis. In to brez vsakovrstnih napak, da o jasni, čisti, nesporni politično idejni usmeritvi niti ne govorimo.
Toda kljub temu delamo napake. Nekatere so take, da jih mirno lahko prezremo — stopnja tolerance pri dnevnikih je razumljivo relativno kar velika — za drug« se bralcem opravičimo. So tudi ta-
Napake, ki niso napake
ke, ki se jih preprosto sramujemo in za katere upamo, da jih bo čim manj bralcev opazilo, in zato molčimo.
Vendar vedno ni mogoče molčati. Ne moremo in ne smemo. Zaradi spoštovanja do bralcev, zaradi spoštovanja do nas samih in da bi se izognili vsem možnim nesporazumom, moramo o njih javno spregovoriti prav mi.
V ponedeljek, 26. septembra letos, je Delo v stalni rubriki na drugi strani, kjer zapisuje pomembne dogodke, ki so se zgodili ta dan skozi desetletja in stoletja, med drugim objavilo tudi podatek, da se je na ta dan leta 1909 rodil »slovenski pisatelj, esejist, potopisec in prevajalec Mirko Javornik«.
Morda mnogim bralcem ta vrstica, če so jo sploh prebrali, ni nič povedala. Kdo je ta Mirko Javornik? Toda nam, urednikom Dela, je vendarle prekipelo. Mi že moramo vedeti, kdo je politični emigrant Mirko Javornik. Bil je namreč glavni urednik klerikalnega kolaboracionističnega dnevnika Slovenski dom. Njegovo klevetanje narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije je vsem ljudem, ki so se t> tistih usodnih dneh borili za nacionalno in socialno svobodo, ostalo zanesljivo v spominu.
Kako je torej mogoče, da se v Delu, glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, spomnimo njegovega rojstnega dne in nanj celo opozorimo bralce? Je to ena od napak, ki se pač zgode?
Rubriko pripravljajo v dokumentaciji Dela visokokvalificirani ljudje. Deloma uporabljajo podatke Tanjuga, deloma, posebno za slovenske datume, si pomagajo z domačimi viri. Kdo je torej pripeljal Javornika v Delo, skupaj z obletnico smrti revolucionarja Ivana Regenta, * dnem, ko so enote sedmega korpusa že tretjič
porušile štampetov most pri Verdu?
Delovi dokumentalisti si pomagajo s knjigo Koledar spomina, ki jo je leta 1974 izdala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, založila Delavska enotnost, pripravil pa Jože Vozny. Tu je med že omenjenimi obletnicami in še nekaterimi za 26. september zabeležen tudi rojstni dan Mirka Javornika. Po isti logiki se knjiga spominja še drugih »pomembnih« datumov: 29. novembra je na primer umrl Janez Bleizoes, rodil se je France Koblar, umrli so še Emile Zola, Giacomo Puccini in Igo Gruden, v Jajcu je bilo drugo zasedanje AVNOJ, rodil pa se je tudi »slovenski pesnik France Balantič, ki je bil pesnik vesolja in mladeniške nedoraslosti«, itd., sicer pa se je »politično izgubil, belogardizem si ga je zapisal na svoj prapor«.
Drugje, za 24. november, je zapisano, da je France Balantič umrl. Nič kje in kako, niti besede, da je končal v oboroženem boju zoper slovensko narodno vojsko.
Se drugi podobni ljudje so v knjigi Koledar spomina, iz katere črpamo podatke za objavo v Delu.
Vse to seveda Dela prav nič ne opravičuje. Samo pojasnjuje. Ali sodijo omenjeni in njim podobni v Koledar spomina, ki ga je izdala Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije, naj sodijo in presodijo drugi. Zase vem, da jih v takih knjigah ne bi omenjal. Toda celo če bi kdo ugotovil, da v Knjigi spomina niso odveč, so prav gotovo odveč v Delu. Nobenega razloga ni, da se jih v Delu spominjamo. Se več, veliko razlogov je, da se jih spominjamo, če se jih sploh, na povsem drugačen način, kot smo to storili.
To, da so te zoper slovensko narodnoosvobodilno gibanje tn našo revolucijo
borili tudi »pesniki in esejisti, potopisci in prevajalci«, ni odveza. Ni bila in ne bo. Naj o njih, če so res kaj vredni, sodijo literarni zgodovinarji, ljudstvo je že sodilo. Za nas, ki danes pišemo Delo, in tudi za tiste, ki ga bodo pisali za nami, je ta obsodba dokončna in neizpodbitna.
Toda kako je torej ob vsem napisanem vendarle mogoče, da smo Delo 26. septembra izdali prav takšno, kakršno je? Površnost? Da! Nepoznavanje in neodgovornost? To predvsem!
Koliko strani je že bilo napisanih o naši revoluciji, koliko podatkov, koliko informacij. In vendar, koliko reči še ne vemo. Posebno mladi. Tudi pri Delu. Prav zato bi bilo treba o dogodkih iz naše revolucije vedno znova in vedno natančneje še pisati in jih osvetljevati iz najrazličnejših zornih kotov, tako svetlih kot temnih. Spregovoriti, jasno in kar najbolj temeljito, tako o naših junakih kot o sovražnikih, zato da se ne bi nikdar moglo zgoditi, da bi se zgolj zaradi nepoznavanja znašli v isti koloni časopisa imeni Ivana Regenta in Mirka Javornika. In čeprav je po svoje celo razveseljivo, da mladi slovenski rod ne ve, kdo je bil kolaboracionist Javornik, kar je za njega in njegove v emigraciji gotovo najbolj neprijetna resnica, tako je tudi nedopustno, da bi nam postalo vseeno, kdo so zares bili Javorniki, Balantiči in drugi.
Zato moramo javno priznati napako, ki bi objektivno prenehala biti samo napaka tisti hip, ko bi jo zamolčali in nas ne bi spodbudila k razmišljanju.
čeprav nam gre pri tem seveda predvsem za nas, Slovence socialistične samoupravne Jugoslavije, pa se nam zdi potrebno napisati teh nekaj misli tudi zaradi tistih posameznikov še ne izgubljenih iluzij, ki v emigraciji sanjajo o raznih spravah in bi jih neka imena skupaj z Regenti in junaškimi dejanji revolucije zasanjala v upe, za katere ni ne danes ne jutri nobene osnove.
Za to smo porok tudi mi pri Delu.
MITJA GORJUP
udeležbe v združenem delu ta zaposlovanja, eno od temeljnih vprašanj, ki mu moramo posvetiti izredno pozornost. Pri tem ne bi posebej poudaijaoa pomena in naložb v človeka, kapitala, ki ostaja mriev, če mladi kvalificirani ljudje ne morejo najti zapo-si.ive ta so zaradi tega nezadovoljni, ker ne morejo uresničiti svoje pravice do deia, opozorila bi raje na »dd-lerro« v zvezi z ženskim delom, z njegovim gospodarskim učinkom, s »ceno« tega dela, trajnostjo ta podobno, na dilemo, ki Je v praksi marsikje nismo premostili. Zaradi tega se v praksi pojavlja diskriminacija po spolu pri zaposlovanju, napredovanju, strokovnem izpopolnjevanju žensk ta podobno, še vedno ponekod gledajo na žensko delo kot na izključno gospodarsko nujo, ta ne ko na človeško potrebo, da bi človek potrdil samega sebe. Zato vse tiste faktorje, ki vplivajo na udeležbo ženske pri delu, na njeno produktivnost, ta sicer izven delovne organizacije, obravnavamo kot osebni problem ali kot problem družine.
Cas je, da tudi vprašanje materinstva začnemo gledati v novi luči, saj to ni samo zasebno vprašanje posamezne ženske — matere, pa tudi ne očeta, to je prav gotovo pomembno družbeno vprašanje. Fred nedavnim je bila izrečena ta argumentirana teza, da je ženska mati, ta dodala bi rada, da je tudi delovna organizacija, v kateri je ženska zaposlena, »kaznovana«, ker ženska opravlja svojo biološko funkcijo. Zato je obravnavanje biološke reprodukcije kot sestavnega dela družbene reprodukcije zelo pomembno, saj materinstvo in skrb za otroka v naši družbi zahteva ustreznejše družbene dogovore, tako pri organiziranju družbenih dejavnosti (zdravstva ta otroškega varstva), kakor tudi v stanovanjski politiki ta v resničnem beneficiranju materinstva kot pomembne »družbene funkcije«.
Zelo pomembno je tudi vprašanje družbene skrbi za otroke. Zato moramo družbeno skrb za otroke graditi na našem odnosu do otroka, na pravici za njegov razvoj v najboljših pogojih ta na osebnosti otroka. Priznati moramo viden napredek pri razvoju otroškega varstva, odkar so delavni ljudje v samoupravnih interesnih skupnostih otroškega varstva prevzeli skrb za otroke nase.
V	nadaljevanju se je Zora Tomič dotaknila procesa transformacije družine v naši družbi ta ugotovila, da Je proces podružbljanja nekaterih družinskih, še posebno pa gospodinjskih funkcij, v teku, da smo dosegli na tem področju vrsto rezultatov, odpirajo pa se nam tudi nove možnosti.
V	nadaljevanju svojega govora je Tomičeva opozorila na dejstvo, da je z našo ustavo obramba ta zaščita države pravica ta obveznost vsakega državljana ta da je zaradi koncepcije splošne ljudske obrambe kot najširšega izhodišča za mobilizacijo vseh obrambnih sil države, za njihovo najučinkovitejše vključevanje, zelo pomembno obravnavanje ženske pri tem delu.
FEDJA ZIMIC
Iz naših krajev
Novi predsednik skupščine občine Novo mesto
NOVO MESTO, 30. sept. — Delegati skupščine občine Novo mesto 60 na d&višnj! seji vseh zborov razpravljali o prošnji n razrešnico sedanjega predsednika občinske skupščine Jakoba Bariča, ki je s 1. septembrom prevzel novo delovno dolžnost direktorja zdravstvenega centra Novo mesto.
Obdobje, v katerem je bil predsednik skupščine Jakob Berič, Je bilo za novomeško občino in samo Novo mesto eno najuspešnejših obdobij v času po vojni, saj so Novomeščani v tem Času dobili vrsto pomembnih objektov: novi most, športno halo, obvoznico, dom JLA itn. Za vse to je imel s svojo osebno zavzetostjo ln prizadevanjem brez dvoma veliko zaslug ravno dosedanji predsednik Jakob BeriČ in so se mu zato delegati naj-prisrčneje zahvalili. Za novega predsednika skupščine občine Novo mesto so delegati izvolili dosedanjega načelnika oddelka za gospodarstvo Marjana Simiča.	M. D.
Odkritje spomenika na spodnjem Brniku
SPODNJI BRNIK, 30. sept. — Ob zaključku praznovanja krajevnega praznika petih krajevnih skupnosti cerkljanskega območja Poženik, Senturska gora, Zalog, Brnik in Cerklje bodo v nedeljo 2. oktobra ob 10. uri odkrili spomenik NOB padlih borcev Zgornjega in Spodnjega Brnika ter Vopovelj. Krajevna skup-ganizaicja ZB Cerklje ln krajevna skupnost Brnik s svojimi člani ZB bosta spomenik, na katerem bodo izklesana imena 14 borcev, postavila na vaškem pokopališču na Spodnjem Brniku.
Kulturni program bodo ob tej priliki pripravili: moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika in člani KUD »Krvavec« iz Spodnjega Brnika.	J. K.
Letošnja Vesela jesen v preobleki
MARIBOR, 30. sept. — Letošnja 15. Vesela Jesen bo nor mejnik v sejemski dejavnosti mariborske regije, je povedal predsednik skupščine občine Maribor in predsednik sveta podravskih občin inž. Vitja Rode, ki je odpiral razstavnozabavno prireditev, ki si je v mestu ob Dravi pridobila velik sloves.
Mejnik, ker tokrat prvič sodeluje združena mariborska trgovina in ker smo s sodelovanjem predstavnikov gospodarskega in družbenopolitičnega življenja pobratenega Kraljeva in Kraševca odprli novo pot za sodelovanje.
Letošnja Vesela jesen Ima novo obleko, soglasno menijo poznavalci. V dvorani B, ki je prijetno opremljena v jesenskem stilu razstavlja in prodaja združena mariborska trgovina o SOZD Tima. To je prvič, da so prikazane vse dejavnosti — od trgovine, kmetijstva in industrije.
Na balkonu dvorane C razstavlja turistična zveza Srbije, turistična zveza regije Kraljevo ln mariborska turistična zveza. Poleg njih predstavlja svoje izdelke še obrtna zadruga kmečkih žensk iz Donjega Dubca, prodajalna srbske keramike, razstavljajo tudi nekatere delovne organizacije iz Kraševca in Kraljeva, prav tako pa se ponovno predstavljajo slovenski vinarji in mlekarji.
V dvorani D Je tradicionalna Talisova pivnica.
Letošnja Vesela jesen gre v smeri bodočega razvoja, saj želi, da bi regijsko gospodarstvo sodelovalo z močnejšo ponudbo kot doslej.	J. J.
Višja cena za tržiško votlo
TK2IC, 30. sept. — Doslej so TržičanI k razreševanju komunalnih stisk pristopali bolj ali manj neorganizirano in občasno, pri čemer pa beseda »občasno« pomeni, da so porabo pitne vode podražili pred šestimi leti, prispevek za kajializacijo pa so prvič uvedli ln ga pustili takšnega kot je leta 1974. Na sinočnji seji zbora združenega dela občinske skupščine, pa so soglasno sprejeli povišanje cene pitne vode, ki bo po objavi v uradnem glasilu gorenjskih občin veljala namesto dosedanje 0,90 dinarjev za kubik porabljene vode na 2 dinarja.
Izenačili pa so tndi ceno kanalščine, ki je bila Se doslej 0,90 dinarjev za kubični meter porabljene vode v gospodinjstvu, po novem pa bo enako ceno plačevalo tudi gospodarstvo, ki je za kanalščino doslej plačevalo le 45 par za kubik porabljene vode.
P. P.
Pripombe na opravljeno Pelo
KOČEVJE, 30. sept. — O evidentiranju možnih kandidatov za volitve v organe ZK je te dni razpravljal občinski komite ZK. Glavne ugotovitve oziroma pripombe na dosedaj opravljeno delo so bile, da se še vedno »vrti« na vodilnih funkcijah v ZK preveč istih ljudi, da je preveč komaj sprejetih komunistov predlaganih za vodilne dolžnosti in da je med predlaganimi preveč direktorjev in drugih vodilnih. Nadalje so opozorili, da Je v ZK premalo ali pa sploh ni žensk v delovnih organizacijah, ki zaposluje večino ali veliko žensk kot na primer v Tekstilanl, LIK, Kočevskem tiskn itd. Kritiziranih pa je bilo tudi 5 organizacij ZK, iz katerih komite še ni dobil poročila o opravljenem evidentiranju.	p.
Invalidi bodo obiskali Čebine
TRBOVLJE, 30. sept. — V ponedeljek, 3. oktobra, bodo obiskali Invalidi 1* yse Slovenite Barličevo domačijo na Čebinah, v kateri je potekal pred 40. leti ustanovni kongres KPS. V okvira Dnevnikovo akcije 77 se bo ogleda Čebin udeležilo okrog 250 udeležencev, — invalidov lz raznih krajev Slovenije. Po ogledn se bodo vsi napotili Se v Savinjsko dolino. Z ogledom Čebin bodo slovenski Invalidi počastili letoSnje proslavljanje zgodovinskih obletnic.	t.
Dražja vožnja z avtobusi
TRBOVLJE, 30. sept. — Zbori občinske skupščine Trbovlje so danes soglašali s podražitvijo vozovnic v mestnem avtobusnem prometu. Tako bo poslej stala vožnja od Gaberskega do železniške postaje 3 dinarje (doslej 2 dinarja), vozovnice na
progah Podmeja — Trbovlje, Dobovec — Trbovlje In Korito _
Klek — Trbovlje pa bodo veljale 5 dinarjev. SAP je zaprosil za soglasje k višjim cenam vozovnic zaradi podražitev naftnih derivatov, dragih materialov in storitev.	p. b.
Nov poslovni informativni Genter v Mariboru
MARIBOR, 30. sept. — V Mladinski ulici 1* v Maribora so dopoldne odprli nove prostore lnformatlvno-poslovnega centra Dela, v katerem sta sedaj podružnica lit dopisništvo. Tako imajo v novih, 310 kv. m velikih prostorih, projektiral jih je arh. Matjaž Bertoncelj ln so veljali 4 milijone dinarjev, podružnico za maloprodajo ln distribucijo, oglasni oddelek, oddelek za lastne ln tuje časopise, trgovsko blago ln drugo, dopisništvo pa sodobne prostore za novinarje, fotolaboratorij Itd. Vodja mariborskega dopisništva Marjan Kos je pri tem poudaril, da novi Infor-mativno-poslovni center ne bo omogočil samo pravočasno, sprotno, hitro ter objektivno obveščanje naših bralcev, temveč bo omogočil tudi hitrejše razpečevanje blaga, boljšo oskrbo kioskov ln dostavo časopisov na dom. Dušan Klinec, vodja podružnice pa Je omenil da smo samo v zadnjih petih letih na tem območju postavili 35 novih kioskov ln tako še bolj približali časopis na-fiemu bralcu.	, .
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije poziva občane ta delovne ljudi navedene občine, da se odzovejo na krvodajalsko akcijo, ki bo v oktobru 1977. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivist, odgovoren za krvodajalstvo.
Dajanje krvi je odraz človečnosti, zato RKS pričakuje, da bodo kri darovali vsi zdravi občani.
Oktober
TOLMIN — 3., 4., 5., 6., 7., 8.
RDEČI KRIŽ SI/) VE NI JE REPUBLIŠKI ODBOR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii
ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LJUBLJANA, n. sol. o. TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA, n. sub. o., Ljubljana, Dimičeva 12
razpisuje vodilno delovno mesto
DIREKTORJA TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA
Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu in družbenem dogovoru o temeljih kadrovske politike, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	visoka ali višja izobrazba strojne smeri
—	5 let uspešne prakse v razvojno raziskovalni dejavnosti s področja predmeta poslovanja
—	obvladanje enega tujega jezika
—	dokazane organizacijske sposobnosti pri vodenju
—	družbenopolitične in moralnoetične vrline ter pravilen odnos do samoupravljanja
Vse informacije o dejavnosti TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA so na razpolago v kadrovski službi zavoda.
Prijave pošljite v 15 dneh po razpisu v zaprti ovojnici, s kratkim življenjepisom, dokazilom o izobrazbi, potrdilom o nekaznovanju ta potrdilom, da niste v kazenskem postopku RAZPISNI KOMISIJI TOZD STROJNIŠTVO LJUBLJANA — Zavod za raziskavo materiala ta konstrukcij Ljubljana, Ljubljana, Dimičeva 12.	6769
Spremembe, a na slabše
Obisk slovenskih novinarjev na Koroškem — Ovržene Wagnerjeve izjave, da je obveznostim iz državne pogodbe zadoščeno — Manjšina še vztraja
OD NAŠEGA DOPISNIKA V AVSTRIJI
CELOVEC, SO. sept. — Na Koroškem se ni zgodilo nič takšnega, zavoljo česar bi smel človek trditi, da Je Avstrija izpolnila tiste obveznosti, ki jih ima do manjšin na podlagi 7. člena državne pogodbe. V takšnem stavku bi bilo moč strniti sklepno ugotovitev skupine Slovenskih novinarjev, ki so na povabilo avstrijsko-jugoslovanskega društva prebili na Koroškem dva dneva in tako vrnili obisk skupini avstrijskih novinarjev.
tednih Je Franci Zwitter tu-
Zgomja ugotovitev se v prvi vrsti nanaša na izjavo koroškega deželnega glavarja Wagnerja, ki Je pred dvema dnevoma v pogovoru s slovenskimi novinarji izjavil, da Je obveznostim iz 7. člena državne pogodbe s sed-mojulijskimi zakoni zadoščeno in da je »nevzdržno trditi«, da se s temi sedmo-Julijskiml zakoni na področju manjšinske zaščite v Avstriji ni nič spremenilo.
Kar J« za Wagnerja »nevzdržno«, je za predstavnike obeh osrednjih organizacij Slovencev v Avstriji (s slovenskimi novinarji so se se-fill včeraj dopoldne) kruta resnica. Sedmojulijski zakoni po mnenju slovenskih predstavnikov v manjšinsko zaščito niso prinesli nobenih izboljšav, če pa Je že moč govoriti o spremembah, potem Je treba govoriti o spremembah na slabše. Tej trditvi v prid sta voditelja obeh osrednjih organizacij Franci Zwitter in Matevž Grilc včeraj navedla obilo oprijemljivih argumentov, ki pa niso novi, saj jih manjšina ponavlja tako pogosto, da bi morali zanje vedeti tudi predstavniki treh koroških strank, v prvi vrsti pa deželni glavar Wagner.
Predsednika osrednjih organizacij sta včeraj pobila tudi osnovno trditev deželnega glavarja Wagnerja, to Je, da Je sedmojulijska za-
konodaja povsem zadostila zahtevam iz 7. člena državne pogodbe. Temu členu perav gotovo ne more biti zadoščeno, če pa so sedmojulijski zakoni vlogo slovenskega jezika v Javnem življenju Južne Koroške omejili ne samo teritorialne, marveč tudi funkcionalno, sta včeraj menila predstavnika obeh osrednjih organizacij. Poslej so zadeve pač takšne, da lahko uporabljajo Slovenci svoj materinski jezik na geo-grafštao manjšem ozemlju, pa še to kot pomožen jezik ter ob redkih in taksativno naštetih uradnih postopkih.
Oba predstavnika manjšine sta na včerajšnjem pogovoru s slovenskimi novinarji pobila še eno Wagnerjevo trditev, to je, da imata osrednji organizaciji mandat za predstavljanje manjšine le dotlej, dokler ta mandat priznavajo tri koroške stranke. Ta trditev Je v nevzdržnem nasprotju z besedilom 7. člena državne pogodbe, ki daje manjšini pravico, da sama odloča o svojem zastopstvu; skorajda neverjetno bi bilo trditi, da koroški deželni glavar tega člena ne pozna.
In končno so predstavniki Slovencev zavrnili tudi tisto trditev koroških političnih predstavnikov, iz katere naj bi Izhajalo, da manjšinski organizaciji nista pripravljeni na konstruktiven pogovor. Kot žo nekajkrat v zadnjih
dl v včerajšnjem pogovoru s slovenskimi novinarji (spremljali pa so ga tudi avstrijski časnikarji) še enkrat potrdil, da sta organizaciji na pogovore pripravljeni, vendar pa morajo biti ti pogovori sestanek med enakopravnimi partnerji, ne pa diktat treh strank Slovencem.
Kar zadeva prihodnji boj manjšine, pa sta predstavnika osrednjih organizacij še enkrat pribila, da se manjšina pravicam 7. člena državne pogodbe ne misli nikoli odreči, ter da bo boj nadaljevala ter ga razširjala z novimi oblikami.
Nekaj Wagnerjevih trditev
—	o tem, da so Slovenci na Koroškem popolnoma enakopravni z drugimi državljani in da pritiska na Slovence ni, ter o tem, kako si sme Wagner lastiti pravico nastopati v Imenu Slovencev, češ da so ga izvolili tudi ti
—	je bilo izničenih tudi v srečanjih s koroškimi Slovenci v' Podjuni in Rožu. Medtem ko je bila skupina slovenskih novinarjev predvčerajšnjim v Podjuni, je včeraj srečala Slovence iz Bekštajna in okolice. V prvem pogovoru so domačini navedli vrsto prijemov, ki jih oblasti uporabljajo zoper zavedne Slovence, da bi pospešile proces ponemčevanja. Nekdanji socialistični odbor-
nik iz Bekštajna pa Je včeraj Wagnerju odločno oporekel pravico govoriti v imenu manjšine zgolj zato, ker so deželnega glavarja volili tudi Slovenci. Kot član socialistične stranke je hkrati izrekel vso podporo politiki obeh osrednjih organizacij in njunem boju za manjšinske pravice.
Slovenski novinarji so bili predsinočnjim tudi pri celovškem županu in od njega zvedeli, da je Slovencem sila naklonjen, da pa bo mora. la manjšina kljub temu še dolgo čakati na gradbeno dovoljenje za kulturni dom, če bo vztrajala pri tisti gradnji, za katero je dobila zemljišče v središču mesta. Celovški župan je dal vedeti, da bi bilo mestnim oblastem bolj prav, če bi slovenski kulturni dom gradili bolj daleč od mestnega središča.
Včeraj proti večeru so bili slovenski novinarji tudi pri beljaš&em županu, potem pa so se vrnili v Slovenijo. Splošni vtis, ki so ga odnesli s tega obiska, je spodbuden samo deloma: gre za to, da je manjšina še nadalje pripravljena bojevati se za svoje pravice, vendar pa po drugi plati oblasti trmasto vztrajajo pri sedmojulijskih zakonih in kršitvi državne pogodbe.
Blage besede o tem, da se je vendarle že treba začeti sporazumevati in pogovarjati, pa bodo ostale prazne vse dotlej, dokler bodo vladne stranke za besoio »pogovor« skrivale zahteve po kapitulaciji slovenske manjšine pred sedmo julijskimi zakoni.
MARJAN SEDMAK
or z „ievico“
Etiopski vojaški vrh se je sprl z delom »levice«, ki ga je doslej podpirala — Za vpliv v kmečkih združenjih
Vsaj na daljši rok najbrž ni mogoče zanikati že večkrat Izrečene trditve, da Je razplet na vsem afriškem rogu po vsem sodeč bolj odvisen od razvoja dogajanja v sami Etiopiji kot pa od trenutnega stanja na bojišču v Ogadenu.
Glede na eno poglavitnih značilnosti etiopske revolucije, na to namreč, da sta Jo sprožila izredno ozka segmenta etiopske družbe, vojaški vrh in del izobraženstva In najvrednejše buržoazije, ter glede na dejstvo, da Je tako rekoč izključno v njunih rokah ostalo tudi nadaljevanje te revolucije, pri čemer pa se Je velik del civilnih privržencev vojaškega vrha, zbranega v dergu, polagoma spremenil v njegovega odkritega sovražnika, je postajalo razmerje med dergom in »levico«, ki mu Je ostala zvesta, za stabilnost položaja ▼ Etiopiji vse bolj pomembno. To razmerje pa Je proti koncu avgusta doživelo pretres, ld utegne imeti daljnosežne posledice.
Gre za to, da Je velik del vodstva te »levice«, organizirane v nekakšni ohlapno oblikovani stranki, »vseetiop-skem socialističnem gibanju« (Meison), ki je imela svoj Intelektualni vrh v »začasnem uradu za organiziranje množic« (POMOA) , zadnje dni avgusta po svoji odločitvi odšel v ilegalo. Meison oziroma POMOA sta imela v razmerju do derga samo svetovalne pristojnosti, vendaT Jima pripisujejo, da sta bila v resnici gonilna sila vseh radikalnih ukrepov (agrarna reforma, ustanavljanje kmečkih in mestnih združenj, nacionalizacija), ki Jih Je vojska po strmoglavljenju cesarja sprejemala na tekočem traku. Toda razmerje med
Medsonom In dergom Je bilo od vsega začetka kočljivo, že zato, ker sta se v dergu nenehno borili za prevlado dve struji: zmerna, ki jo je poosebljal takoj po cesarjevem padcu general Andom, za njim pa v letošnjem februarju ubiti šef države Tefe-ri Bente, na drugi strani pa radikalna pod vodstvom Mariama Mengistuja.
POMOA in njen voditelj Haile Fida (bil naj bi na zahodu izšolani marksist) sta vojski očitala marsikaj (predvsem politično in ideološko nekompetentnost ter prenagljenost in nedoslednost pri izvajanju praktičnih akcij), vendar sta bila za »kritično sodelovanje« z njo, češ da je edina organizirana sila, ki je
pod primernim (njunim) vodstvom sposobna onemogočiti reakcijo in popeljati deželo proti socializmu.
Meison si Je poleg ideološkega vpliva na Mengistuje-vo strujo v dergu polagoma pridobil tudi bolj otipljive pozicije. Bil Je namreč ini-dator ustanavljanja kmečkih in mestnih združenj in v njih naj bi si bil pridobil dokaj trdno zaslombo. Prav zaradi naraščajočega in preveč avtonomnega vpliva kroga okrog Pide je bila lani jeseni ustanovljena Medsonu »konkurenčna« stranka Sesede (»Revolucionarni plamen«); njen pobudnik naj bi bil Mengistu, ki naj bi bil tako skuša' omejiti vpliv Meisona v omenjenih združenjih. Toda dokler se je Mengistu boril za prevlado v dergu in dokler ni te bitke dobil s krvavim udarom v letošnjem februarju, so nasprotja med njim in v Meisonu organizirano »kritično levico« samo tlela, saj sta obe strani potrebovali druga drugo.
Nekateri opazovalci domnevajo, da sta dokončni razdor med Mengistujem in krogom okoli Fide poleg že dalj časa prisotnih razlik (npr. glede eritrejskega vprašanja — »kritična levica« se je zavzemala za politično ureditev vprašanja, medtem
ko je Mengistu izbral vojaško silo) povzročila predvsem dva nova elementa v zadnjih mesecih: večje zbliževanje s Sovjetsko zvezo in poslabšan položaj zaradi porazov v Eritreji in Ogadenu. Meison naj bi bil goreče zagovarjal nacionalno neodvisnost in naslonitev na lastne sile ter zaradi tega nasprotoval preveč tesnemu povezovanju z Moskvo, češ da le-ta pri svojem angažiranju na afriškem rogu zasleduje le lastne interese ter da bi ji ▼ bistvu bolj odgovarjal
MENGISTU HAILE MARIAM — Vojska še bolj osamljena
stabilen avtoritaren režim kot pa »permanentna revolucija« s svojimi neizogibnimi stalnimi pretresi, ki jo je zagovarjal Meison. Vendar se zdi, da sta domnevna »prokitaj-ska« usmerjenost Meisona in njegovo nasprotovanje pretiranemu zbliževanju z Moskvo manj pomemben element razdora z dergom. Odločilnej-ši je bil bržkone drugi dejavnik' slabšanje vojaškega
Pol Pot potrdil obstoj KP Kampučije
Obisk premiera Pol Pota v Pekingu Je bil vendarle priložnost za to, da zunanji svet dolbi nekaj informacij o Kampučiji.
Obstoj KP Kampučije Je 48 ur «*red Pol Potovim odhodom v Peking omenila agencija »Hsinhua«. Informacija je bila naslednjega dne potrjena na velikem zborovanju v Plinom Penhu. Radijska postaja »Glas Kampučije« je prvič uporabila pojem »tovariš« (»sa-mak mit« v khmerskem jeziku) in prvič so zaigrali »Internacionalo«. Iz govora, ki ga je imel Pol Pot, izhaja, da sega prva dejavnost KP Kampučije v leto 1957 (tri leta po popolni neodvisnosti, ki jo je dobila Kambodža v smislu ženevskih sporazumov). Njen uradni rojstni dan pa Je 30. september 1968, ko Je bil v Phnom Penhu v globoki ilegali kongres komunistične partije (tri dni dn tri noči). Leta 1959 je balo uničenih 90 odstotkov revolucionarnih kadrov, nii pa bilo povedano, kdo Je bil pobudnik tega uničenja.
Pol Pot, sekretar KP Kampučije Je nadalje povedal, da je komunistična partija dobila zaslombo pri revnih kmetih in ne pri delavcih, kajti prvi poskus le-teh, da se organizirajo v komunistično partijo, je bil zadušen leta 1955.
Pol Pot je omenil graditev socialistične družbe in nujnost razrednega boja. V tej zvezi Je omenil, da se Je »v preteklosti več strank spustilo v dirko za obrambo neodvisnosti, da pa so bile vse te demokratične stranke v bistvu hlapec francoskega kolonializma«. »Naša partija je resnično neodvisna — je rekel Pol Pot — in se opira samo na lastne sile.« Ob tej priložnosti je bilo omenjeno tudi ime, ki je pred več kot enim letom utonilo v pozabo: Perih Nouth, nekdanji premier v Sihanukovi kraljevski vladd nacionalne enotnosti.
Ob tej priložnosti Je bila razčiščena tudi uganka okrog pojma »organizacija« (»angkar« v khmerskem jeziku). Pol Pot je dejal, da je partija sklenila mobilizirati vse nacionalne sile v boju proti ameriškemu imperializmu v okviru »organizacije« (»angkar«). Pojasnil je, da je »angkar« za Kampučijo in njeno partijo isto, kot je bil »vietmdnh« za Vietnam in vietnamsko partijo dela.
»Hsinhua« je ob obisku Pol Pota v Pekingu navedla nekaj podatkov, ki posredno demantirajo predstavo, da je Kampučija »sama vase zaprta školjka«. Phnom Femh ima diplomatske odnose s 86 državami, predvsem s »tistimi iz tretjega sveta«. Podpredsednik vlade Ieng Sary pa je marca obiskal Burmo, Sri Lanko, Singapur, Malezijo in Pakistan, torej države z zelo različnim političnim predznakom. Agencija »Hsinhua« ob tem dodaja, da »vlada Kampučije upa, da bo azijski jugovzhod postal neodvisno, nevtralno in miroljubno območje«.
Pol Pota so na pekinškem letališču pozdravili tudi diplomati nekaterih držav, ki nimajo diplomatskih odnosov s Phnom Penhom.	M. S.
Skrivnostni obisk
šele po odhodu so sporočili, da je angolski predsednik Neto obiskal Moskvo - Pogovor z Brežnjevom - Ugibanja
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 30. sep*. — Presenečenje Je bilo popolno in tu# opazovalci v Moskvi ne pomnijo podobnega že lep čas: danes Je vse sovjetsko osrednje časopisje objavilo z velikimi naslovi in fotografijami na prvih straneh, da se je od 27. do 29. septembra mudil na prijateljskem obisku v ZSSR predsednik LR Angole Agostinho Neto, da Je imel pogovore z Brežnjevom in da sta CK KP SZ ter predsedstvo vrhovnega sovjeta priredila v Kremlju obed, na katerem sta oba voditelja izmenjala zdravici.
položaja na frontah in Men-gistujeva reakcija na tak razvoj dogodkov. Za etiopskega voditelja je postala v takem položaju nacionalna enotnost prva zahteva, »razredni boj in permanentna revolucija«, ki ju je tudi v tako kritičnem položaju zagovarjal vsaj del voditeljev Meisona, pa sta nujno prišla v ozadje. Kakorkoli že, Meison Je začel Mengistuja nenadoma obtoževati prottrevolucionamo-sti: zanemarjanja političnega organiziranja kmečkih združenj in množičnih organizacij na račun vedno večje centralizacije in avtoritarnosti oblasti, popuščanja razredne-, mu sovražniku, ki da se je pokazalo v osvobajanju na stotine doslej zaprtih »reakcionarjev« itd. Temu obtoževanju je, kot rečeno, ob koncu avgusta sledil odhod v ilegalo.
Uradna Adis Abeba spora z Meisonom ni obesila na veliki zvon in je izginotje kakih 50 visokih članov Meisona obrazložila kot nezadovoljstvo nekaj civilistov z nameravanimi reformami. Odkritega spora bržkone ni hotela tvegat5 prav zaradi zaslombe, ki naj bi jo Meison imel pri kmečkih in mestnih združenjih, morda pa tudi pri delu vojske, ki naj bi bila še vedno razcepljena (nekateri govorijo celo o možnosti proameriškega udara). Spričo dejstva, da je derg po treh ietih revolucije še vedno tako osamljen, kot je bil sprva, bo omenjeni razdor prej ali slej nedvomno slabo vplival na Mengistujev položaj.
JANKO LORENCI
Libanonska armada namesto Palestincev
BEJRUT, 30. sept. (UPI) — Do začetka drugega tedna v oktobru bodo poslali na jug Libanona enote libanonske armade, Palestinci pa se bodo hkrati začeli umikati iz tega obmejnega območja, piše ugledni bejrutski dnevnik »L’Orient le jour«. Najmanj tisoč vojakov se bo odpravilo proti pristanišču Tiru (85 km južno od Bejruta) in mestu Nabatije (75 km južno od Bejruta) verjetno že v naslednjih dneh, najpozneje pa do konca prvega tedna v oktobru.
V krogih, ki so blizu poveljstvu libanonske vojske, se je zvedelo, ,da premirje v glavnem spoštujejo, čeprav se kdaj pa kdaj še zmeraj slišijo streli in eksplozije.
Kreisky: devalvacije šilinga ne bo
DUNAJ, 30. sept. (Reuter) — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je odločno zanikal glasove, po katerih vlada razpravlja o možnosti devalvacije nacionalne valute. Po njegovih besedah o razvrednotenju šilinga sploh ne razmišljajo, ker »ni utemeljitev za takšno potezo«. Kreisky je obtožil nekatere opozicijske liste, da so razširili glasove o devalvaciji.
Po nekaterih podatkih je prejšnji teden iz Avstrije delno tudi zaradi teh glasov »odteklo« okoli 6 milijard šilingov.
Vse doslej ni bilo ničesar znanega no o prihodu ne odhodu angolskega predsednika: sinočnji TV dnevnik o tem ni poročal, agencija TASS pa je dala informacije šele danes zjutraj, potem ko so bile že objavljene v časopisju. Tako je bilo časopisje tokrat hitrejše od agencije, saj podrobno poroča o pogovorih in prinaša zdravici obeh državnikov, dodaja pa tudi v naprej, da je Neto 29. septembra, to je danes, že odpotoval iz ZSSR.
Samo ugibati je mogoče, zakaj so vse do njegovega odhoda držali Netov obisk v popolni tajnosti: so razlogi dvostranske narave ali povezani s trenutnim položajem na afriškem jugu in črni celini nasploh ali pa izvirajo iz aktualnega razpletanja v odnosih dveh super sil, do katerega prihaja ta čas v Wa-shingtonu. Vsekakor drži, da je Neto prišel z vročega območja, koder se krešejo različni interesi. Sam je na včerajšnjem obedu poudaril, da se po določenih spremembah v jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu »Afrika zdaj spreminja v najbolj vroče prizorišče boja med silami imperializma in silami napredka«.
Kar zadeva dvostranske odnose, domnevajo, da je Neto prišel po novo sovjetsko vojaško pomoč, ki mu je potrebna bodisi zavoljo neurejenih notranjih razmer, bodisi zavoljo nevarnega vrenja v sosedstvu — v Rodeziji in Namibiji. Z Netom sta namreč v Moskvo dopotovala načelnik uprave za varnost Lo-pes ter obrambni minister Carrelra, s sovjetske strani pa Je v pogovorih poleg Brežnje-va, premiera Kosigina in sekretarja CK Fonomarjeva sodeloval še prvi namestnik obrambnega ministra, načelnik sovjetskega generalštaba Carreira, s sovjetske strani pa navzoč tudi sam obrambni minister maršal Ustinov, poleg predsednika odbora za državno varnost Andropova.
, ZSSR je z Netovim gibanjem MPLA že v času boja za neodvisnost Angole vzpostavila kar najtesnejše stike, oktobra, lani pa sta Brežnjev in Neto* v Kremlju podpisala dvostranski prijateljski sporazum. Po majskem poskusu udara v Luandi je bilo slišati o določenih razhajanjih med deželama in o Netovih poskusih, da poišče pomoč na zahodu.
Brežnjev je v svoji zdravici poudaril, da sovjetsko-angolski odnosi temeljijo na prijateljstvu, vzajemnem spoštovanju in nevmešavanju v notranje zadeve. Podčrtal je tudi pomen prijateljskega sporazuma in pri tem rekel, da ZSSR »izpolnjuje in bo nenehno izpolnjevala obveznosti, zapisane v sporazumu in drugih dokumentih, ki sta jih sprejeli obe vladi«. Tudi Neto je menil, da se dvostransko sodelovanje dobro razvija na različnih področjih.
Kot kaže, je bilo med obiskom največ govora o raz-
merah v Afriki. Brežnjev je opozoril na prizadevanja imperialističnih sil in njihovih pomagačev v Afriki, da bi razbili enotnost afriških držav. še posebej pa se je Brežnjev ustavil pri somal-sko-etiopskem sporu in pri tem terjal dosledno spoštovanje načela o nespremenljivosti meja. Neto pa je izrazil obžalovanje, ker je med Somalijo iri Etiopijo prišlo do spora, menil pa je, da bo »revolucionarni duh teh dveh dežel omogočil najti pot za mimo rešitev teea
problema«. Tuji opazovalci v Moskvi ne izključujejo možnosti — glede na to, da sta oba voditelja posvetila temu vprašanju tolikšno pozornost — da se je Neto prišel dogovarjat z Brežnjevom o morebitnem posredništva na afriškem rogu.
Najbolj verjetno je torej, da je Netov obisk potekal tako skrivnostno do zadnja minute zato, ker je šlo za pomembne strateške dogovore, ki najbrž zadevajo tudi trenutne ameriške akcije na afriškem jugu — vse to pa se je dogajalo v času, ko se je Gromiko sestajal ▼ Washingtonu s Carterjem. Angola je bila svojčas že eden izmed preizkusnih kamnov za odnose med super silama in zato so se morda v Moskvi odločili za previdnost.
TIT DOBERŠEK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimimiiMMiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiii
Dopisna delavska univerza »UNIVERZUM«
Ljubljana, Parmova 39
izobražuje na sodoben — seminarski način v šolah in tečajih
VPISUJEMO V:
—	šolo za osnovno splošno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred)
—	poklicno administrativno šolo (2-letno)
—	upravno-administratdvno šolo (4-letno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAŠ
—	ekonomsko srednjo šolo (4-letno)
—	poklicno kovinarsko šolo (3-letno)
—	delovodsko šolo za strojništvo (2-letno)
—	tehniško šolo za strojništvo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih šol
—	tehniško elektro šolo (4-letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole
—	poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno)
—	tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke
—	dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje AV vzgoje
—	za diferencialne izpite za vpis t 3. razred upravno-administrativne šole
ORGANIZIRAMO NASLEDNJE TEČAJE:
—	strojepisni tečaj
—	tečaj za stavce na IBM stavnih strojih
—	tečaj tehniškega risanja
—	za skladiščnike
—	za kontrolorje in preddelavce ▼ kovinarski stroki (za skupine v OZD)
—	za varstvo pri delu (skupine v OZD)
—	začetni tečaj nemškega jezika
ORGANIZIRAMO TUDI PRIPRAVO ZA PREIZKUS ZNANJA ZA NASLEDNJE VISOKE IN VIŠJE ŠOLE:
— Višja pravna šola — Maribor — Višja upravna šola — Ljubljana — Višja šola za socialno delo — Ljubljana — Visoka šola za organizacijo dela — Kranj
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole.
Z novim študijskim letom organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole — Maribor za študij ob delu.
Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. ure.
Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh!
Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Univerzum, Ljubljana, Parmova 39, p. p. 106.
5527
EU
^Si®bN"&LENDIČ:
OZADJE NEKEGA ATENTATA — OZADJE NEKEGA ATENTATA— OZADJE NEKEGA ATENTATA — OZADJE NEKEGA ATENTATA — OZADJE
Umetno oko ga je spregledalo
«— Sicer pa smo zgleden kolektiv. Kjerkoli delajo naši ljudje, na katerem koli gradbišču, bodisi v Beogradu, Bosni ali Afriki, so to vzorni kolektivi, res prave delovne organizacije. Vprašajte, koliko smo dali za klub Jugoslovanov tu v Berlinu. Vprašajte, koliko smo vplačali za progo Beograd—Bar. Ni akcije, v kateri nismo prvi. Seveda hočemo disciplino in kolek, tiv smo organizirali. Ampak, mar hočete, da Jih pustimo in da jih dobijo ustaši tn podobni elementi, in da se vrnejo v domovino kot teroristi in nezadovoljneži? Niste vi, jaz sem odgovoren pred domovino, pred Titom za ta dva tisoč naših ljudi. Zavedam se te svoje odgovornosti, zato tudi delam tako. Sicer pa, ali vam je jasno, da so naši deželi kot kruh potrebne — devize! Vidite, mi, mi jih ustvarjamo s svojimi žuljavimi rokami... Lahko vam je pridigati iz udobne pisarne in pri visokih plačah, ampak naša dežela potrebuje deviz, ne pa pridigi/ Ko jih ne bi mi angažirali, bi bili vsi nezaposleni. Ali veste, koliko je doma brezposelnih in takšnih, ki iščejo kakršno koli delo? Bi radi še tele nagnali mednje? Tukaj zaslužijo zase in družino kot tudi za našo socialistično skupnost. Tako je treba gledati na stvari, pa »e nam boste odkrili im rekli: »Hvala vam! Vi ste pravi patrioti in dežela vam mora biti hvaležna!«
Gleda me in proučuje učinek svoje tirade.
Moram mu priznati, da govori prepričljivo in Se bolj prepričljivo učinkuje s svojo Jezo in žarom užaljenega patriotskega ponosa in časti,
V visokem renesančnem fotelju, ki je bil nekoč slovenski nadškofovski prestol katedrale v Danzingu, je sedel gospod Hen-rich von Pilnitz. Sedel je nepremično z rokami na mizi, in držal pred seboj obarvane tehniške risbe, odsotno zagledan vanje, dalo bi se reči, da jih je s preučevanjem korigiral. Zanesen nad risbami in grafikoni ni niti opazil direktorja Božiča, ne njegovega klanjanja in ponižnih nasmehov.
Božič in von Pilnitz
»Vsakikrat se ponavlja isto!« Si je mislil Božič, vendar je, še naprej zadržujoč na ustih nasmeh, obstal daleč od pisalne mize, tega svetišča in nedotakljive trdnjave gospoda von Piinitza. Božič je vedel, da je ta običajna Igra von Piinitza njegov navaden trik-protokol. Vedel je, da von Pilnitz s tem dosega svoj namen: pripeljati, spustiti vsakega obiskovalca »na pravo raven«. Saj je bilo jasno, da je Bolgar Krum gostitelju najavil Božičev prihod. Sicer pa se mu je dva dni prej Božič osebno najavil po telefonu in ga prosil za sprejem »zaradi neke zelo nujne in zelo pomembne zadeve!« Takrat je von Pilnitz sam določil čas obiska. Razen tega pa, tudi ko Je že bil prišel v vilo, seveda je prej čakal, moral celih nekaj minut stati pred vrati kabineta, preden mu je gostitelj odobril vstop. Pa vendar se je von Pilnitz poglobil v neke bogve kakšne papirje. Četudi je vse to vedel, je Božič čutil, da celo na njega, ki je vse to spregledal, vendarle učinkuje. Ce Je to hotel ali ne, zdaj mu J« docela jasno, bolj jasno kot malo-
prej, ko se je samozavestno peljal proti vili »Hirschsprung«, da sta on in njegova usoda odvisna od von Piinitza.
Gospod von Pilnitz, ki v rokah še naprej drži svoje risbe in papirje, naslonjen na mizo dvigne glavo in se zastrmi v Božiča, ki je čutil samo to, kako ga fiksira-joči, mrtvi pogled iz levega steklenega gostiteljevega očesa prebija kot žarek uničujočega laserja.
— Gospod direktor Božič, s svojo histerijo in klici na pomoč ste tako sebe kot mene spravili v neumen položaj! Vi veste, da vsem telefonom v Berlinu prisluškujejo, in kaj vam je bilo treba tistega tarnanja:	.Morate mi pomagati!’ .Nujno jel’
Kaj bodo ljudje mislili: zakaj vam jaz pomagam? Kaj je z vami? Kje ste imeli pamet?!
Se tisto malo poguma in samozavesti, kar je je ostalo direktorju Božiču, je zmanjkalo, ko da bi se razblinilo. Hotel in poskusil se je opravičevati, vendar je to von Pilnitz z ostro kretnjo roke odbil.
— Na kratko! Za kaj gre?
Niti mu ni ponudil, naj sede, vendar Božič, tako razbit in zmeden, ▼ teh trenutkih tudi ni mislil na to.
Govoril je hitro, stoje, krileč z rokama. Čutil je, da govori v tri dni, zgubila se je tista povezana in koncizna nit pojasnjevanja, ki jo je pripravljal, dopolnjeval m popravljal ta dva dneva. Vse je bilo slišati zmedeno, in bil je na tem, da krikne: »Razumite, gospod von Pilnitz! Gre za moje življenje in mojo usodo!« — ko je von Pilnitz, ko da bi bil prebral njegovo misel, mimo rekel:
Pilnitz se smeje
— Panični ste, ko da bi šlo za vaše življenje in usodo!
Potem je začel znova razlagati in pripovedovati. Kaj vse jo povedal, tega se pozneje ni mogel podrobno spomniti. Vedel je, da je dolgo in sugestivno, prepričljivo pripovedoval. Vendar kaj? Tega se ni mogel spomniti. Toliko bolj pa si je zapomnil mirne von Pilnitzove besede, ki so učinkovale kot sodba, kot zadnje, kar se mora in more reči:
— Vi ste vse to pomešali. Jaz temu vašemu abmasadorju Kolendiču ne morem nič. Vidim, da je bolj spreten od vas in da vas je pritisnil. Prav, poskušal bom to, kar mislite, vplival bom tu v senatu. Prav, to morem in hočem. Ampak pri vaših v Beogradu? Ampak, za božjo voljo, gospod direktor! Mar nimate stotine delavcev, ki se lahko lepo posamič in kolektivno — vse komunistične dežele imajo rade kolektivne nastope, pa mislim, da tudi vaša ni izjema — pritožijo zoper tega jugoslovanskega predstavnika? Lepo točko za točko in — podpisi. Cim več podpisov, tem bolje. In konec koncev, nehajte se mi tukaj spakovati, saj midva veva, da se ne boste več vrnili v ta jugoslovanski socialistični raj! Zdaj, ko ste registrirani direktor s svojim, ne prav majhnim kapitalom! Ha, ha, ha!
To je bilo prvič, da je Božič slišal in videl von Piinitza, da se smeje. Njegov smeh je zvenel kot grožnja in se je skladal z negibnim, predirnim pogledom levega steklenega očesa ...
Po pogovoru z »Ordinariatsratom« gospodom Rettigom, pogovoru, za katerega je bil prepričan, da bi ga bilo bolje imenovati diktiranje ukazov, je von Pilnitz napravil nekaj premišljenih korakov. Najprej se je po na j višjih zvezah v senatu prepričal, da
od tod ne more pričakovati nikakršne pomoči. Poskušal je tudi po svojih »diplomatskih« zvezah. Nič, še slišati niso hoteli za noben korak.
Pet tisoč mark za strokoven posel
Poklical je tudi inženirja Božiča. Ta ni skrival veselja, ko se je pojavil pred njim. Prepričan je bil, da ga von Pilnitz kliče, da bi mu sporočil, da je vse »urejeno«. Ko je slišal, zakaj ga je bil poklical, je njegov obraz dobil tako prestrašen in cmerav izraz, da je bilo jasno: od njega se ne da pričakovati nič koristnega.
Ko mu je von Pilnitz, že jezen, zakričal, da gre zanj, za Božiča, in za njegove stotisoče mark, in da lahko za takšna opravila najde v berlinskem podzemlju dobre strokovnjake, ki bodo vse opravili za 5000 mark! — je Božič zgubil glavo. Skoraj jokal je in prosil, da on noče imeti s tem ničesar, da bo dal on, pa ne 5000, ampak 50.000, in sicer pri priči, samo da se ne meša v to. Tarnal je nekaj o svoji družini v Beogradu, o tem kako ima UDV povsod svoje ljudi, kako že pazijo nanj. Z eno besedo: beda, s katero se ne da računati.
Von Pilnitz je celo premišljeval o tem, da vzame akcijo sam v roke. Seveda preko Bolgara Kruma, ki ima dobre in zanesljive zveze v podzemlju. Vendaj- pa bi bilo to preveč nevarno. Gre za šefa neke okupacijske vojaške misije. Tveganje je preveliko.
Tedaj se je odločil: Jelič in njegovi!
Zelo realno je ocenjeval fiktivnost in reklamno napihnjenost Jeličevega »gibanja« in vseh teh njegovih »odborov« in »skupin«. Vedel pa je, da ima kakšnih deset plačancev, ki so vsi odvisni od njega. Ni jih kaj dosti cenil. Njegov Krum mu Je večkrat pripovedoval o tem, kako je vse to »kup nesreče«.
— Strahopetci — je pripovedoval Krum. — Junačijo se po gostilnah in kadar je treba v temi strašiti in groziti kakšnemu samotnemu rojaku.
Krum je bil, v to se je imel von Pilnitz priložnost prepričati, ne samo izredno pogumen, marveč tudi predan in pasje zvest.
»Vsak od njegovih telesnih čuvajev bi ga jutri prodal Beogradu!« je Krum pripovedoval svojemu gospodarju, ki je bil zmerom rad o vsem obveščen.
Jelič je popustil
Pa vendar, je premišljeval in čutil, da se je že odločil, saj so se ti iz Jeličeve združbe lotili že več tveganih in uspešnih akcij. Ce tukajšnji niso dobri, naj pripelje nove, iz Miinchna ali Hamburga. Hvalil se je, da ima v Avstriji izbrano ekipo. Naj jih preskusi!
Tako se je odločil, prepričan, da ima tega napihnjenega doktorja že dolgo popolnoma v rokah.
Spričo te gotovosti ga je vznemirjala neobičajno samozavestna Jeličeva drža. Zadržal se je in z enako enoličnim glasom izvlekel svoj najmočnejši adut:
— Kreditorji zahtevajo izplačilo svojih posojil takoj!
Ta »takoj« je z nespremenjenim glasom samo malo poudaril, tako, da ga je zategnil in ločil na zloge: »So-o-fort!«
— Grozijo s stečajem, če jim no dam garantiranega kritja za vso zadolžno vsoto.
Spet je zastal in ga še naprej nepremično gledal, prepričan, da bo moraj Jelič zdaj popustiti.
In doktor Jelič je popustil. Požrl je slino, si ovlažil ustnice in se malo privzdignil v fotelju. Von Pilnitz je mislil: »Moj je, vdal se je!« Jelič se je silil, da bi govoril kot ponavadi in mimo, in ga vprašal:
— Kaj si jim odgovoril?
Zdravo oko von Piinitza ni moglo skriti škodoželjnosti spričo zmage. Kakor da ni slišal, kako je Jeličev glas vztrepetal, ga je ■vprašal:
— Ali bi kaj popil?
Novo na festivalu
Novo dramsko delo Miroslava Krleže bo doživelo praizvedbo na sarajevskem srečanju malih odrov marca 78
OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
Devetnajsti festival malih in eksperimentalnih odrov se bo prihodnje leto začel s praizvedbo novega Krleže-vega dela »Pod masko«. Ve se že, da se bo ta, po starosti tretji gledališki festival v Jugoslaviji (starejša sta le dubrovniški in novosadski), začel 27. marca prihodnjega leta. Ali bo samo v Sarajevu, še ni odločeno, kajti če bo pravočasno dograjena nova gledališka stavba v Zenici, bi festival ponovili tudi v tem mestu.
Krleževo novo odrsko delo bodo izvedli v počastitev književnikove 85-letnice. Tudi v tem delu Je pisatelj ostal pri Glembajevih. Poleg dram Je Krleža, kot je znano, napisal tudi prozo o Glembajevih. V tej prozi je ena od glavnih oseb tudi gospa Stol-zerjeva in prav na njej je Krleža zasnoval svoje novo delo. Sam je izbral odlomke iz te vloge, ki je nato s pomočjo režiserja Miroslava Be-lovicha, igralke Maje Dimi-
Razstava ameriške književnosti
SKOPJE — V Skopju so v četrtek odprli razstavo sodobne ameriške književnosti. Na ogled so postavljena dela 13 ameriških piscev, ki so prejeli več nagrad in priznanj v ZDA in v svetu. Tako si je npr. moč ogledati knjige Roberta Penna Warrena, ki je dobil že dve Pulitzerjevi nagradi in je po mnenju nekaterih najimenitnejši ameriški pesnik današnjega časa, pa Elizabeth Bishop, Johna Ash-berryja, Joycea Carola Oate-sa. W. S. Menvina idr. Razstava je v univerzitetni knjižnici »Kliment Ohridski«, pripravili pa so jo v sodelovanju z ameriškim informativnim centrom v Skopju.
Ptuj
v slovenski
kulturi
Slabo obiskan pogovor ob koncu ptujskih kulturnih srečanj
Ob sklepu petih ptujskih kulturnih srečanj so tu pripravili pogovor z naslovom »Občina Ptuj v slovenskem kulturnem prostoru«. Odziv na zanimivo zastavljeno in dobro pripravljeno razpravo je bil več kot pičel, saj se Je na 150 vabil, ki jih je razposlala ptujska kulturna skupnost v delovne organizacije, krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije, odzvalo s časnikarji vred komaj trideset udeležencev.
Vseeno je pogovor posegel na vsa področja kulturnega snovanja in se kritično ozrl na slovensko kulturno politiko. V zbiranju sredstev, so menil' ptujski razpravljalci, smo v Sloveniji že dosegli enoten kulturni prostor, v razporejanju kulturnih dobrin pa še ne. Kulturne dobrine še niso dostopne občanom v vseh predelih Slovenije. Vzroki so v glavnem prostorske težave. Načrtovanje in programiranje kulture je v Sloveniji postavljeno na glavo. Najprej sestavijo republiški kulturni načrt in ga potem »decentralizirajo« v občine, namesto da bi kulturni načrt rasel iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in občin. Na kulturno politiko v občini imajo deiovni ljudje in občani, odkar imamo delegatski sistem. več vpliva kot prej. Na odločanje v republiški kulturni skupnosti pa še nimajo dovolj vpliva, so poudarili ptujski razpravljalci.
O prispevkih, ki jih delovni ljudje namenjajo za kulturo, ne vejo, kako se razporejajo in zakaj, se pravi, da so od njihovih interesov bolj ali manj neodvisni. Krajevne skupnosti, še posebej družbenopolitične organizacije, se pri nas nasploh za kulturno delo čutijo še premalo odgovorne. To je treba z novimi volitvami popraviti. Raziskovalna skupnost Slovenije naj bi na območju republike raziskala tudi kulturne potrebe in razmere. Pri varovanju kulturne dediščine so na Ptuju dosegli izvirno rešitev. Pripravljajo samoupravni sporazum vseh zainteresiranih za obnavljanje starega ptujskega mestnega jedra. Torej, spomeniško varstvo nd več le stvar kulture, ampak tudi drugih dejavnikov. Ptujčani soglašajo, da so vrhunske kulturne ustanove tam, kjer so zanje pogoji (na primer operni gledališči v Ljubljani in Mariboru), obenem pa se zavzemajo, da se v slovenski kulturni program vnesejo tudi pomembne kulturne vrednosti iz manjših središč — iz Ptuja na primer folklorno kurentovanje.
FRANCE FORSTNERIČ
trijevič im scenografa Mio-draga Tabačkega (spomnimo se ga iz »Michelangela«) prerasla v novo odrsko delo.
Znan je tudi že glavni selektor za »MES 78«. To bo makedonski režiser in dramaturg Slobodan Unkovski, ki dela v Skopju. Pred leti je na festivalu malih odrov njegova predstava »Jane Za-drugaz« postala večkratna zmagovalka, pomeni pa tudi prelom v makedonskem gledališču.
Za tokratni MES bo vsako gledališče v Jugoslaviji lahko prijavilo največ dve predstavi. Tudi to je novost, ki bo olajšala selektorju delo. Prejšnja leta so namreč nekatera gledališča prijavljala kar celoten svoj spored sezone, namesto da bi samokritično odbrala najboljše, pa se je tako v širšem izboru lani pojavilo kar 65 del.
Glavni selektor bo imel pomoč v republiških komisijah. Po dogovoru z republiškimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi za kulturo bodo le-te sestavile svoje komisije, ki bodo napravile republiški izbor kandidatov za festival malih in eksperimentalnih odrov. Iz te komisije bo šel en član kot republiški selektor na festival, kjer bo sodeloval tudi na pogovorih o predstavah. To se pravi, da bo selektorjev pravzaprav devet: poleg glavnega še osem republiških oziroma pokrajinskih.
Vse to je posledica tega, da se festival sam, že dve leti trudi organizirati samoupravno, v duhu zakona o združenem delu. In prav republiške oziroma pokrajinske kulturne skupnosti naj bi podpisale samoupravni sporazum o tem festivalu. Najboljša predstava bo šla prihodnje leto tudi na Dubrovniške poletne igre, Sterijino pozor-
Dnevi makedonske kulture v Franciji
SKOPJE — Sredi ok-, tobra bodo v Parizu, v okviru manifestacije »Dnevi makedonske kulture v Franciji«, prikazali sodobne makedonske dosežke na področju kulture in umetnosti. Vsa manifestacija bo trajala od 9. do 17. oktobra, ko se bo pred francoskim občinstvom zvrstilo več gledaliških, filmskih, likovnih, glasbenih m književnih prireditev. Ob tej priložnosti bo inštitut za vzhodne civilizacije in jezike v Parizu izdal izbor sodobne makedonske poezije, v jugoslovanskem kultumo-in-formativnem centru pa bodo odprli razstavo knjig, ki bo prikazovala dela o predsedniku Titu v makedonščini in v drugih jezikih, dela francoskih avtorjev v makedonščini in knjige makedonskih piscev v francoščini. Dodati Je, da bo manifestacija »Dnevi makedonske kulture v Franciji« doslej največja oziroma najpomembnejša predstavitev makedonske kulture v tujini.
Beneški bienale
BENETKE — V Benetkah bo letošnji bienale trajal od 15. novembra do 27. decembra. Potekal bo v devetih različnih skupinah, v času njegovega trajanja pa bodo tudi pogovori strokovnjakov o vprašanjih literature, filma, glasbenih raziskovanjih, gledališča, religije, zgodovine idr. Predsednik bienala Carlo Ripa di Mesna je novinarjem povedal, da bodo v okviru bienala pripravili tudi razstavo knjig, filmov in likovne ustvarjalnosti. Ena izmed tem bienala pa bo tudi problem umetni kov-opo-rečnikov iz vzhodnoevropskih držav.
Astronavtska
nagrada
Leonidu Sedovu
PRAGA — žirija mednarodne astronavtske akademije je podelila nagrado Daniela in Florence Guggenheim sovjetskemu akademiku Leonidu Sedovu za dosežke v »navigaciji ob izkoriščanju sile inercije«. Nagrado bodo Sedovu izročili ob koncu letošnjega 28. mednarodnega kongresa astronavtike, ki zdaj poteka v Pragi-
je, Bitef in Ljubljanski festival.
Ostala bo tudi dosedanja praksa, da bodo nekatere festivalske predstave prikazali še v drugih mestih. Lanska predstava .Deutdhes Theatra’ je na primer z uspehom gostovala v Mostarju, Banjaluki, Zenici in Beogradu. Festival bi radi razširili ne le iz bosanskohercegovske, temveč tudi iz jugoslovanske gledališke zaprtosti, tako da bi z njegovimi predstavami gostovali ne le v drugih republikah, temveč tudi v tujini.
Iz drugih držav se dogovarjajo, da bi prišla na MES 78 po ena predstava iz Italijo in ZR Nemčije, dve pa bi poiskali v neuvrščenem svetu.
Spremne prireditve bodo ostale večinoma v lanskih okvirih, kolikor bodo to dopuščale gmotne možnosti. Za zdaj ima festival na svojem računu le 300 tisoč dinarjev, vendar so mu obljubili, da bo v teku leta dobil vsa potrebna sredstva. MES je pravzaprav zelo poceni, saj na primer Dubrovniške letne igre stanejo desetkrat več, to je okoli 10 milijonov dinarjev, če Je to, seveda, sploh primerljivo.
Simpozij, ki vsako leto spremlja MES, bo tokrat najverjetneje spregovoril o prevladujoči vlogi režiserja v gledališču, kar cenijo za zelo pomembno snov, o kateri bi se dalo povedati marsikaj poglobljenega in novega.
Posebnost pa bo ob festivalu likovna razstava, ki jo bodo odprli istega dne, kot se bo razmaknila zavesa na MES. Cetinjski muzej in mestna skupščina sta obljubila doslej najpopolnejšo razstavo slik Petra Lubarde. Iz Sarajeva se bo nato ta razstava preselila še v jugoslovanska središča, pozneje pa še v Pariz in nekatera druga evropska mesta.
BOGDAN NOVAK
Bratislavski festival | SO(lGlOV3I1|6 IH6Sf
lo s koncer- razllčnejša srečanja skla- mnogih letih bodo ljub- s	P
| Danes bodo s koncer-5 tom Beethovnovih skladb, 1 ki jih bo izvedel slovaški Š Filharmonični kvartet v S zrcalni dvorani primetor-= ske palače, že trinajstič = odprli mednarodni glasil beni festival v Bratislavi. Š Kot v prejšnjih letih bodo §§ tudi letos v njegovem H okviru nastopili mnogi = znani in znameniti glasbe-5 ni ansambli, dirigenti in S solisti, med njimi simfo-= nični orkester avstrijske = radiotelevizije pod vodil stvom Leifa Segerstarna, = Kčlnski komorni orkester, S Kraljevska opera iz Ant-= werpna, Berlinski simfo-= niki s solistom Alexisom = Weissenbergom, Moskov-= siki komorni orkester pod g digiremtskim vodstvom {= Igorja Bezrodnega, Buka-
1	reštanska filharmonija s g Sergeom Baudojem, sim-H fonični orkester frankfurt-g skega radia pod vodstvom = Eliaha Inbala in s soli-= stom Edvardom Gračem, g Sofijski madrigalisti itn. g Tako bogat izbor umet-= nikov z vzhoda in zaboli da je v Bratislavi že tra-H dicionalen in je v slova-= ški prestolnici pridobil g sloves izredno pomembne-
2	ga mednarodnega glasbeni nega središča. Bratislav-= ske glasbene slavnosti so
| OKENCE V SVET
= postale pojem, podobno = kot Praška pomlad, Var-g šavska jesen ipd. Morda = ni nezanimivo, če ob na-fš vajanju naslovov in imen g v njih opozorimo še na gj vzporedne prireditve, ki = se — tako kot v prejšnjih g letih — odvijajo v njiho-= vih okvirih. Letos bo v = Bratislavi sedaj npr. že g VIII. mednarodni podij = mladih glasbenih umetni-
3	kov, nadalje IV. medna-
2	rodna tribuna mladih in-jE terpretov, VI. muzikologi ška konferenca v ciklusu
3	razprav o glasbeni tradi-= ciji Bratislave in še bi S lahko naštevali, npr. naj-
različnejša srečanja skladateljev, predstavnikov simfoničnih orkestrov ipd.
Letošnji bratislavski mednarodni festival je še posebej zanimiv tudi za nas in našo glasbeno kulturo. 10. in 11. oktobra se bodo ondotnemu občinstvu in mednarodni kritiki predstavili namreč tudi umetniški zbori ljubljanske Opere in Baleta ter izvedli najprej Rozinovo opero »Ekvinokcij«, nato pa še Verdijevo komično opero »Falstaff«. Po
mnogih letih bodo ljubljanski operni oziroma baletni Izvajalci drugi jugoslovanski umetniški ansambel, ki je bil povabljen k sodelovanju v Bratislavi, ne le kot poustvarjalci, temveč tudi kot interpreti ene izmed reprezentančnih jugoslovanskih oper, to je »Ekvinokcija«, ki je doživel vrsto afirmacij doma in v tujini, kar daje gostovanju v CSSR še poseben pom« in tehtnost.
L. O.
Deseti ICSID
V dneh od 19. do 24. septembra je zasedal v Dublinu na Irskem deseti kongres mednarodnega sveta združenj za industrijsko oblikovanje — ICSID. V prvem delu so se na plenarnih sejah in po sekcijah zvrstila predavanja in izmenjevale izkušnje številnih teoretikov in praktikov s pod- -ročja arhitekture, industrijskega oblikovanja in vizualnih komunikacij, v drugem pa je zasedala generalna skupščina. Ker si v Sloveniji že dolgo prizadevamo, da bi industrijsko oblikovanje globlje proniklo v pore našega gospodarstva in kulture in Se s to ustvarjalno zvrstjo ukvarja že precej oblikovalcev in ker prirejamo v Ljubljani mednarodni bienale industrijskega oblikovanja, je bilo naše zanimanje za kongres in še zlasti za temeljno temo, ki naj bi mu dala vodilno noto, »identiteta in razvoj«, precejšnje. Predlagana tema je dajala predavateljem dovolj manevrskega prostora za malone vsakršno predstavitev ali razmišljanje, tako da se ni bilo mogoče ubraniti občutka nekakšne teoretične razpršenosti. Toda v obtoku je bilo tudi do-
volj tehtnih idej, ki bi jih, serveda z zadržkom, lahko strnili pod silno širok skupni imenovalec iskanja opornih identifikacijskih točk tako v ideologiji kot v obliki ali tehnologiji, pač po nekaj desetletnem prevladovanju in forsiranju »vodilnih« mednarodnih oblikovalskih formalnih in tehnoloških izumov. Upamo si trditi, da je bila ta žgoča tema načeta na resnično široki fronti, a hkrati težko zapišemo, da imamo tudi že trdna in globoka spoznanja o tem, s čim, s kakšnim izdelkom, s kakšnim načinom rabe in oblikovanja, smo se pripravljeni identificirati.
Na generalni skupščini Je bil izvoljen tudi nov predsednik ICSID. Japonca Kenjija Ekuana je zamenjal direktor sovjetskega zveznega inštituta za industrijsko oblikovanje (VNIITE) Jurij Solovjev. Za nas pa je posebej za-nimo, da je bil BIO zaradi svoje izjemne povezujoče vloge na stičišču oblikovalskih svetov, s posebnim odobravanjem delegatov z vsega sveta, sprejet v to mednarodno strokovno organizacijo.
P. K.
Za »kulturni teden Marburga« so v Mariboru pripravili vrsto prireditev - Desetletno prijateljstvo - Razvoj mest
iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiimimiiiiim
Visoko ljudsko gledališče
Vjeran Zuppa želel v Splitu uveljaviti zamisel o takšnem gledališču, Ante Jelaska pa ostro polemizira z njim - »Oko« o »bolgarskem kukavičjem jajcu«
Lahko bi rekli, da se zagrebška kulturna javnost te dni zanima predvsem za dve polemični »iskri«. Ena zadeva zgodovinski in zemljepisni ponaredek, druga pa gledališče in interpretacijo njegove nalogo.
Začnimo z drugo.
Gledališki pisec in kulturni delavec Ante Jelaska, režiser splitskega Narodnega kazaiišta, je zelo kritično pretresel letošnje Splitsko poletje, zlasti pa še njegov dramski program. Z letošnjim poletjem je vodstvo dramskega dela prireditev prevzel ravno tako znani in priznani gledališki delavec in književnik iz Zagreba Vjeran Zuppa, bivši direktor zagrebškega, leta in leta zanimivega TEATRA ITD. Po dolgem in uspešnem vodenju tega gledališča (resda je bilo tudi nekaj reakcij, ki so kdaj pa kdaj zelo kri-| tično ocenjevale Zuppovo delo v tem gledališču) se je I odločil prevzeti vodstvo dramskega programa Splitskega poletja in je ob tej priložnosti napovedal, da je njegov koncept in koncept njegovih sodelavcev v okviru tega programa uresničiti zamisel o »visokem ljudskem gledališču«. Ta pojem mnogim ni bil jasen. Slišati je bilo vse polno vprašanj o tem, kaj je pravzaprav »visoko ljudsko gledališče« oziroma kaj naj bi bilo potemtakem »nizko ljudsko gledališče«. Takšno vprašanje je v svoji polemiki postavil tudi omenjeni režiser Jelaska.
V Splitu kot v —
Franciji
Nekoliko podrobneje je Zuppa o svojem programu spregovoril poleti v splitski Slo-bodnl Dalmaciji, kjer je priznal, da je njegov zgled gledališče, kakršno je uvedel znani francoski režiser, pisatelj in komunist Roger Plan-chon v svojem TNP (Theatre nationale populaire) v velikem industrijskem bazenu Viellerbaneu, predmestju Lyo-na. Delal je po konceptu gledališča difuzije in teatrske decentralizacije skupaj z Mal-rauxom. V projektu Malra-uxove .likvidacije province’ se je pojavilo 200 skupin teatrske decentralizacije, ki so potovale po Franciji in razbijale metropolizacijo Fran-olje’, uveljavljeno že za Ludvika XTV., to je klasično delitev na Pariz in provinco. Gostovali so po vseh kulturnih domovih ... Naša naloga je ▼ nekem smislu ta, da spremenimo Split, ki je močan gospodarski center, v kulturno živo območje, ki ima festival-garage, gledališko delavnico, in ki naj bi bil središče regije, vse druge predstave pa bi .potovale’ v Trogir, Dubrovnik, Hvar, Zadar,
Šibenik... Načelo našega delovanja bi torej moralo biti radialno, difuzno ...«
V okviru takšne vizije je Zuppa hotel uveljaviti »gledališče visokega ljudskega sloga*.
Jelaska ga Je najprej vprašal, kaj pomeni ta sintagma. Kaj je to »ljudstvo«? In odgovoril s stavki, ki želijo pokazati, kako Zuppa pravzaprav ljudstvo, navadno ljudstvo, podcenjuje in ima pod firmo svojega »gledališča za ljudstvo« v mislih pravzaprav elitistično gledališče.
Reisingerjev Pero ne spada sem
».Navadno ljudstvo’ je vsekakor romantična fikcija, ki pravzaprav pomeni nekaj porogljivega in obžalovanja vrednega, kar zabrisuje osebnost in osebno dostojanstvo. Kateri pameten človek bi privolil v to, da bi ga etiketirali za rovtarja ali kmetavza? .Navadno ljudstvo’ oziroma .bedni prostaki’, kot je rekel pesnik — to naj bi bila nekakšna žalostna družbena melasa, ki se ji v življenju iz previdnosti rajši nihče preveč ne približa, potem pa naj bi ji med neko poletno prireditvijo z aristokratske višine delili demagoške milosti naših maziljenih intelektualcev ...«
Nato vpraša Jelaska sebe ali pravzaprav Zuppa:
»Kdo bi bil lahko to navadno ljudstvo’? Mar mlinar Sima, birič Joso, šofer Djo-ko, Grga Protokol, pevka Mica, žalostni Gašo in stara Jurka? Reisingerjev Pero je prebister, da bi spadal med navadno ljudstvo’.«
Jelaska očita Zuppu, da je zaradi njegove teorije, ki pravzaprav ni nič drugega, pravi kritik, kot »parada zmešanosti«, »citatomanijsko prevajanje oziroma nekritično presajanje tujih receptov« na letošnjem Splitskem poletju propadlo več dramskih predstav, zlasti pa se ustavlja pri Zuppovem sklepu, da je v svojo shemo »ljudskega gledališča« vključil tudi Krleževo dramo Michelangelo Buonarotti, in to drastično skrajšano (!?).
»Glembajeve« — na nebotičnik
»V .ljudski’ teater je prišel tudi fantazmagorični Michelangelo Buonarotti. Da bi ga ustrezno včlenili v .visoki koncept', so ga igrali na visokih odrih, celo tik pod stropom gledališča. Morda so tudi .Gospoda Glembaje-vi’ ljudska igra, warum nicht? Glede na višine pa bi jih lahko prihodnje poletje prikazovali na strešni tera si splitskega Marjana, hotela
smo povedati tole: v nasprotju z Volponejem, ki je bil spremenjen in razširjen, so Michelangelu amputirali velik del teksta. Tako torej prisegamo na literaturo, vendar jo v isti sapi bodisi pitamo kot gosko ali lupimo kot krompir ...«
Jelaska pravi, da se je lahko pogovarjati s teatrskimi ljudmi, težko pa s »teatrskimi teologi«, s čimer cika na Zuppa in njegove privržence na letošnjem Splitskem poletju.
Obtožbe niso majhne in očitno je, da bo to šele prvi krog polemike ne samo o Zuppu, temveč tudi o Splitskem poletju, katerega fiziognomija je že deležna javnih kritik, in to ne samo estetske narave.
Prevara s Tračanl
V zadnji številki »Oka«, zagrebškega polmesečnika za aktualnosti iz umetnosti in kulture, je redakcija v svojem članku na tretji strani reagirala na najnovejše bolgarsko negiranje Makedonije. Naslov članka je »Tračan-ski konj ali bolgarsko kukavičje jajce«.
Povod za ta članek je razstava (ki so jo zaprli nedavno in je trajala skoraj tri mesece) v newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti. Razstavo je pod na slovom Tračanski zakladi v sodelovanju s tem muzejem pripravil komite za umetnost in kulturo ljudske republike Bolgarije. Na številnih panojih te razstave, ki prikazuje nahajališča iz raznih obdobij, so zarisane meje Bolgarije in sosednih držav. Na teh zemljevidih je
Dvanajsta sezona Koncertnega ateljeja
LJUBLJANA — V torek 4. oktobra 1977 bo Društvo slo-venskijj skladateljev odprlo XII. sezono svojega Koncertnega ateljeja z recitalom violinista Primoža Novšaka ki deluje v Švici. Na klavirju bo sodeloval pianist Aci Bertoncelj, umetnika pa bosta izvajala zahteven program s sonatami Arthurja Honegger-ja in Sergeja Prokofjeva. Od domačih del bodo na sporedu Autumn mušic Iva Petriča in štiri ditirambične skladbe Lucijana Marije Škerjanca.
Letošnji Koncertni atelje uvaja novost v obliki pogovora z izvajalci, ki ga bo tokrat vodil skladatelj Uroš Krek, in sicer o skladbi Lucijana Marije Škerjanca. Kot običajno bo koncert spremljala tudi likovna razstava, ki bo predstavila slikarja Pavla Florjančiča % njegovimi prve kategorije. Toda želeli i najnovejšimd risbami in olji.
SR Makedonija prikazana kot posebna država, ločena s čisto pravo mejo od SFR Jugoslavije.
Časopis »Oko« je reproduciral takšen zemljevid in postavil vprašanje:	»Kako da
naši sosedje Bolgari, zlasti pa njihovi intelektualci, znanstveniki (esej v katalogu Je napisal Ivan Venedikov, profesor nacionalnega arheološkega inštituta bolgarske akademije znanosti) ne vedo, da je Makedonija ena od jugoslovanskih republik?«
V redakciji »Oka« upravičeno sodijo, da so takšnega grobega ponaredka krivi tudi ameriški gostitelji: »Kako da se spoštovani ameriški intelektualci še zmeraj niso naučili, da Jugoslavija ni predmestje Prage, da Makedonija ni ločena od Jugoslavije, temveč njen sestavni del? .. .« V komentarju priporočajo tem ameriškim intelektualcem, da bi bili lahko pogledali v katerikoli zemljevid, če se jim že ni dalo pobrskati po njihovi biblioteki, eni najbogatejših na svetu.
Sele ko je protestiral Jugoslovanski kulturni center, so mejne črte prelepili z belim papirjem ter tako prekrili te monstruozne meje na vseh panojih razen enega. V zemljevidih in katalo-gih pa Jih sploh niso zbrisali.
JOŽO PULJIZEVIC
Med 6. in 10. oktobrom bo potekail v Mariboru »kulturni teden Marburga«, slovečega univerzitetnega mesta ob Lahni s prav letos 450 let staro univerzo, eno najstarejših v ZRN. Marburg in Maribor prijateljujeta že skoraj desetletje. Program mar-burškega obiska, ki so ga predstavniki	gostiteljice,
skupščine občine Maribor posebej razgrnili novinarjem, kaže, da »marburšld kulturni teden« ni zgolj pobratimsko dolžnosten, marveč prava obogatitev mariborske kulturne jeseni.
V salonu Rotovž bo razstava o razvoju Marburga (74 000 prebivalcev), ki je star 755 let in je njegov ponos poseben koncept obnove starega mestnega jedra, ki velja za enega riajbolj izvirnih zasnov v ZRN sploh. Koncept bo razložil v posebnem predavanju ing. Diet-
helm Fichtner in utegne posebej zanimati mariborske mestne načrtovalce, ki se tudi lotevajo obnove pristana in starega mestnega jedra. V pokrajinskem muzeju bodo na razstavi prikazali 450-let-ni razvoj in današnji ustroj PMUpove univerze v Mar-buirgu. V Umetnostni galeriji pa bodo prikazali zaklade svojih zbirk marburški filatelisti. Znameniti marburški jaziz orkester bo koncertiral v Centru za glasbeno vzgojo, v gosteh pa bo tudi komorni orkester iz Marburga, ki bo nastopil v viteški dvorani (tu je pred leti že sodeloval na festivalu baročne glasbe), gostoval pa bo tudi na Ravnah in v Radencih.
V kino gledališču bodo gostje zavrteli film o svojem mestu. V programu sta tudi športni prireditvi. V novi osnovni šoli Miklavž pri Mari-
Novice
Festival
baročne
glasbe
V ponedeljek, 3. oktobra se bo pričel v Mariboru deveti festival baročne komorne glasbe. V ambientu Viteške dvorane mariborskega gradu se bo do 18. oktobra zvrstilo šest koncertov. Uvodni koncert bo imel domači baročni ansambel Colegium Musicum Maribor v zasedbi: Irena Grafenauer (flavta) in Gorjan Košuta (čembalo), sodelovala pa bo tudi mezosopranistka Eva Novšak-Houška. Na sporedu bodo dela Jeana-Baptista Loeilleta, Giovannija Batista Pergolesija, Henryja Purcella, Georga Filipa Telemanna, Johanna Sebastiana Bacha in Georga Friedricha Haendla. Na drugem koncertu, ki bo v sredo 5. oktobra, pa bo nastopil Slovenski komorni orkester iz Ljubljane pod vodstvom Antona Nanuta in solistom — oboistom Dragom Golobom. Slišali bomo dela Dolarja, Cimarose, Tartinija, Vivaldija in Haendla.
Na tretjem koncertu, v petek 7. oktobra, se bo predstavil Komorni orkester Marburg na Lahni in predstavil dela Zelenke, Pergolesija, Haendla, Vivaldija in Scarlattija. Na četrtem koncertu, v ponedeljek 10. oktobra, bo nastopil baročni ansambel Gamerith Consort in Gradca. Sodeloval bo tenorist Martin Klietmann. Zanimivost tega ansambla je, da izvaja baročno glasbo na originalnih instrumentih. Na sporedu bodo dela Purcella, Dowlanda, Weelkesa, Philipsa Famavyja, Rameauja, J. S. Bacha. Predzadnji koncert pa bosta izvedla violinist Tonko Ninič iz Zagreba in čembalist Janko Šetinc. Deveti festival baročne glasbe v Mariboru bo sklenil nastop ansambla Colegium Musicum Salzburg, ki bo izvedel dela Fuxa, Haendla, Telemanna, Monteverdija, Scarlatija, Lottija in Ouantza.
A. G.
Kolonija »Od Gubca do Lacka«
VIDEM OB ŠČAVNICI — V ponedeljek, 3. oktobra se bo v Vidmu ob ščavnioi, ki slovi po galerijah kiparskih izdelkov in vsakoletni kiparski koloniji, začela letošnja kiparska kolonija »Od Gubca do Lacka«, ki jo je ob pomoči združenja likovnih skupin Slovenije pripravil odbor kolonije, ki ga vodi Helena Žajdela. V koloniji so-
iMiiMiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Mladinska knjiga	,
TOZD ZALOŽBA Ljubljana, Titova 3
Ce imate veselje do knjig in želite delati na terenu, lahko postanete naš sodelavec
K sodelovanju vabimo
5 založniških poverjenikov
s srednješolsko izobrazbo za območje Slovenije
Od vas pričakujemo splošno razgledanost, kulturen nastop, urejeno zunanjost in sposobnost komuniciranja s kupci, ter po možnosti lastno prevozno sredstvo.
Pohitite s prijavo in pošljite vlogo na naslov:
Mladinska knjiga TOZD ZALOŽBA, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Titova 3.
Zadnji rok za predložitev pismenih ponudb je 15 dni po objavi.	6759
deluje na povabilo ZLSS več kiparjev iz raznih slovenskih kraje«.-, ki bodo kar deset dni oblikovali iz lesa skulpture, ki bodo znova okrasile ta lepi kraj. Letošnja kolonija je dobila širši značaj, saj so v program vključili tudi izobraževanje in strokovno ocenjevanje kiparskih izdelkov. Poskrbeli so tudi za stalnega mentorja. To delo bo opravljal akademski kipar Aiadar zahariaš iz Ljubljane, pri ocenjevanju likovnih stvaritev pa mu bo pomagal umetnostni zgodovinar dr. Cene Avguštin. V programu je tudi izbira lokacij za nastale skulpture, ki jo bodo opravili avtorji, predstavniki krajevne skupnosti in prosvetnega društva.
T. S.
boru bo ženska odbojkarska tekma med mariborskimi in marburškimi odbojkaricami, na letališču v Slivnici pa bodo člani marburškega zrako-plovnega društva skupaj s kolegi iz aerokluba Maribor priredili letalski miting modelov
Poleg naštetih prireditev bo v času »marburškega kulturnega tedna« obiskala Ma^ ribor uradna delegacija Mar-burga pod vodstvom nadžu-pana dr Hanna Drechslerja ter močna delegacija mar. burške univerze, katere gostiteljica je mlada mariborska univerza.
Tak je uradni program, v dneh marburškega obiska pa bodo gostom pripravili tudi številne družabne prireditve, predvsem srečanja občanov obeh mest in več izletov v lepo mariborsko jesensko okolico.
Marburg in Maribor sta pobratena skoraj deset let in sta v tem času izmenjala že več ooiskov in kulturnih prireditev. »Jugoslovanski teden« je bil v Marburgu že leta 1970, naslednje leto se je Marburg predstavil v Mariboru, lani pa je bil obsežen mariborski teden v mestu ob Lahni s kakovostnimi likovnimi, glasbenimi, filatelističnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Podobno, kot je bilo lani v Marburgu, bo tudi letos v Mariboru tudi navzven čutiti vzdušje obiska, saj bodo mariborski aranžerji prikazali Marburg tudi t več izbranih izložbah.
V Mariboru in Marburgu ob teh srečanjih vselej na-glašajo, da poglavitni niso uradni stiki, marveč predvsem prisrčni odnosi med občani, društvi in organizacijami obeh mest, kot je zapisal tudi v letošnji poslanici Mariborčanom pred obiskom iz Matourga tamkajšnji nadžu-pan dr. Hanno Drechsler.
FRANCE FORSTNERIČ
iiimiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiimiiiinmiMiiiiiiiMiiiiiimimiimimiMiimHmimniiimiiiiinni
n
MLADINSKA KNJIGA n. sol. o. TOZD ZALOŽBA n. sol. o. TITOVA 3 LJUBLJANA
Iščemo mlade, delovne, ambiciozne, organizatorske in programerske strokovnjake, ki si poleg zanimivega delovnega področja žele uresničevati in uveljavljati svoje sposobnosti in kvalitete v sodobnem, prijetnem in samoupravno zrelem delovnem kolektivu.
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo še naslednje pogoje:
1. 3 VIŠJI ORGANIZATORJI EOP
— visoka izobrazba iz računalništva ali tri leta uspešnega dela v organizaciji EX)P
Osebni dohodek po delovnem uspehu temeljne organizacije od 6.850 do 8.220.
2. VODJE PROGRAMIRANJA
—	višja izobrazba računalništva in dve leti prakse v programiranju ali štiri leta izkušenj v programiranju in vodenju programerskega tima
—	odlično praktično poznavanje programerskih Jezikov assembler in PL/I
—	vodstvene sposobnosti s smislom za sistemizacijo in optimizacijo programerskega dela
Osebni dohodek po delovnem uspehu tem. org. od 6.300 do 7.560
3. 4 VIŠJI PROGRAMERJI
—	višja izobrazba računalništva in leto dni prakse v programiranju ali tri leta prakse v programiranju
—	dobro obvladanje programiranja v assem-blerju ali PL/I
Osebni dohodek po delovnem uspehu tem. c-rg. od 5.900-do 7.080
4. 5 OPERATERJEV PRI ZAJEMANJU PODATKOV (LUKNJAČICE)
—	nepopolna srednja ali osnovna šolska izobrazba
—	leto dni prakse in sposobnost luknjanja 9000 udarcev na uro
—	dvoizmensko delo
Osebni dohodek po delovnem uspehu tem. org. od 3.800 do 4.560
Dopolnila k razpisu:
a)	Za delovne naloge vseh razpisanih delovnih mest se lahko prijavijo tudi kandidati, ki sicer izpolnjujejo samo uvodne pogoje, pa bi si želeli pri nas pridobiti ustrezno znanje in prakso. Tudi tem nudimo ugodne, vendar drugačne osebne dohodke in jih bomo obravnavali v primeru, če ne bo dovolj ustrezajočih kandidatov za razpisana delovna mesta.
b)	Od vseh kandidatov moškega spola pričakujemo urejeno vojaško obveznost.
c)	Poskusno delo za vsa delovna mesta traja tri mesece.
d)	Delo se združuje za nedoločen čas.
Kandidate prosimo, da svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 10 dneh od objave na naslov: Mladinska knjiga, TOZD Založba, Kadrovski oddelek, Titova 3, 61000 Ljubljana. 6763
Zapravili so priložnost
Trener Viktor Krevsel pojasnjuje poraz odbojkarske reprezentance z Italijo na prvenstvu Evrope na Finskem
HELSINKI, 30. sept. (telex) — Jugosolvanskl odbojkarji so na evropskem prvenstvu na Finskem izgubili odločilno tekmo v kvalifikacijski skupini A z Italijo (0:3) in so tako ob možnost, da bi se v sklepnem delu prvenstva borili za eno izmed kolajn. Naši bodo Igrali v Ouluju za uvrstitev od 5. do 8. mesta, medtem ko bodo naše igralke igrale za uvrstitev od 9. do 12. mesta.
Veliki psihična obremenitev je naše, ki so branili bron z EPO-75 ▼ Beogradu, popolnoma pokopala, saj se od samega začetka nsiso mogli sprostiti, tako pa je ostalo vse do konca igre. Italijanom je to dalo krila, bila so nezadržni od prve do zadnje minute.
Trener Viktor Krevsel je po tekmi izjavil: »Za nas je bila preveliko psihično breme, ki se ga nismo mogli otresti ves čas igre. Vsi naši so igrali povsem dekoncentrirano, največ napak pa so
Novoles napredoval v II. ZKL
Največji uspeh dolenjske košarke doslej — Dobili pokrovitelja
UTJBLJANA — Kljub temu, da Je bil Triglav izrazit favorit v kvalifikacijski tekmi za nastop v zahodno skupino II. zvezne lige košarkarjev, pa so se vanjo s tekmo v Trbovljah uvrstili košarkarji Dolenjske in to s košem Plantana deset sekund pred koncem tekme. Dolenjska je namreč premagala Triglav s 76:74 (35:31).
»Res Je sicer, da letos še nismo Imeli v načrtu uvrstitev v II. ZKL, a vseeno se je naša ekipa pripravljala, kot da bi to v načrtu bilo. Fantom je uspelo in veseli smo uspeha, naj večjega v zgodovini dolenjske košarke,« je ob napredovanju v II. ZKL dejal predsednik košarkarskega kluba Slavko Medle. »Zdaj rabimo le sposobnega organizatorja, kajti z dosedanjo organizacijo dela ne bomo mogli uspevati še naprej. Trener Splichal je dokazal, da je dober strokovnjak in bo vodil ekipo tudi naprej. Lesni kombinat Novoles je prevzel pokroviteljstvo nad ekipo, ki bo pod imenom Novoles tudi igrala v II. ZKL. Se naprej borno vse gradili na lastnem kadru, kajti fantje so dokazali, da so delovni in nadarjeni, zato Jim velja zaupati. Naš cilj pa je seveda, da bi se obdržali ▼ II. ZKL.«
Dolenjska košarka tako slavi »voj naj več ji uspeh, a hkrati že načrtuje za naprej. Razveseljivo Je, da v realnih mejah, zato ji Velja tem bolj pomagati.
8. T.
naredili pri blokiranju, s čimer so omogočili nasprotniku, da Je vse bolj učinkovito napadal — do končne zmage.«
Trener italijanske reprezentance Adrijan Pavlica pa je dejal: »Tudi za nas Je bila ta tekma zelo pomembna. Tako čiste zmage res nisem pričakoval. Naši igralci so igrali mirno, vse kombinacije so jim zelo dobro uspevale. Jugoslovani so igrali zelo enostavno, kar nam Je precej olajšalo delo.«
Druga rezultata v skupini A:
Bodo
nadomestili
izgubljeno?
V 5. kolu prvenstva v I. ZRL igra Kolinska-Slo-van z Železničarjem (S)
LJUBLJANA — Rokometaši Ko-linske-Slovana so jstnočd e vlakom odpotovali v Sarajevo, kjer se bodo v okviru 5. kola prvenstva v I. zvezni rokometni ligi pomerili s tamkajšnjem željezničarjem. Tekma bo v mali dvorani Sken-derije, pričela pa se bo ob 18. uri.
»Poraz z Dubočico nas je precej prizadel, toda zavedamo se, da moramo izgubljeni točki nekje nadomestiti. Nikjer pa ni rečeno, da tega ne bi mogli storiti v Sarajevu,« je povedal vratar Ljubljančanov Aoo Rebernik. »Vsekakor pa drža, da bo to dvoboj na nož, kajti tudi žeijezničarju gori pod nogami. No, bodimo realni: kaj velikega si ne moremo obetati, izgubit pa ne gremo!) je še odločno povedal Rebernik in dodal, da je v ekipi pred dreviš-njim srečanjem dobro vzdušje in da Je vprašljiv le nastop Doblekarja, ki še ni okreval po poškodbi.
V prvenstveni sezoni 1974-75 se Je RK Kolimska-Slovan dvakrat srečal s Sarajevčani: v gosteh je izgubil z 18:27, doma pa zmagal z 29:24 in tedaj Zel jezni čar ju preprečil, da bi osvojil naslov državnega prvaka.
Celjani bodo tekmo 5. kola z Borcem odigrali v torek ob 18. uri, ker dvorana pod Golovcem zaradi sejma še vedno ni prosta.
Drugi pari 5 kola: Orvenka : Medveščak, Dubočica : MetaLopla-stifca, C. zvezda : Krivaja in Železničar (N) : Proleter. Partizan in Vardar sta igrala že ▼ sredo, zmagali pa so Bjelovarčani s 26:19 (12:8).	D. KRIŽNIK
Francija : Madžarska 0:3 in Romunija : Finska. 3:0.
Lestvica skupine A:
1.	Romunija	5	4	1	14:5	9
2.	Madžarska	5	3	2	11:8	8
3.	Italija	5	3	2	12:10	8
4.	Jugoslavija	5	2	3	7:10	7
5.	Francija	5	2	3	7:12	7
6.	Finska	5 14 7:10 6
V	skupini B so igrali takole: Bolgarija : NDR 3:0, SZ : Nizozemska 3:0, Poljska : CSSR 3:1.
Lestvica skupine B:
1.	SZ	5	4	1	13:4 9
2.	Poljska	5	4	1	14:5 9
3.	CSSR	5	3	2	11:10 8
4.	Bolgarija	5	2	3	8:9 7
5.	NDR	5	2	3	7:10 7
6.	Nizozemska	5	0	5	2:15 5
Izidi tekem žensk v skupini A:
Bolgarija : NDR 3:2, ZRN : Italija 3:1, Poljska : Finska 3:0. Lestvica skupine A:
1.	NDR	5	4	1	14:3 9
2.	Poljska	5	4	1	12:4 9
3.	Bolgarija	5	4	1	12:5 9
4.	ZRN	5 14 6:13 6
5.	Italija	5	1	4	4:12 6
6.	Finska	5	1	4	3:14 6
V	skupini B so se tekme končale takole: Romunija : Nizozemska 3:2, CSSR : Jugoslavija 3:0 (13, 4, 14), Madžarska : SZ 0:3.
Lestvica skupine B:
1.	SZ	5	5	0	16:1 10
2.	Madžarska	5	4	1	12:6 9
3.	CSSR	5	3	2	10:8 8
4.	Romunija	5	2	3	1L:13 7
5.	Jugoslavija	5	1	4	5:14 6
6.	Nizozemska	5	0	5	4:16 5
Naši igralci se bodo v sklepnem delu prvenstva najprej pomerili s CSSR, igralke pa s Finsko.	I. FURLANIC
NAMIZNI TENIS
]
Vsi najboljši v Murski Soboti
MURSKA SOBOTA, 30. sept. — Jutri in v nedeljo bo v Murski Soboti prvi letošnji selekcijski turnir najboljših članov, ki bo potekal v popolnem »sijaju« vseh najbolj zvenečih imen slovenskega namiznega tenisa. Po dolgem času se bodo zJbrali za mizami vsi najboljši slovenski igralci s Klinger-jem, Savnikom, bratoma Rak, Vinčecem in drugimi, med katerimi vzbujajo posebno pozornost stalno napredujoči mladinci s Frankom na čelu. Zato je težko napovedati zmagovalca med vrsto favoritov, v kateri bi moral po zadnjih zveznih izidih na naj višjo mesto seveda Klinger.
TK je razširila običajni selekcijski turnir na dvajseterico nastopajočih in s tem dala možnost nastopa tudi nekaterim mlajšim igralcem. Predvsem številnim mladincem, ki so lani zapustili mladinske vrste, pa letos še nimajo možnosti, da bi se vključili v krog najboljših. Zato bodo tekmovali v dveh skupinah, iz najboljših pa bo zbrana republiška reprezentanca, ki se bo prihodnje soboto pomerila z mladinsko reprezentanco v Murski Soboti. Dvajseterico pa sestavljajo selekcijo Maribora, Ljubljane, Zasavja In Pomurja.	D. N.
Naši
slabo
začeli
Na mladinskem evropskem strelskem prvenstvu SFRJ šesta
RIM, 30. sept. — Naši strelci so slabo štartali na EP v streljanju za mladince in članice. V prvi disciplini — MK pištola, 40 strelov — so namreč naši mladinci zasedli 6. mesto s povprečnim skupnim rezultatom 1047 krogov.
Več je bilo pričakovati tudi od evropskega prvaka v streljanju z zračno pištolo Franca Peternela ml., ki se Je uvrstil na 14. mesto in s 357 krogi precej zaostal za svojim osebnim rekordom, ki ga uvršča med najboljše v Evropi, še najboljši je bil Zagrebčan Vlado Pečatnik, ki je s 359 krogi pristal na 12. mestu in le za tri kroge zaostal za svojim osebnim rekordom. Velenjčanu Rajku Srdiču se je poznalo, da je še neizkušen in zato njegov izid 331 krogov ni presenetljiv. Najuspešnejši so bili Poljaki.
Rezultati — ekipno: 1. Poljska H106, 2. SZ 1082, 3. ZRN 1064, 4. švedska 1062, 5. Velika Britanija 1058, 6. Jugoslavija 1047; posamezno: 1. Romano\vsky (Pol) 382, 2. So-loši (Mad) 371, 3. Savčuk (SZ) 366 . . . , 12. Pečatnik 359, 14. Peternel 367,	32. Srdič (vsi
Jugoslavija) 331.
Zvezda
proti
prvaku ZRN
Težaven žreb naših nogometašev v evropskih pokalih
ZURICH, 30. sept. — žreb nasprotnikov 2. kola v treh evropskih nogometnih pokalih ni bil naklonjen nogometašem Crvene zvezde, saj jim je navrgel enega najtežjih nasprotnikov — prvaka ZRN, finalista lanskega tekmovanja — Boru ssijo iz Monchengladbacha, za katero igrajo Vogts, Bon-hof, Wittkamp, Heynckes, Si-monsen in drugi. V pokalu pokalnih prvakov pa je nasprotnik Hajduka madžarsko moštvo Diosgy5ri. Tudi zagrebški Dinamo je dobil neugodnega nasprotnika, saj se bo v 2. kolu pokala UEFA pomeril s Torinom. C. zvezda in Dinamo bosta prvi tekmi (19. oktobra) igrali doma, Hajduk pa bo domačin v povratni tekmi 2. novembra.
Zanimivejši pari* pokal šampionov: Liverpool — Dinamo (D), Nantes — Atletioo, Brug-ges — Pamathinaikos, Celtic — Wacker (Inns); pokal pokalnih prvakov: Hamburg — Anderlecht, Porto — zmagovalec tekme Manchester United — St. Etienne; pokal UEFA: Magdeburg — Schalke 04, Bastia — Newcastle, Start Kristiansand — Eintracht (B), Lazio — Lensk, Bayem — Marek Stanke, AEK — Standard.
Po domačih krajih
TRBOVLJE — V zasavski rokometni rekreacijski ligi so odigrali dve koli. Rezultati prvega kola: Hrastnik : Zagorje 26:24 (10:10), Radeče : Dol 24:19 (11:8), TUŠ : Usnjar 24:32 (13:12); 2. Mo: Dol : ROD 2L:21 (10:14), Hrastnik : Rudar 64 18:25 (8:13), Usnjar : Radeče 29:24 (14:13). Vrstni red: Usnjar 4, Hrastnik in Rudar 64 2, itd.	F. ŠPAREMHLEK
ŽIRI — Na množičnem tekmovanju v streljanju z zračno puško so zmagali: Šubic (144 krogov), Mrak (163), Jereb (176), Rampre (152), Dolenčeva (132), Primožiče-va 141), Smehova (106) in Oblakova (103).	L. M.
BANJA LUKA — V prijateljski rokometni tekmi je reprezentanca SZ premagala ekipo Borca s 27:26 (12:12). Obe moštvi sta igrah ze-
Švedska vodi
BEOGRAD — VI. kolu evropske namiznoteniške superiige so bili najuspešnejši Švedi, ki so v Budimpešti premagali lanske zmagovalce Madžare kar s 6:1. Edino točko za Madžarsko Je osvojil Jonyer proti Thorsellu. Francija je* kot gost izgubiila proti Angliji s 3:4, v Moskvi pa SZ dobila proti CSSR s 4:3. Jugoslavija je z zmago 5:2 proti Nizozemski ▼ Ptuju za zdaj na 2. mestu.
;ors
■:. - ... - -
konfekcija oblačil rogaška slatina
ODLOČNO PO POTI NAPREDKA
V tridesetih letih obstoja se je »Kors«
Rogaška Slatina razvil v tovarno konfekcije, ki si je pridobila in utrdila zaupanje potrošnikov
— V korak z modo in uporabnostjo
Obdobje treh desetletij Je vsekakor čas, dovolj dolg za občutne spremembe v življenju delovne organizacije. Tudi delovni kolektiv »Kors« iz Rogaške Slatina je prešel v teh letih nekatere pomembne mejnike svojega razvoja. Zlasti je bilo za življenje kolektiva, ki je danes pomembna delovna organizacija v občini, odločilnih zadnjih nekaj let. V tem času je podjetja doživelo velik razvoj, ki ga Je v nemajhni meri omogočila trdna odločenost delovnih ljudi, da — v začetku tudi na račun osebnega standarda — ustvarijo temelje za tako proizvodnjo, ki bo temeljila na sodobnih osnovah, ki bo kakovostna in za potrošnika zato tudi zanimiva.
STOPINJE RAZVOJA
Izdelovanje konfekcijskih oblačil, so, sicer v skromnem obsegu, uvedli v podjetje že razmeroma zgodaj. Vendar se je krojaško podjetje »Oblačila« — v »Kors« se je delovna organizacija preimenovala leta 1968 — še vedno ukvarjalo tudi z izdelovanjem oblek po meri. Sele po letu 1960 je postalo jasno, da je usmeritev v konfekcijo končna proizvodna usmeritev, uresničitev tega cilja pa je bila ob zastareli opremi, neustreznih prostorih, organizacijskih problemih in finančnih težavah seveda izredno težavna.
šele s preselitvijo v nove, moderne in funkcionalno dobro zamišljene prostore v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini, so se za mlado industrijsko podjetje začeli lepši časi. Zdaj je delovni kolektiv štel že 270 delavcev in kazalo je, da je dosežen tudi že optimalni obseg proizvodnje. Toda zgodilo se je drugače — proizvodnja je naraščala, prihajali so vedno novi delavci, tržišče je željno vsrkavalo obleke iz Rogaške Slatine. Hitrejši razvoj, večje zaposlovanje, zlasti žensk, pa so v tem času narekovale tudi razvojne potrebe hudo zaostalega širšega območja. Tako je »Korsu« pri uresničitvi nove naložbe pomagala tudi republiška akcija za hitrejši razvoj nerazvitih območij in podjetje je dobilo kredit — 5 milijonov dinarjev za naložbe v osnovna in tri milijone za obratna sredstva. Preostala sredstva Je »Kors« znova našel doma. Novi proizvodni prostori in sodobna oprema so pogojili nadaljnjo ekspanzijo, pa tudi še boljšo uveljavitev na domačem in tujem tržišču.
Zadnja faza investicijskega programa — v letih 1976—1977 — v »Korsu« torej že more kreniti v arugo smer. Zdaj ne računa več z bistvenim povečanjem števila delovnih mest, temveč Izboljšuje delovne pogoje, kar seveda prav tako vpliva na boljši poslovni učinek. Tako Je v zadnjih dveh letih delovni kolektiv vložil v proizvodno-tehndčne prostore s klimatsko in proizvodno opremo okrog 20 milijonov dinarjev.
Zaporedje pospešenih vlaganj je bilo torej naslednje: v letu 1968 pridobitev 2200 kv. metrov novih proizvodno poslovnih prostorov in proizvodne opreme — v skupni vrednosti 2,5 milijona dinarjev, v letih 1972/73 naložba v proizvodno poslovne prostore v izmeri 2500 kvadratnih metrov ter proizvodno opremo — v vred-
nosti 13 milijonov dinarjev in končno še lanska in letošnja naložba, ki Je zagotovila boljše delovne pogoje — v vrednosti kar 20 milijonov novih dinarjev. Od leta 1960 je podjetje investiralo v obratna sredstva — 38 milijonov dinarjev.
V KORAK Z ŽELJAMI POTROŠNIKA
»Kors« iz Rogaške Slatine je proizvajalec težke konfekcije. To pomeni, da pošilja na široko jugoslovansko tržišče — 30 odstotkov proizvodnje pa tudi izvozijo — v glavnem plašče, hlače, obleke, krila In najrazličnejše komplete za oba spola in tudi za otroke vseh starosti; proizvodni program vključuje tudi športno konfekcijo, s poudarki na obleki za smučanje in tenis. Čeprav nekatera območja domačega tržišča še niso dovolj raziskana, je »Korsove« Izdelke vendarle moč najti v velikih prodajalnah konfekcije tudi v sosednjih republikah. To še posebej velja za Slovenijo, kjer potrošnik zelo ceni »Korsovo« konfekcijo. Le-ta gre namreč vselej v korak z modo, pri tem pa ne zapostavlja vidika praktičnosti in uporabnosti ter zlasti še kakovosti blaga in izdelave. Ne gre spregledati, da so vsi »Kor-sovi« modeli rezultat lastne kreativnosti v domači hiši.
Kakovost je »Korsu« odprla tudi pot na tuja tržišča, kjer največ sodeluje s firmo Head iz Amerike in Evrope, ki je s »Korsom« pripravljena podpisati tudi licenčno pogodbo za izdelovanje oblačil po njihovih modelih.
S POSLUHOM TUDI ZA ŠIRŠE POTREBE
V tem, ko je delovni kolektiv zadnja leta z velikimi napori in tudi žrtvami intenzivno vlagal v svoj hitrejši razvoj, pa ni ostal nedojemljiv tudi za razvojne težnje na drugih področjih v občini. Potrebe krajevnih skupnosti, ki so v pogojih nerazvitosti toliko večje, so moralno obvezovale tudi delovni kolektiv, da je, po svojih močeh pač, prispeval k urejanju komunalnih in drugih problemov tako v domači kot tudi v drugih krajevnih skupnostih v občini. Postopno so bili ustvarjeni pogoji tudi za občutnejše naložbe v negospodarske investicije tudi doma — in tako so od ISta 1967 vložili za gradnjo družbenih stanovanj za svoje delavce okrog 8.5 milijona dinarjev, 5,4 milijona pa so porabili za stanovanjske kredite individualnim graditeljem.
S 500 zaposlenimi, dobrim proizvodnim programom in solidnim mestom v lestvioi domačih proizvajalcev konfekcije nadaljuje »Kors« svojo razvojno pot. .Snuje nove razvojne programe, ki jih bo uskladil s splošnimi družbenimi potrebami. V teh okvirih namerava delovni kolektiv uresničevati svojo prihodnost — v cilju lastnega napredka, pa tudi skladnejšega razvoja območja, v katerem deluje.	OAD
lo dobro in navdušili približno 2000 gledalcev. Piri Borcu sta bila najboljša Cečavac e 8 in Strbac s 4, pri SZ pa Maksimov in Kid-jajev s po 5 goli.
Danes Ivančna gorica — Olimpija
LJUBLJANA — Nogometaši Olimpije bodo danes ob 15.30 gostovali v Ivančni gorici, kjer se bodo v prijateljski tekmi pomerili z domačo enajsterico. Po tekmi bo ustni časopis, na katerem se bodo predstavili nogometaši Olimpije.	F. B.
Najboljši Doužan
LJUBLJANA — Ekipa veteranov Roga, ki nastopa z imenom Franck, je zmagovalec prvega dvoboja z ekipo novinarjev, M spremljajo kolesarski šport. Med posamezniki je zmagali član Francka Jože Doužan, ki je na progi Vodice—Brnika—Mengeš—V odice	dose-
gel ifcair neverjetno povprečno hitrost, in sicer 39,4 km /h.
Skupaj je na 22,4 km dolgi progi tekmovalo 30 kolesarjev.
REZULTATI — ekipno: 1. Fra-mek Rog 158 točk, 2. ekipa novinarjev 142; posamezniki: 1. Doužan 32:20, 2. Okoren (oba Franek) 33:08, 3. Fornezzi 34:20, 4. Puharič (Novinarji) 34:45, 5. Hrovat (Franek) 34:45.
Obe ekipi iz SRS prvi?
Danes in jutri na štadionu za Bežigradom 22. mladinski atletski pokal republik ih pokrajin — Nastopili bodo vsi
LJUBLJANA — Priprave slovenskih atletov in atletinj — Članov mladinske republiške reprezentance, ki bo danes in Jutri za Bežigradom skušala ponoviti lanski uspeh iz Karlovca — so tekle po načrtu. Ker kaže, da bo ekipa kompletna, je vsekakor prvi favorit tako v moški kot v ženski konkurenci. Med ženskami bo največji tekmec Slovenk — ekipa Hrvat-ske.
Čeprav slovenska reprezentanca še ni# dokončno sestavljena (po dosedanji uspešni praksi bodo zadnje korekture opravili na sestanku vodstva reprezentance s trenerji, ki bo v soboto ob 10. uri v hotelu Bellevue), je več ali manj jasno, kdo bo nastopil in kdo se bo pripravljal le kot rezerva. Ker ne bi želeli neugodnih presenečenj v zadnjem trenutku, so za vsako disciplino predvideli rezerynega tekmovalca oz. tekmovalko. Zato bo reprezentanca štela 58 atletov in atletinj, od tega 35 mladincev in 23 mladink. Zanimivo je, da bo za izbrano vrsto SRS prispevalo svoje tekmovalce kar 112 atletskih organizacij iz raznih krajev Slovenije. Največ reprezentantov bo spet dal celjski Kladivar — 13 (8 atletinj in 5 atletov), po deset reprezentantov imata Gorica in ljubljanska Olimpija, po šest Novo mesto in ŽAK Maribor, štiri Velenje, tri Triglav, dva mariborski Branik in po enega Pomurje iz Murske Sobote, Koper, Partizan — Ptuj in Koroški atletski klub z Raven.
Revija nogometa na Marakani
Jutri: srečanji A in novinarske ter mlade in o-limpijske reprezentance
BEOGRAD, 30. sept. — Stadion Crvene zvezde bo v nedeljo prizorišče velike revije jugoslovanskega nogometa. Najprej se bosta ob 15.30 pomerili olimpijska in mlada reprezentanca, ob 17.30 pa A reprezentanca in selekcija novinarjev. V uvodni igri bo bržkone nastopil tudi mladi igralec Olimpije Rade Vujinovič, v osrednji tekmi pa bo za novinarsko moštvo nastopil tudi ljubljanski vratar Ljubiša Dalanovič.
Za selektorski štab (Valok, Zec, Vilotič) bo tekma naših najboljših nogometašev hkrati zadnja preizkušnja pred prijateljsko tekmo z Madžarsko v Budimpešti (5. oktobra). Selektorji novinarske reprezentance so namesto poškodovanih Bračiča in Bakote poklicali v moštvo Ninoslava Zeca. V A reprezentanci bo manjkal poškodovani Dražen Mužinič, vendar splitski igralec kandidira za mesto T moštvu proti Madžarski.
V reprezentanoo SRS so določeni naslednji atleti in atletinje (v oklepaju njihovi letošnji najboljši rezultati):
Mladinci:
100 m — Godnič (Ol — 10,9), Humar (Go — 10,9), Martelanc (Go — 11,0);
4 x 100 m — Godnič (Ol), Humar (Go), Bevk (Go), Martelanc (Go);
200 m — Stare (Tr — 22,4), Humar (Go — 22,6), Godnič (Ol
-	22.4);
400 m — Kopitar (KI — 48,2), Jan (Ol — 48,9), Stare (Tr —
50.0)	;
4 k 400 m — Kopitar (KI), Jan (Ol), Stare (Tr), Humar (Go);
800 m — Račečič (K3 — li:56,0), Kocbek (Mrb — 11:56,4), Štruc (KAK — 1:57,3);
1500 m — Miklavžina (Ve — 4:01,7), Kapš (Nm —	4:00,4),
Ujakovič (Br — 4:03,5);
3000 m — Peternel (Pom — 8:41,5), Miklavžina (Ve — 8:44,2), Ujakovič (Br);
110 m ovire — Kopitar (KI —
15.0)	, Gustinčič (Kp — 16,4), Tavčar (Ol — 15.8);
400 m ovire — Kopitar (KI — 52,5), Guštinčič (Kp — 55,8), Tavčar (Ol — 58,1);
2000 m zapr. — Peternel (Pom
—	5:55,2), Štruc (KAK — 6:07,4), Lampret (Ve);
višina — Miklič (Ol — 208 cm), Adamič (Go — 197 cm), Šuštar (Nm — 202 cm);
daljava — Piculin (Go — 755 cm), Bevk (Go — 712 cm), Režek (Ve — 706 cm);
troskok — Režek (Ve — 14,44 m), Krajnčič (Nm — 113,85), Lapajne (Nm — 13,22);
palica — Žirovec (KI — 415 cm), Kurnik (Tr — 390 cm), Ju-teršek (Ol — 360 cm);
krogla — Valič (Go — 18,00 m), Cujnik (Nm — 112,58 m), Orožim (KI — 12.54 m);
disk — Valič (Go — 43,70 m), Culnik (Nm — 40,16 m), Orožim (KI — 37,48 m);
kopje — Globevnik (Mrb — 68,11 m), Cujnik (Nm — 67,10), Orožim (KI — 64,72);
kladivo — Rifelj (Nm — 46,28 m), Kelc (Mrb — 44,18 m), Brumen (Mrb — 43,82); Mladinke:
100 m — Seliškar (Ol — 12,1), Jesenovec (Tr — 12,2), Razdevšek (Ol — 12,2);
4 x 100 m — Seliškar in Razdevšek (Ol), Jesenovec (Tr), Miheli (Go);
200 m — Seliškar (Ol — 24,9), Savle (Go — 25,4), Jesenovec (Tr
—	25,7);
400 m — Blatnik (KI — 56,7), Savle (Go — 56,6), Krštinc (Mrb
-	58,2);
4 x 400 m — Blatnik (KI), Savle (Go), Krštinc (Mrb), Ovca (Ol);
Že na začetku - derbi
Hokejisti Jesenic, Olimpije, Medveščaka in Kr. gore drevi po prve točke v ZHL - Ljubljančani pod Mežakijo
LJUBLJANA — Hokejska sezona, ki sta jo tudi tokrat začeli naši najboljši ekipi, bo zdaj dobila še poseben poudarek. Štiri ekipe I. ZHL Jesenice, Olimpija, Medveščak in Kranj-ska gora bodo drevi štartale za prve točke. Prvenstvo bo šestkrožno, s tem, da se bo na mesto zadnjeuvrščenega avtomatično uvrstil prvak kvalifikacijskih tekem med slovensko-hrvatske ter srbsko-vojvodinsko-makedonske lige. Najpomembnejši dogodek I. kola je drevišnji derbi pod Mežakijo med Jesenicami In Olimpijo, v Zagrebu pa igrata K. gora In Medveščak.
JESENICE: odloča 3. napad?
Žreb v državnem prvenstvu je določal, da se bosta stara tekmeca za najvišji naslov srečala že v prvem kolu v dvorani pod Mežakijo. V tekmovanju za karavanški pokal obe ekipi nista imeli posebnega uspeha, zato pa so bile priprave obeh pomlajenih ekp usmerjene v državno prvenstvo. Jeseničani so odigrali precej več tekem kot Olimpija, vendar pa so sedaj vsi igralci preutrujeni, saj so v zadnjih dvanajstih dneh odigrali 9 tekem in prevozili z avtobusom 2000 km. Takšen tempo igranja pa je dvorezen, vendar trener Bubnik vsseno sodi _da bo za srečanje z Olimpijo spet vse v redu.
Igralci so že premasičeni hokeja, vendar se zavedajo, da morajo posebno v letošnji sezoni, ko Jesenice praznujejo 30-letnico delovanja, dokazati, da so še vedno naj-
Zamejski športniki na Ravnah
Korošci so svojim rojakom pripravili prisrčen sprejem
RAVNE — Danes in jutri bodo Ravenčani gostitelji 250 športnikov in povabljenih gostov treh obmejnih dežel. Pod pokroviteljstvom ZTKO Slovenije in TKS Ravne bo tu namreč 1. srečanje mladih športnikov iz avstrijske Koroške, FurlanLje-Juljske krajine, Železne županije in selekcije koroške regije.
To veliko športno politično manifestacijo je organizirala ravenska TKS, na pomoč pa so ji priskočile tudi številne delovne organizacije na Koroškem. Prireditelji so v sodelovanju kulturne skupnosti poskrbeli tudi za imeniten kulturni program, vse z željo, da bi srečanje »Ravne 77« vsem udeležencem ostalo v kar najlepšem spominu. Prireditev se bo uradno začela danes ob 15. uri, ko bo na štadionu parka telesne kulture slovesna otvoritev, če bo ponagajalo vreme, pa ho začetna slovesnost v novi dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah. Tekmovalci štirih dežel se bodo nato pomerili v namiznem tenisu, nogometu in odbojki (dekleta). V nedeljo dopoldne se bodo potem nadaljevala tekmovanja v že omenjenih disciplinah, pomerili pa se bodo tudi šahisti. Srečanje Ravenčanov z zamejci se bo končalo popoldne z razglasitvijo rezultatov in z nastopom domače folklorne skupine.
M. M.
| NOVO NA TUJEM
AIX EN PROVENCE — V 2. kolu mednarodnega teniškega turnirja je Jugoslovan Franuflovič premagal Francoza Ftitza a 7:5,
5:7, 6:2.
boljši v državi. Močno pomlajena Olimpdja v letošnji sezoni res ne bi smela biti huda prepreka, vendar pa so zadnja srečanja že pokazala, da tudi mladi igralci Olimpije s svojo borbenostjo ne bodo tako zlahka klonili. Razveseljivo v jeseniškem moštvu je to, da je prav tretji napad Hiti — ščap — šuvak v zadnjem času zelo napredoval, in da je mladi ščao med najboljšimi strelci v moštvu. Prav tretji napad pa je bil v derbijih vedno odločilen, saj sta po navadi prva in druga napada bila v obeh moštvih izenačena. Jeseničani pa v dvorani pod Mežakijo vseeno pričakujejo, da bo derbi spet »vžgal« in da bo zanimanje spet naraslo.
L. KATNIK
OLIMPIJA: prvaki favoriti
Moštvo nekdanjih državnih prvakov odhaja za začetek prvenstva na Jesenice povsem brez kakršnih koli zadreg. V vrstah ti-
Aliju zmaga in velik kup denarja
Svetovni boksarski prvak 19. obranil naslov, tokrat proti Shaversu
NEW YORK, 30. sept. — Pro-fesionalnd svetovni prvak v boksu' vseh kategorij Mohamed Ali je sinoči devetnajstič obranil naslov z zmago ix) točkah nad izzivalcem Aemiejem Shavensom. Dvoboj je trajal vseh 16 rund.
Dvoboj v Moddson Square Gar-denu si je ogledalo 14.613 gledalcev, ki so plačali za vstopnice 722.217 dolarjev. Od skupnega iztržka je 35-letni Ali dobil 3,2 milijona dolarjev, izzivalec pa desetkrat manj (310.000 dolarjev).
Zanimivo je, da je bila prvič v zgodovini profesionalnega boksa ženska v vlogi sodnika. To je bila Ova Shain, ki je ocenjevala dvoboj skupaj s Tonyjem Castel lanom in Johnyjam Lobianom. Slednji je 9 rund prisodili Aliju in
5	Shaversu, Shainova 9 Aliju in
6	Shaversu, Castellano pa tudi 9 Aliju in 6 za Shaversa.
Napovedi, da bo Shavers, znan tudi po številnih knockoutih, premagal prvaka, se niso uresničile. Med dvobojem je sicer večkrat povzročil hude težave prvaku, ki mu ni ostal ničesar dolžan, -na začetku dvoboja pa je tudi vzklikal: »Jaz sem šampion, jaz sem
Shavers. ki je prvič boksal več ko 10 rur d, je odlično odigral vlogo izzivalca. V več rundah je bil boljši, uspelo pa mu je plasirati tudi več močnih udarcev, med dragim v 14. rundi v pleksus. Ali Je imel srečo, da se je kmalu oglasil gong.
Prvak je po dvoboju dejal, da Je bili to zanj lahek nastop in da ni imel večjih problemov. Aid je devetnajstič obranil naslov, doslej pa je doživel samo dva poraza. Knookouter Shaivers Je sinoči izgubil šestič.
volske ekipe je namreč ostalo prav malo starejših prekaljenih igralcev, ki so, bodisi odnehali, ali pa so v JLA. Novi trener in še včerajšnji igralec ter reprezentant Bogdan Jakopič, ki je v svojih izjavah že tako previden in zadržan, si zategatelj pravi, da tokrat še ne zasluži tega naziva.
Res je, da je zelo pomlajeno moštvo zavzeto in je redno vadilo pod novo taktirko, toda od tako mladih in docela neizkušenih igralcev še ni mogoče pričakovati bolj kvalitetnih dosežkov. Razveseljivo je že to, da je ta obetavna sestava na dosedanjih tekmah po-
Dosedanja bilanca
Letos poteka 31. povojno državno prvenstvo, najuspešnejše pa so bile Jesenice, ki tudi branijo lani osvojeni naslov. Kar 17 lovorik so si priborili prvaki izpod Mežaklje, pa tudi tokrat, kakor vse kaže, so največji favorit. Po osvojenih naslovih je še zmeraj na dragem mestu beograjski Partizan (šestkrat), nato Olimpija (4), Mladost (2) ter Zagreb (1).
Dosedanja bilanca prvenstvenih dvobojev med Jesenicami in Olimpijo je še zmeraj daleč pozitivna za prvake, ki so dobili 21 derbijev, 4 so jih remizirali, 11 pa izgubili. Lani so Jeseničani dobili vse štiri tekme, in sicer doma s 6:1, 11:2, v Tivoliju pa s 4:1 in Kl:5.
kazala, razen volje, tudi dovolj fizičnih sposobnosti, a vse premalo izkušenj, predvsem seveda, prvoligaških. To pa še ne pomeni, da bodo gostje iz Ljubljane že naprej oddali točki domačinom. Iz njihovih vrst je slišati, da se bodo pogumno spopadli s prvaki, nespornimi favoriti, ki navsezadnje tudi še niso čisto nared za vrhunske dosežke.
Trener Jakopič ima za zdaj v mislih samo eno poglavitno željo: v letošnjem prvenstvu in na dragih prijateljskih tekmah potrpežljivo pripravljati mlade varovance, da si nabereio čim več izkušeni. Ce bodo tako nadaljevali, kakor so začeli, tedaj ni dvoma, da prizadevanja ne bi obrodila sadov.
ST .L.
Vilfan igral za Jugoplastiko
ZADAR — Mariborski košarkar Peter .Vilfan je že nastopal na uradni prijateljski teknil Jugopla-stike v Zadra, kljub temu, da nima izpisnice Maribora. Biil je sicer najboljši in najučinkovitejši igralec tekme, toda zaradi nastopa je najbrž pričakovati nove zaplete.
J. S.
Hokejski klub OLIMPIJA
razpisuje prosto delovno mesto (lahko honorarno)
HOKEJSKEGA
TRENERJA
za nižje selekcije
nastop takoj
Vsa pojasnila dobite v pisarni HK Olimpija, Celovška c. 25 — Hala Tivoli, tel. 322-160, kamor pošljete tudi ponudbe.
Hokejski klub Olimpija 6757
800 m — Blatnik (KI — 2:00,2), Bunderla (KI — 2:16,9), Fras (Br);
100 m ovire — Kopitar (KI — 14,8), Mihelj (Go — 14,9), Horvat (PPt — 15,7);
višina — Benedetič (Go — 178 cm), Stanc (KI — 169), Jager (KI 173 cm);
daljava — Vinazza (Go — 597 cm), Jesenovec (Tr — 545), Horvat (PPt — 545);
krogla — Erjavec (KI — 12,14 m), Završnik (KI — 11,79), Sturm (Ve — 10,76);
dfsk — Fajfar (Ol — 37,88 m), Erjavec (KI — 32,72 m), Sturm (Ve);
kopje — Jakič (Ol — 39,18 m), Juteršek (KI — 38,64 m), Majer (Mrb — 34,70 m).
Ker se je v zadnjem hipu prijavila tudi reprezentanca črne gore, bodo v Ljubljani zastopane vse republike in pokrajine. V Ljubljani bo danes zasedalo tudi predsedstvo atletske zveze Jugoslavije.
Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri (z ženskim metom kopja), nadaljevali pa ga bodo jutri ob 9. uri.	F. MIKEC
ŠPORTNA NAPOVED
Majhni dobitki
V	47. kolu »Športne napovedi« z 11 tekmovalnimi pari je bilo 166 enajstič, od tega 5 v Sloveniji. Doibitek za enajstico je 4.221 din. Desetic je 3.222, med njimi 149 v Sloveniji. Dobitek za desetico je 326 din.
V	47. kolu »Športne napovedi« z 8 tekmovalnimi pari je bilo 750 osmič, med njimi 37 v naši ožji domovini. Dobitek za osmico je 778 din.
Športni dosežek-dvojni uspeli
Srečanje alpskih reprezentantov in reprezentantk v Elanu
BEGUNJE, 30. sept. — »Elanov dan« so imeli danes člani in članice A ekipe jugoslovanske alpsko reprezentance, ki so si ogledali del proizvodnje smuči v begunjski tovarni, nato pa so prevzeli novo smuči za. nadaljnje treninge. Priložnost je bila tem bolj pomembna, ker je tokrat Elan prvič dal v uporabo tekmovalcem in tekmovalkam izpopolnjene veleslalomsko smuči.
Prizadevanja Elana, da bd Jugoslovanske alpske reprezentanoo oskrbel s kar najboljšimi tekmovalnimi smučmi, ki dajejo tudi izhodišča za smuči široke proizvodnje, so orisali direktor Dolfo Vojsk, direktor Elanovega instituta inž. Peter Petriček in raziskovalec instituta inž. Andrej Robič.
Srečanju reprezentantov in strokovnjakov Elana je prisostovol tudi predsednik smučarske zvezo Slovenije Janez Kocijančič, ki jo poudaril, da je med kolektivi, ki podpirajo naš smučarski šport. Elan daleč v ospredju. Zbrane reprezentante pa je predsednik SZS spodbudil, češ da njihovi dosežki ne bodo zgolj športni uspehi, temveč tudi uspehi našega delovnega človeka, prav zato je v tekmovalce, ki bodo zastopali našo smučanje, uprtih mnogo oči.
Dekleta so takoj po prevzemu smuči odpotovala na trening na prelaz Stelvio v Italiji, fantje pa so odigrali nogometno tekmo a ekipo Elana, ki je zmagala s 6:5.
J. DEKLEVA
BERI SPORED
DANES
HOKEJ NA LEDU
JESENICE: Jesenice — Olimpija, prvenstvena tekma I. kola I. zvezne lige, začetek ob 18.30 v dvorani pod Mežakijo.
INVALIDSKI ŠPORT
LJUBLJANA:	VIII. memorial
prof. Bojana Hrovatina in odprto prvenstvo društva paraplegikov SRS v atletskih disciplinah ob 9. in 14.30, še jutri paralelni slalom ob 9.30 in košarkarska tekma SRS : Hrvatska ob 11 uri, vse v športnem parku Slovana na Kodeljevem.
NAMIZNI TENIS
KRANJ:	I. medregijski turnir
SŠD, začetek ob 9. uri v OŠ S. Jenko
ROKOMET
I.	ZRL — moški:	2eljezničar
(S) — Slovan (18).
II.	ZRL — moški (sever): Inles
—	Rudar (19), Rovinj — Jelovica (17).
II. ZRL — ženske (sever): Krka — Olimpija (18).
SRL	—	moški	(zahod):	Obala
—	Prale (19), Zasavje — Lipa (19), Krka — II. Bistrica (19.30).
SRL — moški (vzhod): Polet — Maribor (19), Ormož — Sl. Gradec (18), Posavje — Minerva (19), Šoštanj — Sevnica (10).
SRL	—	ženske	(zahod):	Ljub-
ljanska — Preddvor (18), Obala
—	Kočevje (18).
SRL	—	ženske (vzhod):	Vele-
nje — Maribor, Posavje — Šmartno, Radgona — »Polana (vse ob 18).
SMUČARSKI SKOKI
KRANJ: meddruštveno tekmovanje za ml. in st. pionirje ter ml. mladince, ob 10. uri na 35-m skakalnici s plastiko na Gorenji Savi.
STRELJANJE
LJUBLJANA: tradicionalni strelski dvoboj Slovenija — Veneči ja. Ob 9. uri na strelišču ob Dolenjski cesti, nadaljevanje v nedeljo.
ŠPORTNI PLESI
LJUBLJANA: skupščina zveze plesnih učiteljev SRS ob 9. uri, Staničeva 41.
Kros smučarjev v Žlebeh
LJUBLJANA — SK Olimpija in center za smučarski tek prirejata v nedeljo ob 9. uri v žlebeh pri Medvodah kros za smučarje.
Na programu bodo teki za ml. pionirke 1,5 km, st. pionirke in ml. pionirke 2 km, st. pionirje in ml. mladinke 3 km, ml. mladince in st. mladinke 5 km, st. mladince in članice 8 km, ml. člane in člane 10 km, rekreativke 3 km in rekreativce 5 km.
Pismene prijave sprejemajo najkasneje do 8. ure v gostišču Cvaj-nar, kjer bo tudi tehnična pisarna in po končanem krosu razglasitev in podelitev kolajn prvoplasira-nim v kategorijah.
J. PAVČIČ
JUTRI
AVTO-MOTO
KOPER:	mednarodni motokro»
za »Nagrado Tinjana« 250 ccm in 3. dirka za DP 50 ccm, začetek na Tinjanu ob 13.30.
KONJSKI ŠPORT
CELJE: republiško prvenstvo t preskakovanju zaprek na turnirskem prostoru KK Celje v Škofji vasi ob 14.00.
NOGOMET
SNL: Celje — Mercator, Drava — Sev. Primorska, Zasavje — Obala, Mura — Gorenjska, Unior — Slovan, železničar — Ilirija (vse tekme ob 15. uri na Igriščih prvoimenovanih).
ROKOMET
II. ZRL — moški (sever): Zamet — Jadran (11).
II. ZRL — ženske (sever): Sla-vija — Alples (10.30).
SRL — moški (zahod): Inles — Tržič (10).
SRL — ženske (zahod): Dolenjska — Zasavje (10), Eta — MU* notest (10).
SRL — ženske (vzhod): Vuzenica — Drava (10).
SMUČARSKI TEK
ŽLEBE: kros smučarjev — tekačev ob 9. uri.
KRANJ: smučarski mnogoboj tekačev na štadionu St. Mlakarja ob 9.30.
SMUČARSKI SKOKI
SEBENJE: meddruštveno tekmovanje za cicibane, ml. in »t. pionirje ter ml. mladince, 10 in 26-m skakalnica s plastiko, ob UD. url.
TRIM
LJUBLJANA:	trimsko kolesar-
jenje pod pokroviteljstvom Roga in Slovenijašporta in nagradnim žrebanjem, Start in cilj v športnem parku na Kodeljevem ob 8.30 do lil. ure.
Smučarsko društvo ROG Novo mesto
obvešča ljubitelje smučanja, da bo pričelo s 4. 10. 1977 redne treninge, ki bodo vsak torek ob 16. url na stadionu Bratstva in enotnosti. Trening bo organiziran ločeno za mladino in odrasle. 6776
Marinkovič 8.
KOVAČIČA, 30. sept. — V 1. etapi mednarodne kolesarske dirke »Po Vojvodini« je na 98 km dolgi progi Vršac — Kovačiča zmagal Marinkovič (Bg) s časom 2:43,15. Za njim sta se kot najboljša zvrstila Poljak Swiderek in Bedekovič.
V generalnem plasmaju vodi Štej skal (CSSR), najboljši Jugo-Slovan pa je Marinkovič, ki je na 8. mestu.
ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH — ŠAH
osegel normo
Slavoljub Marjanovič je izpolnil pogoje za svoj prvi velemojstrski bal
VRŠAC — Najmlajši udeleženec memoriala Bore Kostlča. 22-letni mednarodni mojster, inštruktor šahovskega kluba IM Rakovica Slavoljub Marjanovič je z zmago nad Kape. lanom v 14., predzadnjem kolu turnirja izpolnil normo za prvi velemojstrski bal.
Rezultati: Quinteros : Marovid remi, Torre :	Makaričev remi,
Bukid : Smej kal remi, Hemandez : Kurajica prek., Kapelan : Marjanovič 0:1, Schmidt : Ivanovič prek., Janoševič :	Nikolin li:0,
Matanovič : Kneževič prek.
V trikrat prekinjeni partiji iz 12. kola se je Ivanovič brez nadaljevanja vdal Hemandezu.
Vrstni red: Smej kal in Marjanovič 9,5, Bukič in Torre 8, Schmidt 7,5	(1), Makaričev in
Quinteros 7,5, Kurajica 7 (1), Marovid 7, R. Hemandez 6,5 (1), Janoševič 6,5, Kneževič 6 (2), Matanovič in Ivanovič 6 (1), Kapelan 4,5 (1). Nikolin 1.
O prvem mestu bo odločala partija Smejkal — Hemandez. Marjanovič je namreč svojo partijo s Schmidtom zaradi odhoda na balkaniado že odigral in jo remiziral.
Rukavina še vodi
VIROVITICA — Rezultati 4. kola mednarodnega turnirja:	Len-
gyel : Piasetsky remi, F. Fortisch : Kovačevič remi, Stean : Nemet 1:0, Bukal : Horvath remi, D. Kovačevič : Maroja prek., Bertok : Rukavina remi, Damjanovič : Ma-rangunip prel. V nadaljevanju prekinjenih partij pa so igrali: Horvath : Piasetsky remi, Nemet : V. Kovačevič 0:1, V. Kovačevič : Piasetsky remi.
Vrstni red:	Rukavina 3, Hor-
vath, Stean, Piasetsky 2,5, Damjanovič in V. Kovačevič 2 (1) itd.
Prvi remi
BERLIN — Tretja partija polfinalnega dvoboja kandidatk za
svetovno prvakinjo med Fatalit kovo in Kušnirjevo se je konča remi. Kušnirjeva vodi z 2,5:0,5.
Spet zlato?
BEOGRAD — Jugoslovanska ] prezentanca je odpotovala na bi kaniado, ki se bo začela v nec ljo v Albeni. Poleg naših bo. tekmovale še ekipe Bolgarije, C čije, Turčije, Romunije.
Našo reprezentanco sestavlja velemojstri Hulak, Matulovič, P: ninc, Raičevid ter mednarod mojstri Rajkovič, Marjanovič Meštrovič. V mladinski ekipi Orel, Dizdar, Nikolič, ženske t do igrale turnir posameznic. M članicami je naša zastopnica j hajličeva, pri mladinkah pa C jičeva.
Na tekmovanju v Turčiji Je ni zmagala Jugoslavija, ki imela tokrat zelo nevarnega t« meča v domači reprezentanci, bo za razliko od naše, nastop: v najmočnejši postavi.
Poraz Gligoriča
TILBURG — Rezultati 6. kc velemojstrskega tumirla: Miles Gligorič 1:0, Karpov : Balaš 1:0, Timman : Olafsson 1:0, / dersson : Kavalek remi, Hort HUbner remi, Sosonko : Smisl remi. V nadaljevanju prekinjer partij je HUbner premagal / derssona, Karpov in Smislov sta remizirala.
Vrstni red: Karpov, Timmi Miles 4, HUbner, Kavalek, H< 3,5, Gligorič, Balašov, Anderssc Smislov 2,5, Sosonko 2, Olaf s* 1,5»
DANES NA RTV
TELEVIZIJA
8.00 Čudoviti svet muca Filemona, barvna oddaja
8.09 A. Ingolič: Pobeg, barvna nadalj. Udarna brigada
8.24 Modri plašček, otroška serija TV Zagreb
8.50 Dogodivščine morskega konjička, barvna serija
9.05 Astma, II. del barvne oddaje iz cikla Sodobna medicina
9.30 Cesta in mi, barvna oddaja
9.40 Partizanska tiskarna »Slovenija«, ♦ barvna oddaja iz cikla Cas, ki živi
10.15	A. Tišma: Od pet do sedem, barvna drama TV Bg
11.05 Jugoslovanska trimska televizija, barvna oddaja (do 11.35)
15.30	Tretja zlata — evropsko prvenstvo v košarki 1977 (do 17.30)
17.40	Obzornik
17.55	Jakec in čarovnica, barvna risanka
19.15	Barvna risanka
19.30	Dnevnik
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00 Kdo si, Gallus?, barvna oddaja
20.40	Moda za vas, barvna oddaja
20.50	Povečava, barvni film
22.40	Dnevnik
22.55	625
Oddajniki II. mreže:
18.55 New York: nogomet Cosmos : Santos — prenos (EVR)
21.00	24 ur (Bg II)
21.10 TV esej (Bg II)
21.35	Narodna glasba (Bg II)
22.05	športna sobota (do 22.20) (Bg II)
TV Zagreb — I. program:
10.00	V šold
17.15	Dnevnik	(Zg)
17.35	Koledar	(Zg)
17.45	Zaklad, otroška predstava (Zg)
18.45	Prijatelji glasbe (Zg)
19.30 TV dnevnik (Zg)
20.00	Humoristična oddaja (Sa)
20.25 Zabavno	glasbena	oddaja	(NS)
21.05	Vohljač,	celovečerni	film	(Bg)
22.50 Dnevnik	(Zg)
STUDIO KOPER
19.30 Otroški kotiček
20.15	Dnevnik, v barvah
20.35	Na zatožni klopi, Zgodilo se je na Beverly Hillih, serijski film, 2. del
21.15	Zgodovina italijanskega odporniškega gibanja, 1. oddaja, v barvah
22.05	Kreolska Venera, celovečerni film, igrajo Sheyle Gibson, Issa Armal, Helen Williams, režija Lorenzo Ric-
cardi, v barvah
IZ RADIJSKEGA SPOREDA
PRVI PROGRAM 4.30—8.00 Dobro jutro; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci! 7.20 Beseda na današnji dan; 8.00 »Odgovoren sem samo svoji partiji«; 8.45 Iz naših studiov; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina poje; 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti — Vrt v oktobru; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Iz dela glasbene mladine Slovenije; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.45 S knjižnega trga;
17.00	Studio ob 17.00;	18.05
Gremo v kino; 18.45 Zabaval vas bo orkester Paul Mauriat;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35
Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Sobotna glasbena panorama; 21.30—23.00 Oddaja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden; 24.00 Poročila; 2.03 Nočno popotovanje (iz domače in tuje orkestralne glasbe); 4.03—4.30 S popevkami v novi dan.
DRUGI PROGRAM 8.00—13.00 Na valu 202; 13.33 Danes vam izbira; 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20— 16.00 Z vami in za vas; 16.00 Nas podlistek — J. Herriot: Vdova in pes; 16.40—19.00 Glasbeni stereo studio; 16.30 Zrcalo dneva; 17.40 Popevke
jugoslovanskih avtorjev; 18.00 Vročih sto kilovatov (studio Koper); 18.40 Z ansamblom Silva Štingla; 18.50—19.00 Svet in mi.
TRETJI PROGRAM
19.00 Vremenska napoved in poročila; 19.05 Zborovska glasba v prostoru in času (Josef Suk, Pavel Sivic); 19.30 Glasovi časa; 19.45 Znani skladatelji — sloviti Izvajalci — Hen-ze, Britten, Villa-Lobos — Ju-llan Bream, kitara; 20.30 Poročila; 20.35 Stereofonski operni koncert:	Verdi, Wagner,
Musorgski, Charpentier, Giordano, Zandonai, Pfitzner; 22.30 Bruci, Stravinski, Bruckner; 23.55 Iz slovenske poezije.
v £	/V'4" v?
JUTRI NA RTV
TELEVIZIJA
8.32 POROČILA
8.37	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: Festival mladinskih pevskih zborov Celje 77, barvna oddaja
8.58 625
9.38	S. Karanovič: NA VRAT, NA NOS, barvna nadaljevanka TV Bg
1033 POLETJE NA OTOKU MIRABEL-LE, barvna oddaja
11.00	KARINO, barvna serija
11.30	KMETIJSKA ODDAJA
12.30	POROČILA (do 12.35)
13.50	KRIŽEM KRA2EM
14.05 ZNAKI IN ZNAMENJA, barvna serija Čudeži živalskega sveta
14.30	OKROGLI SVET, barvna oddaja
14.45	ROKOMET C. ZVEZDA : KRIVA-JA, prenos
16.20 FESTIVAL KAJKAVSKE POPEVKE KRAPINA 77, barv. oddaja
17.45	POROČILA
17.50	ALI POZNATE PAVLA PLEŠO? barvni film
19.07 V ALEJI VELIKANOV, kratek film
19.15 BARVNA RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
19.50	TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
20.00	I. Ivanac: NIKOLA TESLA, barvna nadaljevanka TV Zagreb
20.53 PROPAGANDNA ODDAJA
20.59 CRES IN LOŠINJ — III. del odd. iz cikla Karavana
21.32 TV DNEVNIK
21.47 ATLETSKI MLADINSKI POKAL REPUBLIK IN POKRAJIN, barv. reportaža
22.00	ŠPORTNI PREGLED (do 22.35)
Oddajniki II. TV mreže:
15.00	NEDELJSKO POPOLDNE (Bg)
19.30	TV DNEVNIK (N. Sad)
20.00	ZABAVA VAS JULIO IGLESIAS (Zg II, Bg II)
21.00	24 UR (Zg II, Bg II)
21.20 MOŽ IZ PRERIJE — celovečerni film (do 22.55) (Zg II, Bg II)
TV Zagreb — I. program:
9.50 POROČILA (N. Sad)
10.00	OTROŠKI SPORED (Bg, Sa)
11.00	NARODNA GLASBA (Bg)
11.30	KMETIJSKA ODDAJA (do 12.30) (Zagreb)
13.40	GLEDALCI IN TV (Bg)
14.10	ROBIN HOOD — serijski film
19.00	NEDELJSKO POPOLDNE (Bg)
19.30	TV DNEVNIK (N. Sad)
20.05 I. Ivanac: NIKOLA TEŠI A. — TV nadaljevanka (Zg)
21.10	POPOTOVANJA (Sa)
21.40	TV DNEVNIK (N. Sad)
22.00	ŠPORTNI PREGLED (Bg)
Studio Koper
19.30 Otroški kotiček, v barvah
20.00	27. kanal, v barvah
20.15 Stičišča
20.35 Strašni Frank Mitraglia, film, igrajo Johnnj’ Hallyday, Michael Ser-rault, Eddie Constantine, režija John Berry
22.00	Rubežniki, 1. nadaljevanje, v barvah
IZ RADIJSKEGA SPOREDA
PRVI PROGRAM 4.30—8.00 Dobro jutro; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Radijska igra za otroke — Boris A. Novak: V ozvezdju postelje; 9.05 Se pomnite, tovariši; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravijo; 14.05—18.50 Nedeljsko popoldne; 17.50—18.19 Zabavna radijska igra — Marjan Marinc; Skrivnost roke v smetnjaku 1. epizoda: »Vsaka roka roke ne umiva«; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program
J RT — studio Sarajevo — Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno — M. Popovski: Mlada dvojica; 00.05 Iz slovenske klavirske literature; 0.30 Pop, rock, beat; 2.03 S pevci jazza — Bukka White — Sonny Boy VViLliam-son; 4.03—4.30 Lahke note velikih orkestrov,
DRUGI PROGRAM 8.00—13.00 Na valu 202; 13.00 Cocktail melodij; 13.40 Zvoki iz studia 14; 14.05 Glasba ne pozna meja; 15.00 Mladina sebi in vam; 15.45 Naši kraji in ljudje; 16.33 Melodije po pošti; 18.40 V ritmu Latinske
Amerike; 18.55—19.00 Minute za kulturo in konec.
TRETJI PROGRAM
19.00 Vremenska napoved in poročila; 19.05 Iskanje in dognanja; 19.20 Savin, Beethoven, Granados, Parma, Mendelssohn — Bartholdy, Škerjanc, Liszt, Dvorak, Rahmaninov, Brahms; 20.30 Poročila; 20.35 —20.45 Naš likovni svet; 23.00 M. Ravel: Sonata za violino in violončelo, — Nočne prikazni — klavir, Pavana za umrlo infantinjo — kitarski duo; 23.55 Iz slovenske poezije; 24.00 Konec oddaje.
Ko to postane - TV
Ze zaradi politične poante četrtkovega televizijskega pogovora »Pet let po pismu« (»dokumentu, ki je v številnih ugotovitvah in napotkih pomembno vodilo za družbenopolitično aktivnost«) se zdi umestno, da začnemo z mislijo sekretarja IK predsedstva CK ZKS Franca Šetinca, ki je proti koncu oddaje menil, da moramo pismo Predsednika Tita in izvršnega biroja iz leta 1972 ocenjevati predvsem po rezultatih, ki smo jih dosegli v tem času. Napredek pa po besedah ostalih sogovornikov predsednika republiškega izvršnega sveta Andreja Marinca, sekretarja komiteja mestne konference ZK v Ljubljani Vinka Hafnerja ter člana predsedstva CK ZKJ in sekretarja medobčinskega sveta ZK v Novi Gorici Mihe Ravnika resnično ni majhen. Dejstvo, da smo pred in zlasti s pismom ter dokončno na X. kongresu ZKJ razjasnili vsebinska razhajanja v razvoju proizvajalnih sil in družbenih odnosov v naši družbi, ni le znatno okrepilo vrste zveze komunistov, marveč je tudi na gospodarskem področju predstavljalo važen element skladnejšega zagona.
Bržkone je ravno v tem, da so sogovorniki novinarjev Aleša Kardelja, Janeza Korošca in Darka Marina, ki so včasih le malce preveč zapeto zastavljali vprašanja, plastično in pre-
pričljivo orisali obdobje, ki je v začetku sedemdesetih let dobilg mnoge značilnosti politične krize, ki pa je prav zaradi odločnega posega zveze komunistov razmeroma hitro zvodenela. Dasi-ravno bi se slepili, ako pri vsakdanjem političnem delu ne bi še vedno računali z ostanki preteklih deformacij (tudi na Slovenskem). Bolj kot to, da smo se soočili z izrazitimi idejnimi omahovanji in odkloni v razvoju socialističnega samoupravljanja, je važno, da smo v teh petih letih postali za marsikatero spoznanje bogatejši. To pa je v času, ko smo na podlagi zakona o združenem delu začeli pospešeno spreminjati družbenoekonomski položaj delavca ter s 30. sejo predsedstva CK ZKJ oziroma študijo Edvarda Kardelja poglobljeno razmišljati o nadaljnjih razvojnih smereh političnega sistema socialističnega samoupravljanja in se s tem pripravljati na prihodnje partijske kongrese, seveda sila dragoceno dejstvo.
Oddaja »Pet let po pismu« je na to vsekakor zgovorno opozorila, čeprav napisi na panojih za sogovornikovimi hrbti zaradi malodane popolne nerazločnosti, žal, niso kaj prida prispevali k temu.
BORIS DOLNIČAR
Prastar stroj je terjal življenji
V medvoški tovarni celuloze razneslo valj ožemalnega stroja - Drobci valja in para ubili dva delavca - Še dva delavca sta hudo ranjena in eden lažje
MEDVODE, 30. sept. — Orna zastava pred vhodom v tovarno celuloze v Medvodah (TOZD celjskega »Aera«) oznanja, da se je v tem kolektivu včeraj ob 13.30 zgodila huda obratna nesreča, ki je terjala življenje 48-letnega Franca Gabra Iz Drage 12 m 22-letnega Husnije Arslanoviča Iz Medvod 130. Sicer pa so se v tej obratni nesreči ranili še 40-Ietnl šefik Džaferovič, 21-letni Muharem Hadžič in 22-letni Esad Avdič. Tudi ti trije stanujejo v samskem bloku v Medvodah 130. Stanje Džaferoviča in Hadžiča, id sta v kliničnem centru, je zelo hudo, medtem ko je Avdič nesrečo preživel le z lažjimi ranami.
Včeraj tik pred popoldan- * la...«. Prepričani smo, prasko izmeno je v obratu čelu- vijo v podjetju, da je ravno
lože razneslo ožemalni stroj za celulozo. Eden od valjev za gretje je zaradi previsokega pritiska pare počil. Po obratu je razneslo kovinske drobce, razen tega pa je iz stroja buhnila para. Ta je opekla peterico delavcev, ki so bili ta čas pri stroju.
Vse so takoj pripeljali v bolnišnico, kjer pa sta včeraj zvečer Gaber in Arslano-vič podlegla, Avdiča pa so odpustili domov._________
Komisija, ki je danes raziskovala vzroke te nesreče je ugotovila, da je v ožemalnem stroju počila iztrošena gumijasta opna reducimega ventila, tako da pritisk pare m padel z 12 atmosfer na 0,7 atm, kot bi moral. Ta valj je sicer grajen za pritsk 3,5 atm., preizkušen pa je bil celo z tlakom 5 atm., seveda 12 atm. ni vzdržal, zato ga je razneslo.
Delavce so koščki stene valja in vroča para hudo opekli in ranili, drobci pa so razbili tudi opremo in napeljavo.
Pri omenjenem ožemalnem stroju so zaposleni štirje delavci. Vodja skupine je bil Franc Gaber. Ker pa se je nesreča zgodila ob pol dveh, je bil v obratu tudi že šefik Džaferovič, ki bi moral nastopiti delo v naslednji izmeni, pa je prišel v službo že prej.
Ce bi se nesreča zgodila nekaj kasneje, bi lahko bilo osem ranjenih, še huje pa bi bilo, če bi valj razneslo kakšno uro prej, kajti takrat so bili v obratu praktikanti.
Franca Gabra je nesreča doletela v trenutku, ko je sedel za mizo in ob koncu svojega »šihta« začel pisati običajni stavek, da »stroj de- i
hotel napisati besedico »brezhibno«, ko je približno štiri metre dolg in kak meter širok valj razneslo.
Pravzaprav bi to nesrečo lahko imenovali nesreča varnega stroja. V procesu predelave lesa mora lesna masa skozi ožemalni stroj. Redka masa, v kateri je komaj pet odstotkov lesne mase, drugo pa je voda, gre najprej skozi sito, kjer voda odteče, potem gre že gostejša masa med polstenimi valji, ki iztisnejo še del vode in tudi med s paro ogrevanimi valji, ki s svojo vročino izsušijo vodo. Preden gre masa v tako imenovani papirni stroj, je v njej le še kakih 55 odstotkov vode.
Ker ožemalni stroj dela pod nizkim pritiskom (po tehničnih normah 12 atm. ne velja kot visok pritisk) ta stroj ni bilo obvezno pregledovati. Razen tega se valji v tem stroju vrtijo zelo počasi, tako da tudi sicer ni kakšne nevarnosti, da bi prišlo do nesreče zaradi velikih obratov. Stroj je sicer delal nepretrgoma in so ga ustavili le pr' remontih, oziroma, če se je zgodila kakšna tehnična napaka. Toda stroj je imel eno bistveno napako. Bil je star. V tovarni niti sami ne vedo koliko, kajti montiran je hil že leta 1937, bojda pa je bil že pred tem rabljen. Tako so danes v tovarni omenili, da naj bi bil omenjeni stroj star kakih 60 let.
Razen tega pa tovarna celuloze v Medvodah, ko je po vojni prevzela ta stroj od nekdanjih lastnikov, s strojem ni dobila nikakršne tehnične dokumentacije, šele leta 1963 je neki član kolektiva nekaj mesecev brskal po arhivih vevške . papirnice
(pred vojno je bila medvo-ška celuloza del vevške papirne delniške družbe) in uspelo mu je zbrati vsaj nekaj tehnične dokumentacije za omenjeni stroj.
Komisija, ki raziskuje vzroke za to nesrečo in dielavci podjetja, ki so delali s tem strojem, se namreč prav v tem razhajajo. Po mnenju komisije bi moral biti pri reducimem ventilu še varnostni ventil, med tem ko v tovarni pravijo, da nihče ne pomni, da bi tam bil kadarkoli varnostni ventil. Dokumentacijo, ki jo ima tovarni so sicer poizkusili bla-komisija.
Kakor koli že, človeških življenj ne bo mogoče več rešiti. Na današnji izredni seji delavskega sveta v tovarni so sicer poiskiusili blažiti to tragedijo. Sklenili so, da bodo pomagali družini pokojnega Gabra, ki je oče dveh majhnih otrok, pa tudi Arslanovičevi ženi, ki pravkar pričakuje otroka. Na tej seji so se pogovorili tudi o tem, kako blažiti gospodarske posledice nesreče. Delavski svet je sprejel sklep o ukinitvi dopustov, kolektivu je predlagal tudi dva delovnika, ki naj bi jih opravili zastonj, razen tega pa ie odobril, da se nadure lahko delajo več kot štiri ure dnevno. Strokovna komisija bo morala ugotoviti, kaj od stroja je še primemo, kaj pa je uničeno. Nov uvožen stroj stane namreč 15 do 20 milijonov dinarjev, česar kolektiv ta hip nikakor ne bi zmogel, čeprav imajo zagotovilo šišenske občine, da bo priskočila na pomoč s skladom skupnih rezerv.
Sicer pa v medvoški celulozi upajo, da se bodo uspeli dogovoriti s šipadom, ki je v Drvarju zaradi pomanj-
kanja tehnološke vode opustil celulozno proizvodnjo in ima odveč precej sodobnejši ožemalni stroj, kot d? je bil medvoški »bruder-haus«. Prav zato je delavski svet pooblastil direktorja, da se nemudoma začne pogovarjati s šipadom.
V tovarni so nam še povedali, da bodo skušali v papirni stroj s črpalkami dovajati ne dovolj osušeno lesno maso, da bi vsaj na ta način tekla proizvodnja naprej, čeprav bo občutno manjša. Dejali pa so, da bi od dneva, ko bi se jim uspelo dogovoriti s Šipadom, drvarski ožemalnik obratoval v enem mesecu.
Medvoška celuloza, bi morala iti v rekonstrukcijo in odpis vseh starih strojev po letu 1980. Rekli so, da je ožemalnik do včeraj deloval brez napak, na naše vprašanje, če imajo še kaj zastarelih strojev, pa so dejali, da so izpred vojne (1928—31) še trije kuhalniki za kuhanje celuloze.
Ali tudi pri teh strojih lahko pride do nesreče, smo vprašali. Seveda, so nam rekli v tovarni. Saj je pri teh kuhalnikih potreben pritisk 60 atm. Toda ti stroji že spadajo k strojem z visokim pritiskom, zato jih vsako leto pregleda inšpektor.
BOGO SAJOVIC
Vključite se v akcijo ob »tednu otroka«
Cestni promet terja preveč žrtev med otroki — V pol leta 31 mrtvih, 975 ranjenih
LJUBLJANA, 30. sept. — Kot vsako leto se tudi letos republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še posebej vključuje v »Teden otroka« z akcijo za večjo varnost otrok v cestnem prometu. Otroci, naše največje bogastvo sedanjosti in bodočnosti so namreč na naših cestah izredno pogosto žrtve prometnih nezgod. Na žalost podatki kažejo, da so otroci kot smrtne žrtve čedalje bolj pogost pojav na naših cestah. Tako podatki povedo, da je v letošnjem prvem polletju umrlo na slovenskih cestah 31 otrok, v istem obdobju lanskega leta pa 22. Prav tako je poraslo število ranjenih otrok in sicer od lanskih 847 na letošnjih 975. Vsi ti podatki veljajo za prvo polletje letošnjega leta. Za poletno obdobje, ki vključuje še mesec september, sicer nimamo končnih podatkov, kaže pa, da je število smrtnih žrtev med otroki v treh počitniških mesecih upadlo, vendar je v septembru v ponovnem porastu.
Ne glede na porast ali padec števila smrtnih žrtev med otroki, ne glede na to, katere številke nam služijo za primerjavo pa moramo ugotoviti, da je žrtev med otroki vedno preveč. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, občinski in ljubljanski mestni organi za preventivo in vzgojo v cestnem prometu posvečajo temu problemu stalno skrb in organizirajo akcije za izboljšanje varnosti otrok v cestnem prometu.
Republiški svet predlaga, da v tednu otroka posvetimo posebno skrb tudi varnosti otrok v prometu in sicer:
•	Da vozniki posvetijo posebno pozornost otrokom in jim s posebno uvidevnostjo in razumevanjem za njihovo nerazumevanje motoriziranega »odraslega« sveta omogočijo varnejši cestni vsakdan;
•	Da starši v tem tednu posvetijo posebno pozornost prometni vzgoji svojih otrok in jim tudi z lastnim vzgledom pokažejo kako se morajo, ne le v tednu otroka, ampak vsak dan obnašati na cesti;
•	Da učitelji in vzgojiteljice v tednu otroka posvetijo posebno pozornost preventivni prometni vzgoji svojih varovancev;
•	Da javna občila, od »tovarniških« do republiških v tednu otroka poleg glavnega namena letošnjega otroškega tedna, posvetijo posebno pozornost tudi varnosti otrok v cestnem prometu.
Odkrili tihotapca hašiša
Miličnik našel v mednarodnem vlaku skrito mamilo — Službeni pes potrdil sum — Oba tihotapca pa so priprli
MARIBOR, 30. sept. — Delavci postaje mejne milice' Maribor so včeraj prijeli avstrijska državljana Herberta Kinzla, 21 let, šoferja iz Schardinga in Gerharda Ohlingerja, 21 let, brez poklica in zaposlitve, zaradi utemeljenega suma, da sta skušala pretihotapiti čez jugoslovansko-avstrijsko mejo 1,5 kilograma hašiša.
star
RAZBITINE USODNEGA STROJA — Po nekaterih podatkih štirideset stroj, po drugih še celo več, je povzročil pravo razdejanje tudi v proizvodni dvorani. Glede na zastarelost strojev in naprav v slovenski industriji, se lahko samo vprašamo, kdaj bodo zaradi njih ugasnila nova življenja delavcev. ’ Foto: J. Zrnec
Umrl
po enajstih dneh
LJUBLJANA, 30. sept. — V bolnišnici je zaradi hudih notranjih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči 19. septembra, umrl 19-letni Bojan Plestenjak, doma iz Ljubljane.
Plestenjakovo vozilo je pričelo v križišču Abramove ulice in Ceste na Brdo zanašati tako, da je trčilo najprej v smreko in nato še v železno ograjo. Plestenjak je po nesreči še zlezel iz vozila, nato pa obležal na cesti. V avtomobilu pa je imel varnostne pasove, ki pa jih ni uporabil.	J. K.
Umrl 16 dni po nesreči
LJUBLJANA, 30. sept. — Včeraj je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 13. sept. na magistralni cesti Domžale—Trojane, 28-letni Franc štrukelj iz Jelše.
štrukelj se Je omenjenega dne peljal z motornim kolesom iz Domžal proti Trojanam, ko je v Zgornji Loki trčil v nasprotno vozeči avtomobil KP 469-78, voznika Antona Mikelja iz Portoroža.
N. V.
rVSAK DRUGI TOREK!
Mafijska vojna v Kalabriji
REGGIO CALABRIA, 30. sept. — V Kalabriji so prijeli 15 pripadnikov mafije, osumljenih številnih ubojev m ugrabitev, izdanih pa je še trideset nalogov za prijetje in tiralic. Vzrok veliki policijski akciji so spopadi med skupinami mafijcev, ki že preraščajo v manjšo vojno, saj je bilo tu v enem letu ubitih 45 ljudi, ranjenih 65. ugrabljenih pa devet.	P. V.
Prikolica se ie odpela
MARIBOR, 30. sept. — Srečko Črnko z Jareninskega vrha 5 se je peljal včeraj s traktorjem po kolovozni poti na Slatineku, k traktorju pa je bila pripeta enoosna prikolica, na kateri je sedelo pet ljudi. Med vožnjo v hrib se je prikolica odpela in začela drseti nazaj. Štirim je uspelo skočiti s prikolice, na njej pa je ostala 74-letna Helena Živko z Jareninskega vrha 5. Po 50 metrih se je prikolica prevrnila in jo pokopala pod seboj. Hudo ranjeno so jo odpeljali v bolnišnico. D. P.
Zgorele so drvarnice
MARIBOR, 30. sept. — V kleti stanovanjskega bloka v Mlekamiški ulici 6 do 12, je nastal včeraj požar, v katerem je zgorelo 6 drvarnic. Škode je za 80.000 dinarjev. Do požara je prišlo, ko je Alojz Zorec, stanovalec v tem bloku, pustil v kleti prižgano svečo. Vnela se je miza, nakar se je ogenj tako razširil, da so ga pogasili šele poklicni gasilci.	D. P.
Hladna jesen terja žrtve
LOŽNICA, 30. sept. — V Bašcelcih blizu Ložnice je zastrupitev z ogljikovim monoksidom zahtevala tri življenja. Trije delavci iz sosednje vasi so prišli v Bašcelce, da bi izkopali vodnjak. Zaradi mraza so v sobi, kjer jih je namestil gospodar kmetije, ki naj bi mu izkopali vodnjak, v improvizirani pečici zakurili ogenj in legli. Zjutraj jih je gospodar vse tri našel mrtve.
P. V.
Včeraj okrog devete ure dopoldne so našli delavci postaje mejne milice Maribor na mednarodnem vlaku, ki vozi iz Ploč prek Zagreba na Dunaj, na železniški postaji Maribor približno 1,5 kilograma hašiša. Mamilo je bilo v platneni vrečki, zaviti v belo ruto, skrito pa je bilo v košu za smeti v stranišču zadnjega vagona. Delavec milice, ki je našel mamilo pri rednem pregledu vlaka, je odnesel
Skočila pred avtomobil
CELJE, 30. sept. — Včeraj popoldne se je pri kraju Rja-vica, na cesti med Rogaško Slatino in Rogatcem, zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranila 11-letna Olga Strašek. Ta ie nenadoma skočila pred avto, ki ga je vozil Božidar Draškovič, 56 let, iz Huma na Sotli. Straškovo je zbil po cesti. Odpeljali so jo v Celle, za Draškoviča pa so odredili odvzem krvi.
N. K.
Prehitra vožnja in nalet
CEUJE, 30. sept. — Na križišču Kidričeve in Koroške ceste v Velenju sta trčila voznika osebnih avtomobilov Ivan Lipmkar, 46 let, in Vlado Blatešič 22 let. Lipnikar je nameraval zaviti v desno, od zadaj pa 'je zaradi neprimerne hitrosti trčil vanj Blatešič.
N. K.
Nesreča na mostu
MARIBOR, 30. sept. — Motorist Franc Altbauer iz Podvelke 29 se je peljal včeraj čez most v Podvelki. Pri zavijanju je s ščitnikom trčil ob rob pločnika in se prevrnil. Pri tem se je hudo ranil njegov sopotnik Janko Altbauer.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!
Po 172. členu statuta Splošne bolnišnice Trbovlje in sklepu delavskega sveta
objavlja
komisija za razpis individualnega poslovodnega organa
razpis delovnega mesta
DIREKTORJA
Poleg splošnih in posebnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še pogoje:
—	da je zdravnik ali delavec z visoko strokovno izobrazbo z ustreznimi organizacijskimi sposobnostmi in s poznavanjem organizacije zdravstvenega varstva ter s 5-letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih v zdravstvu
—	da ima strokovne, družbenopolitične in moral-noetične vrline ter pozitiven odnos do samoupravljanja
—	da mu na podlagi zakona ni prepovedano opravljanje te funkcije
Kandidat mora predložiti program razvoja delovne organizacije in samoupravne dejavnosti.
Pismene prijave z ustreznimi dokazili predložite najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, komisija za razpis individualnega poslovodnega organa.	6714
vrečko na postajo in se nato takoj vrnil v vagon. V stranišču, kjer je bilo prej skrito mamilo pa je sedaj našel Herberta Kinzla. Vprašal ga je kaj dela, Kinzl pa mu je odgovoril, da si umiva roke, čeprav v tem prostoru ni bilo vode. Pri podrobnejšem pregledu dokumentov pa so delavci milice takoj ugotovili, da sta Kinzl in Ohlinger med dvajsetimi potniki, kolikor jih je bilo v vagonu,
Res je, da je železni drog padel na delavko, vendar ta ni bila prav nič razočarana.
edina, ki prihajata iz Turčije.
Ker so utemeljeno domnevali, da sta imela tihotapca hašiš prej, preden sta ga skrila v stranišče, pri sebi v svoji prtljagi, so pripeljali na pomoč policijskega psa, posebej izvežbanega za odkrivanje mamil. Njuno prtljago so v garderobi pomešali med prtljago drugih potnikov. Pes je takoj zavohal mamilo in odšel k njuni potovalki, ter tako potrdil sum, da je bil prej v njej hašiš. Kinzla in Ohlingerja so po nalogu preiskovalnega sodnika priprli. Med drugim sta povedala, da sta bila v Jordaniji, kjer sta prodala Kinzlov avto za 900 dolarjev, denar pa naj bi po niuni iziavi porabila za življenje. O hašišu pa nista hotela ničesar slišati in sta zanikala, da bi ga tihotapila.
Vrednost najdenega hašiša, je na črni borzi okrog 200.000 dinarjev. Letos je to prva večja količina hašiša, ki so io odkrili na mejnih prehodih na štajerskem.
DARKO PASEK
<ll!lllllllll!lllllll!llllllllllllllIllIIMillI1IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIllllllllllllli:illllllllllIlllll!lllllll!lin
URBANISTIČNI INŠTITUT SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Jamova 18
razpisuje prosto delovno mesto:
VODJE FINANČNO PLANSKE ENOTE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj delavec mora imeti smisel za vodenje in organizacijo dela, pozitivno opredeljen odnos do socialistične samoupravne družbenoekonomske ureditve.
Za razpisano delovno mesto se delo združuje za nedoločen čas.
Osebni dohodki so določeni s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v organizacijah raziskovalne dejavnosti.
Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjega dela in življenjepisom Odboru za kadre in medsebojna razmerja Urbanističnega inštituta SRS, Ljubljana, Jamova 18.
Rok za prijave je 30 dni po objavi razpisa. Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje 14 dni po izteku roka prijave.
6739
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Komisija za razpis DO
AGROPROGRES
Podjetje za inozemska zastopstva Ljubljana, Gradišče 18
razpisuje ponovno prosto vodilno delovno mesto
VODJE ORGANIZACIJSKO KADROVSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti morajo pravno fakulteto in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju pravnih poslov v zunanji trgovini ali drugih organizacijah združenega dela, v upravnih ali pravosodnih organih;
—	najmanj pasivno morajo obvladati en tuj svetovni jezik, zaželena je nemščina;
—	bitj morajo moralnopolitično neoporečni.
je 15 dni od dneva objave tega
Rok prijave razpisa.
Kandidati naj pošljejo prijave v zaprtih ovojnicah na naslov: DO AGROPROGRES, Ljubljana, Gradišče 18 — Komisija za razpis.
Prijavi je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev ter potrdilo o nekaznovanju.
6726
liiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
56. nadaljevanje
Lahloo da ga ne bo dva dni, mogoče se bo vrnil Sele čez teden. Medtem bo prepuščena sama sebi, da sd kot ve in zna preganja dolgčas in samoto.
Prišla je Lulie in na svoj neponovljivi način slovesno oznanila, da jo boli trebuh. Kot vsi njeni se Je tudi ona mala v trenutku napraviti prepričljivo bolno. Kot živa slika trpljenja je stala pred Mio, z obema rokama na životu in z nedolžnim Izrazom na obrazu.
Mia je zavzdihnila. »Kdaj te Je začelo boleti, Lulie?«
»O-o-oj, ne vem. Zjutraj ali še prej ...«
Mia Je dobro poznala make. Takšni napadi so bili pogostejši, kadar Bretta ni bilo doma. V prvih dneh po svojem prihodu Je neizkušena, kot je bila, poskušala zdraviti domačinko z domačo sodo in alka-seltzerjem, toda Lulie je samo še glasneje stokala. Potem običajno ni več vedela, kaj naj naredi zanjo, zato Jo je poslala spat v taborišče.
Tako je nehote odkrila najučtnkovl-tejše zdravilo. Lulie je takoj opazno oživela, saj je skoraj tekla po uhojeni stezi proti skupinici kolib, ki so se stiskale na rečnem bregu. Tudi tokrat se je vse ponovilo kot po navadi. Mia ni bila nič presenečena, ko Je videla tudi druge ženske, ki so sledile Lulie, ne da bi se sploh potrudile za nedolžno igrico. Lulie se je samo zaradi svojega višjega položaja ku-harioe čutila zadolženo, da zaigra bolezen. Hiša Je bila zdaj povsem zapuščena in tišina se je zgrnila nadnjo kot težka koprena.
Ob devetih zjutraj Je napočil čas, da Mia odpre oddajnik in se vključi v vsakodnevno jutranjo oddajo leteče zdravniške postaje iz Poit Hedlanda. Brett jo Je poučil, kako naj ravna s preprostim oddajnikom, ki ga je imel postavljenega v najhladnejšem prostoru sredi hiše. Vključila je oddajnik in poslušala tiho žvižganje in piskanje, medtem ko je vrtela gumbe in iskala pravo valovno dolžino. Končno jo je našla in začela poslušati glasove, ki so se z osupljivo jasnostjo oglašali z kdove koliko posestev, raztresenih v širnih prostranstvih Pilbare.
Z nenavadnim občutkom je poslušala glasove mnogih neznanih ljudi in sd poskušala predstavljati, kakšni so videti in kakšni so po značaju.
Moški s hreščečim, goltnim glasom Je bil najbrž priseljenec. Ženska s škotskim naglasom — majhna, žilava nekoliko izsušena, toda vedno vesela kot ptič. In tista z ameriškim naglasom — kaj je ta počela v Pilbari? Najbrž je poročena s katerim izmed rudarskih inženirjev ali pa je vojna nevesta iz leta 1940, zdaj daleč, daleč od svojega doma. Spet drugi moški in ženski glasovi so zveneli domače, avstralsko, toda vsak glas Je imel svojo
značilnost. Kakšni so bili ti ljudje? Kakšna Je bila zgodba njihovega življenja?
Vsak dan so z zdravniške postaje klicali vsakega po vrsti. To je bilo rutinsko preverjanje, ali Je povsod vse v redu in ali kdo potrebuje kakšno pomoč. Mia je slišala, kako je nekomu 'zdrsnila sekira in se mu zarila v nogo, kako je otroka pičil škorpijon, o nekom, ki je imel vneto grlo, in o drugem, ki ga je hudo mučil revmatizem.
Drobne nesreče, hude in manj hude skrbi, vse to se je vrstilo na oddajniku, mami, Izkušeni glas zdravnika na drugi strani pa je predpisoval zdravljenje; kadar pa je bilo kaj resnejšega, je obljubil letalo, ki bo bolnika prepeljalo v bolnišnico. Nekatere izmed nalog bo nedvomno dobila tudi Faddy; Mia je ugibala, katera osamljena domačija bo deležna njene pomoči.
Toda niso vsi iskali samo zdravniške pomoči. Poslušala je naročila za živež, zaboje piva, štrene volne, hrano za dojenčke, za zaboj dan starih piščancev... Vse to naj bi nabral poštar in prepotrebne potrebščine dostavil s svojim letalom, s katerim je razvažal tudi težko pričakovane časopise In pisma. Ti dve službi sta bili v ogromni nikogaršnji deželi, izgubljeni v prostranstvih avstralske divjine, zares življenjsko pomembni; varnost in dobro počutje družin sta bili zelo odvisni od teh pogovorov prek oddajnika, od vsakodnevnih stikov z zunanjim svetom.
Potem ko Je bilo resno delo opravljeno, se je začel klepet. Domačija za domačijo se je oglašala z najnovejšimi povsem nepomembnimi novicami, kot na primer, kateri malček je dobil prvi zob, kako je treba speči dober jabolčni zavitek, kako pomagati konju, ki je dobil zajedavce, čigava hči se je zaročila, kdo namerava potovati v Darwin in kdo je zadel nekaj denarja na konjskih stavah v Adelaidl.
Mia je vse to pazljivo poslušala in tako spoznavala oddaljene sosede, ki Jih ni videla še nikoli. Končno je prišla vrsta tudi nanjo.
»Peter-Delta-Charli, ali me slišite? Odgovorite, Tarooola! Predajam!«
Obrnila je gumb in odgovorila, da je vse v redu in prav.
»Za Bretta imam brzojavko,« je nadaljeval glas. »Ali jo boste prevzeli?«
»Ali je nujno? Zjutraj je odpotoval v Perth. Lahko bi ga še ujeli na letališču.«
»Ni pomembno. Samo to mu povejte, da bodo vagoni za njegovo živino pripravljeni za prevoz v četrtek, prihodnji teden.« Sledil Je kratek molk in nato vprašanje: »Ali ste čisto sami tam zima j?«
Mia se je živo zavedala številnih nevidnih poslušalcev, ki so vsi napeto čakali na njen odgovor. Da, je rekla, sama je, in oddala, da se ne počuti posebno dobro in da Je zato ostala doma in ni spremljala Bretta v Perth.
immiiimiimiimmiiiiiiiiiiiitmmiiiimimiimiiimimiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiimmini
RUFUS KING
LADJA V MEGLI
51. nadaljevanje
NAGRADNA KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. nizozemski polami raziskovalec, ki je oto koncu 16. stoletja odkril Spitsberge (Willem), 8. mesto ob istoimenskem jezeru v Albaniji, pomembno trgovsko središče, 14. strokovna nega nog, 15. sovjetski književnik s tematiko iz državljanske vojne (Aleksander Rodionov), 17. pristojbina za uvožene predmete, 18. glas, ki se izgovori z značilnim šumom (č, š,), 20. lučaj, 22. globokomorska riba, cenjena na Jedilniku, 23. tropska kobilica selka, ki uničuje poljske pridelke, 24. ameriški filmski in TV igralec (Rajmond), 25. prečni drog v kozolcu, 26. francoski pesnik, dramatik in pisec fantastičnih zgodb iz 17. stoletja, junak Rostandove drame (Savinien de Berge-rac), 27. zmedene sanje, 28. tuja kratica za »mesto pečata«, 29. dinastija v Arabiji, po katerih ima ime država, 31. naboj strelnega orožja, 34. grška črka, 36. poučna misel, maksima, 39. otok ob zahodni obali Irske, 40. ameriška filmska igralka in pevka (Sandra), 41. poljski pisatelj grotesknih romanov in dram, ▼ katerih polemizira s sodobno družbo (Witold, »Ferdyurke«), 44. gospodarski razcvet, povezan s tehnično ekspazijo, 46. avtomobilska oznaka Reggia Calabria, 47. ruska kmečka stranka revolucionarnih socialistov, ki je razpadla po oktobrski revoluciji, 48. italijanski pevec zabavne glasbe (Fausto), 50. podeželsko naselje, 52. orkestrsko trobilo,
53.	kulturno in industrijsko središče Litve (naša pisava),
54.	risba, 57. okrajšava za »znanstveno fantastiko«, 59. avstrijska filmska igralka (Marisa), 61. telovadna spretnost v cirkusu, 64. starogrški potujoči pevec, 66. francoska filmska in gledališka igralka (Magali), 68. nemško mesto pod pogorjem Harz, 69. refrakcija svetlobe, - 70. spust letala ali balona, 73. mržhja, sovraštvo, 75 . nikalnica, 76. grška muza ljubezenskega pesništva, 77. reka in kraj v istoimenski dolini pod Nano-
Nagradni razpis
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bo žreb razdelil naslednje nagrade:
1.	nagrada: 250 din,
2.	nagrada: 150 din, pet nagrad po 100 din. Izrezek z vpisano rešitvijo
pošljite na naslov: Uredništvo »DELA«, Tomšičeva 3, 61001 Ljubljana, poštni predal 29. Na pisemski ovitek napišite NAGRADNA KRIŽANKA 1. 10. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 11. oktobra.
Reševalci iz Ljubljane lahko vržejo rešitve v nabiralnik nagradnih ugank v veži poslopja v Tomšičevi 3.
som, 80. poštni paket, ovoj, 82. tkanina s kockastimi vzorci, 83. italijanski humanistični pesnik, avtor viteškega epa v treh knjigah »Zaljubljeni Roland« (Matteo Maria), 85. prvi od osmih obrambnih sunkov pri sabljanju, 86. pisane tropske papige, 87. nemški slikar in rezbar na prelomu 14. In 15. stoletja, ki je napravil Grabovvski oltar, 88. izdelovalec konjske opreme, 89. užitna goba, 91. mlad pevec ali glasbenik, ki prvič nastopa pred javnostjo, 93. gorovje ob Bengalskem zalivu v Burmi, ki se povzpne do 2000 metrov, 94. nizek počivalnik brez naslonjala.
NAVPIČNO: 1. sultanovo pismo ali listina o posebnih pravicah, 2. zahodnonemška tovarna športne opreme in
Rešitev nagradne križanke
VODORAVNO:	1.	mustang, 8.
Atropa, 14. Alkinoos, 16. McMa-hom, 17. Lil le, 18. drs, 20. mah, 21. Kidd, 22. aval, 23. Zuokma-yer, 26. OLO, 27. Had, 28. O* Neall, 29. bok, 3/1. Ir, 32. EL, 33. Moro, 35. tar, 36. Evropa, 38. telitev, 40. Isak, 42. ena, 43. Como, 44. kurziva, 47. silur, 50. Laxnese>, 51. korobač, 53. alkar, 55. trgatev, 56. anas, 58. Cul, 59. Horn, ©1. daljina, 64. Boljka, 67. Gea, 68. aloe, 69. em, 70. Al, 71. aul, 72. razura, 74. oda, 57. lok, 77. Palatinuš, 79. Amer, 80. zmes, 82. ded, 83. vrv, 84. Irene, 85. abraziv, 87. Aaltonen, 89. mormon, 90. redni ca.
NAVPIČNO-. 82. ZO (Založba) O(beaorja).
potrebščin, S. del umetniške-ga imena prve filmske igralke Ide Kravanje, 4. tovarna gospodinjskih strojev iz Bitole, 5. kemijski znak za nikelj, 6. sodobni slovenski kipar, ustvarjalec prostorskih in mobilnih skulptur (Dušan), 7. sodobni španski filmski režiser (Carlos, »Ana med volkovi«), 8. bolezenska zožitev ožilja ali prebavil, 9. bla-zinjak, divan, 10. površina, 11. nekdanja davščina od živil, 12. ime črke, 13. menih iz začetka 18. stoletja, ki je priredil znani škofjeloški pasijon (pravo ime Lovrenc Marušič), 14. zadušnica, služba božja za umrlimi v pravoslavju, 16. holandski slikar iz 17. stoletja, mojster podob v interieru (Jan van Delft), 17. vseučili-ška šolska ali znanstvena ustanova v ZDA ta Angliji, 19. dobri duhovi umrlih prednikov pri starih Rimljanih, 21. tanek pašček blaga ali usnja, 23. švedski filmski igralec, ki je nastopal predvsem v Bergmanovih filmih (Max von), 24. srbska ogovoma besedica, 26. nemški politik, kancler v letih 1922—23 (Wilhelm), 27. prebivalci mestnega predela v jugozahodnem delu Ljubljane, 30. mesto na južni obali Sicilije (okoli 55.000 prebivalcev), 32. številčno največji narod v SFRJ, 33. popolno, absolutno bitje, vzrok, konec ta začetek vsega (pri Laoceju), 35. egiptovski general in obrambni minister, ki je po neuspeli junijski vojni leta 1967 naredil samomor, 37. potreb-
ščina za umivanje, 38. makedonska narodna junakinja ta družbenopolitična delavka (Vera), 42. tekoča in ostro dišeča kemična prvina rdečkasto-rjave barve, ki se uporablja v zdravilstvu ta fotografski tehniki, 43. lovska nastava, 45. ime slovenskega pesnika in prevajalca Ogna, 49. odprt železniški voz za težje tovore, 51. književni ali likovni slog, 53. pogost krapovec naših sladkih voda, 55. oddelek, ki preskrbuje podjetje s poslovnimi potrebščinami, 56. izdelovalec žameta, 57. hudo zaprtje, 58. upravno središče ob rokavu reke Pad, kulturni center italijanske renesanse, 60. predigra v starem španskem gledališču, 62. mesto ob reki Krivaji v srednji Bosni, važno rudarsko ta trgovsko mesto, 63. revščina, 65. driska, 67. ruski realistični slikar, portretist ta krajinar (Izak),
71.	število z dvema ničlama,
72.	sodobni slovenski slikar ta grafik, figuralik (Bogdan Meško), 74. največja reka v Palestini, ki se izliva v Mrtvo morje, 78. madridski umetnostni muzej, 79. grški bajeslovni junak. Apolonov Giogenec, 81. letoviško mestece na otoku Braču, 83. že umrli slovenski pisatelj ta pisec za mladino (France, »Kaplan Martin Čedermac«), 84. riba sabljarica, 85. zadnji del stopala, 87. kača velikanka, 88. upravičena obtožba za udeležbo pri zločinu, 90. Nušičeva komedija, 92. avtomobilska oznaka Bologne.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko, objavljeno v sobotnem Delu 17. septembra, smo dobili 842 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim:
1.	nagrada (250 din): Brane Sojer, Vnanje Gorice 100, 61351 Brezovica
2.	nagrada (150 din): Ernest Spanžev, Dobja vas 7, 62391 Prevalje
3.	do 7. nagrado (po 100 din) prejmejo:
Mira Primožič, Na plavžu 11, 64228 Železniki Milka Stupan, Her. Tomšiča 4-VII, 62000 Maribor Justin Ažman, 64245 Kropa 67
Niko Kumer, Prisoje 53, 62391 Prevalje Karmen šimec, Kolodvorska 46, 68340 Črnomelj
STE ŽE POSKUSILI REŠITI NAGRADNE UGANKE IZ 81. ŠTEVILKE KIHA? ČE POŠLJETE PRAVILNE REŠITVE, JE LAHKO ENA OD 33 NAGRAD V SKUPNEM ZNESKU 400.000 STARIH DINARJEV VAŠA.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiii
GOSTINSKO PODJETJE VIC Ljubljana, Gradaška 10 telefon 22-327 OMRD
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	poslovodje PE:
2.	pomočnika poslovodje PE:
3.	kuharja — čevapčičarja
Pogoji pod 1.:
gostinski delavec s večletnimi delovnimi izkušnjami
Pogoji pod 2.: VKV — gostinski delavec z delovnimi izkušnjami na ustreznem delovnem mestu.
Pogoji pod 3.:
gostinski delavec z večletnimi delovnimi izkušnjami.
Ponudbe pošljite t 8 dneh na gornji naslov. ___________ 6749
Trgovska, proizvodna ta servisna delovna organizacija -
agrotehnika
Ljubljana, Titova 38 o. sol. o.
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
V	TOZD AGROMEHANIZACIJA — TRGOVINA:
1.	VODJE ZUNANJETRGOVINSKEGA ODDELKA (za uvoz)
Pogoj: visokošolska izobrazba, 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v zunanjetrgovinski dejavnosti, aktivno znanje italijanskega jezika, izpolnjevanje pogojev za samostojno delo v zunanji trgovini ter 60-dnevno poskusno delo.
2.	SAMOSTOJNEGA REFERENTA
V	ZUNANJI TRGOVINI (za uvoz)
Pogoj; visokošolska izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v zunanjetrgovinski dejavnosti, aktivno znanje italijanskega jezika, izpolnjevanje pogojev za samostojno delo v zunar nji trgovini ter 60-dnevno poskusno delo.
3.	SAMOSTOJNEGA ADMINISTRATIVNO TEHNIČNEGA REFERENTA
s sedežem v Ljubljani, Šmartinska 152 a
Pogoj: popolna srednješolska izobrazba, 4 leta delovnih izkušenj ta 60-dnevno poskusno delo.
4.	SAMOSTOJNEGA ADMINISTRATIVNO-TEHNIČNEGA REFERENTA
(za obračunski oddelek)
Pogoj: popolna srednješolska izobrazba, 4 leta delovnih izkušenj ter 60-dnevno poskusno delo.
V	TOZD KEMO INVEST EXPORT-IMPORT:
5.	STROKOVNEGA SVETOVALCA
(za delo analiz in finančnih obračunov TOZD)
Pogoj: visokošolska izobrazba — dipl. ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj ter 60-dnevno poskusno delo.
6.	ADMINISTRATIVNO TEHNIČNEGA REFERENTA (v obračunskem oddelku)
Pogoj:	popolna srednješolska izobrazba, vsaj
1 leto delovnih izkušenj ter 30-dnevno poskusno delo.
7.	DAKTILOGRAFA
Pogoj: popolna srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj, znanje stenografije ta strojepisja ter 30-dnevno poskusno delo.
8.	PRODAJALCA s sedežem v Ljubljani, Šmartinska 152 a
Pogoj: šola za prodajalce tehnične stroke, odslužen kadrovski rok ter 30-dnevno poskusno delo.
9.	SKLADIŠČNEGA DELAVCA s sedežem v Ljubljani, Šmartinska 152 a
Pogoj: končana osnovna šola, odslužen kadrovski rok ter 30-dnevno poskusno delo.
V	DSSS — FINANČNO RAČUNOVODSKI SEKTOR:
10.	SAMOSTOJNEGA ADMINISTRATIVNO TEHNIČNEGA REFERENTA
(konter blagajne)
Pogoj: popolna srednješolska izobrazba, 4 leta delovnih izkušenj ter 60-dnevno poskusno delo.
V	DSSS — SPLOŠNI SEKTOR:
11.	DOSTAVLJALO A DOKUMENTACIJE
Pogoj: končana osnovna šola, izpit za voznika B kategorije, odslužen kadrovski rok ter 30-dnev-no poskusno delo.
Delo se združuje za nedoločen čas.
Pismene vloge sprejema kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 15 dni od dneva objave.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v osmih dneh po izbiri.	6672
Po Cooper ju priredil: Ciril Gale Narisal: ZeljlcolortanidrNI
RDEČI GUSAR
85. Nenadoma Je Widlerja prešinila misel. »Poslušajte, prijatelj. Ne jezim se na vas in to vam bom dokazal. Ali hočete za nekaj ur stopiti v mojo službo? Tu vam dam predujem.« Starec je iztegnil roko in vzel denar, ki mu ga je ponujal Widler. »Delo je zelo preprosto. Preklicati morate, kar ste govorili o Kraljevski Karolini. Pripovedujte gospe Lejsi še strašnejše stvari, kot sem jih govoril jaz. To in nič drugega...«
86. »Samo povejte mi, ali je res, da ste pluli z admiralom Lejsijem?« Starec je imel razposajen pogled: »Prisežem, da sem danes prvič slišal za tega hrabrega moža.« Utišal je glas. Gruča mornarjev je šla mimo njiju. »Bolje bi bilo, če bi se pogovorila v kaki krčmi, pri vrlem Joeju Joramu na primer,« je reke) starec. — »Pojdiva takoj tja,« je Widler sprejel njegov predlog, da bi si čimprej pridobil pomorščaka za zaveznika, brez katerega bi težko dosegel svoj namen.
87. Ko je hodil poleg starca, ga je Widler začudeno gledal, kako hitro in čilo koraka. To se ni skladalo z njegovo sivo glavo in sključenim hrbtom. »Kako vam je ime?« ga je vprašal. »Bob Hunt,« je rekel stari mor-nar. »Prispela sva. Zdravo, Joe Joram. Želela bi, da v miru pojužinava,« je rekel Bob Hunt in pomenljivo namignil krčmarju. Ta ju je odvedel po dokaj strmih stopnicah navzgor proti sobam, ki so bile namenjene zaupnim pomenkom.
f	OBJAVA ŠT. 39
ZVEZA SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE SR SLOVENIJE
objavlja
potrebe po delavcih,
ki so jih prijavile delovne organizacije in zasebni delodajalci, niso pa mogle biti pokrite iz vrst v Sloveniji prijavljenih začasno brezposelnih iskalcev zaposlitve.
Objavljene potrebe so odprte do zasedbe.
Informacije o objavljenih potrebah dajejo pristojne skupnosti za zaposlovanje, ki so navedene v oklepaju vsake objave. Sklicevati se je treba le na objavljeno registrsko številko objave.
DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE 1 obratnega inženirja — asistenta, brez prakse, OD okoli 6-200 din, stanovanja ni: LEK ljubi j ar na, TOZD Kemija, Mengeš (SZ LJ 468.4112)
DIPLOMIRANI STROJNI INŽENIR
1 vodilnega projektanta strojnih Instalacij za 1-uro dnevno, dveletna praksa,' OD okoli 1.011,40 din, etanovanja ni:	LJUBLJANSKE
MLEKARNE Ljubljana, Tolstojeva 63 (SZ U 482.477)
DIPLOMIRANI STROJNI INŽENIR TEHNOLOG 1 tehnologa — strojnika, triletna praksa, OD okoli 7.000 din, stanovanja ni: IZOLIRKA Ljubljana, Ob železnici 18 (SZ U 482.337') DIPLOMIRANI STROJNI INŽENIR KONSTRUKTER 1 konstrukterja, triletna praksa, odslužen vojaški rok, OD okoli 7.000 do 8.500 din, stanovanja ni: ISKRA Center za elektrooptiko Ljubljana, Teslova 30 (SZ U 481.984)
DIPLOMIRANI INŽENIRJI ELEKTROTEHNIKE 1 samostojnega projektanta električnih instalacij za 1-uro dnevno, dveletna praksa, OD okoli 017,80 din, in
X vodilnega projektanta električnih instalacij za 1 uro dnevno, dveletna praksa, OD okoli 1.011,40 din, stanovanj ni: LJUBLJANSKE MLEKARNE Ljubljana, Tolstojeva 63 (SZ LJ 482.478, 482.479)
1 referenta za razvoj in gradnjo komutacij skih in prenosnih tt naprav, enoletna praksa, potrdilo za projektiranje, za strokovni nadzor nad gradnjo objektov ln za vodenje gradenj ali strokovni Izpit, OD okoli 7.960 din, in 1 projektanta I. tt omrežij, dveletna praksa, strokovni izpit ali potrdilo za projektiranje oz. nadzor, OD okoli 8.100 din stanovanj ni: Delovna skupnost skupne strokovne službe Podjetja za PTT Promet Ljubljana, Cigaletova 16 (SZ LJ 482.744, 482.745) DIPLOMIRANI INŽENIRJI ELEKTROTEHNIKE ENERGETIKI
1 inženirja programerja, triletna praksa, OD okoli 7.530 din, stanovanja ni:	ELEKTROGOSPO-
DARSTVO SLOVENIJE, Maribor, Sektor za splošne in kadrovske zadeve Ljubljana, Hajdrihova 2 (SZ LJ 481.972)
1	referenta za napajalne naprave, enoletna praksa, potrdilo za projektiranje ali strokovni izpit, OD olcoli 7.960 din, stanovanja ni: Delovna skupnost skupne strokov-ne službe Podjetja za PTT promet Ljubljana, Cigaletova 15 (SZ U 482.746)
DIPLOMIRANI INŽENIRJI
ELEKTROTEHNIKE
ELEKTRONIKI
2	strokovna sodelavca — razvijalca, triletna praksa, zh moške odslužen vojaški rok, OD okoli 7.000 do 8.500 din, stanovanj ni: ISKRA Center za elektrooptiko Ljubljana, Teslova 30 (SZ LJ 481.982, 481.983)
DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKT
1 projektanta — sodelavca A — pripravnika, za določen čas, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.271,40 din. stanovanja ni: TOZD Medico engineering Kliničnega centra v Ljubljani, Zaloška 7 (SZ LJ 482.732)
DIPLOMIRANI EKONOMISTI
1 sekretarja, (lahko tudi diplomirani pravnik), dveletna praksa, OD okoli 6.050 din, stanovanja ni: ZDRAVSTVENI CENTER Celje, TOZD Center zdravstvenega varstva žena (SZ CE 159.250)
1 finančnega svetovalca, petletna praksa, OD okoli 9.610 din, stanovanja ni: Industrija kozmetičnih in kemičnih izdelkov ILIRIJA — VEDROG Ljubljana, Tržaška 32 <SZ U 482.396)
1 .samostojnega svetovalca za prostorsko planiranje, (lahko tudi diplomirani pravnik), petletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, lahko tudi kandidat s končano fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, OD okoli 7738 do 8972 din, in
1 samostojnega svetovalca za gospodarstvo in planiranje, petletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 7785 do 8631 din, stanovanj ni: UPRAVNI ORGANI OBČINE Celje (SZ CE 159.380, 159.384)
1 vodjo skupine za prispevke ln revizijo, (lahko tudi ekonomist), štiriletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 7600 din, stanovanja ni: Regionalna zdravstvena skupnost, Strokovna služba. Ljubiiana, Miklošičeva 34 (SZ LJ 482.675)
1 analitika trga, (lahko tudi ekonomist), dveletna praksa, pasivno znanje enega tujega jezika, OD okoli 7500 din, stanovanja ni: LEK Ljubljana, TOZD Kozmetika, Celovška 135 (SZ LJ 482.137)
1 ekonomista v operativni prodaji, enoletna praksa. OD okoli 6800 din, stanovanja ni: HP KOLINSKA Ljubljana, šmartinska 30 (SZ U 482.032)
1 vodjo detajlistične prodaje, triletna praksa, OD okoli 6.280 din, stanovanja ni:	KOTO KOTEKS
TOBUS Ljubljana, Miklošičeva 5 (SZ LJ 482.288)
DIPLOMIRANI PRAVNIKI 1 vodjo službe za samoupravo, štiriletna praksa, OD okoli 7.500 din, stanovanja ni: SGP GORICA Nova Gorica (SZ NG 755.228)
1 samostojnega svetovalca za pravno organizacijske zadeve socialnega varstva, petletna praksa, OD okoli 8.300 din,
1 samostojnega svetovalca za upravno pravne zadeve v Republiškem sanitarnem inšpektoratu, petletna praksa, OD okoli 8.500 din, ^
1 samostojnega svetovalca za varstvo invalidov in oseb z asocialnim ponašanjem, in 1 samostojnega svetovalca za družinsko zakonodajo, petletna praksa. OD okoli 8.300 din, stanovanj ni:	Republiški	komite za
zdravstvo in socialno varstvo Ljubljana, Župančičeva 6 (SZ U 482.669 do 482.672)
1 vodjo oddelka za evidenco, denarna nadomestila in povračila, (lahko tudi pravnik), štiriletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 8.500 din, stanovanja ni: Regionalna zdravstvena skupnost, Strokovna služba, Ljubljana, Miklošičeva 24 (SZ U 482.674)
PROFESOR MATEMATIKE 1 za poučevanje matematike in fizike, petletna praksa. OD okoli B.600 din, stanovanja ni: šola za oblikovanje Ljubljana. Gosposka 18 (SZ LJ 482.134)
DIPLOMIRANI INŽENIRJI FIZIKE
1 strokovnega sodelavca — razvijalca za deLo na razvoju laserjev in digitalnih sistemov, triletna praksa, za moške odslužen vojaški rok, OD okoli 7.000 do 8.500 din, stanovanj ni: ISKRA Center za elektrooptiko, Ljubljana, Teslova 30 (SZ LJ 4811.980, 481.961) PROFESOR ZGODOVINE 1 za poučevanje zgodovine, za določen čas, OD okoli 7.000 din, stanovanja ni: Vojaška gimnazija F. ROZMAN — STANE Ljubljana, Dimičeva 113 (SZ LJ 482.027) ZDRAVNIKI
1 zdravnika za splošno ambulanto Mirna, stanovanja ni, ln 1 zdravnika za ambulanto Mokronog, enoletna praksa, 7.835,10 din, družinsko stanovanje: Združeni zdravstveni dom Novo mesto, TOZD Zdravstveni dom Trebnje (SZ NM 857.232, 857.233) ZDRAVNIK ANESTEZIOLOG 1 zdravnika anesteziologa, OD okoli 7.680 do 8.400 din, stanovanja ni: Splošna bolnišnica Novo mesto (SZ NM 857.226)
ZDRAVNIK MEDICINE DELA 1 zdravnika specialista medicine dela, štiriletna praksa, OD okoli 8.295 din, družinsko stanovanje: Združeni zdravstveni dom Novo mesto, TOZD Zdravstveni dom Trebnje (SZ NM 857.201) ZDRAVNIK ŠOLSKE MEDICINE 1 zdravnika v šolskem dispanzerju, za določen čas, štiriletna praksa, OD okoli 8.295 din, stanovanja ni: Združeni zdravstveni dom Novo mesto, TOZD Zdravstveni dom Trebnje (SZ NM 857.234) ZOBNI ZDRAYNIK 1 stomatologa, za določen čas, opravljen staž, OD okoli 6.500 din, stanovanja ni: Zdravstveni center Brežice, TOZD Zdravstveni dom, Brežice (SZ CE 159.231) DIPLOMIRANI FARMACEVT 1 farmacevta — specialista, petletna praksa, znanje nemškega oz. angleškega jezika, specialistični izpit, strokovni izpit, stanovanja ni: SALUS Ljubljana, Titova 50 (SZ LJ 482.660)
DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC
1 za reševanje problemov učencev, brez prakse, OD okoli 4.890 din, stanovanja ni: Osnovna šola A. T. LINHARTA, Radovljica (SZ KR 360.065)
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
1 projektanta II. tt omrežij, 8-mesečna praksa, dovoljenje za projektiranje, OD okoli 6.375 din, stanovanja ni: Delovna skupnost skupne strokovne službe. Podjetja za PTT promet Ljubljana, Cigaletova 15 (SZ LJ 482.747) GRADBENI INŽENIRJI 1 referenta za nadzor, petletna praksa, (lahko tudi gradbeni tehnik), opravljen strokovni izpit, OD okoli 6.500 do 7.000 dni, stanovanja ni: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Cankarjeva 11 (SZ LJ 482.616)
1 vodijo operative, (lahko tudi gradbeni tehnik), strokovni izpit, in
1 vodjo tehnične komerciale (lahko tudi komercialni tehnik), petletna praksa, OD okoli 8.200 din, stanovanj ni: AGROOBNOVA, Ljubljana, Slovenčeva 93 (SZ LJ 482.613. 482.614)
INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ 1 projektanta II. komunikacijskih tt naprav, 8-mesečna praksa, strokovni izpit, OD okoli 6.375 din, stanovanja ni: Delovna skupnost skupne strokovne službe Podjetja za PTT promet, Ljubljana, Cigaletova 15 (SZ LJ 482.743) EKONOMIST KOMERCIALIST 1 referenta prodaje, triletna praksa, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli * 6.027 din, stanovanja ni: MURA Tovarna oblačil in perila, TOZD Perilo, Murska Sobota (SZ MS 654.847)
EKONOMISTI
1 kontrolorja I. v ekspozituri Škofja Loka, dveletna praksa, (lahko tudi pravnik), OD okoli 5.600 din, stanovamaj ni: Služba družbenega knjigovodstva v SRS — Podružnica Kranj (SZ KR 359.935)
1 vodjo uvoznega oddelka, (lahko tudi ekonomist komercialist), triletna oz. petletna praksa, zunanje trgovinska registracija, aktivno znanje dveh tujih jezikov, OD okoli 7.817 din, stanovanja ni: SANOLABOR Ljubljana, Cigaletova 9 (SZ LJ 482.500)
PRAVNIK
1 pravnika — kadrovika, (lahko tudi socialni delavec), dveletna praksa, OD okoli 4.500 din, stanovanja ni:	VIATOR Ljubljana,
TOZD Promet, delavnice in gostinstvo Lendava, Partizanska 1 (SZ MS 654.530)
VtSJI UPRAVNI DELAVCI 1 referenta za upravno — pravne urbanistične zadeve, (lahko tudi pravnik), triletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 6.881 do 7.737 din, in
1 referenta za odmero taks ter davka na dediščine in darila, za določen čas. (lahko tudi pravnik), triletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 6.584 do 7.297 din, stanovanl ni: UPRAVNI ORGANI OBČINE Celje (SZ CE 159.382, 169.333)
RAZREDNI UČITELJI 1 učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, lahko začetnik, OD okoli 3.700 din. stanovanja ni: Osnovna šola FRANJA VRUNČA, Celje — Hudinja (SZ CE 150.144)
1 pomočnika ravnatelja, petletna praksa, OD okoli 4.170 do 6.180 din, stanovanj-'a ni: Osnovna šola PREŽIHOV VORANC Ljubljana, Prežihova 8 (SZ LJ 482.296) PREDMETNI UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE 1 za poučevanje matematike, brez prakse, OD okoli 4.500 din, samsko stanovanje: Osnovna šola DUŠANA JEREBA. Slovenske Konjice (SZ CE 169.207)
VIŠJI FIZIOTERAPEVTI 1 višjega fizioterapevta, 3-meseč-no poskusno delo, OD okoli 4.850 do 5.380 din, stanovanja ni: TOZD Kirurška služba, Fizioterapevtska služba. Kliničnega centra v Ljubljani, Zaloška 7 (SZ LJ 482.712) VIŠJE MEDICINSKE SESTRE 1 višjo medicinsko sestro v laboratoriju za funkcionalno kardialno diagnostiko na splošni interni enoti, in
1 višjo medicinsko sestro za delo na oddelku za intenzivno nego in terapijo, po možnosti opravljen strokovni izpit, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.600 din. stanovanl ni: Zdravstveni center Celje. TOZD Center za zdravljenje notranjih nalezljivih in kožnih bolezni (SZ CE 159.235, 159.236)
1 instrumentarko, dveletna praksa, (lahko tudi medicinska sestra) opravljen enoletni tečaj za instru-mentarke, OD okoli 5.000 din, sta-
novanja ni: Pomurski zdravstveni center Murska Sobota, TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (SZ MS 654.811)
2 višji medicinski sestri, poskusno delo, lahko tudi pripravnik, OD okoli 4.573 do 5.117 din, stanovanj ni: Splošna bolnišnica Novo mesto (SZ NM 850.627, 850.726) 1 za patronažno delo, enoletna praksa, OD okoli 5.985 din, stanovanja ni: Združeni zdravstveni dom Novo mesto, TOZD Zdravstveni dom Trebnje (SZ NM 857.235)
5 višjih medicinskih sester, za TOZD Kirurška služba — Klinika za kirurgijo srca in ožilja, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.800 do 5.330 din,
1 instrumentarko,
1 o<rtop ti čar j a za TOZD Očesna klinika, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.850 do 5.380 din, 1 višjo medicinsko sestro za TOZD Kirurška služba — Travmatološka klinika, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.800 do 5.330 din, 1 višjo medicinsko sestra za TOZD Interna klinika, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.900 do 5.44*0 din, in
1 vodjo izmene v sterilizaciji za TOZD Kirurška služba — Operacijski blok, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 5.060 do 5.610 din, stanovanj ni: Klinični center v Llubljani, Zaloška 7 (SZ LJ 482.718 do 482.717, 482.700, 482.708, 432.707, 482.703, 464.546)
VIŠJI RENTGENSKI TEHNIK 1 za delo v dispanzerju za pljučne bolezni za TOZD — Bežigrad, opravljen strokovni izpit, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 5.320 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom Ljubljana, Križičeva 10 (SiZ LJ 482.582)
KNJIŽNIČAR
1 arhivarja, za 4 ure, triletna praksa, OD okoli 3.200 din, stanovanja ni: KOTO KOTEKS TOBUS Ljubljana, Miklošičeva 5 (SZ LJ
482.124)
KEMIJSKI TEHNIKI 8 tehnike za uvajanje v delo za proizvodnjo hidrogeniranih alkaloidov rženih rožičkov, dveletna praksa, OD okoli 5.100 din, stanovanj ni: LEK Ljubljana, TOZD Kemija, Mengeš (SZ LJ 470.146, 470.163, 470.154)
STROJNI TEHNIKI 1 tehnologa vzdrževanja, triletna praksa, OD okoli 4.500 do 5.000 din, skupinsko stanovanje: CINKARNA Metalurško kemična industrija, Celje (SZ CE 164.801)
1 vodjo mehanične delavnice, (lahko tudi elektrotehnik za jaki tok), triletna praksa, OD okoli 5.000 din, stanovanja ni: TOKO Domžale. TOZD Usnjama (SZ LJ 430.935)
1 kalkulanta, (lahko tudi elektrotehnik za šibki tok), triletna praksa, OD okoli 4.600 din. stanovanja ni; ISKRA Specialni elementi in materiali, Ljubljana, Tržaška 2 (SZ LJ 482.655) ELEKTROTEHNIK ZA JAKI TOK 1 tehnika za energetske analize, dveletna praksa, OD okoli 4.572 din, stanovanja ni: ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVENIJE, Maribor, Sektor za splošne in kadrovske zadeve, Ljubi lana, Hajdrihova 2 (SZ LJ 463.691) ELEKTROTEHNIK ZA ŠIBKI TOK
1 elektrotehnika, enoletna praksa. 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.270 din, stanovanja ni: Izvršni svet skupščine SRS, L1ubliana. Prešernova 8 (S'Z LJ 464..809) GRADBENI TEHNIKI 1 obračunskega tehnika, brez prakse, OD okoli 5.000 do 5.500 din, stanovanja ni: Gradbeno podjetje TRNOVO, Ljubljana, Mirje 2 (SZ LJ 482.1(21)
1 referenta za gradbene, komunalne zadeve in statistiko, triletna praksa, OD okoli 4.000 din, stanovanja ni: Skupščina občine Dravograd, Trg 4. Julija 7 (SZ VE 956.910)
1 vodjo betonarne, triletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 5.185,50 din, družinsko stanovanje:	HMEZAD, TOZD Kmetij-
stvo Šmarje, Šmarje pri Jelšah (SZ CE 165.196)
1 tehnika laboranta v centralnem laboratoriju, (lahko tudi kemijski tehnik), dveletna praksa, OD okoli 5.000 din, stanovanja ni: SGP SLOVENIJA CESTE Ljubljana, Titova 38 (SZ LJ 482.694)
1 referenta za gradbene in komunalne zadeve, dveletna praksa, OD okoli 4.650 'din, stanovanja ni: Skupščina občine Grosuplje (SZ LJ 482.504)
LESARSKI TEHNIKI 1 konstruktorja — pripravnika, OD okoli 2.800 din, stanovanja ni: SLOVENIJALES — STILLES Sevnica. Savska 15 (SZ CE 159.372) GOSTINSKI TEHNIK 1 nabavnega referenta, brez prakse, OD okoli 4.012 din, samsko stanovanje: JANEŽIČ VALENTIN Dol pri Ljubljani, Pšata 31 (SZ LJ 481 684)
POSLOVODJO KUHINJE 1 poslovodjo kuhinje, petletna praksa, OD okoli 5.000 din, stanovanja ni: TTG TOZD Turistična in gostinska enota Ljubljana. Kolo-’ dvorska restavracija Llubljana, Trg OF 6 (SZ LJ 482.036) FINANČNI TEHNIK 1 finančnega tehnika, brez prakse, OD okoli 4.000 do 4.500 din, stanovanja ni: šolski zdravstveni center Ljubljana, šaramovičeva 5 (SZ LJ 4S2.026)
EKONOMSKI TEHNIKI 1 referenta za nakazila, za določen čas, (lahko tudi administrator), dveletna praksa, OD okoli 4.500 din. stanovanja ni: IZOLIRKA Ljubi iana, Ob železnici 18 (SZ U 482.325)
1 tajnika, (lahko tudi administrativni tehnik), dveletna praksa, OD okoli 4.3C0 din, stanovanja ni: HP KOLINSKA Ljubljana, TOZD VINOCET, Viška 60 (SZ LJ 488.091)
1 likvidatorja (lahko tudi gimnazijski maturant), brez prakse, OD okoli 3.8^0 din. stanovanja ni: BEOGRAJSKA BANKA, Podružnica Ljubljana, Titova 40 (SZ LJ
482.125)
1 finančnega knjigovodjo, za določen čas, brez prakse, OD okoli 5.230 din, in
1 saldakontista kupcev, za določen čas, enoletna praksa, OD okoli 5.030 din, stanovanj ni: Industrija kozmetičnih in kemičnih izdelkov ILIRI JA-VEDROG, Ljubljana. Tržaška 32 (SZ LJ 482.394, 482.395)
1 materialnega knjigovodjo (lahko tudi finančni administrator), enoletna oz. triletna praksa, OD okoli 4.500 din,
1 saldakontista (lahko tudi finančni administrator), brez prakse, OD okoli 4.500 din, in 1 tajnico glavnega direktorja (lahko tudi administrativni tehnik), enoletna oz. triletna praksa, OD okoli 4.200 din. stanovanj ni: ELEKTRO STROJNO PODJETJE TIKI, Ljubljana, Maistrova 1 (SZ LJ 482.390 do 482.392)
1 finančnega knjigovodjo, triletna praksa, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.300 din, stanovanja ni: Zdravstveni center Celje (ŠZ CE 159.301)
1 knjigovodjo uprave za določen čas, enoletna praksa, OD okoli 4.580 din,
1 katastrskega referenta, za določen čas (lahko tudi gimnazijski maturant), enoleta praksa, OD okoli 4.450 din, in 1 davčnega knjigovodjo, za določen čas, enoletna praksa, OD okoli 4.190 din, stanovanj ni: Skupščina občine Grosuplje (SZ LJ 482.502 , 482.503 , 482.505)
1 referenta za nabavo (lahko tudi gimnazijski maturant), triletna praksa, OD okoli 4.900 din, stanovanja ni: HP KOLINSKA Ljubljana, šmartinska 30 (SZ U 482.480)
1 komercialnega referenta, dveletna praksa, OD okoli 3.680 din, stanovanja ni:	KOTO KOTEKS
TOBUS Ljubljana, Miklošičeva 5 (SZ U 482.475)
1 saldakontista, enoletna praksa, OD okoli 4.725 din, stanovanja ni': SOZD SLOVENIJA PAPIR Ljubljana, Resljeva 14/U (SZ LJ 482.666)
1 administratorja, enoletna praksa, OD okoli 4.000 din, stanovanja ni: GEOLOŠKI ZAVOD, TOZD II. GeotehniČna in rudarska dela, Ljubljana, Dimičeva 16 (SZ LJ 482.642)
ADMINISTRATIVNI TEHNIKI
1 tajnico uredništva EPP, enoletna praksa, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 3.800 din, stanovanja ni: Radiotelevizija Ljubljana, Tavčarjeva 17 (SZ LJ 482.123)
1 administratorja, brez prakse, OD okoli 4.140 din, stanovanja ni: Zavod za glasbeno in baletno izobraževanje, Ljubljana, Vegova 7 (SZ LJ 482.1B9)
1 tajnico splošne službe, enoletna praksa, OD okoli 4.250 din, stanovanja ni:	Trgovsko podjetje
POSREDNIK, Ljubljana, Stari trg 3 (SZ LJ 481.746)
1 tajnika samoupravnih organov (lahko tudi ekonomski tehnik), za določen čas, enoletna praksa, OD okoli 5.230 din, stanovanja ni: Industrija kozmetičnih in kemičnih izdelkov ILIRI JA-VEDROG, Ljubljana, Tržaška 32 (SZ LJ 479.400)
1 referenta (lahko tudi ekonomski tehnik), brez prakse, OD okoli 4.500 din,—stanovanja ni: METALKA, Ljubljana, Dalmatinova 2 (SZ U 482.651)
1	likvidatorja virmanskih nalogov, brez prakse, OD okoli 4.500 din, stanovanja ni: JAA, Avtorska agencija za SRS, Ljubljana, Titova 21 (SZ LJ 482.659)
2	zdravstvena administratorja za TOZD Kirurška služba — Travmatološka klinika za določen čas, 2-mesečno poskusno delo, znanje strojepisja in slovenščine, OD okoli 3.900 do 4.300 din,
1 administratorja za pripravo dokumentov v službi za študij in organizacijo dela in mikrofilmsko arhiviranje, znanje strojepisja (lahko tudi prodajalec), 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 3.500 do 3.870 din, in
1 tajnico namestnika glavnega direktorja, za določen čas, 2-mesečno poskusno delo, znanje strojepisja in slovenščine, OD okoli 4.250 do 4.710 din, obe delovni mesti sta za Delovno skupnost skupnih služb, stanovanj ni: Klinični center v Ljubljani, Zaloška 7 (SZ LJ 482.731, 482.730, 466.013, 482.709)
ADMINISTRATIVNI TEHNIK — STENODAKTILOGRAF 1 st enod akt i 1 o graf a, enoletna praksa, OD okoli 4.812 din, stanovanja ni: SOZD SLOVENIJA PAPIR, Ljubljana, Resljeva 14/H (SZ LJ 482.665)
ADMINISTRATIVNI TEHNIKI — DAKTILOGRAFI
1 korespondenta, dveletna praksa (lahko tudi administrator), OD okoli 4.100 din, stanovanja ni: IZOLIRKA, Ljubi lana. Ob železnici 1® (SZ LJ 482.326)
1 administratorja, triletna praksa, znanje strojepisca, OD okoli 3.800 din, stanovanja ni: SALUS, Ljubljana, Titova 50 (SZ LJ 482.661) OPERATER PRI RAČUNALNIKU 1 operaterja na sistemu (lahko tudi elektrotehnik za šibki tok), dveletna praksa, opravljen IBM test, pasivno znanje angleškega jezika, OD okoli 5.000 din, stanovanja ni: MERKUR, Veleželez-nina Kranj, Koroška 1 (SZ KR 390.162)
UČITELJ TELESNE VZGOJE
1 pripravnika za poučevanje telesne vzgoje, OD okoli 4.360 din, stanovanja ni:	Osnovna šola
KRIMSKI ODRED, Preserje (SZ LJ 482.693)
MEDICINSKE SESTRE 4 medicinske sestre za potrebe intemističnih oddelkov, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.100 din, stanovanl ni: Zdravstveni center Celje, TOZD Center za zdravljenje notranjih, nalezljivih in kožnih bolezni (SZ CE 169.237 do 159.240)
10 medicinskih sester IH. za TOZD Kirurška služba — Klinika za kirurgijo srca in ožilja,
3	medicinske sestre III. za TOZD Kirurška služba — Pediatrični oddelek kirurških strok, in
1 medicinsko sestro III. za TOZD Kirurška služba — Klinika za nevrokirurgijo, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.200 do 4.660 din, stanovanj ni: Klinični center v Ljubljani, Zaloška 7 (SZ LJ « 482.718 do 482.727,	482.704 do I
482.706 , 482.701)
1 za delo v dispanzerju za medicino _ dela, opravljen pripravniški staž, OD okoli 3.900 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom Domžale, TOZD SOZ V Domžale (SZ LJ 482.034)
LABORATORIJSKI TEHNIKI
1 laboratorijskega tehnika, za TOZD Center, brez 'prakse, OD okola 4.620 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom Ljubljana, Krži-čeva 10 (SZ LJ 482.194)
1 laboratorijskega tehnika enoletna praksa, OD okoli 4.000 din, stanovanja ni:	Pomurski zdrav-
stveni center, TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (SZ MS 654.805)
ZOBOTEHNIKI
1 zobo tehnika, enoletna praksa, OD okoli 4.000 din, stanovanl« ni: pomurski zdravstveni center, TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (SZ MS 654.806)
1	zobotehnika za zobno ambulanto Mirna, za določen čas, enoletna praksa, OD okoli 4.856.25 din, stanovanja ni: Združeni zdravstveni dom Novo mesto, TOZD Zdravstveni dom Trebnje (SZ NM 857.230)
ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENTI
2	zobozdravstveni asistentki-pri-pravnici, za določen čas, OD okoli 2.847,60 din, stanovanj ni: Pomurski zdravstveni center, TOZD Zdravstveni dom Murska Sobota (SZ MS 654.809, 654.810)
1 zobno asistentko, za TOZD Bežigrad, strokovni izpit, 1-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.370 din, stanovanja ni: Zdravstveni dom Ljubljana, Kržičeva 10 (SZ LJ 482.581)
GIMNAZIJSKI MATURANT 1 administratorja v kadrovski splošni službi, enoletna praksa, OD okoli 4.500 din, stanovanja ni: STOZD Kemična tovarna Moste Protektor, Ljubljana, Ob železnici 14 (SZ LJ 478.999) PARKOVNI VRTNAR 1 pomožnega tehniškega sodelavca brez prakse, OD okoli 3.200 din, stanovanja ni: VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD Biološki oddelek, Ljubi lana, Aškerčeva 12 (SZ LJ 482.512)
AVTOMOBILSKI KLEPAR
1	avtokleparja, petletna praksa, OD okoli 4.000 din, stanovanja ni: DO EUROTRANS, Ribnica, šeško-va 16 (SZ LJ 481.558)
MONTERJI OGREVALNIH NAPRAV
3	za popravilo in montažo instalacij, dveletna praksa, OD okoli 3.600 din, skupinska stanovanja: MONTAŽA, Obrtno podjetje, Ljubljana. Samova 12 (SZ U 482.010 do 482.021)
VODOVODNI INŠTALATERJI
2	za popravilo in montažo vodo-
vodnih instalacij, dveletna praksa, OD okoli 3.600 din, skuoinska stanovanja:	MONTAŽA, Obrtno
podjetje, Ljubljana, Samova 12 (SZ U 482.022, 4*82.023) FINOMEHANIK
1	vzdrževalca-mehanlka, triletna praksa, OD okoli 4.200 din, stanovanja ni: ISKRA, Specialni elementi in materiali, Ljubljana, Tržaška 2 (SZ U 482.653)
STROJNI KLJUČAVNIČARJI
2	strojna ključavničarja, praksa je zaželena, OD okoli 3.760 din, stanovanj ni* PLETENINA, Tovarna trikotažnih izdelkov, Llubliana, Zaloška 14 (SZ U 482.432, 482.433)
1 strojnega ključavničarja, lahko začetnik, odslužen vojaški rok, OD okoli 3.800 do 4.300 din, stanovanja ni: ISKRA IEZE, TOZD Izdelovanje orodij in opreme, Ljubljana, Stegne 17 (SZ U 464.209) ELEKTRIČAR
1 tehničnega delavca I., enoletna praksa, 3-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.100 din, stanovanja ni: RADIOTELEVIZIJA Ljubljana, Tavčarjeva 17 (SZ U 482.122) PLESKAR
1 pleskarja, enoletna praksa, OD
ofcold 6.000 din, stanovanja ni: KONRAD UNTERLEHNER — So-Ibopleskar, Velenje (SZ VE 955.929) IZOLATERJI
2 izolaiterja, dveletna praksa, OD okoli 3.000 din, stanovanj ni: MONTAŽA, Ljubljana. Samova (SZ U 482.024, 482.025)' MIZARJI
1	mizarja, triletna praksa, OD okoli 3.520 din, stanovanja ni: KOTO KOTEKS TOBUS, Ljubljana, Miklošičeva 5 (SZ U 482.476)
2	mizarja, brez prakse, OD okoli 3.400 din, stanovanj ni: GP ME-GRAD, TOZD Mobilia, Ljubljana, Celovška 380 (SZ LJ 482.368, 482.369)
SLAŠČIČAR
1 slaščičarja, dveletna praksa, OD okoli 4.300 din, stanovanja ni: Hotel ILIRIJA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 4 (SZ LJ 482.790)
FRIZER ZA MOŠKE IN ŽENSKE 1 frizerko, dveletna praksa, OD okoli 3.500 din, stanovanja ni: Hotel ILIRUA, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 4 (SZ U 488.320)
VOZNIK TOVORNJAKA
1 voznika tovornjaka in avtobusa, enoletna praksa, izpit kategorije D, OD okoli 4.800 dan, skupinsko stanovanje: GIP OBNOVA, Ljubljana, TOZD Servisni obrati (SZ U 482.648)
PRODAJALEC TEKSTILA
1	prodajalca tekstila, brez prakse, OD okoli 2.600 do 3.200 din, stanovanja ni: JUGOTEKSTIL, TOZD NT ONA-ON, Ljubljana, Proletarska 4 (SZ U 482.508)
KUHARJI
2	kuharja, brez prakse, OD okoli
3.300 din, stanovanj ni:	TTG,
TOZD Turistična gostinska enota Ljubljana, Kolodvorska restavracija, Ljubljana, Trg OF 6 (SZ LJ 482.035, 482.037)
1 kuharja, brez prakse, OD okoli 3-300 din, skupinsko stanovanje: Gostinsko podjetje Ljubljana. TOZD Gostilna PRI VITEZU, Ljubljana, Breg 20 (SZ U 482.451) NATAKARJI
4 natakarje, brez prakse, OD okoli 3.800 din, stanovanj ni: LOKA, TOZD JELENA, Poslovalnica Homan, Škofja Loka (SZ KR 360.233 do 360.236)
1 natakarja, brez prakse, OD okoli 3.200 din, skupinsko stanovanje: Gostinsko podjetje Ljubi lana, TOZD Gostilna PRI VITEZU. Ljubljana, Breg 20 (SZ U 482.450) ADMINISTRATORJI 1 pomožnega delavca pri obračunu osebnih dohodkov (lahko tudi pomožni administrator), brez prakse, OD okoli 3.200 din, stanovanja ni* ELEKTRO STROJNO PODJETJE TIKI. Ljubljana, Maistrova 1 (SZ LJ 4^2.393)
1 arhivskega pomočnika, brez prakse, OD okoli 3.200 din, stano-vanja ni: Zgodovinski arhiv Ljubil ana, Enota Mestni arhiv Ljubljane, Mesjpi trg 27/III (SZ LJ 482.028)
1 strojepisca, za določen čas, dveletna praksa. 1-mesečno poskusno delo, OD okoli 4.300 do 5.516 din, stanovanja ni: Upravni orga-ni občine Oelje (SZ CE 160.381) 1 fakturista-blagajnika, za določen čas, brez prakse, OD okoli stanovanja ni: OZD BIROTEHNIKI, Ljubljana, Dalmatinova 11 (SZ LJ 482.652)
POMOŽNI STRUGARJI 4 za razna dela na struženju enoletna praksa, OD okoli 3 20" dm, stanovanj ni: IMP Ljubljart TOZD Tovarna regulacijskih arm: tur in aparatov, Ulica Jožeta J: me 112 (SZ LJ 481.327 do 481.33* KURJAČI CENTRALNE KURJAV 1 kurjača-hiSnika, za določen Ca dveletna praksa, OD okoli S.6< din, družinsko stanovanje: Sami upravna stanovanjska skupnost ol čine Škofja Loka (SZ KR 360.3«
1 kurjača centralne kurjave, bn prakse, OD okoli 3.775 din, st; novanja ni: GSC IVANA KAVČ CA, Dom učencev LlubUana, Titi va 98/a (SZ LJ 481.679) POMOŽNI ELEKTRIČARJI 3 pomožne električarji, za dol cen čas, enoletna praksa, OD oki H 3.000 din, stanovanj ni: ELE!
Ljubljana. Titova 5 *PZ?c.ELGBO m SIa™o sklad (SZ LJ 481.688 do 481.690) TISKARSKI DELAVCI 1 tiskarskega delavca, brez pral se, OD okoli 2.800 din, stanovi n.1a ni: EMONA, DO Elektronsl računski center, Ljubllana, Trg p volucije 1 (SZ LJ 480.73B)
1 Strežnika pri stroiu, brez prej okoli 2.800 din. stanovan .TJ^ama Llubljana, TržaSl 42 (SZ LJ 468.880)
VARUHINJE
1 varuhinjo za 4 ure dnevno, bn prakse, OD okoli 2.000 din, in 1 varuhinio, brez prakse. O okoli 3.000 din, stanovanj n 7^5°. ° varstveni zavod Rad en 1.7	654.932, 654.933)
SNAŽILKE
7	v. centralni sterilizaci
za TOZD Kirurška služba — Opi raeijski blok,	^
1	snažilko-strežnioo za- TOZD K rurška služba — Klinika za to kalno kirurgijo,
2	snažilki-strežnici za TOZD K
služba — Travmatološli
klinika,
1 snažilko-strežnico za TOZD K rurška služba — Gastroenterok ška kirurška klinika, za določc čas, in
1 snažilko za TOZD Stomatološk za določen čas. 1-mesečn ®?.° del°- OD okoli 2.600 d z.Hbu dm, stanovanj ni* Kliniči center v Ljubljani. Zaloška 7 (S LJ 464.547,	405.293 do 465 *?9'
«2:™: S?' 482-710’ 482:71
1 snažilko, enoletna praksa, O
iskra3«00 ,djn’ stanovanja n ISKRA, Specialni elementi in m:
TrŽaSka 2 (S
1 strežnico, OD okoli 2.700 dii stanovanja ni: Klinični center Ljubljani, TOZD Inštitut za m črtmranie družine. Liubliana Ul ca Stare pravde in (SZ LJ 481.I7C 1 snažilko, za določen čas, 2-mi sečno poskusno delo, OD oko
(Iz S1C«2.742h,°rSkega bataIjM
VRATAR
1 tehnično administratorko, z določen čas, OD okoli 2.950 dii ™™Kllnienl “"ter Ljubljani, TOZD Inštitut za na* tovanje družine, Ljubljana, Ulir stare pravde lil (SZ LJ 481 17S VOZNIK VILIČARJA 1 skupinovodjo-voznika viličari;
1,mesečno poskusno delo. cmrai ljen tečaj za voznika viličaria O' okoli 3.2,50 do 3.590 din, stanovi nia ra: TOZD Tehnične službe KI ničnega centra v Liubljani, Zak 5ka 7 (SZ LJ 482.695)
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC	*
1 za pomoč v strežbi, brez pral se. OD okoli 3.000 din, samsk stanovanje: VALENTIN JANEZK P?1 Prt Ljubljani, Pšata 31 (S LJ 481.685)
HOTELSKI VRATAR 1 zunanjega vratarja, brez praj se, OD okoli 2.600 dan, stanovi nja m: Hotel ILIRIJA. Ljubljani Trg prekomorskih brigad 4 (S LJ 464.761)
STROJEPISEC
1 strojepisca, praksa Je zaželeni ?.‘m_e^<5no Poskusno delo, OD okt li 2.780 do 3.810 din. stanovanj ni:	Elektroinšt.itut MILAN VII
MAR, Ljubljana, Hajdrihova (SZ LI 482.482) STENODAKTILOGRAP I strojepisca-stenodaktilograf!
praksa je zaželena, 3-mesečno pc skusno delo, stenografski teč a OD okoli 3.500 do 3.800 din. st«
:Elektroinštitut MILA] VIDMAR, Ljubljana, Hajdrihova (SZ LJ 482.461)
BOLNIŠKI STREŽNIK 1 lekarniško strežnico, 1-mesečn poskusno delo, OD okoli 2 8C do 3.090 din, stanovanja ni: TOK Lekarna Kliničnega centra v Ljul ljani, Zaloška 7 (SZ LJ 478.564 TRANSPORTNI DELAVEC 1 za delo v skladišču, enoletn praksa. OD okoli 3.400 do 3.9(1 din, stanovanja ni: ISKRA AVTC MATIKA, TOZD SVN Ljubljani Stegne 17 (SZ LJ 481.810)
ptt kategorije B, OD okoli 8.000 din, stanovanja ni: RADIOTELEVIZIJA, Ljubljana, Tavčadjeva 17 (SZ LJ 473.685)
1 delavko v stiskalnici, 2-mesečno poskusno delo, OD okoli 3.000 do 3.400 din, stanovanja ni: ISKRA IEZE, TOZD Izdelovanje orodij in opreme, Ljubljana, Stegne 17 (SZ U 480.729)
4 perice v mehanizirani pralnici, 1,mesečno poskusno delo, OD okoli 2.750 do 3.0G0 din,
4 delavce v parku, 1-mesečno poskusno delo, OD okoli 2.700 do 2.980 din, delovna mesta so za TOZD Tehnične službe, in 1 delavca v lekarni, 1-mesečno poskusno delo, OD okoli 2.800 do 3.090 din,, za TOZD Lekarna, stanovanj ni: Klinični center v Ljubljani, Zaloška 7 (SZ GJ 465.283, 465.284, 472.229, 478.558, 482,696 do 482.699, 482.728)
Delovna organizacija
SLOVENIJALES
TRGOVINA, n. sol. o.
LJUBLJANA, Beethovnova 11
po sklepu samoupravnih organov
objavi j a prosta delovna mesta:
TOZD STANOVANJSKA OPREMA
Za PE Trgovina s stanovanjsko opremo
(za nov poslovno prodajni center Slovenijales t
Ljubljani)
1.	SAMOSTOJNEGA POSLOVODJE
2.	ARHITEKTA SVETOVALCA
3.	VZDRŽEVALCA STROJNIH INŠTALACIJ
4.	PRODAJALCA — 16 delovnih mest
(za prodajo pohištva, bele tehnike, tekstila in
olri i eri Irpj
5.	SKLADIŠČNO TRANSPORTNEGA DELAVCA — 2 delovni mesti
6.	SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJE
7.	KORESPONDENTA
8.	ARANŽERJA
9.	KV KUHARICE V BIFEJU
10.	TELEPRINTERISTA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH ZADEV
Za Sektor za kadrovske in socialne zadeve
11.	SVETOVALCA ZA ZADEVE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
Za Skupne službe
12.	PRIPRAVNIKA Z VISOKO IZOBRAZBO — PREVAJALCA
Za Sektor za podjetniško in predstavniško dejavnost v tujini
13.	VIŠJEGA ANALITIKA
TOZD LESNI IN GRADBENI MATERIAL
Za PE lesni repromaterial
14.	KOMERCIALISTA
TOZD IZVOZ FINALNIH LESNIH IZDELKOV
15.	VIŠJEGA KOMERCIALISTA
(za PE WOOD & FURNITURE, New York)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
pod 1. se zahteva višja aM srednja izobrazba ekonomske, komercialne, tehnične ali blagovne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj in tri mesece poskusnega dela
pod 2. se zahteva visoka ali višja izobrazba arhitektonske smeri, 3 leta ustreznih delovnih izkušenj in 3 mesece poskusnega dela pod 3. se zahteva visoka ali višja izobrazba tehnične smeri, 2 oz. 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, strokovni izpit in 3 mesece poskusnega dela
pod 4. se zahteva srednja izobrazba ali KV delavec ekonomske, komercialne, tehnične ali blagovne smeri, 3 leta delovnih izkušenj in 3 mesece poskusnega dela
pod 5. se zahteva 4—8 razredov osnovne šole, 6 mesecev delovnih izkušenj in 1 mesec poskusnega dela
pod 6. se zahteva srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali splošne smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj oz. 8 razredov osnovne šole - in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, tečaj za knjigovodje in 3 mesece poskusnega dela pod 7. se zahteva srednja izobrazba ekonomske, komercialne, administrativne ali splošne smeri in 1 leto delovnih izkušenj oz. 8 razredov osnovne šole in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, znanje strojepisja in 2 meseca poskusnega dela pod 8. se zahteva aranžerska ali oblikovalna šola, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj in dva meseca poskusnega dela
pod 9. se zahteva KV delavec gostinske smeri ali 8 razredov osnovne šole in 1 leto delovnih izkušenj, kuharski tečaj in mesec poskusnega dela
pod 10. se zahteva KV delavec PTT smeri ali 8 razredov osnovne šole in tečaj za teleprinteri-sta ter 1 mesec poskusnega dela pod 11. se zahteva višja ali srednja izobrazba ekonomske, tehnične, komercialne ali organizacijske smeri — ali vojaška strokovna izobrazba, 5 let delovnih izkušenj, kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani in aktivni, imeti morajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja pod 12. se zahteva filozofska fakulteta — smer nemščina in italijanščina
pod 13. se zahteva visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri,
2	oziroma 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika in 3 mesece poskusnega dela
pod 14. se zahteva višja ali srednja izobrazba ekonomske, komercialne, tehnične ali splošne smeri, 3 oz. 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
3	mesece poskusnega dela
pod 15. se zahteva visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje angleškega jezika, izpolnjevanje pogojev za delo v zunanji trgovini, 3 mesece poskusnega dela
Za vsa delovna mesta se delo združuje za nedoločen čas.
Višina osebnega dohodka je določena s samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih — delitev sredstev za osebne dohodke in za nadomestila.
Kandidati naj vložijo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 10 dneh od objave Sektorju za kadrovske in socialne zadeve delovne organizacije Slovenijales trgovina, Ljubljana, Titova 21.	6758
d um AUTn
magazin HB magazin
SKLADIŠČNI DELAVEC
1 u nakladanje, razkladanje materiala v skladišču, brez prakse, OD okoli 2.700 do 3.000 din, stanovanja ni: ISKRA MSO, Ljubljana, Medvedova 28 (SZ LJ 480.871)
POMOŽNI DELAVEC
1 delavca manipulanta, za določen čas (5 mesecev), brez prakse, OD okoli 2.800 din, stanovanja ni: SLOVENIJA AVTO Ljubljana, TOZD ZASTAVA, Ljubljana, Celovška 150 (SZ LJ 482.668) DELAVCI BREZ POKLICA 1 za ma/nuelna dela v Botaničnem vrtu, brez prakse, OD okoli 2.000 din, stanovanja ni: VDO Biotehniška fakulteta, VTOZD Biološki oddelek, Ljubljana, Aškerčeva 112 (SZ LJ 482.511)
1 pralca, polletna praksa, 3-mesečno poskusno delo, vozniški iz-
invmniiiTiiiimivniiiiimiirnrviHinrimiiiiiiiimifiifiniiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiini
/O ljubljanska banka
Centrala
LJUBLJANA
Odbor za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
V	sektorju deviznega poslovanja in kreditnih odnosov s tujino
—	v direkciji kreditnih poslov a tujino
1.	VIŠJEGA REFERENTA za devizno kreditne — komercialne posle s tujino
—	v direkciji deviznega trgovanja in arbitraže
2.	VIŠJEGA REFERENTA za devizno trgovanje in arbitražo
—	▼ direkciji plačilnega prometa s tujino
3.	dve delovni mesti VIŠJIH REFERENTOV za akreditivno poslovanje
4.	več delovnih mest REFERENTOV za poslovanje z nakazili
5.	več delovnih mest REFERENTOV za vnovčevanje čekov
—	v poslovnem sekretariatu
6.	STROKOVNEGA REFERENTA za plačilni promet s tujino
V	inštitutu za ekonomiko investicij
7.	VIŠJEGA SVETNIKA
8.	SVETNIKA
9.	dve delovni mesti STROKOVNIH SVETOVALCEV za ekonomiko investicij
10.	dve delovni mesti VIŠJIH STROKOVNIH REFERENTOV za ekonomiko investicij
11.	dve delovni mesti STROKOVNIH REFERENTOV za ekonomiko investicij
V	sektorju za poslovanje s prebivalstvom
12.	VIŠJEGA STROKOVNEGA REFERENTA za tržne raziskave
13.	VIŠJEGA STROKOVNEGA REFERENTA za posle s prebivalstvom
V	računovodstvu banke
14.	STROKOVNEGA SVETOVALCA
za gospodarsko-računsko poslovanje
V	računovodstvu centrale
15.	REFERENTA UREJEVALCA
16.	REFERENTA OBDELOVALCA dinarskih dokumentov
V	oddelku za SLO in družbeno samozaščito
17.	RECEPTORJA
18.	dve delovni mesti ETAŽNIH RECEPTORJEV
V	tajništvu banke
19.	STROJEPISKA I. a ali I. b razreda za pisanje v srbohrvatskem jeziku
V	službi splošnih tehničnih poslov
20.	TELEPRINTERISTA
Poleg splošnih pogojev se za zasedbo delovnih mest zahteva:
pod 1. in 2.: višja šola ekonomske ali pravne smeri in tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje najmanj enega tujega jezika
pod 3.: višja šola ekonomske ali pravne smeri in štiri leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika.
Pod ustrezne delovne izkušnje štejemo izkušnje pri opravljanju poslov s tujino s posebnimi vrstami blagovnih dokumentarnih akreditivov in pri opravljanju meničnih poslov s tujino.
pod 4. in 5.: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola z zaključnim izpitom in dve leti ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje enega tujega jezika za delovno mesto pod št. 4.
pod 6.: ustrezna visoka šola, tri leta ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje najmanj enega tujega jezika.
pod 7. in 8.: ustrezna visoka šola, nad 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje pod 9.: ustrezna visoka šola, 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje najmanj enega tujega jezika.
pod 10. in 11.: visoka šola ekonomske ali pravne smeri, štiri leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika
pod 12.: ustrezna visoka šola, 5 let ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika
pod 13.: visoka šola ekonomske ali pravne smeri ali visoka šola za organizacijo dela in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
pod 14.: visoka šola ekonomske ali pravne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
pod 15. in 16.: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali srednja komercialna šola z zaključnim izpitom in dve leti ustreznih delovnih izkušenj.
pod 17.: ekonomska srednja šola ali gimnazija ali upravno administrativna šola ali pedagoška gimnazija ali srednja komercialna šola ali hotelska šola z zaključnim izpitom in dve leti ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika.
pod 18.: dokončana osemletka in do enega leta ustreznih delovnih izkušenj ter sposobnost kon-taktiranja s strankami.
pod 19.: dveletna administrativna šola ali enoletni strojepisni tečaj, dve oziroma do enega leta ustreznih delovnih izkušenj ter aktivno znanje srbohrvatskega jezika.
pod 20.: dokončana strokovna PTT šola, do enega leta ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika.
Kandidati za objavljena delovna mesta lahko vlože prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: LJUBLJANSKA BANKA, Centrala, Kadrovska služba. Trg revolucije 2, 61000 Ljubljana.
6746
GLEDALIŠČA
OPERA IN BALET SNG Torek, 4. okt., ob 18.30 — PRED PREMIERO Verdijeve opere FALSTAFF. Pogovor e občinstvom bodo vodili dirigent Ciril Cvetko, režiser Mladen Sabljič in asistent režiserja Marjan Breznik, odlomke iz opere pa bodo peli solisti. Vstop prost.
Četrtek, e. okt., ob 10.30 — G. Verdi; FALSTAFF. Abonma premierski in izven.
Premiero so pripravili dirigent Ciril Cvetko, režiser Mladen Sabljič k. g., asistent režiserja Marjan Breznik, scenograf Miomir Denič k. g., kostumograf Ljiljana Dragovič k. g., zborovodja Jože Hanc, koreograf Metod Jeras in korepetitorja Igor Švara in Zdenka Lukec. Blagajna je odprta vsak dan od 10.30 do 12.30 in uro pred začetkom predstave. Petek, 7. okt., ob 15. uri — M. Kozina:	EKVINOKCIJ	— za-
ključena za razne Sole.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA Botoota, 1. okt., ob 19.30 — M. Zupančič: IZ TAKE SMO SNOVI KOT KRANJSKI KOMEJD-JANTI. Za izven.
Nedelja, 2. okt.: zaprto. Ponedeljek, 3. okt.: zaprto. Torek, 4. okt.: zaprto.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
MARIONETE, Levstikov trg 1 Sobota, 1. okt., ob 10. in 16. uri — Vida Taufer-Lili Novy: MOJCA IN ŽIVALI. Obe predstavi Eta za izven in sta primerni za vse starosti otrok.
Prodaja vstopnic za obe izven predstavi je eno uro pred začetkom vsake predstave pri blagajni marionetnega gledališča, rezervacije vstopnic so prav tako vsak delavnik * od 10. do 12. ure po telefonu 312-020. Obiskovalce obveščamo, da predprodaje vstopnic za izven predstave na upravi gledališča, Plesi Jeva c. 36. ni več. ponedeljek, 3. okt., ob 16. uri — Vida Taufer-Lili Novy: MOJCA IN 2IVALI. Zaključena predstava za Društvo prijateljev mladine »Majde Vrhovnik«, Ljubljana.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Bobota, 1. okt., ob 19.30 — T. Partljič: O. NE. ŠČUKE PA NE — za IZVEN, zadnjič. 78. ponovitev.
Cenjene obiskovalce gledališča obveščamo, da bo v soboto zvečer zadnjič ponovljena priljubljena Partljičeva komedija O, NE, SCUKE PA NE za zunaj abonmajsko občinstvo. Predstavo je zrežiral Voja Soldatovič, nastopajo pa: Milena Muhičeva, Minu Kjudrova, Boris Brunčko, Peter Ternovšek, Angelca Jankova, Roman Lavrač, Janez Klasinc, Evgen Car in Breda Pugljeva. Rezervacija vstopnic je možna pri gledališki blagajni ali po telefonu 21-461 v času od lil. do 12.30 in od 18. do 19.30.
Prosimo abonente, M Imajo rezervirane abonmajske vstopnice v redih PREMIERA, SOBOTA, TOREK, PETEK in U, da Jih prevzamejo najkasneje do 1. 10. 1977 v času od i7. do 16. ure pri gledališki blagajni.
KINO
, SPORED ZA SOBOTO
KINOTEKA, Miklošičeva o. 28: Ob 16., 16.15 in 20.30: franc, barv. film MOJ STRIC (Nagrada oskar za najboljši tuji film). Scenarij, režija in glav. vi.: Jacques Tati. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.

um
KINO UNION:
Šved. barv. film — opera W. A. Mozarta ČAROBNA PIŠČAL. Prod.: AB Svensk Filmindustri, 1974. Nagrada švedske kritike 76 — prikazan na letošnjem FEST. Kamera:	Sven Nykvist.
Režiser: IngmaT Bergman. Glav. vloge pojo in igrajo:	Josef
Kbstlinger (Tamtno), Irma Ur-rila (Pamina), Hakan Hegegard (Papageno), Elisabeth Erikson (Papagena), Ulrik Cold (Sara-stro) m drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16.30, 18. in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene!
(Vsem šolam: od torka, 4. t. m. dalje bomo »Čarobno piščal« prikazovali tudi na dopoldanskih šolskih predstavah po znižanih cenah. Rezervirajte si termine po tel. 20-075 ali 20-835). KINO KOMUNA: ital. barv. dokumentarni film ZADNJI KRIKI IZ SAVANE. Prod.:	Titanus,	1975. Scenarij
in režija:	Antonio Climati in
Marjo Morra. Hrvatski komentar bere Edo Peročevič. Filmske novice št. 39. Predstave ob 15., 17., 10. in 21. uri. Otrokom in mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma! Ob 10. uri MATINEJA angl. barv. W erot. filma EMILY. Naslovna vloga:	Koo Stark.
Otrokom ne dovolimo ogleda filma!
KINO VIC:
amer. barv. CS vestem (indi-janarica) VRNITEV M02A PO IMENU KONJ. Prod.:	United
Artists, 1976. Glasba: Laurence Rosenthal. Kamera: Owen Roiz-man. Scenarij: Jack Dewitt. Režiser:	Irvin Kerschner. Glav.
vi.; Richard Harris. Ostale vloge: Gale Sondergaard, Bill Lu-cking, Geoffrey Lewis, Jorge Luke in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.15 ln 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene!
KINO SISKAt
mehiški barv. flhn, zgodovinska drama DOLINA NESREČNIH. Prod.:	Oomacine, 1674.
Glasba: Gustavo Canon. Kamera:	Daniel Lope®. Scenarij in
režija:	Rene Cardona. Glavne
vi.:	Mario Almada, Pemando
Almada, Ana Luisa Peluffo, Silvia Marisoal in drugi. Brez tednika! Predsrtave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SLOGA:
ital. barv. W pust. film SCA-RAMOUCHE V VOJNI IN LJUBEZNI. Scenarij:	Tito Carpi.
Režiser:	Enaso	Castellari. V
glav. vi.: Michael Sarrazin, Uršula Andreas in drugi. Filmske novice št. 38. Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
OTROŠKI KINO MOJCA: amer. barv. CS mladinski pustolovski film SIN POGLAVARJA MASAJEV (za starejše otroke). Režija:	Lamont Johnson.
Igrajo: Richard Mulligan, Phil-lip Hodgdon, Jesse Kinaru in drugi. Kratki film »Spori na ulici«. Predstavi ob 16.30 in 17. uri.
KINO TRIGLAV: ob 16. uri amer. barv. mladinski detektivski film BENJI — ŠTIRINOŽNI DETEKTIV. Režija:	Joe Čamp. Kratki film
»Aplavz«.
Ob 18. in 20. url amer. barv. W komedija CIRKUS Z JER-RYJEM. Režija:	Norman Tau-
rog Glav. vi.:	Jerry Lewis,
Dean Martin, Zsa Zsa Gabor in drugi.
KINO ZALOG:
amer. barv. film REŠITE TIGRA. Režija:	John Avildsen.
Igrajo: Jack Lemmon, Jack Gil-ford in drugi. Predstava ob 20. uri.
Vstopnice prodajamo uro pred začetkom predstav!
KINO KRIŽANKE: amer. barv. dokumentarni glasbeni film JANIS JOPLIN, ob 18. in 20. uri. Režija: Seaton Findlay in Howard Alk. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave.
KINO SVOBODA — DOLGI MOST:
Walt Disneyeve barvne risanke ROJSTNI DAN MIKI MIŠKE, ob 17. uri.
Amer. film LENNY, ob 10. uri. KINO SAVLJE:
amer.-angl. barv. CS film LJUBIMEC VELIKEGA STILA, ob 19.30.
KINO C ARK ARJE V DOM — VRHNIKA:
franc. barv. kri m. film NEVAREN POKLIC, ob 17. uri. Japon. barv. CS znanstvenofantastični film PROPAD JAPONSKE, ob 20. uri.
KINO BOROVNICA: slov. barv. glasbena komedija SREČA NA VRVICI, ob 17. uri.
Franc. barv. krim. film NEVAREN POKLIC, ob 20. uri. KINO DOMŽALE: amer. barv. film TRADER HORN, ob 18. in 20. uri.
KINO RADOMLJE: ital. barv. film KARIBO S SEVERA, ob 20. uri.
KINO MENGEŠ: amer. barv. film MOŽ IZ DOLINE, ob 20. uri.
KINO CENTER — KRANJ: ital. barv. akcijski film ZMEDA V HONGKONGU, ob 16., 18. in 20. uri.
Premiera amer. barv. vestema JEZDEC NA STRANPOT JU, ob 22. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ:
franc. barv. komedija DVORNE SPLETKE, ob 10. uri.
Ital. barv. pust. film SANDO-KAN — MALEZIJSKI TIGER (I. del), ob 16. uri.
Amer. barv. krim. film SHAF-TOV VELIKI PODVIG, ob 18. in 20. uri.
KINO TRŽIČ:
premiera polj. barv. pustolovskega filma po romanu Henrika Sienkiewioza SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO, ob 16. uri.
Angl. barv. erotična komedija IZPOVEDI ČISTILCA OKEN, ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
KINO DOM KAMNIK: amer. barv. risani film NEUSTRAŠNI FOPAJ, ob 16. uri. Angl. barv. krim. film GOLD-FINGER, ob 18. in 20. uri. KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. film VETER NI LEV, ob 17. in 10. uri.
KINO PLAVŽ:
ital.-franc. barv. film COMOR-RA — NEAPELJSKA MAFIJA, ob 18. in 20. uri.
KINO KR. GORA: amer. barv. CS film PREGON, ob 20. uri.
KINO DOVJE:
ital.-jug. barv. film ZASEBNE PREGREHE, JAVNE ČEDNOSTI, ob 10.30.
KINQ DELAVSKI DOM — HRASTNIK:
ital. drama VONJ PO ŽENSKI, ob 17. in 19. uri.
KINO SVOBODA — DOL PRI HRASTNIKU: amer. pust. film GUSARJI ZELENEGA OTOKA, ob 10. uri. KINO RADOVLJICA: danski barv. erotični film REKTOR V POSTELJI, ob 18. uri. Amer. zabavni film LUCI VELEMESTA, ob 20. uri.
KINO BLED:
amer. barv. vestem ZAKON SOVRAŠTVA, ob 18. uri.
Franc. barv. zabavni film RAZJEZIL SE BOM, ob 20. uri. KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: angl. barv. CS film GROF * '"'■NTE CRISTO, ob 18. in 20. url.
Ki.,«) SVOBODA II — TRBOVLJE:
ital. erot. komedija LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST, ob 17. in 19. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY, ob 17. in 19. uri.
KINO DEL. DOM — ZAGORJE OB SAVI:
amer. barv. CS film — druž-
VINO VIPAVA
bena drama MAŠČEVANJE BELEGA BLISKA, Oto 17. in 10. uri.
KINO BREŽICE: amer. barv. film TAKSIST. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. CS vestem TRIJE KONDORJEVI DNEVI, ob 17. in 19.30.
KINO PARK — MURSKA SOBOTA:
amer. barv. CS film KAZEN NA GORI EIGER, ob 18. in 20. uri.
KINO
SPORED ZA NEDELJO
KINO UNION:
Šved. barv. film — opera W. A. Mozarta ČAROBNA PIŠČAL. Prod.: AB Svensk Filmindustri, 1974. Nagrada švedske kritike 75	— prikazan na letošnjem
FEST-u. Kamera: Sven Nykvist. Režiser: Ingmar Bergman. Glav. vi. pojo in igrajo: Josef Kost-linger (Tamino), Irma Urrila (Pamina), Hakan Hagegard (Papageno), Elisabeth Erikson (Papagena), Ulrik Cold (Sarastro) in drugi. Brez predfilma! Predstave ob 16.30, 18. in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene! (Vsem šolam: od torka, 4. t. m. dalje bomo »Čarobno piščal« prikazovali tudi na dopoldanskih šolskih predstavah po znižanih cenah. Rezervirajte si termine na tel.: 20-075 ali 20-835)
KINO KOMUNA: ital. barv. dokument, film ZADNJI KRIKI IZ SAVANE. Prod.: Titanus, 1975. Scenarij in režija:	Antonio Climati & Mario
Morra. Hrvatski komentar bere Edo Peročevič. Filmske novice št. 39. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. Otrokom in mladini do 16. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!
Ob 10. uri MATINEJA angleškega barv. W erotičnega filma EMILY. Naslovna vloga:	Koo
Stark. Otrokom ne dovolimo ogleda filma! Zadnjikrat!
KINO VIC:
amer. barv. CS vestem (indija-narica) VRNITEV MOŽA PO IMENU KONJ. Prod.: United Artists, 1976. Glasba: Laurence Rosenthal. Kamera: Oven Roiz-man. Scenarij: Jack Dewitt. Režiser: Irvin Kerschner. Glav. vi.: Richard Harris. Ostale vloge: Gale Sondergaard, Bill Lucking, Geoffrey Lewis, Jorge Luke in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18.16 in 20.30. Zaradi dolžine filma zvišane cene!
KINO SISKA:
meh. barv. film, zgod. drama DOLINA NESREČNIH. Prod.: Comacine, 1974. Glasba- Gustavo Car:on. Kamera: Daniel Lopez. Scenarij in režija: Rene Cardona. Glav. vi.:	Mario Almada,
Femando Almada, Ana Luisa Pe-luffo, Silvia Marisoail in drugi. Brez tednika! Predstave ob 16., 18. in 20. uri.
KINO SLOGA:
ital. barv. W pust., film SCA RAMOUCHE V VOJNI IN LJU-
BEZNI. Scenarij:	Tito Osipi.
Režiser: Enzo Castellari. V glav. vi.: Michael Sarrazin, Uršula Andress in drugi. Filmske novice št. 38. Predstave ob 16.,
18.	in 20. uri.
OTROŠKI KINO MOJCA:
amer. barv. CS mladinski pust. film SIN POGLAVARJA MASAJEV (za starejše otroke). Režija: Lamont Johnson. Igrajo: Richard Mulligan, Phillip Hodgdon, Jesse Kinaru in drugi. Kratki film »Spori na ulici«. Predstavi ob 15.30 ln 17. url. Zadnjikrat!
KINO TRIGLAV: ob 16. uri amer. barv. detektivski film BENJI — ŠTIRINOŽNI DETEKTIV. Režija:	Joe
Čamp. Kratki film »Aplavz«. Zadnjikrat!
Ob 18. uri amer. barv. komedija CIRKUS Z JERRYJEM. Gl. vi.: Jerry Lewis, Dean Martin, Zsa Zsa Gabor. Zadnjikrat!
Ob 20. uri PREDPREMIERA ital. barv. pust. komedije TUDI ANGELČKI VOZIJO NORO. Režija: Giuliano Carmineo. Glav. vi.: Michael Coby, Paul Smith. Enotne zvišane cene 15 din.
KINO ZALOG:
amer. barv. film REŠITE TIGRA. Režija: John Avildsen. Igrajo: Jack Lemmon, Jack Gil-ford in drugi. Predstava ob 20. url. Zadnjikrat!
Vstopnice prodajamo uro pred začetkom predstav!
KINO KRIŽANKE: amer. barv. dokument, glasbeni film JANIS JOPLIN, ob 18. in 20 uri. Režija: Seaton Findlay in Howard Alk. Film prikazan na FEST 1976 leta. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave.
KINO SVOBODA, DOLGI MOST LJUBLJANA:
Walt Disneyeve barv. risanke ROJSTNI DAN MIKI MIŠKE, ob 16. uri.
Amer. film LENNY, ob 18. uri. KINO SAVLJE — LJUBLJANA: amer. angl. barv. CS film LJUBIMEC VELIKEGA STILA, • ob
19.	uri.
KINO CANKARJEV DOM — VRHNIKA:
slov. barv. glasbena komedija SREČA NA VRVICI, ob 16. uri. Amer. barv. CS pust. film KALIFORNIJSKI POKER, ob 17.
uri.
Franc. barv. krim. film NEVAREN POKLIC, ob 20. uri.
KINO BOROVNICA: franc. barv. krim. film NEVAREN POKLIC, ob 17. url. KINO BEVKE:
slov. barv. glasbena komedija SREČA NA VRVICI, ob 20. uri. KINO DOMŽALE:
amer. barv film TRADER HORN, ob 16., 18. in 20. uri. KINO RADOMLJE: ital. barv. film KARIBO S SEVERA, ob 16., 18. in 20. uri. KINO MENGEŠ: amer. barv. film MOŽ IZ DOLINE, ob 16., 18. in 20. uri. KINO CENTER — KRANJ: premiera polj. barv. mlad. pust. filma po romanu Henrika Sien-kiewicza SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO (I. del), ob 10. uri. Ital. barv. akcijski film ZMEDA V HONGKONGU, ob 16., 17. in 19. uri. V glav. vi.: Bud Spencer, Robert Webber. Premiera angl. barv. srhljivke PREROKBA, ob 21. uri. Scenarij: David Seltzer. Režija: Ri-
chard Donner. Igrajo: Gregor? Pečk, Lee Remick, David War-ner, Martin Bensom. PEST 77! Cene zvišane!
KINO STORŽIČ — KRANJ:
ital. barv. pust. film SANDO-KAN — MALEZIJSKI TIGER (I. del), ob 14. uri. V glav. vi.: Kabir Bedi, Carole Andre.
Amer. barv. krim. film SHAF-TOV VELIKI PODVIG, ob 16. in 16. uri.
Premiera nem. Jug. barv. filma SCHUT, oto 20. tiri.
KINO TRŽIČ:
ital. barv. pust. film NE, ANGELI PA NISMO, ob 15., 17. in 19. uri.
KINO DOM — KAMNIK: premiera polj. barv. mlad. pust. filma po romanu Henrika Sien-kiewicza SKOZI PUŠČAVO IN GOŠČAVO, ob 15. uri.
Angl. barv. krim. film GOLD-FINGER, ob 17. in 19. uri. V glav. vi.: Sean Connery.
KINO RADIO — JESENICE: amer. barv. film VETER IN LEV, ob 17. ln 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: ital.-franc. barv. film COMOR-RA — NEAPELJSKA MAPUA, ob 18. in 20. uri.
KINO KR. GORA: ital. barv. film NASILJE IN STRAST, ob 20. uri.
KINO DOVJE:
amer. barv. CS film PREGON, ob 19.30.
KINO DELAVSKI DOM — HRASTNIK:
ital. drama VONJ PO ŽENSKI, ob 17. in 19. uri.
KINO SVOBODA —
DOL PRI HRASTNIKU:
amer. pust. film GUSARJI ZELENEGA OTOKA, ob 17. uri. KINO RADOVLJICA: amer. barv. risani film TOM IN JERRY VEČNA TEKMECA, ob 16. uri.
Amer. barv. fantastični film ZEMLJA IZGUBLJENA NA ČASU, ob 18.- uri.
Danski barv. erotični film REKTOR V POSTELJI, ob 20. uri. KINO BLED:
amer. barv. vestem ZAKON SOVRAŠTVA, ob 16. uri.
Franc. barv. zabavni film RAZJEZIL SE BOM, ob 18. uri. Franc. . barv. film IZJEMNA TRUPLA, ob 20. uri.
KINO DELAVSKI DOM — TRBOVLJE:
angl. barv. CS film GROF MON-TE CRISTO, ob 17. in 19. uri. KINO SVOBODA II — TRBOVLJE:
ital. erotična komedija LJUBEZEN POMENI LJUBOSUMNOST, ob 17. in 19. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: sovjetska barv. risanka — V GRMU TIČI ZAJČEK, ob 10. uri. Matineja.
Amer. barv. film PUSTOLOVŠČINE SREČNE LADY, ob 17. in 19. uri.
KINO DELAVSKI DOM — ZAGORJE OB SAVI: domači — makedonski barv. W zgod. film BOLEČINA, ob 16. uri.
ital. barv. CS pust. film AFRIKA EKSPRES, Ob 17. in 19. url.
KINO BREŽICE: amer. barv. film ROLLERBAL. KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. CS vestem TRIJE KONDORJEVI DNEVI, ob 17. in 19.30.
OBVESTILA
Ukraden Je bdi osebni avto renault 4 kavne barve KR 611384. Najditelj naj javi postaji milice. Čaka ga lepa nagrada.
_________________________ 20680-0
Cenjene stranke obveščamo, da ▼ ponedeljek, 3. 10. odpiramo novo prodajalno »boutique lesne galanterije« na Kongresnem trgu — podhod zvezda v Ljubljani. Se priporočamo za obisk.
_________________________ 20777-0
Proaim vse očividce nesreče, posebno pa moškega, ki je tudi sam perici z vlaka, naj javi na moj naslov. Zgodilo se je na Otočcu, 20. 8. 1977 ob 17.15. Ivanka Štraus, Dolenjska 9, Ljubljana.	20794-0
Pozivamo šoferja kombija, ki Je dne 8. 8. 1077 v vložišču ELEKTROTEHNE Ljubljana, Titova 51, prevzel napačni 50 kg težak lesen zaboj štev. 085-2726-8673 — strojni deli za IT AS Kočevje da ga takoj vrne.	6729-0
GALERIJE
MLADINSKE
KNJIGE
GALERIJA LABIRINT, pasaža pod Trgom revolucije, razstava oljnih slik Metke ‘Krašovec bo odprta do 20. oktobra. Naprodaj je šestnajst platen in nekaj grafičnih listov. Ogledate si lahko tudi malo razstavo grafik Zorana Mušiča. V depoju galerije lahko izbirate med slikami Pavlovca, Jame, Vesela, Vavpotiča, A. G. Kosa, Zupana ter nekaj znanimi sodobniki; Perko, Jakac, Maleš, Slana, Milič iz Mačve. Vabimo vas na obisk med tednom od 10. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Koristite ugodne kreditne pogoje.
POTOVANJE V SOVJETSKO ZVEZO
•	BUDIMPEŠTA — MOSKVA — DUSANBE — ASHABAD — BAKU (16 dni z vlakom, letalom) odhod: 9. oktobra, cena 5.500,00 dinarjev
•	BUDIMPEŠTA — MOSKVA — LENINGRAD — VARŠAVA — PRAGA (16 dni s vlakom) odhod: 19. oktobra, cena 3.980,00 dinarjev
KOMPLETNI PENZIONI. MOŽNOST KREDITA.
Informacije in prijave:
BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZ-MENU OMLADINE I STUDENA-TA JUGOSLAVIJE, Beograd, Trg bratstva i jedinstva 7, tel. 641-993.
zavod tivolt
REKREACIJSKO DRSANJE
Je v torek ob 20., ▼ sredo oto 10.
in 21. (starejši), v četrtek ob
20.,	v petek ob 21. (starejši), v soboto in nedeljo ob 10., 14. ln 20. uri.
CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI
Kopanje je v ponedeljek oto 14.40, 16.30 in 20.30, v torek ob 10.30, 1*4.46 in 20.30, ▼ sredo ob 14.45, 16.30 in 20.30, v četrtek ob 10.30, 14.45, 16.30 in 20.30, v petek ob 14.45, 16.30 in 20.30, v soboto ob
9.,	13.30 in 18., v nedeljo ob 9. in 14. uri.
ZLATI KLUB
je odprt vsak dan, razen nedelje, od 9. do 22. ure, v soboto od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih je samo za ženske, ostale dneve pa mešano.
BOWLING
je odprt vsak dan od 15. do 22, ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 22. ure.
TIVOLI GOLF
je odprt v petek od 16. ure dalje, v soboto in nedeljo od 121. ure dalje, ostale dneve je zaprt.
CUK KLUB
je odprt vsak dan, razen torka, od 20.30 do pol treh.
je odprta oto torkih, sredah in nedeljah od 20. do pol enih, ob četrtkih in petkih od 20. do enih (ob četrtkih je na sporedu stara glasba) in ob sobotah od 15.30 do 19. za mlajše od 18 let in od 20. do enih za starejše.
Mladinski center Zgornja Šiška
Obiščite naše plesne prireditve! Petek in sobota sta namenjena starejšim od 18 let od 20. ure dalje, nedelja pa mlajšim od 16. ure.
Revijsko plesna skupina ARRU-BA prireja avdicijo za sprejem novih članov. Avdicija bo 1. oktobra ob 17. uri v Mladinskem centru
Folklorna skupina »EMONA« vpisuje nove člane (plesalce in glasbenike). Vpišete se lahko vsak dan od 18. do 20. ure na Vodnikovi 141.
SOBOTA
11.00 Združene mutacije; 1230 do 15.00 Tri babure.
VSEM
VARČEVALCEM
ČESTITAMO
OB
SVETOVNEM
DNEVU
VARČEVANJA
Varčujmo, da bomo imeli jutri, kar si želimo danes.
Kar si želimo zase in za nas vse. Varčevanje je temelj, na katerem gradimo načrte za svojo prihodnost in naš prispevek k hitrejšemu napredku.
poslovne
banke
jugoslavije
sadovi blaginje zrastejo iz semena varčevanja
IZDAJA TEMELJNA OZD ČASOPISI V CGP DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1—3 - TELEFONI UREDNIŠTVA 23 522 DO 23-528 - TISKA: TEMELJNA OZD GRAFIKA V OOP DELO LJUBLJANA, TITOVA 35, TELEFON 315-366 — NASLOV UREDNIŠTVA: LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 3, POSTNI PREDAL 29, 61001 LJUBLJANA - PRODAJA: NAROČNINA IN PRODAJA DELA LJUBLJANA, GRADIŠČE 14, TELEFONI 23-484, 21643, 23-104, 24-319 — POSAMIČNA ŠTEVILKA STANE 3 DINARJE, SOBOTNA ŠTEVILKA 5 DINARJEV — ZASEBNI NAROČNIKI IMAJO V NAROČNINI POPUST: NAROČNINA 70 DIN NA MESEC - NAROČITE LAHKO TUDI SAMO PETKOVO ŠTEVILKO ZA 12 DIN — NA MESEC IN SOBOTNO ZA 20 DIN — NAROČNINA ZA PETKOVO IN SOBOTNO ŠTEVILKO JE 32 DIN - OGLASNA AGENCIJA: DELO ŠUBIČEVA l 61001 LJUBLJANA. TELEFON 21-896 — MALI OGLASI NA TELEFON 22-657 — DOSTAVA: TELEFON 21-043 — NOVA NAROČILA ZA DNEVNIK DELO SPREJEM AMO VSAK DAN IN ZAGOTAVLJAMO DOSTAVO NAJKASNEJE V TREH DNEH — NAROČNINA JE SAMO MESEČNA, ODPOVEDI UPOŠTEVAMO SAMO OB KONCU MESECA — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TELEKS YU DELO 31-255
TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 20-646
f
BOLSKI CENTER RADOVLJICA Gorenjska cesta IS razpisuje spis v dislocirani oddelek hotelske fakultete Opatija, I. stopnja
—	organiaadjsko-gastronom-skl študij, smer kuharstvo
to
—	organizacijsko-gastronom-ski študij, smer strežba. POGOJI ZA VPIS: končana srednja šola gostinske stroke ali poklicna gostinska šola in najmanj eno leto prakse y gostinski stroki. V kolikor se prijavi za študij manj kot 40 kandidatov, se pouk ▼ šolskem letu 1977/78 ne bo pričel.
Pri vpisu, ki traja od 1. oktobra do 31. oktobra 1977 Je potrebno predložiti:
1. rojstni list
3.	spričevalo o zaključnem izpitu (original)
8. spričevalo zaključnega razreda (original)
4.	potrdilo o izpolnjeni delovni dobi v gostinski stroki
5.	potrdilo o vplačilu šolnine ali sklep delovne organizacije o plačilu šolnine
Šolnina za 1. in II. semester znaša 6.500 din in jo je potrebno vplačati na žiro račun: SOLSKI CENTER RADOVLJICA, št. žiro računa 61540-603-31413 z oznako: »za izredni študij — hotelska fakulteta«. Vse informacije dobite v tajništvu SC Radovljica, Gorenjaka o. 13, telefon (064) 75-871. _________________________6755-S
Vpis učencev v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1978 — 79
Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana obvešča vse starše na območju občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste Polje, Ijubljana Šiška in Ljubljana Vič Rudnik, da bodo vse osnovne šole vpisovale novince v 1. razred za šolsko leto 1978 — 79 takole: v ponedeljek, 3. oktobra 1977, v torek, 4. oktobra 1977 in v sredo, 5. oktobra 1977 — vse dneve od 8. — 12. ure dopoldne in od 15. — 17. ure popoldne.
Sole bodo vpisovale v 1. raz-red otroke, rojene v letu 1971, pogojno pa tudi tiste, rojene do 30. Junija 1972. Starši naj vpisujejo otroke praviloma v tisto osnovno šolo, v katere okolišu stanujejo. K vpisu naj pripeljejo otroka, predložijo izpisek iz rojstne matične knjige in izkaznico o cepljenju.
Opozarjamo starše, da je pravočasen vpis potreben zaradi organizacije male šole.
6690-S
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
Nočna dežurna zdravniška služba Je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan, in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana:
Bežigrad: Kržičeva c. 10, telefon
350-513.
Center: Miklošičeva c. J4, telefon
313-063.
Vlč-Rudnlk: Postojnska e. 24, telefon 61-121.
Moste-Polje: Prvomajska 5, telefon 43-145.
£iška-Sentvid-Medvode:	Derčeva
ul. 5, za občinsko stavbo, telefon 55-221.
Grosuplje-lvančna gorica: v enoti Ivančna gorica, telefon 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika kličite po tel. 61-121 (ZD Ljubljana — enota Vič).
NOČNA NEDELJSKA m praznična dežurna zobna ambulanta Je v zobni ambulanti v nebotičniku, Kidričeva 1, soba St. 7, II. nadstropje. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih, in to vsak dan od 20. ure zvečer, do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih ves dan.
EDRAVNISKA DEŽURNA SLUŽBA MARIBOR SOBOTA
V	mestu:	dr. Stjepan Žlger;
okoliška dežurna služba: dr. Albert Klobučar in dr. Jože Baro-vič; ambulantna dežurna služba: dr. Branimira Volk; pediatrična dežurna služba: dr. ‘Kurt Kancler.
NEDELJA
V	mestu:	dr. Marko Lovrič;
okoliška dežurna služba: dr. Marjan Količ in dr. Albert Klobučar; ambulantna dežurna služba: dr. Vida Borovnik; pediatrična dežurna služba: dr. Kurt Kancler.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA DEŽURNA LEKARNA (nočna in nedeljska):
Lekarna Moste, Zaloška 47.
V soboto od 14. do 20. ure so Odprte lekarne:
lekarna AjdovSčina, Gosposvetska 4;
lekarna Moste, Zaloška 47;
lekarna Šiška, Celovška 83.
Ostale lekarne so v soboto popoldne zaprte.
MARIBOR
Sobota, 1. okt.: »Pri gradu«, Partizanska 1.
Nedelja, 2. okt.: »Center«, Gosposka 13.
Trgovsko in proizvodno podjetje
»VELETEKSTIL«
TOZD LAMA
Izdelava In prodaja modnih pletenin Ljubljana, Masarykova 17
objavlja prosto delovno mesto
LIKARICE
Pogoj: končana osemletka
Ponudbe pošljite v 10 dneh Komisiji za medsebojna razmerja delavcev.
6771
MALI OGLASI
prodam
STANOVANJE enosobno, moderno opremljeno, 31 tov. m prodam. Ad-lešič, Domžale, V. Vlahoviča 11, ogled v nedeljo po 14. uri.
015446-ST-l
STANOVANJE, novo, komfortno, enosobno z vrtom prodam v Sto-žicah, 48 m2. Možnost zamenjave s staro hišo za adaptacijo do 20 km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Dogovor«.	015209-ST-l
GARSONJERO prodam — balkon, klet, telefon — 40 m2 s centralnim ogrevanjem v drugem nadstropju v Kamniku. Ponudbe pod »čim-ptrej«.	015375-ST-l
HIŠO, novo, enonadstropno prodam v Bi o gradu na mocru, ugodno za počitnice podjetij in drugo. Prostora je 2 x 100 m2, hiša z vrtom meri 960 m2, spodaj Je prazno, zgoraj komfortno opremljeno: 5 sob, kuhinja, kopalnica, 2 WC in 3 balkoni. Hiša je v središču mesta peš 1 min do morja, 2 min do avtobusne postaje. Ponudbe na Dominuis, Hrib 15, Vrhnika.
20647-ST-l
DVE STANOVANJI v središču mesta, primerni, za poslovne prostore, zasedeni, prodamo. Informacije: telefon 43-682.
20781-ST-l
STANOVANJE, vseljivo, podstrešno, z vrtom in z možnostjo adaptacije prodam. Ponudbe pod »Stara Ljubljana«.
20732-ST-l
STANOVANJE, tnoeobno, starejše, nekomfortno, večji prostori, prodam v Sp. Šiški. Ponudbe pod »Gotovina«.	20514-ST-l
V NOVI družinski hiši prodam supermoderno štirisobno komfortno stanovanje površine 75 kv. m. Pišite na naslov: Ivica Mesič, Kastanjež 4, Banjole —	52000
Pula.	015230-ST-l
STANOVANJE novejše, dvosobno '— centralna, toplovod, telefon prodam v središču mesta. Ponudbe pod »Center«.	19991-ST-l
STANOVANJE, »-sobno, 75 kv. m, I. nad., vrt, garaža, telefon prodam 8 km iz Ljubljane., Ponudbe pod »Tudi zamenjam«.
015280-ST-l
STANOVANJE, 5-sobno, kuhinja, kopalnica, balkon, s pogledom na morje prodam. Fabjančič, Poreč, Beogradska 1,. tel. 86-384.
015330-ST-l
DVOINPOLSOBNO stanovanje, sončno, s centralno, toplovodom ln telefonom, prodam v Šiški. Tel. 59-372.	20038-ST-l
STANOVANJE, komfortno, telefon, centralna, 48 kv. m, soba, kabinet, 4. nadstr., sončna lega prodam delno na obroka. Informacije telefon 325-480.
20412-ST-l
GARSONJERO vseljivo staro ali sobo s sanitarijami kupim. Ponudbe pod »Center — gotovina«.
20511-ST-l
STANOVANJE, dvosobno, komfortno prodam v Ljubljani v izmeri 60 m2. Informacije dobite po telefonu 322-792 ob delavnikih od 6.—13. ure ali pismene ponudbe pod »44 M«.
20830-ST-l
illlllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllll
ZANCHI
autoforniture
TRST — Via del Coroneo 4, tel. 62-530, 69-588
Obrnite se na pravo trgovino s kakovostnimi nadomestnimi deli.
•	varnostni pasovi: BRITAX — KLIPAN — IRVIN — CIMEC — KANGOL
•	jodove meglenke
•	meglenke za vzvratno vožnjo
#	luči za vzvratno vožnjo
Najbolj specializirana trgovina za avtomobilske potrebščine in izdelke za karoserije.
Pojasnila v slovenščini in srbohrvaščini
Ob ponedeljkih je trgovina zaprta.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
STANOVANJE, dvosobno ▼ bloku, skoraj novo prodam. Ponudbe pod »Domžale 40 M«.
20706-ST-l
STANOVANJE, enosobno, 32 m2, na Milčinskega 12, z vrtom, takoj vseljivo, prodam. Informacije po telefonu 23-471 vsak dan od 19. do 20. ure.	20677-ST-l
STANOVANJE večje, enosobno, za Bežigradom, a telefonom prodam. Ponudbe pod »Oktober«.
20670-ST-l
STANOVANJE, trisobno, komfortno prodamo v središču Poreča. Takoj vseljivo. Informacije po telefonu v Ljubljani 53-293.
20664-ST-1
STANOVANJE, dvosobno, komfortno, takoj vseljivo v Šiški, IH. nadstropje prodam. Ponudbe pod »Gotovina — ključi«.
20540-ST-1
GARSONJERO v Kranju starejše gradnje, vseljiva, prodam. Ponudbe na podružnico »Dela« Kranj pod »Garsonjera«.
3700-ST-l
STANOVINJE, lastniško, veliko, trisobno, komfortno v I. nad., brez centralne blizu središča mesta Ljubljane prodam. Ponudbe pod »Vseljivo spomladi 1978«.
20877-ST-l
STANOVANJE, dvosobno, 62 kv. m, telefon, centralna, prodam v Šiški, deseto nadstropje. Telefon 061 53-047.
20874-ST-l
STANOVANJE, veliko, sončno, moderno, takoj prodam za gotovino. Tel. 310-216 po 19. uri.
015538-ST-l
GARSONJERO, 25 kv. m, takoj vseljivo prodam. Moste, Ul. Bratov Rozmanov 4, Jože Vehovec.
015485-ST-l
STANOVANJE, enosobno prodam v blokd na Dolenjski cesti v bližini gostilne Krim. Ponudbe pod »Gotovina«.	015473-ST-l
STANOVANJE, komfortno, enosobno, 36, 56 kv. m, nasproti gospodarskega razstavišča v Ljubljani prodam. Informacije po tel. (061) 323-769, vsak dan od 17. do 19. ure.	015495-ST-l
kupim
GARSONJERO ah enosobno stanovanje kupim aHi vzamem v najem. Ponudbe pod »Dogovor«.
015424-ST-2
MANSARDNO stanovanje, oz. sobo z možnostjo razširitve ali podstrešje za preureditev kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »25«.
20728-ST-2
GARSONJERO ali sobo kupim v Radovljici. Ponudbe pod »Dva starejša«.	20763-ST-2
GARSONJERO, enosobno stanovanje kupim v okolici Šiške ali središča mesta. Ponudbe pod »Predplačilo«.
20668-ST-2
STANOVANJE, trisobno v Ljubljani, novejše s centralno, v prvem do petem nadstropju in vseljivo do pomladi kupim in takoj plačam z gotovino. Zaželena tudi garaža. Ponudbe po tel. 53-649.
20878* ST-2
STANOVANJE vseljivo, trisobno v Šiški, kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.	20465-ST-2
PODSTREŠJE v Ljubljani ali bližnji okolici do 100 m2, z možnostjo adaptacije v stanovanje kupim. Ponudbe pod »Gotovina«.
20814-ST-2
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll,ll,lll
• ••• n .... ::::::::
vabi
CGP DELO
TOZD ČASOPISI
k sodelovanju nove sodelavce za naslednja področja dela:
1. VOZNIK — DOSTAVLJALEC v STUDIU ZA MARKETING IN PROPAGANDO
Za to področje dela želimo sprejeti iznajdljivega in marljivega sodelavca * organizacijskimi sposobnostmi, ki ima končano poklicno šolo za voznike motornih vozil in primerne delovne izkušnje.
2. ODPRAVNIK ČASOPISOV v OBRATU ODPREME
Od kandidata pričakujemo, da ima končano osemletko, Je vesten to pripravljen delati v treh izmenah.
3. ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
želimo dobiti vestno, natančno to marljivo sodelavko.
Poskusno delo za vsa področja dela je tri mesece.
Prijave s dokazili o izobrazbi to opisom dosedanjega dela sprejema kadrovska služba TOZD Časopisi, Ljubljana, Tomšičeva ulica 1/1, 8 dni od dneva prve objave.
iiiimitimiiinmminmHiinflHiiiiimiiHiHiinmiiiiHHiiiiHiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiij
fernondo
OBUTEV & JEANS
MODERNI ŽENSKI IN MOŠKI CEVUI — TORBICE IN USNJENA GALANTERIJA — VSE IZ IZBRANEGA USNJA —
SUPER RIFLE — SAX — BLACK SMITH — ANDRE’S — CLAY RE-GAZZONI — UFO — TWENTY DOL-LARS — WRANGLER — FULGENZI
Jean/:
srajce — vetrovke
MODA ZA MLADE
Ul. Coroneo 7 (v pasaži) TRST — tel. 761602
najamem
GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Ljubljani, centralno ogrevano in opremljeno s 15.	10.
aM 1. 11. iščem. Telefon 313-044 interna 4262 ah ponudbe pod »Dalmatinec«.	015210-ST-3
SOBO, mimo in ogrevano išče uslužbenka. Ponudbe pod »Oktober«.	015319-ST-3
SOBO, ogrevano iščem v Ljubljani, tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Pošten«.	015213-ST-3
GARSONJERO potrebujeta brat in sestra, resna plačnika. Ponudbe pod »Štajerca«.	015356-ST-3
STANOVANJE, dvo ah večsobno išče študent elektrotehnike; možnost predplačila. Ponudbe pod »Mimo in tdho«.
015420-ST-3
SOBO, enoposteljno, nujno potrebuje študentka v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam dobro«.
3720-ST-3
SOBO, po možnosti s posebnim vhodom ln sanitarijami išče študentka FF. Ponudbe pod »Nujno«.
015445 ST 3
SOBO, ogrevamo, išče moški. Ponudbe pod »OimpreJ«.
015444-ST-3
SOBO s souporabo eanitarij iščeta dekle in fant, mirna študenta le za pet mesecev. Ponudbe pod »Nekadilca«.	015449-ST-3
SOBO išče študentka filozofske fakultete v središču mesta. Ponudbe pod »Nujno«.	015441-ST-3
GARSONJERO ali enosobno ogrevano stanovanje, tudi neopremljeno išče zaposlena študentka. Informacije po tel. (061) 821-227 ah ponudbe pod »Predplačilo«.
015388-ST-3
SOBO, ogrevano z uporabo kopalnice iščeta dva fanta. Ponudbe pod »Cena ni pomembna«.
20772-ST-3
SOBO, skromno, ogrevano, išče študent lesarstva. Marko Kisovec, Delnice 1, Poljane 64 223.
20775-ST-S
MANJŠI prostor aill delno souporabo večjega s telefonom v središču mesta za mirno pismeno delo, išče zedo solidna moška oseba. Ponudbe pod »Ljubljana«.
20771-ST-S
SOBO, z uporabo sanitarij ter možnostjo kuhanja in pranja iščeta brat in sestra, vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Mimi«.
20767-ST-3
GARSONJERO ah oentralno ogrevano sobo s souporabo kopalnice Iščem v Celju. Ponudba pod »Zdravnica« na podružnico »Dela« Maribor.	3731-ST-3
STANOVANJE, dvosobno, potrebujemo štirje študentje. Pohnudbe pod »Center — Moste«.
____	20760-ST-3
GARSONJERO ali večjo sobo v Ljubljani iščejo trije študentje. Ponudbe pod »Cimprej«.
__D_	  20624-ST-3
ogrevano, % souporabo sanitarij, možnost kuhanja iščeta dve študentki v Ljubljani ah na relaciji mestnega prometa. Ponudbe pod »Mimi«.
„_____ 20612-ST-S
SOBO, kjerkoli v Ljubljani išče miren fant. Ponudbe pošljite pod »Predplačilo«.
.	20739-ST-3
SOBO. takoj vseljivo, išče študent. Ponudbe pod »Dobro plačam«.
20734-ST-3
Takoj kupimo
VSELJIVO TRISOBNO STANOVANJE V LJUBLJANI
Ponudbe pošljite ▼ enem tednu na naslov:
EMONA - Inženiring
Ljubljana, Kavčičeva 72,
z oznako »PONUDBA«.
6747
SOBO, ogrevano, s kopalnico, po potrebi predplačilo, iščeta okrog središča mesta dva resna fanta. Ponudbe pod »Nekadilca«.
20731-ST-3
STANOVANJE, eno ali dvosobno, neopremljeno nujno potrebujem v Ljubljani za tričlansko družino. Cena po dogovoru. Ponudbe pod
»NuJno«- •____	20723-ST-3
SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice nujno potrebuje zaposlen fant. Ponudbe pod »Nekadi-20720-ST-3
SOBO, skromno, iščem. Ponudbe pod »Nujno«.	20719-ST-3
SOBO ali ensObno stanovanje, z možnostjo kuhanja in pranja iščeta zakonca brez otrok, za obdobje dveh let. Ponudbe pod »Damo
___	20707-ST-3
NA RELACIJI Ježica, Domžale, Mengeš, Kamnik iščem dvosobno neopremljeno družinsko stanovanje za daljši čas. Ponudbe pod »Zdomec«.	20687-ST-3
SOBO, kjerkoli ▼ Ljubljani a posebnim vhodom išče miren štu-dent ponudbe pod »Nekaj pred-.	20676-ST-3
“V*"0 »H enosobno stanovanje isce mlad neporočen par v Gro-supfljem ah v Litiji. Ponudbe pod 20663-ST-3
SOBO išče ▼ Ljubljani miren in pošten fant, ne pije in ne kadi, plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov:	Coralič Jasko
Slomškova 31, Ljubljana.
„______________________ 20669-ST-3
SOBO ▼ Ljubljani išče mlad fant zdomec, nekadilec. Ponudbe pod »Plačam v naprej«.
20679-ST-3
SOBO ogrevano, po možnosti s souporabo kopalnice iščeta mirni dekleti. Ponudbe pod »Redni plačnik«.
20694-ST-3
STANOVANJE opremljeno in ogrevano vzamem v najem za tri mesece od novembra dalje. Ponudbe pod »Tričlanska družina«.
20725-ST-3
SOBO na območju mestnega prometa v Ljubljani išče študent. Ponudbe pod »Pošten«.
20584-ST-3
MANJŠE stanovanje v okolici Kamnika, ogrevano, lahko tudi opremljeno za dobo enega leta Išče mlajši uslužbenec. Ponudbe po telefonu — dopoldne na številko 061 831-731 int. 02.
20595-ST-3
SOBO enoposteljno išče študentka v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.
20614-ST-3
SOBO išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe pod »Nujno«.	20638-ST-3
SOBO iščem ▼ Črnučah ah za Bežigradom. Ponudbe pod »Asistent — študent«.
20526-ST-S
GARSONJERO v Šiški ali na Vi-ču iščem. Ponudbe pod »Predplačilo za eno leto«.
•0445-S1-S
STANOVANJE Išče mlada tričlanska družina Izobraženca športnika za čas do treh let. Ponudbe pod »Plačamo vnaprej«.
20545-ST-3
STANOVANJE enosobno ah dvosobno, neopremljeno išče zakonski par s tri mesece starim otrokom. Ponudbe pod »Otrok«.
20489-ST-3
TAKOJ potrebujem dve opremljeni sobi za pet mirnih veliko odsotnih fantov v Ljubljani, s souporabo kopalnice. Ponudbe po tel. 59-085, Ljubljana.
20496-ST-3
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, opremljeno ali neopremljeno, v Ljubljani ali najbližji okolici, iščeta mlada zakonca. Ponudbe pod »Nujno« ali na naslov:	Matjaž Pirc, Teslova 0,
Ljubljana.
20287-ST-3
SOBO iščem v Ljubljani, opremljeno po možnosti tudi ogrevano. Ponudbe pod »Samska«.
015331-ST-3
GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče miren študentski par. Ponudbe med 9. In 15. uro po telefonu 321-552, Janez.
015347-ST-3
SOBO potrebujem za enega ali dva študenta. Ponudbe pod »Nujno«.
015307-ST-3
STANOVANJE, enosobno ali garsonjero iščeta dekleti v Šiški. Ponudbe pod »Nekadilki«.
015203-ST-3
SOBO z možnostjo kuhanja in pranja lin garsonjero vzameta v najem študenta zaročenca. Ponudbe pod »Nujno«.
015550-ST-3
GARSONJERO ali enosobno stanovanje išče dekle, v Ljubljani ali okolici do 25 km. Na željo inštruiram matematiko. Ponudbe pod »Dipl. ing. matematike«.
20893-ST-3
GARSONJERO ali sobo s souporabo kopalnice in možnostjo kuhanja iščeta študentki. Ponudbe pod »15. oktober«.
20901-ST-3
SOBO s souporabo kopalnice, po možnosti ogrevano iščeta študent in študentka v Llubljani. Ponudbe pod oznako »Nujno«.
20897-ST-3
GARSONJERO, opremljeno ali stanovanje v Ljubljani ali okolici do 20 km najamem, možnost predplačila. Ponudbe pod »Takoj«.
20912-ST-3
SOBO z možnostjo kuhanja in pranja kjerkoli v Ljubljani nujno potrebujeta mirna zakonca brez otrok. Ponudbe pod »Dobro plačilo«.
015558-ST-3
SOBO, ogrevano, po možnosti na območju avtobusne proge štev. 1 išče zaposlen mlad fant, pošten, miren, nekadilec. Nudi predplačilo. Ponudbe pod »Cimprej«.
015501-ST-3
SOBO z vso asOcrbo ▼ Ljubljani išče izobražen moški, star 33 let ne pije in ne kadi. Ponudbe pod »Dogovor«.
015532-ST-3
STANOVANJE enolnpol ah dvosobno v Ljubljani iščeta mlada zakonca intelektuailca. Ponudbe po tel. 315-044 int. 007 ah pod »Zobozdravnik«.
20854-ST-3
SKROMNO sobico nujno potrebuje mamica z otrokom, zaželeno v Ljubljani ah okolici. Fani Sever, Pristava 11, Trži«.
20362-ST-8
SOBO s souporabo kopalnice v bližini središča mesta išče diplomirana pravnica zaradi nastopa službe v Ljubljani. Ponudbe pod »1. oktober«.	20519-ST-3
SOBO išče tuj študent v Ljubljani po možnosti na relaciji avtobusa št. 7. Ponudbe pod »Javna skladišča.«	20529-ST-3
SOBO ogrevano iščeta absolventa. Ponudbe pod »Predplačilo za tri mesece«.	20533-ST-3
SOBO. opremljeno ah neopremljeno išče uslužbenka. Ponudbe pod »Resno«.	20534-ST-3
SOBO išče miren zaposlen fant kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.	20575-ST-3
STANOVANJE ali neopremljeno sobo nujno potrebujem. Ponudbe pod »Elektromonter«.
20577-ST-3
S030 išče fant v • središču Ljubljane, lahko neopremljeno. Ponudbe ixxi »Predplačilo«.
20578-ST-S
SOBO išče v Kranju študentka VSOD — Kranj. Ponudbe na naslov: Nevenka Nimac, Tomšičeva 7, Kranj	20585-ST-3
SOBO išče mlad par brez otrok. Možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Nujno«. 20589-ST-3 STANOVANJE ah hišo nujno potrebuje poštena družina. Ponudbe pod »Zanesljivi«.	20591-ST-3
STANOVANJE najame tričlanska družina, zaželeno opremljeno, za šest mesecev do vselitve v lastno. Najraje ▼ bližini Šiške. Cena ni pomembna. Kalčič, Trg komandanta	Staneta 8	301/115,	Šiška.
20592-ST-3
SOBO	z uporabo	sanitarij	išče
mirna	študentka.	Ponudbe	pod
»Nujno«.	015232-ST-3
GARSONJERO ali stanovanje išče mlad par brez otrok za določen čas. Ponudbe pod »Predplačilo«.
015256-ST-3
HIŠO	ali večje	stanovanje	išče
več študentov za najem. Sašo Kos, Bratovževa ploščad 17, telefon 344-481	20004-ST-3
SOBO mirno, s souporabo kopalnice iščeta študenta medicine. Ponudbe pod »Nekadilca«.
015220-ST-3
SOBICO, po možnosti centralno ogrevano in mimo, ter ne preveč oddaljeno od fakultete, išče študentka pravne fakultete. Ponudbe pod »Bled«.	©15303-ST-3
SOBO ogrevano iščeta študenta kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštena«.	015324-ST-3
SOBO opremljeno, ogrevano, iščem v Ljubljani ali okolici zase in za hčerko. Dragica Novak, telefon 22-401	(92).	015138-ST-3
GARSONJERO ali manjše stanovanje nujno išče tričlanska družina v Ljubljani. Plačamo po dogovoru in redno. Ponudbe pod »Takoj« ali! po telefonu 324-843.
015128-ST-3
STANOVANJE v Ljubljani ali okolici išče štiričlanska odrasla družina fdve dijakinji). V zameno nudi stanovanje na deželi, kar pa ni pogoj. Ponudbe pod »šola«.
014749-ST-3
SOBO ali garsonjero išče miren Študent. Ponudbe pod »Nuino«.
015275-ST-3
SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje iščeta dekle in fant s 1. novembrom. Ponudbe pod »Nujno«.	015212-ST-3
STANOVANJE aM hišo vzamem v najem. Tel. 061 55-921, pod »Nujno«.	20042-ST-3
STANOVANJE, enosobno iščem, lahko tudi podstrešno, v središču mesta ah bližnji okolici. Ponudbe pod »Nujno«.	20388-ST-3
SOBO ogrevano Išče delavec, zaželeno Bežigrad, ni pa nujno. Telefon 346-193 dopoldne.
90367-ST-3
STANOVANJE Skromno iščeva ▼ Domžalah ali okolici. Ponudbe pod »Zelo nujno«. 20342-ST-3 SOBO ogrevano, souporaba sanitarij, možnost kuhanja in obiskov išče mlad uslužbenec. Ponudbe pod »Predplačilo«.
20376-ST-3
STANOVANJE enosobno ah garsonjero iščeva za dve leti, najraje v Rožni dolini, po možnosti z garažo ali brez. Ponudbe pod »Dva fanta študenta«.
203S8-ST-3
SOBO išče medicinska sestra. Ponudbe pod »Nekadilka«.
20390-ST-S
STANOVANJE, neopremljeno, eno ali dvosobno v Ljubljani, nujno išče mlad zakonski par z otrokom. Ponudbe pod »1. november 77«.	20487-ST-3
GARSONJERO nujno potrebuje mati s triletnim sinom v Ljubljani ah bližnji okolici. Ponudbe pod »Vzgojiteljica«. 20304-ST-3 GARSONJERO, centralno ogrevano ali enosobno stanovanje nujno potrebujeta solidna študenta I. letnika, v središču mesta ali za Bežigradom. Plačilo po dogovoru. Cenjene ponudbe pod »Trst—Celje«.	19968-ST-3
SOBO ali garsonjero s centralnim ogrevanjem potrebuje fant iz Beograda v Ljubljani ali bližnji oko-iioi. Kletni prostori ali pomožni prostori ne pridejo v poštev. Stanovanje potrebuje s 1. novembrom 1977. Cenjene ponudbe pošljite pod oznako »Mirna hiša«.
015151-ST-3
GARSONJERO opremljeno ali sobo nujno iščeta dva fanta, plačata dobro. Ponudbe pod »Nujno«.
015341-ST-3
SOBO s posebnim vhodom in dovoljenimi obiski iščeta d^e zaposleni dekleti. Ponudbe pod »November«.	20837-ST-3
SOBO, ogrevano, Išče študent prvega letnika. Ponudbe pod »Nekadilec«.	20834-ST-3
STANOVANJE, enosobno, iščejo tri študentke Ponudbe pod »Alu«.
20831-ST-3
SOBO ali garsonjero v Ljubljani z možnostjo kuhanja in pranja išče zdravnica. Ponudbe pod »Poštena«	20825-ST-3
SOBO iščeta dekle in fant, študenta. Ponudbe po tel. (061) 64-622 ali pod »Bližina FAGG«.
20826-ST-3
GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko neopremljeno išče tričlanska družina. Telefon (061) 320-215 ali ponudbe pod »Nujno«.
20827-ST-3
INOZEMSKI predstavnik vzame v najem za dobo 2—3 let dvoinpos-sobno stanovanje v Ljubljani, centralno ogrevanje, telefon. Ponudbe pod »Takoj«.	20828-ST-3
SOBO ald dve sobi Iščejo trije študentje. Cena po dogovoru. Ponudbe pod »Tri leta«.
20829-ST-3
TRIČLANSKA družina išče kakršnokoli sobo. ali stanovanje v Ljubljani nujno. Ponudbe pod »Redni plačniki — predplačilo«.
10315-ST-3
GARSONJERO ali sobo s posebnim vhodom išče absolvent. Ponudbe pod »Denar ni vprašanje«.
20823-ST-3
SOBO, po možnosti garsonjero išče samski. Dajem predplačilo za pol leta. Ponudbe pod »Predplačilo«.	20805-ST-3
SOBO Iščeta dva fanta po možnosti Bežigrad, Črnuče. Ponudbe pod »Nujno«.
20810-ST-S
SOBO, opremljeno, potrebuje miren moški. Ponudbe pod »Dobro plačam«.	20838-ST-3
SOBO išče bodoča mamica v Ljubljani ala okolicd za določen čas. Ponudbe pod »Dober plačnik«.	20792-ST-3
GARSONJERO ah aobo a kopalnico na Viču najame za 3 leta študentski par. Ponudbe pod »Magisterij«.
015498-ST-S
GARSONJERO ah enosobno stanovanje iščem. Nudim predplačilo. Telefon 66772 (061).
015504-ST-3
GARSONJERO ah enosobno neopremljeno stanovanje ▼ Ljubljani okolici ali Kranju najameta za dobo 2—3 let zdomca brez otrok. Ponudbe pod »Dogovor«.
015506-ST-S
SOBO išče študent VTVS kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pošljite pod »Primemo«.
20866-ST-3
SOBO ah garsonjero iščeta zakonca. Ponudbe pod »Cimprej«.
20864-ST-S
SOBO ogrevano z dvema postajama, z uporabo kopalnice ▼ Ljubljani iščeta dve sestri s 16. oktobrom. Ponudbe pod »16. oktober«.
20861-ST-3
SOBO opremljeno išče zaposleno dekle v bližini Centra. Ponudbe pod »Nujno«.
20860-ST-3
SOBO a posebnim vhodom išče redna plačnica. Ponudbe pod »Solidna«.
20850-ST-S
SOBO, opremljeno, Iščeta dva mira študenta. Pom/udfbe pod »Nujno«.
20844-ST-3
SOBO z možnostjo ogrevanja v bližini centra nujno potrebujejo trije študentje. Ponudbe pod »Vedno na razpolago«.
20836-ST-3
SOBO opremljeno iščeta dva študenta. Ponudbe pod »Mirna študenta«.
20845-ST-3
SOBO ali manjše stanovanje, lahko tudi prostor potreben manjših popravi: v bližini centra iščejo trije študentje redni plačniki. Ponudbe pod »Igor, Slavko in Željko v stiski«.
20835-ST-3
SOBO s kuhinjo ald garsonjero išče mama s hčerko invalidko lz tujine za mesec dni v bližini zavoda za rehabilitacijo invalidov ali postajališča proge mestnega prometa v Ljubljani. Ponudbe pod »Invalid«.
20656-ST-3
SOBO ogrevano nujno išče študent I. letnika SLO, tudi kot sostanovalec. Ponudbe pod »Nujno«.
20625-ST-3
SOBO nujno išče študent I. letnika. Gre tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »Primorec, reden plačnik«.
015212-ST-3
GARSONJERO komfortno ali enosobno stanovanje iščeta sorodnici — uslužbenka in Študentka. Možnost predplačila. Ponudbe pod »Obojestransko zadovoljstvo«.
015217-ST-3
oddam
SOBO oddam za popoldansko pomoč. Ponudbe pod »Ugodno«.
015431-ST-4
SOBO oddam študentki višjega letnika kemije. Javite se na št. 62-516 od 18. do 19. ure.
015387-STvl
SOBO oddam dvema študentkafha v Stepanjskem naselju. Ponudbe pod »Poštenje«.	20770-ST-4
SOBO, centralno ogrevano, s souporabo kopalnice oddam. Ponudbe pod »Najugodnejšemu ponudniku«.
20692-ST-4
POLKLETNO sobo ■ souporabo kopalnice oddam študentu. LJ., Černetova 39.
015551-ST-4
(niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiim
ZAVESE
I kupujte jih, kjer hočete, vendar si oglejte I H prej našo Izbiro in cene.	|
MEŠINOVIČ
Magazzino Stoffe Inglesi — TRST — ul. S. Nicolo 2 TRI. GE CO. — TRST — ul. Machiavelli 1
EE	Farmerke LEVIŠ, RIFLE, SILVER ln druga.	^
5S	Obiščite nas * odrezkom tega oglasa.	=
TfiiiiiiiuiiiiiiiiniiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiTri
SOBO. opremljeno in ogrevano išče dekle, lahko tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod »Nujno«.
20793-ST-3
SOBO ln kuhinjo opremljeno iščeta zakonca brez otrok, medicinska sestra in kemijski tehnik. Ponudbe pod »Nekaj predplačila«.
015533-ST-3
SOBO. ogrevano, s sanitarijami iščeta dva fanta, dobra prijatelja, kjerkoli v Ljubljani, lahko tudi v bližnji okolici. Cena ni pomembna. Ponudbe pod »Nujno«.
015531-ST-3
SOBO. oentralno ogrevano išče inženir. Ponudbe pod »Elektron«.
015529-ST-3
GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščeta zaročenca, intelektualca Dobro plačava. Ponudbe pod »Predplačilo«.
015528-ST-3
ZA 2 leti vzamem v najem 2—3 sobno stanovanje s centralno kurjavo. Cena m pomembna. Kličite (061) 244-409	015527-ST-3
SOBO, ogrevano s souporabo kopalnice nujno potrebuje študent. Ponudbe pod »1. oktober«.
015525-ST-3
GARSONJERO, opremljeno išče diplomirana ekonomistka. Nudi predplačilo. Ponudbe pod »Ekonomistka«.	015521-ST-3
SOBO, centralno ogrevano iščem. Grem tudi za sostanovalca. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
015520-ST-3
SOBO ogrevano iščeva za miren študij. Ponudbe pod »Študentki«.
015515-ST-3
SOBO, po možnosti s kuhinjo nujno potrebuje mlad par. Ponudbe pod »Nujno«.
0515463-ST-3 SOBO išče uslužbenka z možnostjo kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Tromesečno predplačilo«.
015514-ST-3
SOBO, manjšo, lahko tudi neopremljeno išče študent. Telefon (061) 321-598 od 15. do 17. ure ali ponudbe pod »Nujno«.
015465-ST-3
SOBO:	ogrevano s kopalnico v
Ljubljani išče mirno dekle. Tel. 51-225 (061).
015466-ST-3
GARSONJERO ali enosobno stanovanje kjer koli v Ljubljani išče mlad zakonski par. Ponudbe pod oznako »Soliden par«.
»/15469-ST-3
SOBO ogrevano s souporabo kopalnic-* za vsak drugi teden išče dijak IV. letnika GTš Davorin Petrovič, Prevalje 62391, Trg 19.
015513-ST-3
SOBO iščeta absolventa nekadilca. Ponudbe pod »Takoj«.
20787-ST-3
SOBICO išče mlad, miren in pošteni uslužbenec, gre za sostanovalca. Ponudbe pod »Nekadilec«.
20790-ST-3
SOBO, ogrevano išče zakonski par, po možnosti v Šiški. Ponudbe poo »Nujno«.
015486-ST-3
SOBO ogrevano s souporabo kopalnice išče študentka absolventka za tri mesece. Ponudbe pod »Predplačilo«.
015484-ST-3
SOBO na Viču, ogrevano išče študent 3 stopnje na FE. Ponudbe pod »Miren«
015497-ST-3
GARSONJERO centralno ogrevano iŠČe mati s šoloobveznim sinom kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Oktober«.
015506-ST-3 i
SPREJMEM takoj študentko sostanovalko . Zalar, Predjamska 72b, telefon 61-518.	20773-ST-4
SOBO, ogrevano, z uporabo kopalnice oddam za popoldansko varstvo 6-letne deklice. Ponudbe pod »Stepanjsko naselje«.
20661-ST-4
DVOSOBNO stanovanje — kompletno opremljeno — s telefonom v iblažini Karlovškega mostu oddamo z 10. oktobrom. Ponudbe pod »Predplačil o«.	20658-ST-4
SOBO opresmljeeno za 1 ali 2 solidna študenta oddam, bližina Tehnike. Ponudbe pod »Nekadilca« cnpn	„	20581-ST-4
SOBO, opremljeno, oddam štu-— proga 9. Ogled ▼ nedeljo. Telefon 061 20-841.
c™.™	20913-ST-4
-a S-TANOVANJB sprejmem mlajšo sostanovalko po dogovoru. Vodnikovo naselje 40, Zg. Si-?la- ..	20527-ST-4
sobo oddam v Komanovi. Ponudbe pod »Nekadilec«.
20544-ST-4
SOBO sem pripravljen oddati za triurno pomoč tedensko v mojem gospodinjstvu v stari hiši. Ponud-bepod »Dogovor«. 20522-ST-4 SOBO s souporabo kopalnice oddam moškemu. Vodnikovo nase-g® j*?- 43 •	20603-ST-4
SOBO. ogrevano, oddam dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Erjavec, Turnerjeva 21, tel. 343-230, Ljubljana.	20300-ST-4
STANOVANJE, hrano in nagrado nudimo upokojenki za pomoč v gospodinjstvu. Tričl. družina. Ponudbe pod »Tacen«. 015299-ST-4 DIJAKU ali študentu, ki je voljan občasno pomagati pri lažjem delu (proti plačilu), oddam sobico. Ponudbe pod »Pomoč«.
015335-ST-4
ŠTUDENTKO prava sprejmem za sostanovalko v enosobno stanovanje v bližini središča mesta. Ponudbe pod »Oktober«.
20406-ST-4
GARSONJERO opremljeno v Šiški oddam najboljšemu ponudniku. Ponudbe poa »November«.
015120-ST-4
SOBO centralno ogrevano s souporabo kopalnice oddam brucki. Ponudbe poa »Nekadilka«.
20820-ST-4
DAM v najem novo neopremljeno dvosobno stanovanje, Glin-škova ploščad Ruski car vseljivo takoj. Eno leto predplačila. Ponudbe pod »Ostalo po dogovoru«.
20822-ST-4
SOBO oddam zakoncema brez otrok, centralno ogrevana, WC in kopalnica. Tomačevo 34 č, Ljubljana.
20806-ST-4
SOBO, 18 kv. m., a kuhinjsko nišo. kopalnico, s posebnim vhodom in dvoriščem, oddam proti posojilu 30.000 din. Ponudbe pod »Avtobus št. 14.«.
20811-ST-4
DVA uslužbenca sprejmem v centralno ogrevano sobo s souporabo sanitarij. Alojz Matko, Viška c. 49 c. H. vhod, Ljubljana.
015458-ST-4
SOBO oentralno ogrevano oddam takoj zaposlenemu dekletu. Te-sovnJoova ulica 104/d, Ježica.*
20789-ST-4
SOB. prazno s posebnim vhodom, z uporabo kopalnice oddam. Rakova Jelša 41/L 015496-ST-4 STANOVANJE, veliko, opremljeno, brez kopalnice oddam v oktobru trem študentkam ali študentom. Ponudbe pod »Oktober«.
015447-ST-4
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinKiHiifiimiiimiitfiiifi
| nerymiDde=
—	OBLEKE ZA NEVESTE
—	ZENSKA OBLAČILA
—	MODA ZA MLADE
TRST,
LARGO BARRIERA VECCHIA, 16
iiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
zamenjam
STANOVANJE, komfortno, štirisobno, je v strogem središču Ljubljane, staro 5 let, zamenjam za stanovanjsko hišo ali nedograjeno hišo. Ponudbe pod »Možno dopla-čiilo«.	20628-ST-5
GARSONJERO, novo v Polju zamenjam za enakovredno ali večje stanovanje kjerkoli v Ljubljani ali bližnji okolici. Informacije od ponedeljka naprej po 15. uri, tel. f®-362*	20730-ST-5
STANOVANJE, enosobno (35 kv. m) s telefonom v Novem Sadu nujno zamenjam za enako v Velenju, Celju, Mariboru ali Ljubljani. Ponudbe pod »Cimprej«.
20555-ST-5
SOBO, veliko poseben vhod v Ljubljani, zamenjam za enakovredno od Pirana do Portoroža. Ponudbe pod »Dogovor«.
015539-ST-5
STANOVANJE, dvosobno zamenjam za enoinpolsobno s tistim, ki bi se v doglednem času potem vselil v svoje lastno. Ponudbe pod »Pomoč«.	20461-ST-5
STANOVANJE lastniško, dvoinpolsobno s centralno kurjavo, garažo in telefonom zamenjam za večje starejše stanovanje. Ponudbe po telefonu 52-328, Lj.
„ _	20518-ST-5
SPLIT—LJUBLJANA. Zamenjam novo komfortno trisobno stano-vanje z ložo, 73 kv. m za enako ali dvosobno, ostalo po dogovoru Ponudbe pod »Takoj«.
_	20536-ST-5
STANOVANJE, dvosobno, komfortno z balkonom, I. nadstropje, v središču Opatije, sončno, zamenjam za enako ali trisobno s centralnim ogrevanjem, z balkonom, do n. nadstropja — v Ljubljani. Ponudbe do 10. oktobra t. 1. pod »Opatija—Ljubljana«.
20559-ST-5
NIS—LJUBLJANA, zamenjam stanovanje, enoinpolsobno v središču Niša, 52 kv. m, s telefonom za enako ali podobno v Ljubljani. Ponudbe na Vukovič, tel. 312-128 vsak dan od 7.—-15. ure.
19523-ST-5
STANOVANJE, dvoinpolsobno, 80 kv. m. sončno, z balkonom, nujno zamenjam za dve garsonjeri. Ponudbe pod »Ljubljana«.
015283,ST-5
GARSONJERO, sončno, s centralno, telefonom, v prvem nadstropju, zamenjam za večje stanovanje kjerkoli v Ljubljani. Informacije po tel. (061) 64-759. Ponudbe pod »Doplačilo«.
015334-ST-5
STANOVANJE v Kopru, novejše, 38 kv. m., centralna, telefon, zamenjam za enako ali večje v Ljubljani. Ponudbe pod »Se letos«.
20865-ST-5
GARSONJERO v središču mesta zamenjam za enosobno starejše stanovanje. Ponudbe pod »Dogovor«.
015478-ST-5
STANOVANJSKA
OPREMA
prodam
JEDILNO mizo »livirng«, bukovo veliko s podaljški ugodno prodam. Kličite po tel. (061) 88-148 v soboto in nedeljo, v * večernih urah.	20635-SO-l
EMAJLIRANO pomivalno korito in kuhinjsko mizo z dvema stoloma prodam. Povšetova 51.
015430-SO-l
KOMPLETNO spalnioo (flodrana) z vzmetnimi vložki in gornjimi vložki — prava žima, furnirano vitrino in štiridelno omaro prodam. Grošelj Kranj, Valjavčeva 29, telefon 21-882.	3737-SO-l
SOBNO garnituro »florida« komplet prodam. Ponudbe pod »Florida«.	20609-SO-l
KAVČ klop šlarafija, močna izvedba ugodno prodam. Celjska 17, za Topniško kasarno.
20607-SO-l
DELE rabljenega pohištva in ostalo prodam zaradi selitve, Ob-radovič, Hafnerjeva 4, Ljubijana-Šentvid.	20705-SO-l
GARDEROBNO knjižno omaro, ležišče z jogijem, pomivalno korito, kuhinjske elemente, mizo in fotelja ugodno prodam zaradi selitve. Telefon 343-395.
_____	20774-SO-l
STARINSKO črno jedilnico pro-dammo Informacije po telefonu 345-803 Lj.	20660-SO-l
SPALNICO, rabljeno, ugodno prodamo. Informacije vsak dan od 19. do 20. ure po telefonu 326-032 Ljubljana. Vlado Mihajlovič, Crto-mirova 7.
„__________ 20605-SO-1
POHIŠTVO prodam za kompletno dnevno sobo (ali samo pisalno mizo in dva stola) orehov furnir, predvojni NAGLASSOV izdelek. Ponudbe pod »Unikat — zelo ugodno«.
20563-SO-l
%VE nizki omari _ črno bajcani, lepo ohranjeni prodam. Ponudbe pod »Rezljan hrast«.
20564-SO-1
SPALNICO, dobro ohranjeno z jogiji prodam za 4000 ND. Tel. 50-552 Pustovrhova 17, Lj., Kavč-nik.
20876-SO-l
FRED SOBNO omaro lepo, pod-kavč in preproge prodam. Ogled v soboto, nedeljo, ponedeljek do 16. ure. Celovška 371, Šentvid, stanovanje 3, pritličje.
20906-SO-l
LUTZOVO peč, dobro ohranjeno oddamo brezplačno. Informacile po tel. 20-493.
6777-SO-l
POMIVALNO korito dvodelno iz nerjaveče pločevine, 4 kuhinjske omarice, vse dobro ohranjeno, poceni naprodaj zaradi selitve. Rožna dolina, c. V/43, Poljšak, tel. S?*619-	015351-SO-l
FRANCOSKO posteljo in tridelno omaro prodam. Žafran, Vlaho-vičeva 39, Ljubljana 20561-SO-l SOBNO omaro in kuhinjsko kredenco prodam. Ogled od 15. ure dalje Jaroš, Breg 8, Ljubljana.
015326-SO-1
POSTELJI in dva jogija, 80 x 190 nova prodam ceneje. Ponudbe pod »Hoja«.	20470-SO-l
DNEVNO sobo, zaradi selitve, ugodn> prodam. Telefon 312-816.
20476-SO-l
JEDILNI kot iz skaja skoraj nov in predsobno steno z ogledalom ugodno prodam. Naslov: Grošelj, Ilirska 7, Ljubljana.
20798-SO-l
SOBNI lestenec in zaveso poceni prodam. Ljubljana, tel. 325-712.
015523-SO-l
OMARO, mizo in posteljo prodam za 2000, prav tako prodam stilni umivalnik in stoječo uro najboljšemu ponudniku. Pirc, Gorjančeva 8, Ljubljana.
015487-SO-l
MALI OGLASI
INFORMACIJE
TEL. 22-657
m
OTROŠKA
OPREMA
proaam
OTROŠKO posteljo a Jogi rio* kom, dobro ohranjeno, klubsko mizico in dva fotelja prodam. Ponudbe po tel. 56-522.
015359-OP-l
GLOBOK otroški voziček, zibelko in posteljo opremljeno prodam. Zglasite se na naslov: Memiš En-ver, Vide Pregaro 14, Popoldne.
20611-OP-l
NOV italijanski mlster babi stolček ter rabljen globok voziček prodam. Oglasite se na naslov: Černič, Tomažičeva 38/V.
20fiQfl-QP-l
GLOBOK italijanski otroški voziček iz jeansa prodam za 800 rito, Marinc, Ljubljana, Triglavska 65, tel. 342-537.	20753-OP-I
GLOBOK italijanski voziček (moder žamet) prodamo. Hlastec, De-telova 4.	20693^OP-1
DOBRO ohranjen globok voziček nemške znamke za dvojčka prodam. Miilier, Domžale, Šercerjev* t*	20690-OP-l
ŠPORTNI voziček ugodno prodam. Informacije tel. 59-439 popoldne.
_________________________ 20795-OP-l
GLOBOK otroški voziček gior-dam rjav žamet s prenosnim zgornjim delom prodam. Kanskv, Krekov trg 7, I. nad.
015456-OP-l
GLOBOK otroški voziček zelo ugodno prodam, žagar, Vlahovičev a 11, Ljubljana.
015471-OP-l
OTROŠKO posteljo ugodno prodam. Brezovica 131 pri Ljubljani.
015477-OP-l
OTROŠKI voziček, skoraj nov prodam, šefik Žilič Žibertova 23, šiška.
20855-OP-1
GLOBOK otroški voziček prodam. Telefon 64-870.
20726-OP-l
GLOBOK otroški voziček inglesi -na rjav žamet prodam. Informacije po telefonu 061 54-718.
20632-OP-1
OTROŠKI voziček uvožen prodam po ugodni ceni. Simončič, Celovška c. 99 b, rl. nadstropje od 11. ure dalje.
20918-OP-l
GLOBOK italijanski voziček (moder žamet) prodam. Ogled v soboto zvečer in nedeljo dopoldne. Fugger, Poh. bataljona 211.
20896-OP-I
OTROŠKO posteljico > vložkom prodam. Ponudbe po telefonu 65-783.
OI5548-OP-1
NOV kavč, primeren za dvojčke in manjšo posteljo prodamo. Florjančič. Poljanska 9. Ljubljana, telefon 068 21-302, Novo mesto.
20550-OP-l
IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA »OSMEHA«, NAJBOLJ ISKANE HUMORISTIČNE REVIJE V *• - NAŠI DRŽAVI
. - -OSMEH.. PRINAŠA NA 150 • . STRANEH NAJNOVEJSE “ • STVARITVE JUGOSLOVANSKIH TER SVETOVNIH
TER SVETOVN
UMORISTOV
ARIKATURISTO
VSAK MESEC NAJ SE ZA VAS ZAČNE S SMEHOM!
PELLICCERIA
ZILIOTTO
KRZNARSTVO
Es | j
TRST
ul. Milano 16,
Tel. 62-152
PRIPOROČA
PERZIJSKA IN DRUGA KRZNA
KONFEKCIONIRANA ALI IZDELANA PO MERI
CENE
PO DOGOVORU
OBIŠČITE NAS!
»otoota, 1. oktofara 1977
OBLO ★ stran IS
APARATI IN STROJI
prodam
PRALNI »tiroj zoppaas, rabljen it. B70 prodam po ugodni ceni. Tone Muc, Vodnikova 76 za hišo 74, Ljubljena.	015218-AS-l
OLJNO švedsko pefi — Husqvama prodam. Jelka Zavrl, Majde Vr-hovnJnve 24, tal. 59-717.
015366-AS-1
TELEVIZOR, črno bel. dobro ohranjen pocend prodam. Tel. 310-285.
0153 GO-AS-1
TELEVIZOR »gorenje« elektronik 920 prodam. Zglasite se pri Simič, Hradeckega 24, Ljubljana.
015421-AS-l
JAPONSKI dvoredni pletilni stroj »brother« nov ln mizo ugodno prodam. Informacije vsak dan, rasen sobote od 11.—14. ure po tol. 66-461, Jnt. 239.
015383-AS-l
OLJNO pefi emo, dodatni oljni Štedilnik, stabilizator za črno beli TV, kopalno peč na trdo gorivo in elektriko prodam. Jana Husa 46, telefon 44-444.	015379-AS-l
OJAČEVALEC aamul au-999 in tu-ner yamaha CT-600 prodam. Kličite po telefonu (061) 55-072 vsak dan od 16. tire dalje.
____	015378-AS-l
ŠTEDILNIK, hladilnik in ostalo prodam. Informacije po telefonu 74-750 na ime Perovšek Janez, Vi-Icrče la, Šmartno pod Šmarno goro.	015367-AS-1
12-KANALNO napravo za radijsko vodenje prodam komplet 8-kana-lov. Ponudbe pod »7000«.
20776-AS-l
STEREORADIO HSR 4« deluxe in grumdlg kasetofon 930 hi ltfi stereo prodam. Cena 1100 din. Ivan Križaj, Kopališka 29, Vrhnika 61 360.	20778-AS-l
OLJNI grelec »termomatik« komplet s električno napeljavo termo-statiac in ostalo za pciklop ped prodam. Grošelj, Kranj, Valjav-oeva 29, telefon 21-862.
8738-AS-1
ZARADI selitve prodam eno sezono rabljeno termoakumulacijsko peč 4 kv in dodatno trajno gorečo peč emo. Informacije diobite po telefonu (063) 23-9161 int. 361 od 12. do 14. ure.
3594-AS-l
STEREO Teceinver sanyo dc x 8000 K (2 x 54 W sin) ugodno prodam. Telefon 43-860, Ljubljana.
20655-AS-1
BRUSILNI stroj za parket, nov prodam. Ponudbe pod »Nujnost«, 20643-AS-1
MIZARSKO tračno brusil ko ugodno prodam. Lokar, Stegne 4, Ljubljana, tel. 57-543.
20640-AS-1
ZAMRZOVALNO skrinjo 345 1, 1 leto rabljeno in peč kllppersbusch, malo rabljeno prodam. Gioahin, tel. 771-340 popoldne.
20639-AS-1
PEC sa centralno kurjenje, iz litega železa — 30 000 ccal, ovojni Ido tl ovni termostat, regulator vleika prodam. Informacije po tele£anu 71-106 Čepeljnik od 6. do 14. ure.
20630-AS-1
CENTRIFUGO hlmo ugodno prodam. Tel. 061 341-623.
_	20629-AS-1
INTEGRIRANI ojačevalec am-■trad IC 2000 0 2x25 WRMS/8 Ohmov, slušalke AKG K 1 40 prodam. Tei. 061 51-650.
___	20744-AS-1
PEC za centralno kurjavo prodam. Tel. 64-670.
20727-AS-l
ŠTEDILNIK nemški kllppersbusch, velik, skoraj nov prodam. Ogled od 14. do 18. ure dnevno. Zakraj-tek, Viška cesta 31, pritličje, Ljub-ljana. Telefon 64-084.
20689-AS-1
ZIDARSKI mojster s svojo skupino Išče zidarsko delo v Ljubljani in v okolici. Ponudbe pod »Kvalitetno«.
20900-OA
SPREJMEM vsa zidarska dela. Ponudbe pod »Takoj«.
20910-OA
ŽELITE obnoviti nagrobni napis? Ponudbe pod »Kjerkoli«.
20879-OA
»UČENJE U SNU« — najno-vejša knjiga. Cena 60 dinarjev. Pošljemo takoj. Plačljivo ob prevzemu. Naročila sprejema:	»HIPNOTIZAM«, T1001
Sarajevo, p.p. 214.
014559-OA
PARKETARSTVO »Lamela« — Parket polagamo, stružimo in lakiramo z uvoženimi laki. Tel.: 311-7100 od 7.—-16. ure.
20497-OA
KAKOVOSTNO in po najmodernejši metodi čistimo tapi-aom, itison in vse ostale vrste talnih oblog. Naročila sprejemamo tel.: 791-55G.
20754-OA
ČISTIMO napa usnje, velur (semiš) ln krzno. Kemična čistilnica »Peggy«, Ljubljana, Medvedova 26.
20839-OA
PREVZAMEMO	vsa zidarska
dela, imamo	svojo skupino,
delamo poceni	in solidno. Po-
nudbe pod »Takoj«.	
	015492-OA
POLAGAM keramične ploščice. Ponudbe pod »Solidno«.
015472-OA
TESARSKI mojster prevzema tesarska dela, lesene obloge, adaptira lesene hiše, vikende, pode. Ponudbe pod »Takoj«.
015518-OA
OPRAVLJAM vse vrste tapetniških del, odpeljem in pripeljem na dom. Ponudbe pod »Solidna cena«.	20813-0A
BARVNI televizor Gorenj«, ekran 56 cm, star 1 leto, odlična slika prodam. Cena 15.000 din. Ponudbe pod »Odhod v tujino«.
20683-AS-1
PEC na olje poceni prodam. Telefon 061 58-343, dopoldne.
20662- AS-1
PRENOSNI televizor ldwe optima, ekran 33 prodam. Informacije tel. 345-803, Ljubljana.
20659-AS-1
TERMOAKUMULACIJSKO peč 3 kw, kuhinjski element AEG nabavljeno v decembru 1976 in peč na olje 2 kw, električni štedilnik s 4 ploščami zaradi selitve naprodaj. Ogled od 13. ure dalje. Rožna dolina C. V/43, Poljšak, tel. 66-619.
015350-AS-1
16 mm tonski kinoprojektor Iskra, leioo III a in IH c prodam. Tel. 324-558 popoldne, Ljubljana.
____	20521-AS-l
STEREO ojačevalec kenwood KA-3300 (2 x 40 W sin) poceni prodam. Ogled vsak dan od 10. do 16. ure pri Kunej., Melikova 64 (Rakovnik).
20551-AS-l
OUNO peč EMO 5 prodam. Ogled od 16. do 18. ure na Savski c. 1, Ljubljana, Filipič.
2O580-AS-1
OLJNE ped husqvama in potez ueodno prodam — dostavim na dom. Jager, Pot v dolino 11 c, 61261.	20597-AS-1
FOTOAPARAT 1,7/50 (3 filtre) hoya (flash) popular 606 (pana) VUE (ga/ za DIA) prodam. Informacije po tel. 061 22-546, kit. 39 (od 7. do 8. ure).
19917-AS-1
STROJ za izdelavo oementne strešne opeke prodam. Dvojna zareza s 300 modeli. študiLjanska 15, Domžale.
19767-AS-l
STRUŽNICO prodam. Ogled 2. 10. 1977 od 10. do 11. ure. Sežana, Hruševica 8.
01510- AS-1
HALOGENKE 6 V ugodno prodam. Tel. 344-719. Ponudbe pod »Nove«.
014918-AS-1
PRALNI stroj gorenje PS 664 ugodno prodam za 3500 din. Avse-nek, Vrhnika, Verd 260/64.
015225-AS-1
RADIOREOOKDER — automatic chTomium automatic £requency autostop, phillips prodam. Garancija, samo 4000 din. Telefon 75-733, Kolenc, Podvozna 42, Portorož.	3585-AS-l
BARVNI televizor Saba, ekran 66 cm, daljinsko upravljanje ugodno prodam. Telefon 064 77-778.
3679-AS-1
HSR 48 2 x 25 w z zvočnikoma magnetofon grundtig TK 146 Slušalke baru mono stereo prodam. Skender, Prekmurska 1, Ljubljana.	015313-AS-l
HLADILNI pult (Sank) nov, prodam. Franc Koderman, tel. 342-041, Nadgorica 10.
015312-AS-1
NOVI hi-fi stereo kolutni magnetofon gnmdiiv TK 850, prodam. Aparat ima 4 steze in tri hitrosti. V magnetofonu je vgrajen UKW radijski sprejemnik z osmimi pred-nastavitvami. Poleg tega Je v magnetofonu vgrajen 26 W hi-fi stereo ojačevalec, priklopijivi pa so zunanji zvočniki. Informacije po tel. 313-176 aU 23-185.
015171-AS-1
POLAVTOMATSKI stroj krušik, tip UDS 3 M, nov prodam do 22 mm. Tel. 064 24-334.
015127-AS-l
TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG 2,5 kW in televizor, črno-bel, Venera, poceni prodam. Božidar Pajn* hairt, Češnjice 5, p. Dobraje.
_	015123-AS-1
ELEKTRIČNI štedilnik Gorenje poceni prodam. Ogled ▼ popoldanskem času od 15. do 17. ure. Metka Veibec, Črnuče, C. 24. junija St. 30.
20473-AS-l
TG 90, odlično ohranjen ugodno prodam. Telefon 067 22-011.
015204-AS-1
MAGNETOFON — kasetni am-strad, model 7000, dolby sistem, brez ojačevalca prodam. Tel. 064 23-056 od 13. do 15. ure.
_ _	20816-AS-1
PROFESIONALNE stereo slušalke innohit prodam. Tel. 63-998, Ljubljana.
_____________________ 20821-AS-l
STEREO gramofon tosca 10, dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Gregor Kit, Levstikova 8, tel. 21-690.
20796-AS-1
ČEVLJARSKI šivalni stroj prodam. Galjevica 51 a.
015530-AS-1
BARVNI televizor RIZ — tele-funken tovarniško nov, z garancijo prodam. Tugomer jeva 56, šiška, tel. 55-468.
015524-AS-l
PEC na olje Vranje, belo prodam. Tel. 65-052.
015468-AS-l
AKAI stereo kasetni magnetofon z dolbyem prodamo. Vulič, šišenska 43.
20784-AS-l
TERMOAKUMULACIJSKO peč AEG 2kw, oljno peč in električni štedilnik prodamo. Vulič šišenska 43.
20785-AS-1
MEŠALNO mizo dvnacord z dvema flenoo gramofonoma, zvočnika heco — mini box (80 W) in hi-fi kasetni magnetofon te-chnics z dolby sistemom (25-18000 Hz) prodam. Tel. 310-713 (061).
015490-AS-1
STEREO radio minerva 625 z dvema zvočnikoma prodam za 1500 ND, ter 100 w bass zvočnik za kitaro za 3500 ND. Tel.: (061) 310-718.	0154915-AS-1
HI-FI stereo kolutni magnetofon Loewe opta OC 475, gramofon Tosca hi-fi, radio HSR 48 in električno solo kitaro prodam. Tel. Ljubljana 344-856.
015493-AS-1
PARNO peč demontirano prodam po ugodni ceni. Valentin Peterc, Črnuče 366.
015507-AS-l
ORODJARJI, prodam rezkal ni, ko-pimo-rezkalni stroj in stroj za brušenje nožev. Tel. 061	58-042
od 7. do 8. ure.
015511-AS-l
GRUNDIG CN 930 hi-fi stereo dol-by kasetni magnetofon, nov, v garanciji prodam. Telefon 061 55-460.	20863-AS-1
BREZHIBEN stereo kasetni avto radio Sharp prodam. Viher, Gradišče 8, tel. 24-928, Ljubi lana.
20851-AS-l
STROJ za rezkanje utorov v omete prodam. Tel. 341-236, Ljubljana.
20847-AS-l
TELEVIZOR RR Niš. potreben manjšega popravila prodam. Ponudbe pod »Poceni«.
20842-AS-l
KOMPLETNO pevsko ozvočenje FBT 120 W in bas ojačevalec 160 W z dvema zvočnima skrinjama. dobro ohranjeno prodam. Prodam tudi nekaj mikrofonov. Informacije vsako soboto od 19. ure pri ansamblu ORIONI v restavraciji Otočec.
3716-AS-1
LOEWE opta prenosni radiokasetofon v garanciji in aparat za TV igre ugodno naprodaj. Informacije dopoldne po tel. 315-473 in popoldne na naslov: Volčič — Pipan, Vožarsld pot 8 Llubljana.
20736-AS-l
TERMOAKUMULACIJSKO peč in kuhinjsko napo bauchniht prodam. Informacije od 16. do 20. ure po tel. Hemler 316-764 061.
015397-AB-l
NA.TNOVEJSE zvočnike sa/nsud SPL 800 — 300 W in ojačevalnik AU 20000 poceni prodam. Tel. 21-019.
015354-AS-l
TV GRAETZ ln voki toki poceni prodam. Informacije tel. 001 49-aai,	20875-AS-1
EKSCENTRIČNO stiskalnico 70
ton z elektromotorjem prodam. Jelenko Ivan, Sp. Besnica 2.
20889-AS-1
MAMITO RB 67, s objektivi 127, 180 in 50 prodam. Informacije služba 061 53-141 int. 226, doma 061 323-105.
20918-AS-1
TERMOAKUMULACIJSKO peč 5 kw, še v garanciji prodam. Dostavim jo na dom. Perenič, Log 122 B, pri Brezovici. Vprašajte po telefonu 061 95-054.
20882- AS-1
PEC kttpperabusch ugodno prodam. Klemenc, Rakovnik 7 pri Medvodah. Ogled sobota, nedelja.
2080-AS-1
GRAMOFON thorem 166 MK H, popolnoma nov, z glavo shure M 75 ED pocend prodam. Tel. 50-300 064 Rudolf C. JLA 6 Tržič.
20908-AS-1
ELEKTRIČNI štedilnik zelo poceni prodam. Knezov štradon 29, Lj .-Rudnik.
20898-AS-1
TERMOAKUMULACIJSKO peč B kw AEG prodam. Ted. 61-551.
015541-AS-l
HLADILNIK Gorenje, 175 1, nov in radio rubin C z gramofonom prodam. Žnideršič, Tugomerjeva 14, Ljubljana.
015545-AS-1
kupim
MEŠALEC za beton, rabljen in Se uporaben kupim. Napišite tudi ceno. Ponudbe pod »Takoj«.
20502-AS-2
STROJ za brizganje plastike dio 120 gramov kupim. Ponudbe pod »Do 120 gramov«.
20713-AS-2
STROJ za brizganje plastike do 80 gramov kupim. Ponudbe pod »Stroj za plastiko«.
20712-AS-2
ŠTEDILNIK namizni na trdo gorivo kupim. Ponudbe a ceno pod »Poceni«.	20610- AS-2
PLINSKO peč prenosno kupim. Pegan, škrabčeva 23, Ljubljana.
015508- AS-2
LOKALI
prodam
FOLMONTA2NI kiosk ugodno prodam, primeren za caffe bar ali prodajalno sadja. Ponudbe pod »Ugodno«.	015203-LO-l
DOBRO vpeljano gostilno z vsem inventarjem in bungalovi, 3.000 kv. m prodam 15 km od Ljubljane proti Gorenjski tik ob reki Sori, ugodno tudi za počitniški dom. Plačilo po dogovoru. Tel. 064 60-354. Ponudbe Gostilna Sora, Reteče, Škofja Loka.
20788-LO-l
oddam v najem
POSLOVNI prostor dajem v najem finomehandku ali serviserju za gospodinjske aparate. Možnost stanovanja. Ferme, Mestinje 4, pošta Podplat.
3683-LO-3
BIVŠO kovaško delavnico dam v najem za mimo obrt ali skladišče. Ložar, Sp. Gameljne 1, p. 012H1 Šmartno pod šmarno goro.
20604-LO-3
LOKAL oddam v najem, trije prostori, 56 kv. m, sanitarije, tel., centralna kurjava. Vprašajte Kajuhova 17, Ljubljana
20857-LO-8
vzamem v najem
BIFE ali gostilno na območju Ljubljane ali na Gorenjskem vzame v najem zakonski par. Ponudbe pod »Strokovnjaka«.
20450-LO-4
PROSTOR 30- 40 kv. m trifazni tok vzamem v najem. Ponudbe po telefonu dopoldne 061 21-616 Ocepek.
20308-LO-4
DELOVNI prostor (atelje) za mirno intelektualno delo vzamem v najem. Ponudbe z opisom in ceno pod »Poseben vhod«.
19672-LO-4
PROSTOR, okrog 25 kv. m, s trifaznim tokom najamem za mirno obrt. Ponudbe pod »Nujno«.
015534-LO-4
GOSTINSKI lokal z možnostjo kuhanja, v okolici Ljubljane ali drugega mesta, vzamem v najem. Ponudbe pod »Dober plačnik«.
015399-LO-4
POSEST
prodam
HIŠO, visokopritlično, zelenjavni in sadni vrt, vseljiva, prodam. Cena ugodna. Dol 54 pri Hrastniku.
015270-PO-l
SPECIALNE hidroizolacije ravnih streh, sten, balkonov, teras, podzemnih prostorov kot so skladišča, lokali, podzemne garaže, zaklonišča in razpoke v njih saniramo z najnovejšimi materiali in postopki. Osu-šujemo objekte od temeljev naprej pred talno vlago in vodo, brez razbijanja. Hidro-izoliramo 100 odst. vse dilata-cijske razpoke in fuge v nosilnih stebrih, stenah, ploščah, temeljih, kopalnih bazenih, silosih, rezervoarjih. Za vsa dela ves čas garancije nadzor. Ponudbe pod »Studio moderna« 61410 Zagorje O/S, tel.: (061) 8111-380.	015433-OA
IZDELUJEM savn« po naročilu. Informacije pri tovarišu Nadu, Vižmarje-Brod, Putrlho-v* 5.	20678-OA
KOMPLETNE selitve, prevoze opravljamo strokovno za zasebni in družbeni sektor. Zanesljivi in točni! Informacije po tel. 342-420.
_____________________ 20616-OA
POKLICNI zidar s prakso opravlja vsa zidarska dela in adaptacije strokovno. Cenjene ponudbe pod »Zadovoljni«.
20477-OA
BOJLERJI — čiščenja, popravila, kompletne montaže z vodovodno in elektro priključitvijo izvajam z jamstvom. Telefon 324 123 ali 59 195.
20482-OA
EKSPRES — poceni, kakovostno vam očistimo tapisom, itison, parket. Tel. 317-822, od 7.—9. in 15. ure dalje — Vu-rušič.	20389-OA
ČISTIMO velur (semiš) usnje! Kem. čistilnica »Chemo ex-pres«, Ljubljana, Vidovdanska 2.	014487-OA
ZAZIDLJIVO pmoeflo na Or venem vrhu prodam. Ponudbe pod »Cr-venl vrh«.	20509-PO-1
POLOVICO enodružinske hiše prodam, pozneje možnost odkupa drugo polovice. Ponudbo pod »Ježa«.
015314-PO-l
TRENUTNO nezazidljivo parcelo na Bledu blizu jezera prodam. Ponudbo pod »Prekrasen razgled«.
015308-PO-l
HIŠO, večjo enosrtanovanjsko ali kot dvostanovanjo prodam 8 km Iz središča Ljubljane. Izredna lega, velik vrt, mir ki čist zrak, 2 garaži zunaj hiše, ki še ni dograjena. Ponudb« pod »Moderno projektirano«.
015343-PO-l
VIKEND s lepim vrtom, komunalno urejeno in možna nadaljnja preureditev prodam v Savudriji —blizu Umaga. Možna je tudi zamenjava za kakršno koli lastniško stanovanje v Ljubljani. Ponudba pod »Ugodna zamenjava«. , .	015346-PO-1
MAJHNA hiša (soba in kuhinja z elektriko in vodo) ob cerkvi na Italu pri Hrastniku, takoj vseljiva naprodaj. Informacije pri Kmetijski zadrugi Dol, telefon 061 814-616 do 14. ure!
_	3092-PO-l
ODLIČEN vikend ▼ Spini blizu Umaga prodam. Ponudbe na Delo, podružnica Koper pod oznako »Izredno lepo«.
3669-PO-l
VIKEND prodam proti Portorožu. Ponudbe pod »30 M«.
3682-PO-1
DRUŽINSKO hišo površine 100 • m, z vrtom in sadovnj akom površine 5000 kv. m prodamo pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je primerna za preureditev v gostinski lokal. Informacije: Milan Bekid, »Ribji restoran« Poreč.
014852-PO-l
STARO hišo z 2000 kv. m zemlje prodam v Skrinjah pri Ajdovščini. Informacije po telefonu 065 61-584.
™ ~	3718-PO-l
NEDOGRAJEN objekt v Ražancu, 30 km od Zadra, od morja oddaljen okoli 50 m, prodam. Asfaltirana cesta, voda in elektrika v hiši, dokončana kuhinja, shramba, prostor za restavracijo z dvema manjšima separejema, klet in sanitarije. Objekt je primeren za stanovanje ali restavracijo (zmogljivost 40—50 oseb). Informacije po telefonu (057)	22-907, vsak
dan od 6. do 7. ln od 13. do 14. ure (razen sobote in nedelje).
2000-PO-l
PARCELO za vikend z gradbenim dovoljenjem in načrtom v Posočju na višini 1000 m prodam najugodnejšemu ponudniku. Informacije vsako popoldne Podlubnik 162, Škofja Loka — stanovanje 9.
3753-PO-l
HIŠO prodam v okolici Celja — Šentjur. Ponudbe na »Delo« Celje pod »Petra«.
3755-PO-l
PARCELO z vinogradom, zidanico in gozdom 65 km od Ljubljane proti Dolenjski prodam. Ponudbe pod »Južna lega«.
20890-PO-1
DVOSTANOVANJSKO hišo prodam v Litiji. Telefon 061 88-382.
20886-PO-l
VIKEND s sadovnjakom in vinogradom na Dolenjskem pri Gabrovki prodam. Ponudbe pod »Vikend«.
20917-PO-l
DVORIŠČNO enoeUnovanjako hišico — enokapnico brez pritiklin, takoj vseljivo prodam v Rožni dolini. Informacije od 16. ure dalje po tel. 061 65-940.
015555-PO-l
HIŠO prodam ▼ Lescah pri Bledu. Ponudbe pod »Triglav« podružnici »Dela« Jesenice. 3678-PO-l VIKENDSKO parcelo, 560 kv. m, 1600 m od morja prodam pri Umagu. Ponudbe pod »Gotovina 3 M«.	015182-PO-l
HIŠO s sadovnjakom in vrtom 9 a prodam. Hiša je neometana, podkletena, z garažo, pritličje izdelano, 1. nadstropje ima poseben vhod, centralno ogrevanje. Marija Pirman Dobova 41 g pri Brežicah ali tel. od 14.—16. ure (068) 72-175.	015190-PO-l
V	NOVAUI prodam začeto gradnjo, 500 kv. m, komunali je urejene. Tea. (061) 893-526.
015084-PO-l
HIŠO prodam v Prekmurju z vrtom, primemo za vikend ali stanovanje. Mir, elektrika, voda, asfalt. Cena 28 M. Boscarol služba 061 61-985, doma 061 61-950. soba 105.	19137-PO-l
HIŠO dvostanovanjsko s garažo ln vrtom na periferiji Ljubljane ▼ Izmeri 200 kv. m vseljivo po izplačilu v gotovini prodam. Ponudbe pod »Neto 8.000,00 kv. m«.
015216-PO-l
V	NOVAUT na otoku Pagu pro-
dam dvonadstropno hišo s štirimi sobami in sanitarijami s kletjo in dvoriščem. Cena po dogovoru. Dabo Zabija, Murvica BB. Nova-lja.	20433-PO-l
HIŠO .prodam na Škofljici viso-kopritlično z dvignjeno podstreho. Grajeno do IH. faze, tloris 9 x 12. Inf. po tel. (061) 51-597 v večernih urah.	'	20480-PO-l
VILO, super luksuzno, kompletno opremljeno, ograjeno z istrskim belim marmorjem prodam. Cena 1 600 000 dinarjev. Vila je oddaljena od morja 300 metrov. Drago Galič, Krk, Kvarnerska 14.
014806-PO-l
PARCELO prodam na lepem, sončnem kraju, 300 m od železniške postaje Mirna peč, primemo za vikend. Dostop možen z avtom. Ponudbe pod oznako »Na samem«.
015370-PO-l
HIŠO starejšo, stanovanjsko, z manjšim norim prizidkom in gospodarsko poslopje ter 7,30 kv. m zemlje, prodam. Avguštin Krmec, Semedela lil (Žustema), Koper.
3717-PO-l
ENONADSTROPNO hišo, takoj vseljivo, prodam. Antonio Mada-len, Bariči 28 pri Umagu.
3719-PO-l
POSESTVO prodam, ugodno za zdomce, oelokupno gospodarsko poslopje, gozd in vse drugo, 40 km od Ljubljane v smeri Dolenjske, ali tudi posamezne parcele za vikend, voda, elektrika v bližini. Telefon 061 66-227 .	015422-PO-l
HIŠO, takoj vseljivo. 25 km od Ljubljane, blizu trgovine, prodam. Ponudbe pod »Gorenjska«.
015443-PO-l
ZAZIDLJIVO parcelo prodam v Vnanjih goricah 116 v izmeri 900 kv. m ali več ali manj. Ponudbe pod »Gotovina«.	015377-PO-l
VIKEND prodam na Ljubnem v Savinjski dolini. Informacije na naslov: Nada Fink, Celje, Kosova ulica 9 ali telefon 063 26-492.
3729-PO-l
jyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiini!
Ob 70. obletnici ustanovitve Plavalnega kluba »PRIMORJE« z Reke
razpisujeta
časopis »DOMETI« In PK »PRIMORJE«
splošni
jugoslovanski
=
NATEČAJ
za zgodbo o športu
Natečaj velja leto dni. Besedila, ki bodo v ožji izbiri, bodo objavili v časopisu »DOMETI« v letu 1977/1978, od štev. 10/77 do vključno štev. 10/1978.
Dolžina zgodbe Je omejena na 5 do 15 listov besedila pisanega s trojnim razmikom. Natečaj ni anonimen. Komisija bo tri najboljša objavljena dela nagradila v skupnem znesku neto 22.500 dinarjev.
Imena dobitnikov bodo objavljena v časopisu »DOMETI« štev. 11/1978.
Nagrajena in druga kakovostna besedila bo objavil Založniški center Reka v posebnem »Almanahu sportske priče«.
Dela pošljite na naslov: Časopis »DOMETI«, Sarajevska 11/111 —51000 Rijeka z oznako »natječaj za sportsku priču«.
I	722 K 1
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiifflijiiiiiiiiiii
POLOVICO hiAe odroma dvolnpot-■oboo stanovanj« prodam. Ančk* Perma, črna va» 161, Ljubljana.
015442-PO-1
HIŠO — novogradnja, dvonadstropna, s dvema ločenima vhodoma, skupno 120 kv. m, komfortno, prodam. Informacije po tel. 051 893-578.	3723-PO-l
HIŠO, dvostanovanjsko in hlev s trifaznim tokom, prodam, primerno za delavnico, od Ljubljane 13 km, ob prometni cesti, avtobus vsake pol ure. Milan Japelj, Pijava gorica 26, pošta Škofljica.
20743-PO-l
ZAZIDLJIVO parcelo do 3000 kv. m prodam v okolici Grosuplja. Cena 2500 SD kv. m. Zelo primerno za vikend. Ponudbe pod »Ogled in pogodba do snega«.
20708-PO-l
HIŠO, moderno, družinsko, končno, vrstno, prodam. Možnost drobne obrti. Ponudbe pod »Vseljiva«.
20701-PO-l
NA LEPEM kraju prodam dvosobno stanovanje z vrtom in garažo. Ponudbe pod »Kranj«.
20804-PO-l
TAKOJ vseljivo enodnpolstano-vanjsko hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom prodam deset km iz Ljubljane. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«.
015467-PO-l
ZAZIDLJIVO parcelo za vikend in kaščo prodam v Ambrožu pod Krvavcem. Inf. po tel. 061 72-478.
20786-PO-i.
HIŠO staro, primemo za vikend, 30 km iz Ljubljane stoji na sončni legi prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
015479-PO-l
VRSTNO montažno hišo v Zalogu z urejenim vrtom, cena 600.000 ND prodam. Ponudbe pod »Gotovina«.
015483-PO-1
HIŠO, manjšo, pritlično z večjim vrtom, primemo tudi za vikend prodam na Gorenjskem v okolici Kranja. Ponudbe pod »Po obrokih« na »Delo« Kranj.
3741-PO-l
TERASNI vinograd, 32 arov, star 5 let, lepa sončna lega z vikendom, elektrika in voda, dostop mogoč z vsakim vozilom prodam. Stanko Božič, Vrh 1. BoštanJ 68294 pri Sevnici.
015453-PO-l
POLOVICO hiše z vrtom, uporabno tudi za poslovne prostore in takoj vseljivo prodam na lepem kraju v Kranju. Anton Golob, Pod krajem 1. Orehek.
3725-PO-l
ZEMLJIŠČE za gradnjo, okoli 1000 kv. m ugodno prodam v Hrastju — Smarje-Sap, oddaljeno le 14 km iz Ljubljane. Informacije: Solomun, Ljubljana, Na Jami 3, vsak dan od 17. ure dalje.
01542-PO-l
kupim
HIŠO, novejšo, kupim ▼ Ljubljani za gotovino. Ponudbe v oglasno agencijo pod »140 milijonov«.
015358-PO-2
ZAZIDLJIVO parcelo do 1000 kv. m v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Ponudbe pod »Bližnja okolica«.	20626-PO-2
ZAZIDLJIVO parcelo na območju Šentjakob — Domžale kupim. Ponudbe pošljite pod »Plačam takoj«.
015519-PO-2
GLASBENA skupina iz Ljubljane najame ali kupi manjšo hišo na samem v okolici za vadbo. Ponudbe pod »Hiša«.
20674-PO-2
ZAZIDUTVO parcelo do 600 kv. m kupim na relaciji Brezovica — Log. Ponudbe pod »Nujno«.
20437-PO-2
PARCELO z gradbeno dokumentacijo kupim na relaciji Škofljica — Rudnik. Ponudbe pod »Gotovina«.
20921-PO-2
STARO hišo z nekaj vrta kupim. Lahko tudi v težje dostopnem kraju do 50 km iz Ljubljane. Takojšnja izselitev ni potrebna, možnost denarnega vzdrževanja lastnika v tej hiši. Ponudbe pod »Vzdrževanje«.	20553-PO-2
STARO HIŠO z nekaj zemlje kupim na območju Stične, Ivančne gorice Muljave, Zagradca ali v okolici Kranja. Pismene ponudbe pošljite v oglasno agencijo pod »V oda-elektrika«.
20374-PO-2
PREVZAMEM skrb za preživljanje starejšega kmeta ali kmečkih zakoncev, če mi zapustite posestvo. Ponudbe pod »Sožitje mladih in starih«.	014708-PO-2
HIŠO ali zazidljivo parcelo kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Stol« podružnica »Dela«, Jesenice.	3676-PO-2
zamenjam
HIŠO, novo, centralno ogrevano, z vrtom in garažo, zamenjamo za eno dvosobno stanovanje in 70 M din. Ponudbe pod »Lepa priložnost«.
20541-PO-3
HIŠO zamenjam v bližini Bleda na poti Zatmik—Pokljuka za hišo v Ljubljani. Ponudbe pod »Bled« podružnici »Dela«. Jesenice«.	3677-PO-3
GRADBENI
MATERIALI
prodam
ŠTIRI vrata in pet zastekljenih oken brez okvirov poceni prodam. Društvena ul. 15.
015451-GM-l
SALONITNE plošče, 125 x 92, 1110 kosov slemen jako v in zeta vijakov 2400 kosov eternit šabloni 40 x 40 s pritrdilnim materialom na streho, prodam. Grošelj, Va-ljavčeva 23, telefon 21-882.
3737-GM-l
1200 velikih in 300 malih cementnih blokov prodam. Brezovica 131 pri Ljubljani.
015478-GM-l
OKNO novo s polkni, 180 x 140 cm ugodno prodam. Ogled vsak dan popoldne. Mršek, Staro Polje c XVT št. 13 a pri Ljubljani.
20434-GM-l
PO POLOVIČNI ceni prodam skoraj n«>vo zastekleno okno, 180 x 150. Informacije po tel. 341-543.
20565-GM-l
PEC za centralno kurjavo nor-rahamer, novo, 40.000 kkal. in 40 kosov moralo v, 4 m x 8 cm x 6 cm ter	iverice,	5 m x 2,8 m x 28 cm
ugodno prodam. Tel. (061) 25-504.
015328-GM-l
STEKLENE zidake — prizme 8 x 19 x 19 cm uvožene, barve jantarja, 50 kosov in 10 opažnih elementov 3 m x 1,5 m prodam. Te! (061) 24-554 zvečer.
20455-GM-l
kupim
PARKET hrastov ali bukov, dobro ohranjen, ca. 50 kv. m kupim. Ponudbe pod »Parket:«.
20852-GM-2
BUKOV rezan les, suh, debeline 7—10 cm kupim. Marjan Erjavec, Brodska c. 22, Šentvid Lj.
015161-GM-2
MOTORNA
VOZILA
prodam
MAZDO 1200 ugodno prodam. Za vse informacije kličite po tel. 061 88-035 v soboto dopoldne in nedeljo ves dan.
20636-MV-l
FIAT 850 special, neregistriran prodam. Motor dobro ohranjen, letnik 1971. Ponudbe pod »1 M«.
20824-MV-l
HONDO CB KO prodam.
tal. (091) 62-646.
91UM-MV-1
HANOMAG kurir, dobro ohranjen, registriran, vožnja z amaterskim izpitom prodam. Martin Junko, Kostanjevica, telefon 068 85 516.
20818-M V -1
MERCEDES nor prodam. Ponudbe pod »Avto«.
20819-MV-l
SPAČEK, letnik 1974 prodam. Vse informacije po telefonu 310-926. Ljubljana.
20812-MV-l
MOPED APN 4, aelo dobro ohranjen prodam. Ogled v soboto od 16 do 18. ure v Pokljukarjevi 28.
20799-MV-l
TOMOS automatic — 3 K, še nov, v garanciji prodam 2000 ND ceneje. Černetič, Ljubljana, Top-lamiška II.
20603-MV-l
MERCEDES S2Q kiper prodam po delih ali v celoti. Franc Urbanija, Mošenik Ul, Moravče.
20801-MV-l
NAKLADALEC, pregiben, žlica 2500 do 3 kub. m, 4200 delovnih ur, 74-letnik, brezhiben in tatra letnik 70, vozen prodam. Zglasite se po telefonu ▼ soboto 61-118.
20791-MV-l
PRODALI bi radi svoj avtomobil, pa ne veste, koliko naj zahtevate zanj? Potem sezite po jugoslovanski avtomobilistični reviji AVTO—MAGAZIN, ki v rubriki »Barometer cen novih in rabljenih avtomobilov« objavlja najpopolnejši seznam cen s trgov rabljenih avtomobilov v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in drugod. Za primerjavo pa so tudi cene novih vozil, ki jih za dinarje ali devize dobite v naših avtomobilskih trgovinah! AVTO—MAGAZIN dobite v slehernem kiosku!
MV-1
FORD 16, 1968. 4 vrata, dobro ohranjen, 4 dodatna zimska kolesa in drug pribor, registriran do junija 78 prodam. Ponudbe pod »Ugodno«.
015526-MV-l
MERCEDES kiper 26—23 prodam. Tel. 62-629 po 16. uri.
015454-MV-l
W ARTBURG, letnik 1968 prodam za 15000 din. Kranjc, Ljubljana, Rojčeva 21, tel. 43-319.
015475-MV-l
CITROEN mehari, letnik 74 prodam. Ivica Furlan, Škofljica 17 a, tel. 76-207.
20783-MV-1
FIAT 125 p, star 9 mesecev, preurejen plin — bencin prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan od II. do 20. ure pri Gostilni Alkar Ljubljana, Trnovski pristan 4.	015470-MV-l
R — 4, 'letnik 68/69, dobro ohranjen, motor generalno obnovljen prodam. Cena 19.000 ND. Ogled vsak dan po 14. uri. Franc Boh, Drenov grič 2, 61360 Vrhnika.
015488-MV-1
SPAČEK letnik 72 prodam za 29000 din. Hladnik, Teslova 4 A, Ljubljana, telefon 21-355.
015489-MV-1
SUNBEAM — arrow, ameriška izvedba, letnik 70 ugodno prodam. Informacije tel. 51-219 Ljubljana.
015500-MV-l
VW 1200 zamenjam za manjši avto, najraje fiat 850. Ponudbe pod »Zamenj ava«.
015510-MV-1
FW 1200, letnik 1961, vozen prodam. Ponudbe pod »Poceni« ali tel. štev. 66-574 Ljubljana.
20869-MV-l
ODSTOPIM vrstni red za lado SL. Ponudbe pod »Oktober«.
20868-MV-l
SIMCO 1100, letnik 1974, garaži-rano prodam. Cena 90.000 din. Telefon 061 72-545.
20867-MV-l
ŠKODO, letnik 70, prevoženih 83000 km prodam. Pločevina obnovljena, registriran do marca 78. Informacije po telefonu 063 850-717.
20859-MV-1
Z — 750, letnik 74, zaleten prodam. Tel. 42-183, Ljubljana.
20858-MV-1
ZASTAVO 780, letnik 73 z radiom in novimi gumami prodam. Ogled v soboto od 15. do 18. ure. Kralj, Prule 13 (osnovna šola), Ljubljana.
20856-MV-1
JAWO 350, dve integral čeladi podkapi ledvična pasova VW 1200 prodam. Ogled v nedeljo, 2. 10.	1977. Cveto Kovič, Sp. Ga-
meljne 1 a, Ribogojnica, 61211 Šmartno.
20848-MV-l
SAAB 99 in SAAB 96 oba letnik 1972 ugodno prodam. Tel. 341-236, Ljubljana.
20846-MV-1
ZASTAVA 1500 osebni, letnik 72, registriran do 7.	78. prodam.
Ljubljana, Murgle 32, tel. 62-680.
20840-MV-1
ZASTAVO 101, novo prodam. Ponudbe pod »Izbira barve«.
20833-MV-l
R 12 TL, letnik 1975, beige barve dve preprogi in sedežne prevleke poceni prodam. Cena samo 8,5 milijona. Tel. 061 325-905.
015383-MV-l
SPAČEK, 1973, karamboliran prodam. Svoljšak, Poljedelska 7.
20737-MV-l
TOVORNJAK magirus deutz 150 KS ugodno prodam. Informacije po telefonu 88-376.
20588-MV-l
125 P, leto 1976, prevoženih 10.000 km prodam za gotovino. Ogled popoldne do nedelje. Silvo Merhar, Martina Krpana 7.
20602-MV-l
R 16 ugodno prodam. Cesta na Bokalce 17, Ljubljana.
20631-MV-l
SUNBEAM super 1600, letnik 1976, prevoženih 12438 km, prodam. Informacije po tel. 061 74-034.
20637-MV-l
TOVORNI avto mercedes tip 322, 6 ton letnik 1963, registriran do septembra 1978 prodam. Informacije po tel. 20-025, Ljubljana.
20611 MV 1
MOTORNO kolo MZ 250, letnik 76 oktober prodam. Cena 10 000. Ogled dopoldne. Tel. 341-844.
015365-MV-l
AVTO triumph-vitez-2000, letnik 1970 prodam. Informacije tel. (068) 86-341 od 15. ure dalje.
3712-MV-l
FORD 17 M 1971, štiri vrata, dobro ohranjen prodam. Ulčar, Bled, Rožna 18.	2000-MV-l
ZASTAVO 101 zamenjam za Z 750 ali 123 P, Vire, Pugljeva 2, Novo mesto.	3613-MV-l
LADA stara 10 mesecev, prevoženih 15.000 km, dodatno opremljena kot nova prodam. Franc Jerič, Šmihel 80, Novo mesto.
3614-MV-l
AUSTIN 1300, letnik 1971, registriran, dobro ohranjen in razstavljen motor Austin 1300 ter glavno gred za Mini 850 ali 1100 prodam. Molek, Kostanjevica na Krki, tel. (068 ) 85-545 .	3615-MV-l
FIAT 850, 69 L, neregistriran poceni prodam. Ogled v soboto in nedeljo od 10.—14. ure, Rožna dolina C III/15.	015425-MV-l
ZASTAVO 101 L karambolir ano, letnik 1976 prodam. Ogled vsak dan oo 16. ure dalje. Franc Rožanc, Vaše 2a, Medvode.
20385-MV-l
SPAČEK 2 CV 6, letnik 1977 in škodo i000 MB, letnik 1967 ugodno prodam Franc Sterle, Iška 11, 61 292 Ig pri Ljubljani, tel 56-045.
015435-MV-l
ZASTAVO 101, letnik 1973, gara-žirano, odlično ohranjeno prodam. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure Jerič, Cesta dveh cesarjev 163	015432-MV-l
TERENSKO vozilo dodge, registrirane ko4- osebni avto, nosilnost 2 t in več, primemo za graditelje hiš in kmetovalce, originalnih 9000 milj, ugodno prodam. Tel. (€01) 811-380.
015434-MV-l
MZ TS 260/1 nov, dodatno opremljen, kasko zavarovan, zaradi bolezni prodam — Erjavec, Koblarjev 19, 61 000 Ljubljana, Tel. (061) 322-317.	015201-MV-l
FIAT 1100 R, letnik 06, 5000 km po generalni, lepo ohranjen prodam za 20.000 ND. Kličite po tel.: 325-254 do 14. ure ali 63-725 od IS. ure dalje, možen ogled na Gerbičevi 25.	20765-MV-l
▼AUXHAUL	OL, 9 trate,
dobro leto voden, brezhiben prodam. Cena ugodna, tel. (060.) 63-991	015440-MV-l
FIAT IflB, letnik 1973 december,
54.000	km, garažlran, prodam. Telefon (010) 212-730.
93-MV-l
APN 4, letnik 1973 prodam za 5000. Ogled v soboto in nedeljo ves dan: Merhar, Ledarska 38, Koseze	015381-MV-l
AVTO fiat 128 PZ prodam. Vse ostale informacije dobite na naslovu: Marjan Gril, Jerančičeva 7, Ljubljana, Vižmarje.
20780-MV-l
FIAT liOO, letnik 1962, v celoti ali po delih prodam. Ogled vsak dan pri hišniku Franc Mikša, Gerbičeva 80, Ljubljana.
20768-MV-l
FIAT .32 prodam. Ing. Oto Rak, Braslovče 20, telefon (063) 720-041.
3727-MV-l
RENAULT R4 speciaul karamboliran 1977 prodam. Janez Drobne, Šentjur pri Celju, blok na Lipico, telefon (063) 741-107.
3626-MV-l
RENAULT 10, letnik 68, registriran do avgusta 77 prodam. Ant-ton Lakota, Zabreznica, p. Žirovnica.	3621-MV-l
SPECIALNO prikolico za vleko poškodovanih avtomobilov, d vo-osno, registrirano. Atest It as, Kočevje, prodam. Ted. (061) 20-618.
20648-MV-l
200 D, letnik 1969, odlično ohranjen prodam. Ponudbe pod »17 M«.	20623-MV-l
AUDI 80 LS, avto, letnik 1972,
70.000	km, garažiran, najbolje oh-ranlen. prodam. Informacije (061) 55-787 po 18. url zvečer.
20756-MV-l
RENAULT 10, 1.	89, ohranjen
prodam. Lj., Borca Petra 17.
20752-MV-l
850 Šport prodam za 2 900 000. študentsko naselje, blok 8/63, Suran.	20749-MV-l
AMI 8. letnik 1975 ugodno prodam. Informacije po telefonu 51-152 v soboto popoldne.
20747-MV-l
125 P7., odlično ohranjen, 36 000 km-'prodam. Mrše, Černetova 28, Ljubljana.	20740-MV-l
ALFA ROMEO 1600 super prodam. V račun vzamem manjši avto. Kličite telefon 44-700, vsak dan od 7.—10. ure.
20738-MV-l
MINI 1000, letnik 71 prodam. Marjan Pegan, Partizanska 53, Rakek.	20736-MV-l
MERCEDES 322 KM 100, 6-tonski prodam. Ogled vsak dan od 16. ure ds .je na naslov: Peter Simen-dič, Pot na Rakovo Jelšo 42 /N, Lj lbljana.	20722-MV-l
ZASTAVO 101 prodam, dobava takoj. Telefon 62-729.
20710-MV-l
OSEBNI avto VW 1302 S, letnik
72,	prevoženih 85 000 km prodam. Jože Bergant, Žlebe 25, Medvode.
20688-MV-1
ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirane do Junija 1978 prodam. Ogled od 10. ure dalje. Ivanovič, Kurilm ška 14.	20682-MV-l
BMW 1602. letnik 1973, karamboliran prodam. Ponudbe pod »8 M«.
20673-MV-l
AUDI 80, dobro ohranjen, letnik
73,	prodam Dr. Javornik. Kranj, (Pot no Joši 3), tel. (064) 24-418.
20430-MV-l
ZARADI bolezni prodam tovorni avto, tiri osi, kasonar in prikolico, zelo dobro ohranjeno. garancija šest mesecev po dogovoru. Oddam tudi v najem in garancijo za ostalo odplačilo. Kandidat za odplačno mora imeti še naslednje pogoje- delo na prikoličarju nad 8 ton, biti mora KV voznik motornih vozil. Delo zagotovljeno po pogodbi. Interesenti naj dajo pismene ponudbe na naslov: Tibor Pintarič, Martjanci 27, 69 221 Martjanci.	20398-MV-l
BMW 750 1 1942 prodam za 1 M, td. 324-558 popoldne.
20522-MV-l
ZASTAVO 101/74, 35 000 km nujno prodam. Stožice 23.
20524-MV-l
SIMCO U300. nov motor, registrirano, prodam. Vprašajte tel. (061) 72-265 popoldne, zvečer.
20532-MV-1
LADO 72, reg. do avgusta 78 nujno prodam. Ogled vsak dan, razen torka od 15. ure dalje pri Anžur. Serkova 9, Savsko nasede	20547-MV-l
DIANO, novo, registrirano prodam za 66 000, v račun vzamem fiat do 15 000 vrednosti. Max Škulj, Zg. Pirniče 43 a.
20548-MV-l
AMI 8, letnik 71 ugodno prodam. Vprašajte po tel. 320-351, od 19. do 21. ure.	20554-MV-l
ŽABO D super, temno rjave barve, lemik 72, negovano, nekaram-bolirano, pred dobrim letom obnovljeno: zamenjana večina pločevine in pretapicirana, tudi motor zelo dobro ohranjen, prodam za
75.000	din. Kuhar, Skapinova 10 Ljubljana, tel. 20-259.
20568-MV-l
VESPO, 125 ccm, staro, registrirano pocend prodam. Mislej, Jamova 54.	20570-MV-l
AMI 8, letnik 1972. registriran do avgusta 1978 prodam. Informacije popoldne po telefonu (061) J,4555	20579-MV-l
FIAT 124, letnik 72 prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Boris Učakar, Šentvid pri Stični 113.
20582-MV-l
OPEL kadett karavan, letnik 1973, odlično ohranjen, prevoženih 52 000 km prodam. Bife Stanko, Drnovo pri Krškem.
________ 20587-MV-1
CITROEN GS palas december 76, brezhiben in avto stereo radio kasetofon nov prodam. Informacije:	štrukelj, Bratovževa ploščad
1, telefon 345-733, zvečer.
20598-MV-l
AVTO fiat 750, letnik 70, prevoženih 62 000 km ugodno prodam. Ogled vozila v soboto, šmarca 112 B Kamnik 61 240.
015233-MV-l
SPACKA december 74 prodam. Telefon (061) 325-410 od 7. do 10. ure.	015237-MV-l
KADETT, letnik 1971, prevoženih 73 000 km ugodno prodam. Informacije vsak dan med 18.30 in 20. uro po telefonu (061) 86-246.
20155-MV-1
TOVORNJAK man 520 5 t, vozen prodam. Tel. (061) 841-074.
014759-MV-l
VRSTNI red oddam za zastavo 101 ali zamenjam za wartburg turist ali škodo šport ali navadno. Telefon 831-680 popoldne. Dobava v septembru.
015174-MV-l
ALFA ROMEO 1750, let. 1970, ohranjeno, prodam za 105.000 din — gotovina. Portorož, tel. 75-782 ali 73*914.	3625-MV-l
JAWO 350 califomia in CZ 250 ter nove dele za vse modele jawa — CZ prodam. Kukič, Kogojeva 1, šiška.	015302-MV-l
ZASTAVO 750 z 850 motorjem, lepo urejeno, prodam zaradi odhoda v vojsko. Cenjeni kupci raj se zglasijo po tel, (061) 771-063.
015293-MV-l
AUSTIN 1300, letnik 70. dobro ohranjen ugodno prodam. Informacije po telefonu 61-834 od 15. ure dalje.	015292-MV-l
LADO standard, novo, še neregistrirano prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod »Gotovina«.	015344-MV-l
AUDI 60 L, 70 letnik ugodno prodam. Arič, Trebinjska 4 (BS-3). Lj ibljana.	015345-MV-l
VW 1303 S, letnik 1973, zelo do-ohranjen prodam. Informacije
bro_________________
po tel (061) 22-716.
‘ 015349-MV-l FIAT 850, letnik 1968 poceni prodam. Registriran do 1977. 31. XII. Ogled vsak dan pri Lončar, v Lukovici pri Domžalah
M-159-MV-1
Z-101, let. 72, registriran do avg. 78 prodam. Hočevar. Ljub., Tre-bdnjsk* 5, tel. 342-265.
015241-MV-l
VW 1200 december 75, brezhiben prodam. Krško (71-703).
M-162-MV-1
MEHARI citroen odlično ohranjen prodam. Kolar. Leskovarjeva 2, Slovenska Bistrica, telefon (062) 81-U14.	3698-MV-l
FIAT MO — IM, karamboliran prednji desni bL&tndfc, rpodam.
Vprašajte med tednom do 14. ure. Telefon (063) 826-000 interna 68. Ervin Cesar, Rogatec 100.
3681-MV-1
126 P, karamboliran, nov, udar« Jen zadnji del, motor nepoškodovan, prodam. Tel. (066) 73-560, delovnik, dopoldan.
3615-MV-l
ZASTAVO 101, letnik 1975 prodam. Vprašajte po tel. 315-281.
015187-MV-1
FIAT 750, letnik 69, karoserija 73 prodam. Informacije po telefonu 341-190 od 16.—16. ure.
20327-MV-1
TOVORNI avto mercedes 26-24, kiper, letnik 1072 prodam, informacije po telefonu (061) 61-74« vsak dan popoldne.
20309-MV-l
MEHANIKI pozor — prodam vozno škodo 1000 MB z nadomestnimi deli. Jager, Smoletova 6, tel. 317-280	20383-MV-l
SPACKA — december 1073	—
prodam. Cena 25.000,00 din. Telefon 345-812, Ravnikar, Dravska 2, Ljubljana.
20347-MV-l
MERCEDES 608 prodam. Poličnik, Vrhpolje 15/21, Kamnik.
20366-MV-l
SPACKA, letnik 1971, 70 000 km, registriranega do Julija 1978. ugodno prodam. Informacije po tel, 21-279.	20350-MV-1
KOMBI BUS 430 KT zastava, letnik 1972 poceni prodam. Telefon (064) 75-236	20399-MV-l
ZA 30.000 dinarjev prodam dobro ohranjen avto 125 PZ, letnik 1972, registriran do avgusta 1978. Natančnejše informacije vsak dan od 14. ure dalje po telefonu 57-145 .	20396-MV-l
VAUXHALL vivo, letnik 1072, žeto dobro ohranjeno prodam. Prosim pokličite po tel. (061) 312-911 po
18.	uri	20436-MV-l
FIAT i24, letnik 1971 prodam — tudi po delih. Informacije vsak dan po tel. (064) 21-370, Pečan.
20478-MV-l
AVTO kapri 1700, zelo dobro ohranjen prodam. Telefon 48-129, Ljubljana.	20503-MV-l
SAAB 99, letnik 70 poceni prodam. Maček, Sneberska 114, tel. 48-206, Ljubljana.
30483-MV-l
MERCEDES 220 D, malo rabljen, prodam. Ogled v nedeljo, 2. X. 1977, od 9. do 14. ure. Majstrova ul. 10, Radovljica. 20542-MV-l ZASTAVO 101, 1. 1974, registrirano do septembra 1978, ugodno prodam, možno na obroke. Informacije vsak dan po telefonu 061 341-294, od 16. ure dalje.
20463-MV-l
FIAT 850 prodam. Franc Kralj, Marčenkova Ul, Ljubljana tel. 41-076.	20493-MV-l
AUSTIN 1100 saloon H. super de lux, odlično ohranjen, prodam za
35.000	din. Oglasite se pri Lavrenčič, Campova 4, Ljubljana, od
19.	do 20. ure.	20495-MV-l
SIMCO 1100, zelo dobro ohranjeno ugodno prodam. Ogled v četrtek, od 16. do 18. ure in v soboto dopoldne. Janežičeva 3, stan. 8.	20512-MV-1
MERCEDES 180 D prodam. Ogled v soboto, nedeljo, čez teden pa samo popoldne od 15. do 18. ure. Merhar, Ledarska 38, Koseze.
015382-MV-l
TOVORNI avto OM 40/35. letnik dec. 1974, nosilnost 1.51, karamboliran zadnji del, prodam. Informacije po tel. 314-419, ogled ▼ Domžalah, Toneta Tomšiča 7, v nedeljo, 2. oktobra. 015391-MV-l OPEL kadett, 1. 66, zaleten, ugodno prodam, tudi po delih. Pogač, Kočevje Cankarjeva 3.
20150-MV-1
AUSTIN 1300, 1.	70, obnovljen,
prodam. Ogled popoldne. Janea Puntar, Unec 12.	015327-MV-l
SPACKA, 1973, 80.000 km, prodam. Zavrl, RožanČeva 5, v soboto od 10. do 12. ure.	015348-MV-l
AVTO PZ, 73, karamboliran, prodam. Veber, Stara Loka 36, Škofja Loka.	01526-MV-1
TAM 6500, vlačilec, ugodno prodam. Roman Jerlah, Šentvid pri Stični, Dolenjska. 015305-MV-l MERCEDES 220 D, letnik 1970, dobro ohranjen, prodam. Ugodna cena. Franc štrioelj, Semič 49 a, tel. 068 78-324.	3761-MV-l
BMW 2002 M, 74, 58.000 km, prodam. Informacije po tel. 068 23-826, od 16. do 18. ure. Ludvik Mežnar, Pod Trško goro 34.
3763-MV-l
AUDI 80 L, letnik 1974, prevoženih 43.000 km, dobro ohranjen, registriran do avgusta 1978, z dodatno opremo, prodam za 122.000 din. Turk, Stopiče pri Novem mestu.	3764-MV-l
SUZUKI GT 750 prodam zaradi odhoda v JLA. Klemenčič, Limbuška 22, Maribor. 3696-MV-l FIAT 132 S, 1600 ccm, letnik 1973, registriran do septembra 1978, prodam. Kranj, Reževa 10 a (Primskovo).	3704-MV-l
TOVORNI avto mercedes 808 prodam. Franc Funda, 2erovnica 47, Grahovo pri Cerknici. 158-MV-l AVTO VW pasat, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Informacije od četrtka dalje, samo popoldne po tel. 26-058.	3724-MV-l
OPEL manta, 1. 76, prevoženih 8000 km, prodam. Kranj, Luzner-jeva 13.	3740-MV-l
R 16, letnik 1972, prodam. Telefon 063 21-143 ali 27-140.
3757-MV-I
OSEBNI avto audi prodam. Ponudbe na Delo Celje pod »Petra«.
3756-MV-I
FIAT 750, letnik 73, prodam. Zglasite se na telefonski št. 23-522, Kumar ali Dobrova 135.
2000-MV-l
MERCEDES 200 D. 67, malo karamboliran, prodam. Informacije 066 71-101.	3690-MV-1
MINI 1000, letnik 1975, prodam. Oberstar. Ul. 15. aprila 7, tel. 061 41-279.	20885-MV-1
Z 750, garažirano, letnik 1971, samo 20.000 km. prodam. Informacije po tel. 061 831-590.
20883-MV-l
GS, letnik 76, ugodno prodam. Informacije popoldne 063 27-760.
3684-MV-l
TOVORNI avto OM tigrotto, 3 ton, letnik 1968, s hidravličnim nakladalcem HIAB’, osebni avto opel rekord. 1700 ccm. letnik 1968, malo zaleten, osebni avto fiat 750, letnik 1974, prodam. V račun vzamem tudi ček. Franc Zaveršnik, Zakl 3, Gomilsko. 3685-MV-l FIAT 125, italijanski, prodam za
19.000	din. Zaloška 228 B, Ljub-
JJana.	20909-MV-l
SAAB 96, letnik 73,	82.000 km,
prodam. Informacije do 14. ure tel 061 314-392. Ogled Fink, Ljubeljska 9. Ljubljana. 20907-MV-I ZASTAVO 750, letnik 1973. dobro ohranjeno, prodam. Adi štojs. Mu-cherjeva 10.	20902-MV-l
FIAT 128 /3-p, letnik 1976. prodam, cena 130.000 ND. Telefon 011 332015.	20892-MV-l
FIAT 125 special, 1971, s plinom, 801, generalno obnovljen, registriran eno leto naprej, bele barve, prodam. Tel. 061 25-180.
015536-MV-1 SPAČEK 2 CV prodam, letnik 73, cena 19.000 din. Tomažičeva ul. 4/8. Vič. Cuk.	015537-MV-l
BMW 316 prodam. Tel. 21-819.
015540-MV-l
SPACKA, letnik 1973. prodam, registriran do avgusta 1978. Informacije po tel. 316-558, dopoldne, od 9. do 10. ure. 015542-MV-l VW 1300, letnik 65, dobro ohranjen, ugodno prodam. Ogled vsak dan pri Potočnik, Neveljska 6. Kamnik.	015543-MV-1
MINI 1000. letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 56-577, od 15. do 17. ure, razen nedelje. 015544-MV-l MERCEDES 808 s kasonom. letnik 71, z novim strojem, prevoženih 60.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Ogled v Kranju v soboto od 10. do 18. ure. Gorenje-savska 10, poleg železniške postaje. zvonite lahko pri Mariami Kosu.	015546-MV-l
125 SPECIAL, november 1971, dobro ohranjen, prodam. Vse informacije v popoldanskem času po tel. 061 317-783 .	015549-MV-l
SPACKA, dobro ohranjenega in garažiranega, letnik 74 nov., ugodno prodam. Vrhovec, V Vlahovi-ča 7, Domžale.	015559-MV-l
MALI OGLASI
kupim
RENAULT 4, letnik Tl do 75, kupim. Ponudbe s ceno in podatki pošljite pod »Renault 4«.
013339-MV-2
VW 1200/1300, dobro ohranjen, ne starejši kot štiri leta, kupim. Ponudbe po tel. 61498.
015180-MV-2
PEUGEOT 504 kupim. Ponudbe po telefonu (064) 50 066.
19553-MV-2
KUPILI bi radi avtomobil, pa ne veste, če imate dovolj denarja?! Jugoslovanska avtomobilistična revija AVTO—MAGAZIN v rubriki »Barometer cen noyih in rabljenih avtomobilov« objavlja naj-popolnejšd šemam trenutnih cen rabljenih avtomobilov z vseh glavnih mest. AVTO—MAGAZIN lahko dobite v katerem koli kiosku!
MV-2
SPACKA, dobro ohranjenega kupim. Ponudbe po telefonu 345-733. zvečer.	20600-MV-2
ZASTAVO 750, novo ali leto staro kupim — Ljubljana, telefon 21-436	015217-MV-2
BMW 316, 318, 320 ali mercedes 240 kupim Ponudbe pod »Ohranjeno«	20721-MV-2
R 12 kupim, lahko potreben manjšega popravila. Pišite na naslov: Janez Petrič, Gumnišče 7. 61291 Škofljica.	015392-MV-2
ZASTAVO 101, novo ali novega golfa J kupim. Ponudbe s ceno pod »Plačam v gotovini«.
015363-MV-2
AVTOMOBIL wartburg standard kupim, plačam v gotovini. Ponudbe pošljite pod »Nov«.
015291-MV-2
TOVORNJAK kiper, registriran, tehnično brezhiben, od 5 do 7 ton, kupim. Ponudbe z navedbo ©ene pod »Gotovina«. 20911-MV-2
garaže
GARAŽO na Ambroževem trgu, V. etaža, prodam. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«.	20558-MV-3
GARAŽO ali garažni boks na Bra-tovževi ploščadi vzamem v najem ali kupim. Ponudbe po telefonu 345 733, zvečer.	20599-MV-3
GARAŽO na Viču prodam. Oblak, Gotska 9, tel. 55-626, po 18. uri.
015288-MV-3
GARAŽO prodam poleg hotela Ilirija najboljšemu ponudniku. Tel. 312 271 ali na naslov: Črnuče, Na brežini 20. Ponudbe pod »Garaža«.	20341-MV-3
GARAŽO vzamem v najem v območju Zelene jame pa do Kajuhove. Ponudbe po tel. (061) 42 317 vsak dan dopoldne.
20458-MV.3
GARAŽO triplex ob Drenikovi oddam takoj. Informacije po telefonu 061 63-588 od 18. do 20. ure.
015476-MV-3
GARAŽO v območju Moste, Vod-mat, Kodeljevo vzamem v najem, predplačilo za 6 mesecev. Ponudbe pod »Garaža« ali tel. 42-894.
015218-MV-3
GARAŽO oddam. Kamniška ul. 44. Beograd	20716-MV-3
GARAŽO, kjerkoli v Ljubljani, nujno potrebujem za 90 dni. Telefon 061 320-006.	20549-MV-3
POLOS z zglobom za wartburga kupim. Anton Pajež, Bičkova 8 a. Kranl.	3752-MV-4
T~~
deli za avto
MENJALNIKA ©a škodo, 1. 69 in zastavo 430 K ugodno prodam. Mršek, Polje c. XVI. št. 13 a pri Ljubljani.	20432-MV-4
HIDRAVLIČNI volan za MAN 650 kupim. Rade Bijelič, Peruzzijeva 7, Ljubljana. -	015179-MV-4
ŠPORTNA plašča 0L/2—J—13 z gumami česat veltro 185/710—13, štiri kose, prodam za 5000 din. Telefon (061) 811-392.
*	3693-MV-4
ŠTIRI zimske gume 185/70 SR 13 M -t- S — E, rabljene so eno zimo, ugodno prodam. Tel. 53 491.
015144-MV-4
DINAMO ln sklopko za simco prodam. Ponudbe pod »2500«.
20508-MV-4
ŠKOLJKO, šasijo in dele arnija prodam Resman, Mivka 32, Ljubljana — Trnovo.
015211-MV-4
NSU 1200, letnik 1968 po delih prodam. Ogled vsako soboto in nedelje. Simon' Novak, Hleviše 18, Rovte 61 363	015438-MV-4
AMI 8 in opel rekord 1700 prodam za nadomestne dele. Mihelič, Črnuče. Cesta Ceneta Stuparja 32.
015400-MV-4
ZA PEUGEOT 304 poceni prodam pokrov motorja — haubo. Tel. (031) 20-239 ali pod »Hauba«.
015368-MV-4
NEKAJ nadomestnih delov za ford capry 1300, 1. 1970 za šasijo in motor poceni prodam. Informacije po telefonu 814-943.
3744-MV-4
CERADO in vlečno kljuko za Z 750 in avtoradio poceni prodam. Knezov štradon 29, Ljubljana Rudnik.	20899-MV-4
tov. prikolice
TOVORNO prikolico za osebni avto prodam. Tel. (061) 321 380.
015353-MV-5
KOMPLET uteM Ban trening, doma tudi klop, ugodno prodam. Informacij« po tel. 061 3H6-777, interno 456, po 19. url.
20619-SR-l
MIZO m biljard prodam. Herman, Prešernova 9, Velenje.
015316-SR-l
GLISER, plastični, a motorjem chrysler, 55 KM in prikolico ugodno prodam. Informacije po telefonu (061) 312-638 .	015337-SR-l
JOHNSON 10 motor za čoln prodam. Informacije: Gesta dolomitskega odreda 80 ali po tel. (061) 55-633, do 14. ure.
20608-ŠR-l
GLISER elan GT 401 z motorjem Johnson 33 KM, elektrik, prodam. Telefon (063) 710 548.
368G-ŠR-1
GLISER, uvožen, motor mercury 65, star eno leto, z vso opremo ter prikolico prodam. Telefon 66 992.	3637-ŠR-l
MOŠKO kolo, šest prestav, prodam. Ogled v sredo in četrtek dopoldne pri Ourku, Jelovškova 15, Trnovo.	20296-ŠR-l
DIESSEL motor, nov 9 HP torpedo komplet z el. vžigom prodam. Ponudbe pod »3,9 M« ali tel. 061 54-675 od 18. ure dalje.
015474-ŠR-l
ITALIJANSKO kolo a vzmetenjem in bobnastimi zavorami proaam. Leskovšek, Novinarska 10, tel. 342-800.
015494-ŠR-l
JAMBOR z Jadrom za jadranje na deski poceni prodam. Cveto Kovič, Sp. Gameljne 1 a, Ribogojnica 61211.
20849-ŠR-l
JADRNICO westerly tiger (poliester — Anglija), 7,70 x 2,70x 1,30, brez motorja, proizv. 1975, 5-1-1 ležišče, WC, kuhinja, prodam. R. Polak, 58000 Split, Smiljaniča 3.
015311-SR-l
KOLO, moško in žensko, prodam po ugodni ceni. Celovška 162, pri Remizi, šiška.	015372-ŠR-l
JADRNICO sunflower nujno prodam. Informacije po tel.: 066 73-904, od 17. do 19. ure.
20894-ŠR-l
ČOLN Elan T 300 z motorjem tomos 4 prodam. Kličite po tel. 066 73-964, od 17. do 19t ure.
20894-ŠR-l
ADRIA 450 Q, zamenjam za večjo Jadrnico flamingo, ostalo po dogovoru. Tel. (061) 6M65.
kupim
ŠPORTNI
REKVIZITI
prodam
ŠPORTNO jadrnico 5 m in čoln Elan T 300 ugodno prodam. Tel. 061 22-867.	015374-ŠR-l
ČOLN jadrnico pasaro s kabino, proizvodnja Elan, z vsem navigacijskimi instrumenti in motorjem tomos 10 s telekomandami in prikolico, odlično ohranjeno, prodam. Jadrnica je brez jadr in opremljena za daljše potovanje, ima pa vse pripravljeno za montiranje jadr. Vprašajte po telefonu 069 82-514.	3732-ŠR-l
ČOLN gliser GT 400 z motorjem, 50 KM in prikolico, ugodno prodam. Informacije sprejemam po telefonu (063) 851-194, od 17. do 20. ure.	3728-šR-l
GUMIJAST čoln za 4 osebe ter motor, 75 KM, prodam. V. Vlahoviča 35/5.	20757-ŠR-l
GLISER GT 400 s prikolico, motorjem Johnson, 40 KM, prodam. Ponudbe po tel. 061 326-054, med 14. in 16. uri.	20627-ŠR-l
GLISER Elan GT 401 ugodno prodam. Ponudbe pod »Gliser«.
20748-ŠR-l
GLISER z motorjem in prikolico prodam. Tel. 061 344-608, v soboto popoldne.	20684-SR-l
ŠPORTNO žensko kolo poceni prodam. Kadunc, Bregarjeva 43, Ljubljana.	20459-SR-l
ČOLN »K — 540« ali podoben kupim. Opis, cena. Ponudbe pod »Lahko nevozen«.
20808-ŠR-2
KOLO za 7 let starega otroka kupim. Javite po tel. 323-840 vsak dan, razen sobote od 7.—19. ure.
015191-SR-2
prikolica
V SHRAMBO vzamem kamp prikolico. Ponudbo pod »Vič«.
20870-ŠR-3
DIATONIČNO hannonfloo, »/^tonsko, novejšo brezhibno, prodam. Jože Zupančič, Zg. Kašelj 98, Ljubljana Polje.	015436-GL-l
KRATEK klavir hamburger z angleško mehaniko prodam. Pojasnila po telefonu 061 316-217. Ogled od 3. do 7. oktobra med 16. in 18. uro, popoldne.
20802-GL-l
HARMONIKO »Melodija«, 120 — basno prodam. Kamemik, Celovška 143 Ljubljana.
20832-GL-l
OJAČEVALEC fender z elektronskim leslyjem, ugodno prodam. Nikolovski, Vidovdanska 2, Ljubljana.	20905-GL-l
BAS kitaro hefner kopija gibson, bas ojačevalce wem 80 W ter električni klavir elka ugodno prodam. Tone Štritof, Kamniška Bistrica, Kopišče 46, 61242 Stahovica, v dopoldanskem času.
20387-GL-l
PRODAM ali zamenjam za pianino klavir bOsendorfer. Mira Grunčič, Bratov Učakar 34, telefon 343 836.	20395-GL-l
kupim
KLAVIR — pianino kupim. Opds, cena. Ponudbe pod »Ohranjen«.
20809-GL-2
UMETNINE IN STARINE
prodam
BAROČNI kanape prodam. Zglasite se ob sobotah in nedeljah. Rakek, Partizanska lil.
015364-US-l
STARO kmečko skrinjo — reno-virano, prodam. Tel. 061 22-263.
20700-US-l
ZARADI selitve zelo poceni prodam pohištvo — dnevna soba (jedilnica) v unikat izvedbi furnir orehova korenina, predvojni izdelek »naglas« sestoječe: 4 tapecirani stoli, miza, steklena kredenca, vitrina, bife omara, šla-rafija kavč. Božič, Trg MDB 8, Ljubljana.	015300-US-l
kupim
STAR pleten gugalnik in kanape iz krivljenega lesa, lahko tudi poškodovan, kupim. Ponudbe po tel. 344 754.	2O360-US-2
KNJIGE
kupim
smufi. oprema
SMLCI, 1160 cm. boljše kvalitete in pancerje št. 39, kupim. Ponudbe po telefonu 831-914.	20675-ŠR-4
NOVE Elanove smuči 175 ranger pancerje 37 in t.iroliya vezi 'prodam. Tel 061 323-105.	20919-ŠR-4
GLASBILA
prodam
HOHNER elektronsko harmoniko prodam. Makovec, Povšetova 51.
___	20646 -G L-1
PIANINO — stara oblika, ugodno prodam, potrebno ie popravilo. Tel. 061 55-651.	015161-GL-l
KNJIGO — dipl. chm. Jelka Sodja »Laboratorijske vaje I.« kupim. Kličite: Ivan Božič 62-516, od 18. do 19. ure.	015386-KN-2
ALAN Ford kupim. Ponudbe pod »Stare serije«.
20800-KN-3
KNJIGO B. Božič-Š. Troj ar Zgodovina za tehniške šole, kupim. Cena ni pomembna. Cvitkovič, Kristanova 26, Novo mesto, tel. 21-991.	3762-KN-2
S
DELO
dobi
VARSTVO za 15 mesecev starega
dečka iščem v soseski BS 3 ali v bližini z novembrom 77. Tel. 061 322-363.
015482-DE-l
KROJAČU nudim stalno delo na dom. Tel. 51-028, Ljubljana.
20817-DE-l
POTREBUJEM jDocneretahste n
prodajo kovinske galanterije na območju Jugoslavije. Izdelki so novi in jih še ni na tržišču. Ponudbe pod »Stimulacija«.
20439-DE-1
GOSPODINJSKO pomočnico ali mlajšo upokojenko iščenl k štiričlanski družini. Nudim svojo sobo, hrano in socialno zavarovanje in dobro plačo. Naslov: Jera 2muc, Rožna dolina c 6/14, tel. 66 755.	20334-DE-l
ZA PRIUCITEV soboslikarske in pleskarske stroke ali vajenca sprejmem takoj. OD po dogovoru. Delo v Ljubljani. Ponudbe pod »Lumalin«.	20349-DE-l
POMOČ v gospodinjstvu iščem enkrat tedensko. Gerbičeva 39, Lj .-Vič, tel. 61895.
20438-DE-1
OBRTNIKA za izoliranje strehe s tervolom in oblogo v mansardi iščem. Začetek del takoj. Ponudbe pod »Samo obrtnik«.
20426-DE-l
IŠČEMO varstvo na lasinem domu ea 17-me sečno deklico in manjšo . pomoč v gospodinjstvu vsak dan razen sobote in nedelje od 7.30 do 14.30. Plačilo po dogovoru. Ponudbe po tel. štev. 65-116 od 15. ure dalje.
20539-DE-l
ZIDARJU, veščemu zidarskih del, ki bi s svojim materialom izvajal zazidavo za vodovodnimi popravili iščem. Delo je za družbeni sektor. Ponudbe pod »Skozi vse leto«.	20546-DE-l
KUHARICO, lahko tudi honorarno zaposlimo za manjši bife v Ljubljani, Turnerjeva 5. Delo lahko, zaslužek dober, hrana in stanovanje brezplačno. Telefon 343-984 ali ponudbe pod »Nastop službe pod čimprej«.	015301-DE-l
IšCEM izmenično varstvo od 6.— 14. ure in od 14.—20.30 za 19-me-sečno punčko. Be/lcijan, Gldmškova ploščad 4, Bežigrad.
015554-DE-l
DVE URI trikrat; na teden bi rada dobila pomoč za drobne gospodinjske opravke. Sem upokojenka. Stanujem na Viču. Informacije vsak dan od 14. do 16. ure na tel. 63-OT7-	20928-DE-l
PLESKARJA sprejmem, OD po dogovoru. Ponudbe pod »Pleskar«. „.	_	015427-DE-l
SAMOSTOJNEGA strugarja, orodjarja, strojnega ključavničarja sprejmemo, stanovanje po dogovoru. Za solidno delo odlično plačilo. Tel. 41 552, od 6 do 8. ure.	015219-DE-l
SEDLARJA ali tapetnika, kvalificiranega, sprejmem takoj. OD po dogovoru. Franc Draksler, Viž-marska pot 4, Lj., tel. 5h069.
015384-DE-l
DELAVKO iščemo. Stanovanje je priskrbljeno. Cvetličarna »Eva«, Miklošičeva 2.	20782-DE-l
GOSPODINJSKO pomočnico ali mlajšo upokojenko iščem. Nudim dobro plačo, socialno zavarovanje, hrano in ločeno garsonjero. Ponudbe pod »Ljubljana«.
20758-DE-1
DELAVKO sprejmem v službo. Fonudbe pod »Galanterija in plastika«.	20634-DE-l
DELAVCA sprejmem v službo. Ponudbe pod »Obrtnik«.
___	20633-DE-l
SPRETNO mlado dekle zaposlimo v cvetličarni. Predalič, Dolenjska c. 41, Ljubljana. 20618-DE-l AVTOMEHANIKA, dva, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Varilo citroen«.	20742-DE-l
MIZARJA za montažna dela zaposlim. Ponudbe pod »Kvalificiran«.	20672-DE-l
DELAVEC, vešč keramičarskih, parketarskih in podopolagalskih del, dobi redno zaposlitev. Ponudbe pod »Kvalitetno delo«.
20671-DE-l
PRIJAZNO žensko iščemo za varstvo dveh otrok na domu, vsak torek in sredo popoldne. Ponudbe pod »štepanjsko naselje« ali telefon 312-417.	20543-DE-l
KV KOVINOSTRUGARJA ali delavca za priučitev sprejmem takoj . Osebni dohodek po dogovoru. Boštjan Bobovšek, Mala vas 7/a, Ljubljana, Ježica — bližina Ruskega carja.	014166-DE-l
DEKLE prejmem takoj za tis
dela v gostilni. Gostilna »Vrbinc«, Ljubljana, Peruzzijeva 105.
20615-DE-l
NATAKARJA zaposlimo za delo na kegljišču. Okrepčevalnica Jaklič, Podutiška cesta, Ljubljana.
20586-DE-l
IŠCEM varstvo na 8-mesečnega otroka v dopoldanskem času, od januarja dalje, v bližini štadiona Bežigrad. Javite po tel. 346 734.
014973-DE-l
MEHANIKA iščem s večletno prakso na tovornih vozilih. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pod »Dober zaslužek«.
015290-DE-l
TETA, če imaš rada otroke, se javi na telefonsko številko (061) 53 204, Celovška 185, po 18. uri. Naš sinek te potrebuje za dopoldansko varstvo.
015340-DE-l
IŠCEM varstvo v popoldanskem času nekaj ur tedensko za dva otroka. Ponudbe pod »Nujno, I. oktober — stadion«.
20375-DE-l
GOSPODINJSKO pomočnico ali mlajšo upokojenko iščem za osem ur dnevno. Dobite dobro plačo s socialnim zavarovanjem, lepo sobo in hrano. Ponudbe pod »Dobra in poštena«.	20333-DE-l
AVTOLIČARJA zaposlim takoj. Informacije po telefonu 72 297.
015194-DE-l
DOBRO plačam pošteni ženi za pomoč pri pospravljanju stanovanja in likanju. Ponudbe pod »Vič — Vrhovci«. 015166-DE-l IŠCEM varstvo za triletnega fantka na Viču ali v Centru. Ponudbe po telefonu 56-230 ali pod »Varstvo«.
015516-DE-l
IŠCEM dopoldansko varstvo (6.30 do 16.30) na našem domu za štiri metnega fantka. Vse srede in sobote proste. Tel. 3-15-159 ali Komel j, Bratovževa ploščad 18 (v nedeljo).
015512-DE-l
NEKVALIFICIRAN delavec dobi zaposlitev v kovinski delavnici. Ponudbe pod »Takoj«.
20872-DE-l
ZENSKO za lx do 2x na teden za pospravljanje stanovanja iščem. Ponudbe po tel. 061 25-594 od 13. do 14. ure.
20873-DE-l
MLAJŠO upokojenko iščem za gospodinjsko pomočnico k starejši ženski v središču Ljubljane. Kličite 322-932 po četrti uri popoldne.
20871-DE-l
Iščem
Delovna skupnost skupnih služb
Industrije hidravlike in pnevmatike »PRVA PETOLETKA« TRSTENIK
objavlja
prosto delovno mesto:
STROJEPISKE — ADMINISTRATORKE za Poslovalnico v Ljubljani
POGOJI:
srednja strokovna izobrazba in izpolnjeni splošni pogoji za sprejem v delovno razmerje
Pismene vloge z življenjepisom pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: IHP »PRVA PETOLETKA« — POSLOVALNICA LJUBLJANA, Celovška cesta 185.
6770
IŠCEM lažje honorarno delo, tudi na dom. Ponudb« pod »Takoj«.
20601-DE-2
PODJETJA, študentje in drugi! Lepo, kakovostno, hitro in poceni vam pretipkam samoupravne akte diplomske naloge in ostale tekste. Kličite po tel. (061) 348 540.
19053-DE-2
UPOKOJENEC el. stroke išče honorarno delo, dela tudi vsa domača dela. Ponudbe na podružnico »Dela« Maribor pod »Zaposlitev«.	3695-DE-2
MOŠKI išče dopoldansko honorarno delo za štiri ure dnevno. Kličite po tel. 21-043 int. 26, Miletič, od 7. do 14. ure.
20513-DE-2
V VARSTVO sprejmem otroka, starejšega od dveh let. Ponudbe pod »Rožnik«.	015439-DE-2
ZA ZMEREN honorar kuham in likam dopoldne. Ponudbe pod »šiška — Center«.	20703-DE-2
SPREJMEM službo ali honorarno za kulturnega in športnega referenta — nastop takoj. Ponudbe pošljite pod »Kultura«.
20681-DE-2
POSPRAVLJAM stopnišča ali stanovanja dopoldne. Ponudbe pod ( »Vič«.
20797-DE-2
CE ▼ dopoldanskem času nimate dati kam 3—4 leta starega otroka, ga pripeljite k meni. Ponudbe pod »študentka«.
015481-DE-2
SPREJMEM kakršnokoli delo na dom. Ponudbe pod »Nujno — samohranilka«.
015499-DE-2
KURJAČ s prakso sa centralno kurjavo išče službo. Cenjene ponudbe pod »Honorar«.
20779-DE-2
PLESKAR Išče takojšnjo zaposlitev. Ponudbe pod »Samostojen«.
015394-DE-2
SPREJMEM delo za fot stiskalnico za globoki vlek in 100 t Stanco. Ponudbe pod »Serije«.
20298-DE-2
DOBREMU plačniku nudim popoldansko varstvo ali pomoč. »Absolventka«.	20904-DE-2
VRTIČKARJI pozor — po vaši želji vam uredim vrt, sadovnjak in grobove. Ponudbe po telefonu 061 62-494.	20903-DE-2
TAKOJ vzamem otroka v varstvo. Snoj, Prule 19. Ponudbe ood »Varstvo«.	20915-DE-2
PLETILJA vzame delo na dom. Ponudbe pod »Passap stroj«.
015547-DE-2
ED
INSTRUKCIJE
nudim
INŠTRUIRAM —tunstMai m
srednje Sole. Pridem na dom. Nikolaj Sajko, Ob Zeleni jami 9, Ljubljana.	20560-IN-l
INŠTRUIRAM angleščino — predmetni učitelj. Ponudbe pod oznako »Angleščina«.	20881-IN-1
INŠTRUIRAM angleščino, nemščino. Ponudbe pod »Uspešno«.
015457-IN-1
KEMIJO, angleščino inštruiram. Kličite vsak dan popoldne tel. 22-240, Ljubljana.
20853-IN-1
POUČUJEM nemščino, angleščino, francoščino za vse stopnje. Ponudbe pod »Svobodna menjava dela«.
20843-IN-1
Iščem
POUČEVANJE slovenščine. Iščem modernor profesionalno in dobro plačano zasebno poučevanje dvakrat tedensko. Ponudbe pod »In-štrukcije«.	0I5315-IN-3
prodam
PSE, dva meseca stara, kratkodlake, istrske goniče, odličnih staršev, prodam. Boris Marc, Plžhina »6, 65270 Ajdovščina.
20401-21-1
LEPO črno mucko podarim. Linhartova 24.	20523-21-1
AFGANISTANSKE HRTE iz doslej najboljšega legla prodam. Ogled: Habič, Izletniška 8, Črnuče, tel. 341-643.	20566-21-1
MUCKE, mlade, krotke podarim! Petek, Valjhunova 1.
015130-21-1
ŠARPLANTNCE, »amčke s rodovnikom prodam. Drago Jazbec, Letenoe 19, 64 204 Golnik.
3703-21-1
ŠKOTSKI ovčarji collie rodovnik odličnega porekla naprodaj. Dežman. Ambrožev trg 8 b, tel. 314-506, Ljubljana.
______ 20862-21-1
MLADEGA psička pasme tererc prodam. Telefon 343-857 Ljubljana-	20841-21-1
Iščem
IZGUBIL se Je siamski maček s kratkim repom. Prosimo najditelja, da ga vrne. Kebetova 23, Šiška, Starina.	014982-21-3
RAZGLASI
USPEŠNO inštruiram matematiko, fiziko in kemijo za vse razrede osnovne in srednje šole. Ponudbe pod »FNT«.	015389-IN-1
INŠTRUIRAM angleščino za vse srednje šole. Ponudbe pod »Strokovno« .	015398- IN-1
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, kemijo, opisno geometrijo. Ponudbe pod »Matematika«.
30691-IN-l
INŠTRUIRAM matematiko. Ponudbe pod »Jamstvo«.
20571-IN-l
ANGLEŠKI državl jan-študent, inštruira angleščino. Naslov: John Shawne-Taylor, Aljaževa 4, Ljubljana.	015211-IN-l
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. Ponudbe pod »Uspešno«.
20665-IN-1
ANGLEŠCINA-NEMSCINA. Nudim pomoč pri učenju obeh jezikov po sodobni metodi na začetni, nadaljevalni in konverzaci iški stopnji — Posebej odraslim in posebej otrokom, otrokom od petega leta starosti naprej. Informacije tel 314-182 od 9.—11. ure.
015250-IN-l
izgubljeno
V SOBOTO, 24. 9. sem izgubila zapestno žensko uro pravokotne oblike s kovinskim pasom od tržnice do Centromerkurja. Prosim najditelja naj mi jo proti nagradi vrne, ker mi je spomin. Kapljič, Kolodvorska 2 c, Mengeš.
20717-RA-l
preklici
PREKLICUJEM spričevalo za leto 1955/56/57 učiteljišča v Mariboru na ime Turk Anica, Slovenska Bistrica, Trg svobode 19.
3733-RA-2
PREKLICUJEM izgubljeno spričevalo tretjega letnika kovinarske šole MariboT na ime Halas Daniel, Rakičan n. h., Murska Sobota.	3730-RA-3
žen. ponudbe
POROČITI Želim osamljenko s stanovanjem, staro 48 do 58 let.
da be res dobra zakonska žena,
prijazna, ljubezniva in prikupi ji* va. Odgovor na vsako pismo. Po* nudbe po možnosti s sliko pošljite na oglasno agencijo »Delo« Ljubljana pod oznako »Resnično«.
1000-RA-S
razno
NOV kamelhar plašč štev. «0 ta torbico ugodno prodam. Telefon 64 159 .	015376-RA-4
KRZNEN plašč, kanadski bizarn, prodam. Informacije po telefonu 310 489.	015450-RA-4
600 ENOLETNIH sadik ligustra ugodno prodam. Ponudbe na »Delo« Kranj pod »Liguster«.
3722-RA-4
KROMPIR, jedilni »igor«, prodam po 3 din. Možna brezplačna dostava na dom kupca. Florjančič ing. Dore, Ulica bratov Komel 23, Šentvid.	20657-RA-4
IŠCEM osebo, ki bi mi sestavila stanovanjsko prikolico iz kompletno pripravljenega materiala po obstoječem načrtu. Ino, Lev-čeva 5, tel. 64-816, Ljubljana.
20620-RA-4
ČEBELNJAK, 4x4, na hrastovi podlagi, primeren za vikend, prodam. Zbilje 55, Medvode.
20613-RA-4
MOŠKE obleke In plašče za manjšo debelejšo postavo poceni prodam. Kadunc, Bregarjeva 43, Ljubljana.	20460-RA-4
DVA velika fikusa In filodendro-na ugodno prodam. Ponudbe po telefonu (061) 63-826.
20505-RA-4
PANJE Žnidaršič, 13 kosov, prodam, cena po dogovoru. Telefon: (063) 710 671.	3687-RA-4
OVČJI koži, primerni za avto, ugodno prodam. Ponudbe pod »Koža«.	20507-RA-4
PERZIJANER plašč, nov, prodam. Tel. 315 385.	014818-RA-4
2IGOSANE in nežiposane znamke Jugoslavije od leta 1945 dalje ugodno prodam. Ponudbe pod »Znamke«.	25037-RA-4
FILATELISTI! Ge želite kupiti celotno zbirko žigosane Jugoslavije od leta 1945 dalije, vam jo prodam. Ponudbe pod »1,3 M«.
20538-RA-4
KER nujno potrebujem do 50.000 gotovine, vrnem čez dve leti a obrestmi. Cenjene ponudbe pod »Dogovor«.
20422-RA-4
VZMETNO jekleno klavirsko žico 0,5 in 0,6 ter 0,7 mm a — 50 kg ugodno prodam. Ponudbe pod »Delo« Kranj ood »Žica«.
3701-RA-4
DOBER jedilni krompir »igor« prodam po ugodni ceni. Šimenc, Bukovica 24, Vodice.
20888-RA-4
ZELO nujno potrebujem 80 900 ND posojila, vrnem po dogovoru tudi v 6 mesecih. Ponudbe pod »Garancija — obrtnik«.
20884-RA-4
KROMPIR »igor«, prodam. Cena 2,50 ND in zelje v glavah. Zapoge št. 19, Vodice.	20891-RA-4
SVETLO modro, piisirano poročno obleko št. 42 prodam. Leben. Novo polje c 7/16.
___	20914-RA-4
MOŠKE obleke in zimska oblačila za močnejšo postavo ugodno prodam Tel. 24-978. Ljubljana.
0155553-RA-4 LONČENE pečice, kovane luči, peresne žimnice, odeje, poceni prodam. Beethovnova 6 II, levo.
_____________________ 015459-RA-4
LPOKOJENCI-ke vabim vas, da se mi pridružite na skupne izlete v naravo. Popeljali se bomo v najlepše kotičke naše pokrajine. Oglasite se pod »Dogovor«.
20807-RA-4
2ELEZO 18/4, 15/5, 20/5 prodam. Ponudbe pod »Železo«.
015517-RA-4
BLAGAJNO veliko kupim. Ponudbe po telefonu 061 57-467 zvečer.
015522-RA-4
DEKLIŠKE, ženske obleke, plašče, kostime, škornje poceni prodam. Beethovnova 6 II, levo.
015460-RA-4
v A
f /	/


MICHELIN
čestita podjetju
AUTOCOMMERCE
za
25. obletnico uspešnega dela
Odbor za medsebojna razmerja pri centru za socialno delo Ljubljana-Siška
objavlja
prosto delovno mesbo
pisarniškega referenta
POGOJI:
—	ustrezna ali priznana srednja strokovna izobrazba in najmanj 3 leta delovnih Izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu
—	poskusno delo 3 mesece
—	nastop detla takoj ali najkasneje 1. 11. 1977
Plamene ponudbe s kratkim ftvljenijetplsom ln dokazilom o Izpolnjevanju pogojev naslovite na Odbor za medsebojna razmerja pri Centru za socialno delo Ljubljana-Siška, Celovška 196, v 8 dneh po objavi.	6760
SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, Parmova 32
Delovna skupnost RAZPISNA KOMISIJA
rasplsujs
delovno mesto
VODJE SKUPINE ZA SPLOŠNE ZADEVE
POGOJI:
—	visoka Izobrazba pravne smeri
—	> leta delovnih izkušenj
Poleg navedenih pogojev zahtevamo, da ima kandidat ustrezne moralnopolitične vrline ln organizacijske ter vodstvene sposobnosti in da izpolnjuje pogoje določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki.
Rok za prijavo Je 14 dni po objavi razpisa.
Pismene ponudbe z življenjepisi to dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, Parmova 33 — z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«.	6774
SVILANIT KAMNIK TOZD SVILA
I šče
ZUNANJE
SODELAVCE
za Izdelavo kravat (delo na domu).
6763
SKLADIŠČNI
PROSTOR
suh — 50—60 m*
v Ljubljani najamemo, lahko brez elektrike in vode.
Ponudbe pod »SUHO SKLADIŠČE«.
6753
Po sklepu sveta za medsebojna razmerja
»KEMOSERVI8 —
FOTOMATERIAL«
Ljubljana,
Trg osvoboditve 2
objavljamo prosti delovni mesti
DVEH
KOMISIONARJEV I
Ce so Celite natančneje seznaniti s fotografsko ali laboratorijsko stroko ln imate končano šolo za prodajalce, vas pričakujemo. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pismene ponudbe pošljite v 8 dneh na naš naslov.
6764
V globoki žalosti sporočamo, da je za vedno zaspala naša utrujena mama
TEREZIJA RESNIK
rojena GREGORIČ
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, 1. oktobra 1977, ob 16. uri na pokopališče Šmihel pri Novem mestu
Žalujoči:
otroci Franci, Rezka ln Jožica z družinami, sestre Pepca ln drugo sorodstvo
Birčna vas pri Novem mestu. Koper, Ljubljana, Piran, Tržič
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila naša draga mama, stare mama, tašča, teta in svakinja
FRANČIŠKA NAROBE
rojena ŠUŠTAR
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 1. oktobra 1977, ob 15. uri na pokopališču v Mengšu
Do pogreba leži v mrliški vežici ▼ Mengšu
žalujoči:
hčerka Zofka z družino, sin Ludvik z družino ln drugo sorodstvo Trzin, Ljubljana, Češnjico
ZAPUSTIL NAS JE
IVAN ZALAZNIK
POGREB BO V PONEDELJEK, 3. OKTOBRA 1977,
OB 16. URI IZ JANEZOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH
ŽALUJOČI:
HČERKA Z DRUŽINO
LJUBLJANA, 30. SEPTEMBRA 1977
Za vedno je odšla od nas naša ljuba
TEREZIJA VINDIŠMAN - ZINKA
rojena PRIMOŽIČ, učiteljica v pokoju
Od nje se bomo poslovili v soboto, 1. oktobra 1977, ob 15. url na mestnem pokopališču ▼ Ptuju
žalujoči:
mož Milan, hčerke Marija, Milena ln Ančka z družinami, sestre, bratje ln svakinja z družinami
Ptuj, Ljubljana, Velenje, vodice, Železniki, Škofja Loka ln Novo mesto, dne 29. septembre 1977
V 90. letu starosti nas je zapustila naša ljubljena mama, omica, prababica ln teta
EVGENIJA JELAŠIC
roj. LUKANC'
Pokopali smo Jo 30. septembra 1977 na Žalah v ožjem družinskem krogu.
Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, jo obdarovali s cvetjem in sočustvovali z nami.
žalujoči:
hčerki Sonja ln Nevenka ter sin Boris v Imenu vsega sorodstva
Ljubljana, Amsterdam, dne 29. septembra 1977
Nenadoma je umrla naša ljuba In dobra i»«m, stara mama, sestre, svakinja, teta
NEŽA BACEK
rojena FELICIJAN
Od drage pokojnice se bomo poslovili v nedeljo, 3. oktobra 1977, ob 16. uri na pokopališču v Leskovcu pri Krškem
Žalujoči:
hčerka Jožica tn sin Ivan v Imena vseh sorodnikov
Krško, Radeče, 30. septembra 1977
Sporočamo žalostno vest, da Je nenadoma preminil naš sodelavec
DRAGO MUHIC
čuvaj
Pogreb pokojnika bo v soboto, 1. oktobra 1977, ob 15. url Izpred hiše žalosti, Orkljevec 1 na pokopališče v Mimi peči
ŽTP — Prometna sekcija Ljubljana, OOS Postaje Ljubljana
Po hudem trpljenju je za vedno zaspal naš dragi mož, oča, dedi, brat ln strlo
OSKAR RIHTER
upokojenec
Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 3. oktobra 1977, ob 14. uri Iz Jožefove vežice na Žalah
Žalujoči:
žena Ana, hči Sonja, vnuček Aljoša, sin Blaž, brat Mirko s družino, Janja in drugo sorodstvo
Ljubljana, Kranjska gora, Brežice, 3. oktobra 1977
Do trpel j« naš dobri to skrbni mož, oče to stari ata ter brat
Franc Mrežar
uslužbenec
Pogreb bo v torek, 4. oktobra 1977 ob 15. uri Iz Petrove vežice na Žalah
Žalujoči:
žena Ivanka, sinovi Bojan ln Jure z družinama ln Marjan ter drugo sorodstvo
Ljubljana,' 30. septembra 1977
Po kratki ln hudi bolezni nas Je zapustil ljubljeni mož, pači in stric
Anton Blažič
Pogreb dragega pokojnika bo ▼ torek,
4. oktobra 1977 ob 16. uri Iz Andrejeve mrliške vežioe na Žalah
Žalujoča žena Matilda, Polonca, Spela in drugo sorodstvo
Prosimo tihega sožalja
Ljubljana, Zagreb, Križevci, 30. septembra 1977
Umrla mi Js nadvse draga sestra
Pavla Kavčič
upokojena poštna uradnica
Pogreto bo v ponedeljek, 3. oktobra 1977 ob 10. uri iz Krištofove vežice na Žalah
žalujoči:
sestre Viktorija ln prijatelji
Ljubljana, 30 septembra 1977
DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO
$'*'• ■ [p;.:
Zadnje vesti
*■
Hud požar v beograjskem skladišču (	»Udarnik«
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Nocoj ob 19. uri je iz doslej neugotovljenih vzrokov izbruhnil požar v skladišču beograjskega podjetja za pretovarjanje, prevoz in uskladi-ščenje blaga »Udarnik« v Zemunu. V skladiščnih prostorih y velikosti 4000 kvadratnih metrov so bile uskladiščene večje količine tehničnega blaga podjetij blagovnih hiš »Beograd«, pa tudi blago drugih delovnih organizacij. Delavci podjetja »Udarnik« in pripadniki JLA so v začetku požara rešili le manjši del blaga iz skladišča, škoda še ni ocenjena, vendar je zanesljivo zelo velika in znaša več deset milijonov dinarjev. Pri gašenju požara, ki so ga omejili nekaj po 22. uri. Je sodelovalo veliko število gasilskih vozil in cistern iz Zemuna in Beograda.
Zaprt odvetnik iz ZRN
PARIZ, 30. sept. (AFP, Reuter, AP) — Kot je sporočilo francosko notranje ministrstvo so danes v Parizu prijeli zahodnonemškega odvetnika Klausa Croissanta, ki je bil branilec članov teroristične organizacije Baader-Meinhof. Croi-ssant je prispel v Pariz julija in zaprosil za politični azil. Od tega časa se je skrival v Franciji, pospešeno pa so ga začeli iskati potem, ko se je povečalo sodelovanje francoske in nemške policije ob ugrabitvi Hannsa Martina Schle-yerja v začetku tega meseca. Vlada ZR Nemčije je zahtevala njegovo aretacijo in izročitev.
Berlinguer odpotoval v Budimpešto
RIM, 30. sept. (Tanjug) — Generalni sekretar komunistične partije Italije Enrico Berlinguer je danes odpotoval v Budimpešto na tridnevni uradni obisk na Madžarsko, kamor ga je povabila madžarska socialistična delavska partija. Berlinguer in Kadar se bosta pogovarjala o položaju v mednarodnem delavskem gibanju in mednarodnih političnih razmerah, zlasti v Evropi.
Izraelski premier spet v bolnišnici
TEL AVIV, 30. sept. (UPI, Reuter) — Izraelskega premiera Menahima Begina so danes prepeljali v bolnišnico, že drugič v času štirih mesecev. Kot je izjavil njegov osebni zdravnik, ne gre za srčni napad, marveč za veliko izčrpanost. Pristavil je tudi, da se zdravje izraelskega premiera zboljšuje in da bo bržkone že v začetku prihodnjega tedna prišel iz bolnišnice.
Umrl pisatelj Hans Habe
LUZERN, 30. sept.. (Reuter) — Hans Habe, pisatelj in eden najbolj uglednih zahodnonemških časnikarjev, je umrl v Luzernu v 66. letu življenja. Hans Habe, ki je pred drugo svetovno vojno emigriral v ZDA, je postal znan, ko je odkril, da je Hitlerjevo pravo ime Schicklgruber. Bil Je avtor mnogih popularnih knijg.
Najmlaiši nizozemski šesterček zbolel
LEIDEN, 30. sept. (Reuter, AP) — Najmlajši od šestih nizozemskih šesterčkov, ki so se rodili 18. septembra, je v kritičnem stanju. To je sporočil predstavnik bolnišnice, kjer so se otroci rodili. Ta najmlajši otrok, eden od dveh fantkov, po imenu Denis, je okužen s težko črevesno infekcijo. Zdravstveno stanje ostalih otrok, štirih deklic in enega dečka je zadovoljivo, mati, 28-letna Corrie Nijssen pa je včeraj zapustila bolnišnico.
PA ŠE TO
TEKMOVANJE AMATERJI : DILETANTI — Na osiješkem tekmovanju v kuhanju ribjega paprikaša je Stevo Jurkovič zmagal najprej med amaterji, nato pa še med poklicnimi kuharji. To je marsikoga presenetilo.
Nikakor pa ne tiste, ki so letos vsaj malo potovali po naši domovini in dobro spoznali našo ljudsko »vineršnicl« kuhinjo.
Ujeti potniki še čakajo na izpustitev
Ugrabitelji podaljšcli rok — Trije teroristi nočejo v Dako
CALCUTA, 30. sept. (AP) — Ugrabitelji japonskega letala DC-8, ki imajo na letališču v bangladeškem glavnem mestu Daki ujete potnike, so preložili zadnji rok za izpolnitev zahtev na jutri ob 23. Zahtevajo, naj japonska vlada izpusti devet članov skupine »Rdeča armada« in jim da 6 milijonov dolarjev.
Trije teroristi, ki so zaprti v japonskih zaporih, so zavrnili ponudbo, da bi jih izpustili in prepeljali v Dako, kjer imajo njihovi somišljeniki ugrabljeno letalo s 146 talci. Po poročilu japonskega pravosodnega ministrstva, je ostalih šest teroristov, za katere so ugrabitelji zahtevali izpustitev, pristalo na ta dogovor, tako da jih bodo še danes prepeljali v Bangladeš. Hkrati se japonska vlada trudi, da bi zbrala 6 milijonov dolarjev, ki so jih ugrabitelji prav tako zahtevali kot pogoj za izpustitev potnikov. Sporočili so da so doslej zbrali 2 milijona dolarjev (v bankovcih po 100 dolarjev), ostanek pa naj bi prispel še ta dan iz New Yorka.
Sprejeto besedilo nove ustave
Dokončen predlog bo sprejel vrhovni sovjet SZ na zasedanju v torek
MOSKVA, 30. sept. (Tanjug) — Prez-idij vrhovnega sovjeta ZSSR je sprejel danes dokončen predlog nove ustave Sovjetske zveze, ki ga bo sprejel vrhovni sovjet ZSSR na izrednem zasedanju, ki se bo začelo v torek.
Sporočili so, da je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR sprejel precizirano in dopolnjeno besedilo nove ustave, ki je bilo od začetka junija letos v javni razpravi. Ob tej priložnosti so odobrili delo ustavne komisije in pozitivno ocenili javno rapravo.
Pričakujejo, da bo v ponedeljek plenum CK KP SZ, ki bo prav tako razpravljal o predlogu nove ustave in nekaterih personalnih vprašanjih, ki se nanašajo na funkcije. predvidene z novo sovjetsko ustavo.
oglašujte v dnevniku
DELO
Titove
čestitke
Predsedniku Carterju
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku ZDA Jimmyju Carterju naslednjo brzojavko:
»Ob rojstnem dnevu vaše ekselence, vam z iskrenim zadovoljstvom pošiljam svoje prisrčne čestitke in tople želje za vašo osebno srečo, za dobro zdravje in napredek ameriškega ljudstva ter za neprestano krepitev prijateljskih zvez in sodelovanja med našima državama.«
Predsedniku Hua Kuo-fengu
Predsedniku centralnega komiteja KP Kitajske, premie-ru državnega sveta LR Kitajske Hpa Kuo-fengu pa je poslal predsednik^, republike Josip Broz Tito brzojavko z naslednjo vsebino:
»Ob narodnem prazniku ljudske republike Kitajske s posebnim zadovoljstvom pošiljam vam, vodstvu in prijateljskemu kitajskemu ljudstvu v imenu narodov Jugoslavije in v svojem lastnem imenu, najprisrčnejše čestitke in iskrene želje za stalen napredek in vsestranski razvoj Ljudske republike Kitajsko, za vaše dobro zdravje in za uspeh pri uresničevanju vaše odgovorne dolžnosti.
Živo se spominjam našega nedavnega obiska v Ljudski republiki Kitajski, prijateljskega sprejema, srečanj z ljudstvom in toplega gostoljubja, ki ste nam ga izkazovali. Prepričani smo, da naša srečanja in pogovori postavljajo nov pomemben prispevek in vzpodbudo k nadaljnjemu stalnemu razvoju prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko, kakor tudi prispevek k neodvisnemu in enakopravnemu sodelovanju ter napredku v svetu.«
Ciprskemu premieru Kiprianuju
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Cipra Spirosu Kiprianuju naslednjo brzojavko:
»Ob obletnici razglasitve ciprske neodvisnosti s posebnim zadovoljstvom pošiljam vaši ekscelenci v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu najprisrčnejše čestitke.
Ob tej priložnosti naj poudarim iskreno željo za okrepitev suverenosti, enotnost in ozemeljske celovitosti neuvrščene republike Cipra.
Ravno tako želim izraziti trdno prepričanje, da se bodo tradicionalni prijateljski odnosi in plodno sodelovanje med našima državama še naprej poglabljali v našem skupnem interesu in prispevali k mednarodni solidarnosti, varnosti in miru v sredozemskem območju in svetu sploh.«
Nigerijskemu voditelju Obasandžu
Ob obletnici razglasitve neodvisnosti Nigerije je predsednik republike Josip Broz Tito brzojavno čestital vrhovnemu komandantu oboroženih -sii Zvezne republike Nigerije in predsedniku zvezne vojaške vlade generalu Olu-s e gumi Obasandžu.
Vulkan bruha že 18 dni
KAIMU, 30. sept. (AP, UPI) — Ker pričakujejo, da bo lava Iz ognjenika Kilauea, ki je aktiven že od 13. septembra, kmalu dosegla jugovzhodni del Havajev, so evakuirali okoli 50 družin. Lava se premika s hitrostjo 200 metrov na uro.
Številne možnosti razvoja v povezavi
Delegacija ZK Slovenije zaključila obisk v Furlaniji-Ju-lijski krajini — Koristni pogovori — Stiki bodo globlji
OD NAŠEGA POROČEVALCA
VIDEM, 30. sept. — Drugi dan obiska delegacije ZK Slovenije, pod vodstvom predsednika CK ZKS Franceta Popita v Furlaniji-Julijski krajini, je minil v znamenju koristnih pogovorov. Po včerajšnjem toplem, tovariškem srečanju z zamejskimi Slovenci v Dolini, so gostje iz Slovenije zjutraj Odšli najprej na sedež pokrajinskega komiteja KPI v Vidmu, za tem so si ogledali znamenito vilo beneških dožev Manin v Passarianu in se v bližnjem Codroipu srečali s predstavniki občinske uprave. Popoldne je delegacija zaključila svoj obisk v Gorici.
Stiki med komunisti iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine so se pričeli v obdobju skupnega boja proti fašizmu in nacizmu, uspešno so se razvijali v povojnem obdobju in se še posebej utrdili ob skupnem reševanju tragičnih posledic lanskega katastrofalnega potresa. Videmski komunisti so se zahvalili slovenskim tovarišem za pomoč pri odstranjevanju posledic potresa in pohvalili delež jugoslovanskih podjetij pri postavljanju novih naselij za prizadeto prebivalstvo. Razlog več za aktivno sodelovanje med komunisti iz Slovenije in videmske pokrajine je tudi prisotnost Slovencev na tem območju, ki so žal brez posebnih pravic, šele osimski sporazum in njegova bodoča aplikacija bo prinesel pravično rešitev tudi za Slovence v tej pokrajini, so menili videmski komunisti.
Rekonstrukcija potresnega področja je v tem trenutku osnovna naloga dežele Furlanije-Julijske krajine in še posebej videmske pokrajine in njenih občin. Vendar pa je hkrati ob tem potrebno, misliti tudi na celovit gospodarski razvoj tega območja,
Južna Afrika izključena?
ŽENEVA, 30. sept. (Tanjug) — Mednarodna organizacija za intelektualno lastnino (agencija OZN za zaščito avtorskih pravic, licenc in patentov) je sklenila, da bo prekinila vse zveze z Južno Afriko, in da jo bo na prihodnji seji v generalni skupščini izključila iz članstva.
Koordinacijski odbor te organizacije, je sinoči sprejel resolucijo, v kateri od njenega generalnega direktorja zahteva, naj več ne vabi predstavnikov rasističnega režima Južne Afrike na kakršnekoli sestanke mednarodne organizacije za zaščito intelektualne lastnine ali njenih organov.
V	resoluciji je navedena tudi zahteva, naj bo na dnevnem redu generalne skupščine te organizacije, ki bo leta 1979, tudi predlog o izključitvi Južne Afrike.
Ta predlog je dala skupina dežel v razvoju (»skupina 77«), zanj pa so glasovale tudi vse soc’rlistične države. Skupina zahodnih držav je glasovala proti.
Brazilski dolgovi naraščajo
RIO DE JANEIRO, 30. sept. (PN) — Brazliski dolgovi so se letos povečali na 27 milijard 673 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so od leta 1964 narasli za več kot devetkrat. Ko je vojaška hunta leta 1964 prevzela v Braziliji oblast, so ti dolgovi znašali 2,9 milijarde dolarjev.
V	uradnih krogih sodijo, da se bodo do konca leta 1977 brazilski dolgovi v tujini povečali že na 30 milijard dolarjev. Samo za odplačilo dospelih anuitet bo morala Brazilija odšteti letos 2,74 milijarde dolarjev.
ki si ga ni mogoče več predstavljati brez povezovanja in sodelovanja s Slovenijo na različnih področjih.
Komunisti Furlanije-Julijske krajine so slovenske tova-i£še seznanili s številnimi možnostmi bodočega sodelovanja. Slovenija in Furlanija-Ju-lijska krajina bi lahko postali ob smotrni izrabi vseh naravnih in gospodarskih prednosti, središče za razvoj visoko produktivne industrije in izhodišče za skupen prodor na druga tržišča. Sevemojadran-skim pristaniščem je potrebno vrniti nekdanjo prometno veljavo, ob tem pa bi se morala pristanišča na tem območju tesneje povezovati in si deliti delo.
V prihodnosti bo potrebno tudi tesnejše sodelovanje na področju načrtovanja in gradnje komunikacij, industrijskih kooperacij in aplikativnih raziskav. Bistveno za razvoj Furlanije-Julijske krajine in Slovenije bo tudi povezovanje obeh gospodarstev z bodočo industrijsko cono na Krasu, ki ne sme postati izolirana koncentracija industrije, temveč bo morala živeti v organski povezavi z obema zaledjema, kjer naj bi spodbujala komplementarno industrijsko rast. Italijanski komunisti so tudi predlagali, naj bi v desetih meddržavnih komisijah, ki jih predvideva osimski sporazum, aktivneje sodelovali vsi, ki so neposredno udeleženi pri razvoju obeh področij.
»Pogovori med našo delegacijo in komunisti iz Furla-
nije-Julijske krajine so potekali v vzdušju prijateljstva in odprtosti in bodo prav gotovo prispevali k utrjevanju sožitja med obema državama, predvsem pa bodo okrepili skupne poglede jugoslovanskih in italijanskih komunistov na probleme, ki zadevajo interese obeh partij, ter mednarodna in notranjepolitična vprašanja,« je ob koncu obiska označil dvodnevne pogovore predsednik CK ZKS France Popit.
JANKO TEDEŠKO
Priprave na 11. kongres ZKJ
Komisija predsedstva CK ZKJ o ključih, merilih in izbiri kandidatov
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Danes je bila v Beogradu pod predsedstvom člana izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Dragoljuba Stavreva druga razširjena seja -komisije predsedstva CK ZKJ za organizacijske priprave 11. kongresa ZKJ.
Na seji so izoblikovali osnutek sklepa o ključu, merilih in načinu izbire delegatov za 11. kongres ZKJ.
Poleg tega je komisija sprejela predlog programa založniške dejavnosti ob 11. kongresu ZKJ in vrsto drugih predlogov s področja organizacijskih priprav na kongres.
Te osnutke oziroma predloge bo komisija posredovala predsedstvu CK ZKJ, ki naj bi jih proučilo in sprejelo.
OGLEDALO:
PO SILI V POKOJ
—■ že dolgo se poznava ... saj mi boš za pričo, da v resnici nimam toliko službenih let, kot piše v moji delovni knjižici?
I. KUŠANIČ, Politika
V skupna vlaganja
Delegacija IS skupščine Slovence v SAP Kosovo — Za čim boljše gospodarsko sodelovanje — Še nekaj težav
OD NAŠEGA PRIŠTINSKEGA DOPISNIKA
PRIŠTINA, 30. sept. — Na povabilo izvršnega sveta S AP Kosova je danes dopotovala v Prištino delegacija IS skupščine SR Slovenije, ki jo vodi Zvone Dragan, podpredsednik IS skupščine SRS.
Namen dvodnevnega obiska delegacije IS SRS na Kosovem je proučiti možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja med SRS in SAP Kosovo. Na začetku seje so predstavniki obeh delegacij seznanili drugi druge z dosedanjimi gospodarskimi gibanji na obeh področjih.
Gospodarsko sodelovanje med SRS in SAP Kosovo je v zadnjih dveh ali treh letih bolj intenzivno kot prej, tako lahko spričo sedanjih gospodarskih razmer in zanimanja delovnih organizacij z obeh območij za sodelovanje v prihodnjem obdobju pričakujemo še boljše rezultate. To je naše splošno mnenje, čeprav je v našem gospodarskem sodelovanju zaslediti tudi odprta vprašanja (grad-
Slavje Katalonije
Po štirih desetletjih trpljenja so Katalonci spet dobili avtonomijo — Ta je začasna, do nove španske ustave
MADRID, 30. sept. (Tanjug) — Danes imajo v Kataloniji praznik. Po štirih desetletjih trpljenja, ponižanj in nepretrganega boja, so Katalonci spet dobili avtonomijo, ki jim jo je dala španska republika jeseni leta 1932 in jim jo je Francov dekret 8. aprila 1938 odvzel.
Na včerajšnji izredni seji vlade so sprejeli dekret- o obnovitvi avtonomije za Katalonijo s tem, da bo ta avtonomija začasnega in prehodnega značaja, vse dokler ne bo sprejeta nova španska ustava, v kateri bo vprašanje avtonomije rešeno tudi za ostale španske pokrajine. Naslov dekreta poudarja, da gre za »obnovitev avtonomije«, čeprav je Suaresova vlada temu nasprotovala in zahtevala »vzpostavitev avtonomije«. Predsednik katalonske vlade v Izgnanstvu, vlade ki se tradicionalno imenuje »genera-liteta«, Josep Taradellas, kakor tudi politične stranke te pokrajine so odločno vztrajale pri tem, da bi poudarili, da gre za obnovitev avtonomije.
V vladnem dekretu, ki bo verjetno zjutraj začel veljati, je rečeno, da je Katalonija zavrnila »popolni status pravne osebe« in da jo bo upravljala avtonomna vlada, ki bo
OKTOBER JE DOBER
Tako pravi ljudski rek. Ne vemo, ali samo zaradi le:	rime ali pa zaradi
bogatih izkušenj s tem mesecem. Skoraj vsi drugi oktobrski pregovori pa samo najavljajo vreme za r.aprej, na primer: Ce vi: notoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. — Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca od-jenjuje. — V oktobru burja, mraz, januarja sončen čas. — Vinotoka deževa-nje pomeni grudna vetrov divjanje. — Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. — Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
Kar se tiče listja na drevju, meni večina pregovorov, da bo tem hujša zima, čim dalj ostane listje na vejah: Ako se drevje pozno obleti, huda zima sledi. — Se nerado listje obleti, vsak naj zime se boji. — Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče.
Eden pa trd: prav nasprotno: Ce listje hitro obleti, vsak naj zime se boji-
Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 1. oktobra 1977 ob 7. uri
SLOVENIJA Jutri bo precej sončno, zjutraj in deloma dopoldne po nekaterih kotlinah megla. Najnižje nočne temperature bodo od 2 do 6, v Primorju 10, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
IZGLEDI ZA NEDELJO Od zahoda pooblačitve in predvsem v zahodnih krajih že tudi padavine.
JUGOSLAVIJA
Tudi drugod po državi bo jutri pretežno sončno m toplo vreme.
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad južno Evropo in Sredozemljem počasi slabi pod vplivom frontalnih valov, ki se pomikajo prek Evrope. V višjih plasteh ozračja doteka prehodno nad naše
kraje toplejši zrak.
TEMPERATURE MORJA
Piran 18, Senj 15, Rab 18, Split 19 in Hvar 20 stopinj C. Na Kredarici je bilo danes zjutraj še 24 cm snega.
Vreme in temperatura
30. septembra 1977
ob 13. um
vreme stopinj
ujuoijaoa Piamca Bra k Kredarice Man bor Si. Gradec Colje
Novo mesto Portorol Beka Pulj H vaj
Dubrovnik
ZagTeD
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Milano
Genova
Mlinchen
Ziiricb
Ram
Paro
Berlin
Stockholm
Moskva
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
polobiačno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
polobiačno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
jasno
polobiačno
jasno
jasno
jasno
jasno
dežuje
rosi
oblačno
17
17 16
19
19
18 17
17
20 21 24 19
18 16
15 19 19
17
18 21
16 18
14
12
4
sestavljena iz predsednika in 16 članov.
Predsednik »generalitete« oziroma vlade, bo imenovan na predlog predsednika madridske vlade s kraljevim dekretom. Vnaprej se ve, da je za prvega predsednika »generalitete« določen predsednik katalonske vlade v izgnanst-
vu Taradellas, ki je še vedno v Franciji, prihodnji teden pa se bo verjetno vrnil v Madrid. Ostale člane avtonomne vlade bo imenoval sam, pri tem pa bo upošteval, da bodo med njimi predstavniki najmočnejših strank v pokrajini, kakor tudi predstavniki štirih katalonskih pokrajin: Barcelone, Leride, Fa-ragone in Gerone. Z gotovostjo računajo, da bo v Tara-dellasovi vladi tudi en predstavnik komunistov.
Ure strahu
Francoska caravella osem ur in pol v rokah popularnosti željnega pirata
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 30. sept. — Začelo se je okoli poldneva, ko je v ca-ravelli letalske družbe »Air inter«, namenjeni iz Pariza v Lyon, petnajst minut pred pristankom eden izmed potniku? nenadoma vstal in pohitel proti pilotski kabini. Stevardusa ga je skušala zadržati, toda potnik je naglo potegnil colt 45 ter jo ustrelil v roko, nato planil v pilotsko kabino in prisilil kapitana, da je obrnil letalo nazaj proti Parizu. Pilot je oddal kontrolnemu stolpu v Parizu dogovorjeni znak za »letalo ugrabljeno«.
Na notranjem ministrstvu so naglo sprožili akcijo. Na letališče Orly-Ouest so prihiteli prefekt departmaja Val de Marne Berier, komisar Le-clerc, ki vodi znamenito brigado za boj z gangsterji ter močni oddelki policije. Letalo z 93 potniki in člani po-sadje se je ob 13.08 spustilo na pristajalno stezo. Pol ure kasneje so navezali stik med letalom in kontrolnim stolpom in pogajalci so dosegli, da je pirat izpustil hudo krvavečo stevardeso ter pet žensk in enega otroka.
Pirat je nato zahteval, naj mu priskrbijo vso tehniko za vključitev v direktni program radijskih postaj Monte Carlo in Europa 1, kjer mora dobiti dvanajst minut za '»politično« sporočilo.
Letalo je imelo goriva le še za običajni polet med Parizom in Lyonom in rezerve so bile kmalu pri koncu, saj so motorji delovali zaradi oskrbe z elektriko, da so bili potniki vsaj na svetlem in na svežem zraku. Ko je goriva zmanjkalo, se je temperatura v letalu dvignila nad 30 stopinj. Po dolgotrajnem prigovarjanju je pirat nekaj po petih popoldne privolil, da priključijo letalo na električno omrežje, čez eno uro pa je tudi dovolil pripeljati hra-
no in pijačo. Ob tej priložnosti je izpustil nekega bolnega potnika, trenutek kasneje pa mu je ušel eden izmed talcev.
Okoli pol devetih zvečer se je po neuspešnih pogajanjih policija odločila za akcijo, ki jo je vodil komisar Brous-sard. V trenutku napada na letalo je pirat aktiviral ročno bombo in drobci so hudo poškodovali enega, lažje pa dva potnika. Komisar Broussard je naglo aretiral pirata.
Izkazalo se je, da je bila utemeljena domneva policije, da se za visokim plavolasim in modrookim moškim skriva Jacques Robert, star znanec policije in sodišč, sicer pa bolestno nagnjen k akcijam, ki naj bi mu prinesle popularnost v tisku ali na RTV.
Februarja 1974 je Jacques Robert imel za talca novinarja Maxa Meyniera, voditelja popularne oddaje za šoferje tovornjakov na radijski postaji Luksemburg. Tudi tedaj je hotel oddati »politično« sporočilo, vendar ga je novinar pretental, da tega ni storil.
Tako se je dokaj srečno končala oseminpoluma piratska pustolovščina, ki je spravila na noge vso Francijo.
nja veleblagovnice v Prištini, sklad za manj razvite in združevanje bank), s katerimi se bomo verjetno soočali tudi v prihodnje, je rekel Zvone Dragan.
Tudi predstavniki delegacije IS SAP Kosovo niso prikrivali zadovoljstva in so se pohvalno Izrazili ne le o gospodarskem sodelovanju med SRS in SAP Kosovo, temveč tudi o sodelovanju med izvršnima svetoma.
Čeprav so rezultati sodelovanja v tem letu zadovoljivi, pa še niso rešili treh vprašanj.
Prvo vprašanje zadeva veleblagovnico v Prištini. Pri gradnji te veleblagovnice se je zastavilo vprašanje organizacijskega koncepta poslovanja. Slovenski koncept predvideva ustanovitev petih OZD, ki naj bi pokrivale pet prodajnih programov. Slovenija je poudarila udeležbo v višini 80 odstotkov vrednosti veleblagovnice, kosovski koncept pa temelji na ustanovitvi veleblagovnice splošne narave z eno OZD ter ponuja udeležbo v znesku 20 odstotkov vrednosti veleblagovnice. Na seji sta obe
■UH

Brez demokratičnega ozračja je težko graditi enotnost, brez enotnosti pa ni resnične demokratičnosti.
TODO KURTOVIC Tudi če se svet v celoti premakne naprej, mora mladost zmeraj začeti nanovo.
JEAN PAUL
strani izrazili željo, da bi to vprašanje rešili tako, da bi našli najustreznejšo rešitev.
O načinu uporabe 20 odstotkov sredstev iz sklada za manj razvite republike in pokrajini prek povezave z gospodarskimi organizacijami SR Slovenije v smislu združevanja, dejavnosti Ljubljanske banke in medsebojnega povezovanja TOZD na temelju načela skupnih vlaganj bodo razpravljali na drevišnji seji.
MUHAMED SHKOZA
Prevelika nataliteta v Ifteftiki
CIUDAD MEXICO, 30. sept. (Notimex) — Ce se nataliteta ne bo zmanjšala, bo v Mehiki v začetku prihodnjega stoletja že nad 110 milijonov prebivalcev, od tega 80 odstotkov v mestih. Danes šteje ta država 70 milijonov prebivalcev.
Minister za javna dela Pe-dro Ramirez je dejal, da bo zaradi naglega širjenja mehiških mest prišlo v naslednjih 40 letih do kritičnega položaja v državi.
Sredstva za nevtronsko bombo
WASHINGTON, 30. sept. (UPI, AP) — Ameriški predstavniški dom je zavrnil amandma, ki se je zavzemal za prepoved proizvodnje nevtronske bombe. Poslanci predstavniškega doma so z 297 proti 109 glasovom odobrili izločitev proračunskih sredstev za leto 1978 za nadaljnji razvoj nevtronska bombe. Dokončnega sklepa pa še niso sprejeli. Predsednik Jimmy Carter je namreč predstavniški dom samo pozval, naj odobri predložena sredstva, sklep o morebitni proizvodnji nevtronske bombe pa naj bi sprejel kasneje.
Raketa »Atlas Centauer« eksplodirala
CAPE CANAVERAL, 30. sept. (Reuter) — Ameriška raketa »Atlas Centauer«, s pomočjo katere so sinoči iz oporišča Cape Canaveral izstrelili telekomunikacijski satelit »Intelsat«, je eksplodirala komaj 54 sekund po vzletu. Uradno še niso objavili vzroka te nesreče, v kateri je bil uničen satelit mednarodne organizacije za telekomunikacijske satelite, vreden 49,4 milijona dolarjev. Satelit te organizacije, v katero je vključeno 98 držav, naj bi poslali v krožnico nad Indijskim oceanom in zagotovil naj bi telefonske in televizijske zveze s 40 državami.
To je že druga eksplozija pri izstrelitvi iz Cape Canaverala v slabih dvajsetih dneh. Rakeka »Delta«, ki je nosila satelit evropske vesoljske agencije, je eksplodirala 13. septembra prav tako tik po izstrelitvi.
Telefoto: UPI
Zasolien
požirek
žlahtne
kapljice
LONDON, 30. sept. (UPI) — Za tole steklenico vina chateau lafite, letnik 1806, je kupec na dražbi znane družbe Chri-sties odštel 8300 funtov (dobrih 290.000 din). Vino so pregledali in pretočili leta 1953.
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI
★ ★
GLASILO SOCIALISTIČNI ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SOBOTA, 1. OKTOBRA 1977 LETO XIX • ŠTEVILKA 228 # CENA 5 DINARJEV
•DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO FRAS
Spet na svidenje, dragi predsednik!
Tito se je včeraj ob 9.20 poslovil od množice Zagrebčanov, ki so ga spremljali s pesmijo in transparenti
OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA
ZAGREB, 30. sept. — Tildi danes, ko se Je predsednik republike in ZKJ Josip Broz Tito poslavljal od Zagreba, po svojem petdnevnem obisku, s katerim je dal še poseben pomen praznovanju komunistov, delovnih ljudi in mladine, ki praznujejo 40-letnico ustanovitve Komunistične partije Hrvatske, so Zagrebčani množično napolnili ulice.
2e zarana so odhajali proti cestam, po katerih naj bi se peljal predsednik. Ulice so bile obsijane s soncem, okrašene z zastavami ln simboli jubileja KP Hrvatske.
Ob vsej trasi, dolgi 6,5 km, od vilo Zagorje na Pantov-čaku do glavnega železniškega kolodvora, je zvenela
izrekel na svečani seji CK ZKH, ko je dejal, naj imajo vsi pred očmi skupne cilje: čim hitrejšo zgraditev socializma, hitrejši dvig življenjske ravni in stalno krepitev enotnosti naših narodov ter narodnosti.
Tito je odzdravljal množici na Tomislavovem trgu pred postajo. Osnovnošolca Tatja-
riča, dr. Iva Perišina, dr. Jakova Sirotkoviča, dr. Iva Margana, generala Dušana .Corkoviča, Dragutina Plašča in Iva Vrhovca.
»Pridite spet« so se poslavljali gostitelji od predsednika, ko je skupaj z Milko Planinc, Jakovom Blaže-vičem, dr. Dušanom Drago-savcem in Radovanom Vlaj-kovlčem stopal v modri vlak. Skozi okno vlaka je predsednik rekel:	»Hvala,
Zagrebčani, za izreden sprejem!« Modri vlak je zapustil glavni kolodvor ob 9.20, Tito pa je z okna nasmejan mahal.
BORKO DE CORTI


TITO V BEOGRADU — Nasmejani in dobro razpoloženi predsednik odzdravlja Beograjčanom, ki so ga pričakali na glavni železniški postaji.
Telefoto: Tanjug
Tita so vso pot do Beograda prisrčno pozdravljali
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Ko se Je predsednik Tito peljal iz Zagreba v Beograd, so ga blizu poldneva v Slavonskem Brodu prisrčno pozdravili. Pred železniško postajo se je zbralo okoli 10.000 pionirjev, mladine, delavcev Djure Djakoviča in drugi delovni kolektivi. S skandiranje »Tito, Tito in Tito je naš« so hoteli izraziti vso svojo ljubezen in vdanost dragemu predsedniku. Tovariš Tito pa je dobro razpoložen in nasmejan z vlaka pozdravljal množico.
Ob 12.45 pa se je podoben prizor ponovil v Vinkov-eih, kjer se je modri vlak nekaj časa zadržal.
Tudi v šidu, kamor je modri vlak s predsednikom pripeljal ob 15.15 je bila zbrana množica, ki je prisTČno pozdravljala Tita. Predsednik je nato stopil na peron, kjer so mu šolarji izročili cvetje.
Tudi v Bački Palanki so priredili domačini predsedniku Titu tope/l sprejem. Navdušeno so ga pozdravljali s pisanimi zastavicami in šopki cvetja. Na beograjski železniški postaji pa so predsednika navdušeno pozdravili tisoči Beograjčanov.
Ne kot dopolnilo
Zakon o razporejanju prihodka in dohodka bo na temelju zakona o združenem delu urejal dohodkovne odnose
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 30. sept. — Danes sta zasedala oba zbora skupščine SFRJ. Na začetku skupne seje je predsednik zveznega zbora Danilo Kekič najprej pozdravil delegacijo alžirskega parlamenta, ki je na obisku v Jugoslaviji, nato pa so delegati prisluhnili pozdravnim besedam vodje delegacije Bi-tata. šele nato so začeli obravnavati prvo točko »rednega« dnevnega reda.
pesem: »Druža Tito mi ti se kunemo ...«
Na številnih transparentih so bile izpisane besede, ki so izražale pripadnost revolucionarnega Zagreba Titovi poti. Vsem še zvenijo v ušesih Titove besede, ki jih Je
na Zobec in Jadranko Viš-njič sta mu izročila cvetje, pevski zbori pa so peli »Druže Tito mi ti se kunemo«. Ko je odšel skozi špalir pionirjev osnovne šole maršal Tito, se je poslovil od d!r. Vladimira Baka-
Zveznd sekretar za finance Momčilo Cemovid je podal uvodni ekspoze o predlogu za izdajo zakona o določanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka. Med drugim jo ugotovil, da naloga tega zakona ni, da bi dopolnil zakon o združenem delu, še manj pa, da bi spreminjal in postavljal pod vprašaj njegova določila, temveč da bi prav na temelju zakona o združenem delu in
njegovih rešitev na področju dohodka in dohodkovnih odnosov racionaliziral sedanje in normiral vse preostale rešitve, ki zadevajo obračun in obračunski sistem. Pri tem naj bi, če je to potrebno zaradi večje celovitosti, znova navedel tudi nekatere v zakonu o združenem delu že sprejete rešitve.
V	nadaljevanju skupne seje obeh zborov skupščine SFRJ so delegati poslušali ekspoze zvezne sekretarke za zdravstvo in socialno politiko Zore Tomič, o analizah o družbenem položaju žensk in družbenem varstvu otrok, nato pa se je razvila obsežna razprava, v kateri so poleg delegatov sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v federaciji.
Nato sta zbora nadaljevala z delom na ločenih sejah. Izoblikovala sta več zakonskih predlogov in sprejela več aktov iz območja svojih pristojnosti.
Tako je zbor republik in pokrajin sprejel sklepe v zvezi z analizo in predlogi ukrepov zveznega izvršnega sveta na področju pomorskega ladjarstva in ladjedeJstva.
V	sklepih je med drugim rečeno, da bi se bilo treba lotiti podobnih analiz in ukrepov tudi za druge gospodarske panoge posebnega pomena. Zbor je sprejel tudi program dela do konca letošnjega leta ter sklep o nadaljnji gradnji kongresnega centra »Sava« v Beogradu. Nato je zbor republik in pokrajin sprejel sklep, da bodo za sodnika ustavnega sodišča Jugoslavije imenovali dosedanjega predsednika zakonodaj-
no pravne komisije skupščine SFRJ Vojislava Rakiča, na njegov dosedanji položaj pa so izvolili delegatko Vaško Duganovo.
Zvezni zbor je na arvojd ločeni seji prav tako sprejel delovni program do konca leta. Sprejel je tudi predlog za izdajo zveznega proračuna za leto 1978 ter predlog za izdajo zakona o izvršitvi zveznega proračuna za isto leto. Delegati zveznega zbora so poslušali ekspoze o poročilu o dosedanjem uresničevanju družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine prek funkcije družbenega pravobranilca samoupravljanja.
(Več na 4. strani).
FEDJA ZIMIC
Dolanc
sprejel
Azcarateja
Razgovor o nadaljnjem sodelovanju ZK Jugoslavije in KP Španije
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je danes sprejel člana izvršnega komiteja Komunistične partije Španije Manuela Azcarateja, ki se mudi v naši državi na povabilo predsedstva CK ZKJ.
V prisrčnem, prijateljskem pogovoru sta izrazila zadovoljstvo- nad uspešnim razvojem odnosov in sodelovanja med ZK Jugoslavije in KP Španije. Poudarila sta pripravljenost za njihov nadaljni razvoj in razširitev. Dolanc je gosta tudi seznanil z odnosi in sodelovanjem ZKJ s socialističnimi socialdemokratskimi in progresivnimi partijami ter gibanji neuvrščenih držav.
Minic govoril v generalni skupščini OZN
Poudaril pomen neuvrščenosti - Govora ministrov Kitajske, Sri Lanke
NEW YORK, 30. sept. (Tanjug) — Reševanje kriz iz križnih žarišč, posebej v Afriki in na Bližnjem vzhodu, resnično napredovanje na področju razoroževanja in reševanje problemov, ki so odločilni na vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve, so prednostna vprašanja zasedanja generalne skupščine ZN, je v današnjem govora v Združenih narodih poudaril podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič. Dodal je še, da je »iluzorno pričakovati popuščanje napetosti, trajen mir in stabilnost v svetu, če ne bomo dosegli napredka v teh glavnih smereh mednarodnih odnosov«.
Minič se je dalj časa zadržal pri neuvrščenih. Ocenil je, »da so stalni napori -neuvrščenih po konferenci v Co-lombu, da postopno uresničijo svoje sklepe dali vidne rezultate in predstavljajo prispevek pozitivnemu razvoju mednarodnih odnosov.« (Miničev govor objavljamo na 3. strani.)
O gibanju neuvrščenih, ki »se hitro razrvija in krepi vlogo v mednarodnih odnosih«, je govoril tudi kitajski minister za zunanje zadeve Huang Hua, ki je povedal, da si njegova država »želi miroljubno mednarodno klimo, v kateri bi si kitajski narod lahko bolje gradil svojo državo«.
Minister za zunanje zadeve Sri Lanke Abdul K. Hamid pa je na zasedanju izjavil, da se bo njegova država še naprej zavzemala -za principe neuvrščenosti, trudila pa se bo, da ta politika »ne bo krenila s svoje poti in da bo tako ostala odločujoča sila v gradnji prihodnje mednarodne ureditve«.
Predsednik panamske vlade v Jugoslaviji
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Predsednik panamske vlade, brigadni general Omar Tor-rijos, je prispel danes popoldne na uradni obisk v Jugoslavijo. V delegaciji republike Paname, ki spremlja generala Torrijosa, so tudi zunanji minister, minister za razvoj kmetijstva, minister v predsedstvu republike, svetovalec predsednika vlade za gospodarske odnose, generalni direktor Nacionalne banke Paname in drugi. Na surčinskem letališču so predsednika Torrijosa in njegove sodelavce z najvišjimi državniškimi častmi sprejeli predsednik ZIS Veselin Djuranovič in druge ugledne jugoslovanske osebnosti. Telefoto: Tanjug
Formula za rešitev
ciprske krize?
Turška vlada »pripravljena« stopiti na novo pot — Orožje Turčiji?
LONDON, 30. sept. (Tanjug) — Turška vlada je sporočila Londonu in Washing-tonu, da se je zdaj »pripravljena In zmožna« lotiti iška- j nja formule za rešitev ciprske krize. Vplivni »Guardian« navaja, da sta se šefa diplomacije ZDA in Turčije »tajno sestala« v New Yorku.
V povračilo naj bi ameri-Bka vlada zahtevala od kongresa, naj ratificira turško-amerlški sporazum o vojaškem sodelovanju, s katerim bi ukinili prepoved pošiljk Orožja Turčiji.
Javnost zunanje politike
Mitja Ribičič: »Že vsaka misel na tajno diplomacijo j'e proti duhu našega demokratskega samoupravnega sistema — Obveščati bazo o problemih«
OD NAŠIH POROČEVALČEV
BLED, 30. sept. — »Podružbljanje zunanje politike se izkazuje kot zelo plodna praksa in bistveno pripomore k naši mednarodni stabilnosti,« je ocenil predsednik RK SZDL Mitja Ribičič rezultate temeljitega obveščanja politične baze o odprtih problemih, ki jih Imata SFRJ ali ZKJ z velikimi silami ali sosedi. Tisti, ki so vedno pripravljeni poskušati pritiskati na neodvisno in neuvrščeno Jugoslavijo, se morajo zavedati, da so široki krogi našita družbenopolitičnih delavcev ne samo seznanjeni s strategijo in taktiko teh pritiskov, marveč se jim tem uspešneje upirajo v dnevni politični praksi.
Dragi dan seminarja za vodilne delavce SZDL, sindikatov, ZSMS in ZKS po občinah in regijah je bil posvečen aktualnim vprašanjem mednarodnih odnosov, razmerjem v mednarodnem delavskem gibanju in odnosom s sosedi.
»Seznanjanje družbenopolitične »baze« in naprej, pa tudi sprejemanje pobud, ki se porajajo v vsakdanji praksi — vse to pomeni ravno podružbljanje zunanje politike. Nekateri bi nam radi od
zunaj vsilili nekakšno tajno diplomacijo, se pravi dogovore vodstev brez vednosti širših krogov,« je opozoril Mitja Ribičič ter dejal, da je proti duhu našega demokratskega samoupravnega sistema že vsaka misel na tajno diplomacijo.
Ribičič se je zadržal še pri najnovejšem stanju naših odnosov s sosednjo Avstrijo, oziroma pri nerešenih problemih slovenske manjšine na Koroškem. »Avstrija se ni držala obljub, da preštevanja
ne bo jemala za podlago zakonodaji in zdaj se pred novimi volitvami že vse stranke ukvarjajo z volilnimi licitacijami. Gonja proti naši manjšini se lahko v predvolilnem boju samo še zaostri. V Avstriji so si privoščili kar 26 sodnih procesov proti predstavnikom slovenske manjšine in Dunaju se bo moralo zastaviti vprašanje, ali je za ugled te države to koristno spričo bližnje beograjske konference o evropski varnosti in sodelovanju,« je rekel Ribičič.
Na popoldanskem delu seminarja je bil poudarek na štirih osnutkih zakonov, ki so v javni razpravi in v katerih je sindikatu v temeljnih organizacijah združenega dela zaupana pomembna naloga.
Udeležence seminarja so tudi seznani:' z bistvenimi novostmi osnutka zakona o organu samoupravne delegatske kontrole, o osnutku zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja, o imenovanju organov v OZD, o osnutku zakona o referendumu in dragih oblikah osebnega izjavljanja, ki zajema tudi zbore delovnih ljudi in občanov.
(Več o seminarju na 2. strani).
ANTON RUPNIK VLADO SLAMBERGER
Ugrabljena
francoska
caravella
Ugrabitelj zahteva možnost političnega sporočila po radiju
OD NASEKA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, SO. sept. — Neznanec je opoldne ugrabil cara-vello francoske letalske dražbe za notranji promet s 93 potniki in 7 člani posadke. Letalo je letelo na progi Pariz — Lyon. Letalo je pristalo na letališču Orly in ugrabitelj je izpustil stevardeso, ki jo je rainil z revolverjem, ter še šest potnikov. Pozneje je izpustil tudi nekega bolnega potnika. Od 13. do 18. ure se je policaja pogajala z ugrabiteljem. Zvedelo se je edino to, da zahteva ugrabitelj možnost, da preda 12-minutno sporočalo politične vsebine direktno po radiu.	STANE IVANC
sprejel E. Kardelja
Najpomembnejši del obiska jugoslovanskega gosta v VVashingtonu - Predsednik Tito bo spomladi obiskal ZDA
OD NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA
WASHINGTON, 30. sept. — Predsednik ZDA Jimmv Carter je sprejel danes v Beli hiši člana predsedstva SFRJ Edvarda Kardelja, ki je na uradnem obisku v Washingtonu. Predsednik Carter je Edvarda Kardelja prisrčno pozdravil in se mu zahvalil za pismo, ki ga je dobil od predsednika Tita. Predsednik Carter Je izrazil upanje, da bo šef Jugoslovan-ske države Uto kmalu obiskal ZDA. Zatem sta imela Jimmy Carter in Edvard Kardelj politične pogovore.
Prisrčen pogovor med predsednikom Carterjem in Edvardom Kardeljem pred kamerami in poročevalci v ovalni sobi Bele hiše je takoj prinesel pomembno novico:	predsednik Tito bo
spomladi obiskal ZDA.
Pogovor o tem je potekal ▼ izredno prijateljskem tonu. »Predsednik Tito je bil pred nedavnim na dolgem in napornem potovanju,« je dejal Carter. »Da,« je odvrnil Kardelj, »predsednik Tito je močan.« »Vem, vem, pa še prav dobro,« Je naglo z nasmeškom odgovoril Jimmy Carter in dodal, da se nadeja »skorajšnjega Titovega obiska v Washingtonu«. Zatem je Edvard Kardelj dejal, da Je jugoslovanski
predsednik »z zadovoljstvom« sprejel Carterjevo povabilo in se pripravlja na ta obisk, ki naj bi bil pomladi.
Pred tem je Jimmy Cnr-ter pozdravil gosta, ki ga uradni Washington obravnava ko«t šefe držav, in dejal, da State Department z velikim zanimanjem proučuje njegovo najnovejšo knjigo, saj »obravnava vprašanja, ki so za nas zelo zanimiva«. Zatem je ameriški predsednik dejal, da je Jugoslavija dosegla »izvrstne rezultate pri svojem razvoju in demokratizaciji«, nakar je Edvard Kardelj odvrnil, da je to »neprestan proces« jugos'o-vanskega razvoja. »Zgradili ste močno in neodvisno državo,« je nato povzel ame-
riški predsednik in poudaril, da je prijateljstvo z Jugoslavijo »ena od osnov ameriške politike«.
, Zatem sta se Jimmy Carter in Edvard Kardelj malo več kot eno uro pogovarjala.
Edvard Kardelj se Je še 45 minut pogovarjal s predsednikovim svetovalcem za nacionalno varnost Zbignie-wom Brzezinskim. Ob odhodu iz Bele hiše sta Edvard Kardelj in Zbigniew Brze-zinski dala izjave zbranim ameriškim in jugoslovanskim novinarjem. Kardelj je opisal pogovore kot »zelo odkrite in prijateljske«.
Bivanje Edvarda Kardelja se nadaljuje po predvidenem programu. Na kosilu, ki ga je priredil danes veleposlanik Dimče Belovski v čast Edvarda Kardelja, je bilo med povabljenci tudi več pomembnih osebnosti ia ameriške prestolnice, med njimi tudi podpredsednik Mondale.
DRAGIŠA BOŠKOVICJ
Predsednik Carter in Edvard Kardelj pred včeraj-
Telefoto: UPI
šnjimi pogovori.
Gibanja množic
ne bo mogoče zavreti
Edvard Kardelj v intervjuju za glasilo »Rinascita«: marksizem ne more biti v krizi, v krizi so marksisti
LJUBLJANA, 30. sept. — Pred časom so dnevniki objavili prvi del intervjuja člana predsedstev SFRJ in CK ZK, Edvarda Kardelja za teoretično glasilo komunistične partije Italije Rinascita, v katerem je Kardelj govoril o temeljnih značilnostih krize sodobnega kapitalizma in o tendencah v odnosih med državo in ekonomijo. Zaradi velikega zanimanja za ta intervju ga ponedeljkova slovenska izdaja Komunista objavlja v celoti.
•	"V drugem delu je pogovor tekel o tem, ali je marksizem v krizi oziroma ali je sposoben pojasniti kompleksnost sedanjih družbenih procesov v svetu. Kardelj je dejal, da marksizem po svoji znanstveni vsebini ne more biti v krizi, pač pa so dejansko v krizi markžisti. Zgodovina je pač privedla do tega, da se je marksizem, ki ni samo znanost, ampak tudi ideologija v širšem smislu te besede, izrazil po eni strani kot ideologija dogmatskega stalinizma, po drugi pa kot ideologija socialne demokracije, ki je pravzaprav oblika empirizma.
•	Kardelj je zelo jasno razčlenil tudi naš odnos do socialistov in socialnih demokratov v Zahodni Evropi. Dejal je, da smo si jugoslovanski komunisti — prav zaradi iskanja skupne, demokratične platforme za izhod iz krize — ves čas po vojni prizadevali, da bi razvili določene oblike sodelovanja tudi s socialističnimi in socialdemokratskimi partijami. V tej svoji politiki smo izhajali v glavnem iz dveh izhodišč, je nadaljeval Kardelj. Prvič jz idejnega in teoretičnega izhodišča, ki sta ga Marx in Engels zapisala v Komunističnem manifestu, ko sta rekla, da komunisti niso nobena posebna stranka nasproti dragim delavskim strankam, ampak tista avantgardna sila delavskega razreda, ki je sposobna videti in zastopati interes celotnega delavskega gibanja. Drugo naše izhodišče pa je bilo v oceni, da je socialna demokracija političen faktor, ki krepi pozicije demokracije v kapitalističnih de-
želah. Boj za ohranitev demokratičnih institucij1 pa je bistvena elementarna življenjska potreba delavskega gibanja v kapitalističnih deželah. Seveda razlike so in včasih zelo velike, ali celo nepremostljive, vendarle pa menimo, da se je kljub vsemu treba bojevati za enotnost tam, kjer je možna, iskati enotnost v razlikah tako, kot jo danes iščejo v medsebojnih odnosih tudi komunistične partije. Drugega izhoda ne vidimo. Seveda pa je potrebno sodelovanje tudi z vsemi drugimi demokratičnimi silami, ne samo s socialno demokracijo.
•	Prepričan sem. da se bo gibanje množic, kakršno je značilno za Zahodno Evropo, gledano dolgoročno, razvijalo še naprej, je na vprašanje, ali se bo v Evropi nadaljeval trend širjenja vpliva novih političnih in družbenih subjektov, odgovoril Edvard Kardelj. Teroristični in podobni pritiski so po Kardeljevi oceni po eni strani izraz prehodne krize v delavskem gibanju samem, po drugi strani pa blokovskih nasprotij, ki seveda zelo močno vplivajo na razmerja sil v posameznih deželah
•	Na vprašanje, kako se razvija socialistična demokracija pri nas, posebno v luči zakona o združenem delu in predvidenih sprememb v političnem sistemu, je Kardelj razložil pni etapi našega razvoja in poudaril, da smo zdaj v tretji. V tem delu je obširno govoril tudi o delegatskem sistemu in o pluralizmu interesov samoupravnih skupnosti.
Zadnje vesti
Kolera na Bližnjem vzhodu pojenjuje
ŽENEVA, 30. sept. (Tanjug) — Predstavnik svetovne zdravstvene organizacije je danes na tiskovni konferenci v Ženevi izjavil, da »kolera na Bližnjem vzhodu pojenjuje, večje razsežnosti pa je dobila v Bangladešu«. O najnovejšem položaju ni mogel navesti statističnih podatkov.
Predstavnik je dejal, da so -24. septembra na sestanku ■dravstvenega oddelka arabske lige sprejeli vrsto priporočil za odpravljanje epidemije kolere. Poleg drugega so priporočili sistematično cepljenje vseh romarjev, ki potujejo v Meko. Romanje v Meko se je že začelo in bo trajalo vse do novembra.
Etiopski sindikalni voditelj podlegel ranam
LONDON, 30. sept. (Reuter) — Radio Abis Abebe je sporočil, da je v vojaški bolnišnici v Adis Abebd umrl vodja etiopskega sindikalnega gibanja Temesgan Ma Ebo. Podlegel je ranam, ki jih je dobil, ko so ga napadli »reakcionarji«.
Gozdni požari in bombe na Portugalskem
LIZBONA, 30. sept. (Tanjug) — Veliki naklepno podtaknjeni gozdni požari severozahodno od Lizbone in bomba, ki so jo odložili ob odru na prostem, kjer je bil zbor komunistične partije na Madeiri, vse to bi lahko bil znak, da še teroristična dejavnost strahovanja na Portugalskem nadaljuje.
Sele danes so gasilci sporočili, da so pogasili požare, ki so se kar v serijah pojavljali zadnja dva dneva v gostih gozdovih pobrežja Sintre, približno 30 kilometrov severovzhodno od Lizbone. Kot so sporočili, so bili požari podtaknjeni.
Požari so se začeli množiti v prvi polovici septembra. Policija je pred nedavnim sporočila, da so prijeli nekaj ljudi, ki jih sumijo, da so požare v tem obdobju povzročili. Sporočili so še, da so v tem času zabeležili tudi 15 bombnih atentatov.
Varnostni svet o južni Rodeziji
NEW YORK, 30. sept. (Reuter) — Varnostni svet OZN Je sprejel britansko resolucijo o imenovanju predstavnika svetovne organizacije, ki bi pomagala pri prenosu oblasti na večinsko črnsko prebivalstvo v Južni Rodeziji. Za resolucijo Je glasovalo 13 članov varnostnega sveta, Sovjetska zveza se je glasovanja vzdržala. Ljudska republika Kitajska pa se ga ni udeležila. Pričakujejo, da bo predstavnik OZN generalmajor Prem Chand, prejšnji komandant modrih čelad na Cipru. Chand se bo pogovarjal z lordom Oarverjem, ki so ga postavili za britanskeoa komisarja v Južni Rodeziji v času prenosa oblasti, in z vsemi zainteresiranimi stranmi v sporu, s premierom lanom Smithom in črnskimi nacionalističnimi voditelji.
Vse več stavk v V. Britaniji
LONDON, 30. sept. (UPI) — Prvih osem mesecev letošnjega leta so v Veliki Britaniji Izgubili več kot dvakrat toliko delovnih dni zaradi stavk kot v enakem obdobju lanskega leta. Po podatkih britanskega ministrstva za delo je šlo za letošnje stavke že 5 milijonov 11 tisoč delovnih dni, lani pa v enakem obdobju 2 milijona 130 tisoč.
PA ŠE TO
TEKMOVANJE AMATERJI : DILETANTI — Na osiješkem tekmovanju v kuhanju ribjega paprikaša je Stevo Jurkovič zmagal najprej med amaterji, nato pa še med poklicnimi kuharji. To je marsikoga presenetilo.
Nikakor pa ne tiste, ki so letos vsaj malo potovali po naši domovini in dobro spoznali našo ljudsko »vineršniol« kuhinjo.
Ujeti potniki še čakajo na izpustitev .
Ugrabitelji podaljšati rok — Trije teroristi nočejo v Dako
CALCUTA, 30. sept. (AP) — Ugrabitelji japonskega letala DC-8, ki imajo na letališču v bangladeškem glavnem mestu Daki ujete potnike, so preložili zadnji rok za izpolnitev zahtev na jutri ob 23. Zahtevajo, naj japonska vlada izpusti devet članov skupine »Rdeča armada« in jim da 6 milijonov dolarjev.
Trije teroristi, ki so zaprti v japonskih zaporih, so zavrnili ponudbo, da bi jih izpustili in prepeljali v Dako, kjer imajo njihovi somišljeniki ugrabljeno letalo s 146 talci. Po poročilu japonskega pravosodnega ministrstva, je ostalih šest teroristov, za katere so ugrabitelji zahtevali izpustitev, pristalo na ta dogovor, tako da jih bodo še danes prepeljali v Bangladeš. Hkrati se japonska vlada trudi. da bi zbrala 6 milijonov dolarjev, ki so jih ugrabitelji prav tako zahtevali kot pogoj za izpustitev potnikov. Sporočili so da so doslej zbrali 2 milijona dolarjev (v bankovcih po 100 dolarjev), ostanek pa naj bi prispel še ta dan iz New Yorka.
Sprejeto besedilo nove ustave
Dokončen predlog bo sprejel vrhovni sovjet SZ na zasedanju v torek
MOSKVA, 30. sept. (Tanjug) — Preraidij vrhovnega sovjeta ZSSR je sprejel danes dokončen predlog nove ustave Sovjetske zveze, ki ga bo sprejel vrhovni sovjet ZSSR na izrednem zasedanju, ki se bo začelo v torek.
Sporočili so, da je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR sprejel precizirano in dopolnjeno besedilo nove ustave, ki je bilo od začetka junija letos v javni razpravi. Ob tej pri-ložrtosti so odobrili delo ustavne komisije in pozitivno ocenili javno rapravo.
Pričakujejo, da bo v ponedeljek plenum CK KP SZ, ki bo prav tako razpravljal o predlogu nove ustave in nekaterih personalnih vprašanjih, ki se nanašajo na funkcije, predvidene z novo sovjetsko ustavo.
oglašujte v dnevniku
DELO
Titove
čestitke
Predsedniku Carterju
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Predsednik republike Josip Broa Tito je poslal predsedniku ZDA Jimmyju Carterju naslednjo brzojavko:
»Ob rojstnem dnevu vaše dkselence, vam z iskrenim zadovoljstvom pošiljam svoje prisrčne čestitke in tople želje za vašo osebno srečo, zia dobro zdravje in napredek ameriškega ljudstva ter za neprestano krepitev prijateljskih zvez in sodelovanja med našima državama.«
Predsedniku Hua Kuo-fengu
Predsedniku centralnega komiteja KP Kitajske, premie-ru državnega sveta LR Kitajske Hua Kuo-fengu pa je poslal predsednik republike Josip Broz Tito brzojavko s naslednjo vsebino:
»Ob narodnem prazniku ljudske republike Kitajske s posebnim zadovoljstvom pošiljam vam, vodstvu in prijateljskemu kitajskemu ljudstvu v imenu narodov Jugoslavije in v svojem lastnem imenu, najprisrčnejše čestitke in iskrene želje za stalen napredek in vsestranski razvoj Ljudske republike Kitajsko, za vaše dobro zdravje in za uspeh pri uresničevanju vaše odgovorne dolžnosti.
Živo se spominjam našega nedavnega obiska v Ljudski republiki Kitajski, prijateljskega sprejema, srečanj z ljudstvom in toplega gostoljubja, ki ste nam ga izkazovali. Prepričani smo, da naša srečanja in pogovori postavljajo nov pomemben prispevek in vzpodbudo k nadaljnjemu stalnemu razvoju prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Kitajsko, kakor tudi prispevek k neodvisnemu in enakopravnemu sodelovanju ter napredku v svetu.«
Ciprskemu premieru Kiprianuju
Predsednik republike Josip Broz Tito je poslal predsedniku republike Cipra Spirosu Kiprianuju naslednjo brzojavko:
»Ob obletnici razglasitve ciprske neodvisnosti s posebnim zadovoljstvom pošiljam vaši ekscelenci v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu najprisrčnejše čestitke.
Ob tej priložnosti naj poudarim iskreno željo za okrepitev suverenosti, enotnost in ozemeljske celovitosti neuvrščene republike Cipra.
Ravno tako želim izraziti trdno prepričanje, da se bodo tradicionalni prijateljski odnosi in plodno sodelovanje med našima državama še naprej poglabljali v našem skupnem interesu in prispevali k mednarodni solidarno-' st.i, varnosti in miru v sredozemskem območju in svetu sploh.«
Nigerijskemu voditelju Obasandžu
Ob obletnici razglasitve neodvisnosti Nigerije je predsednik republike Josip Broz Tito brzojavno čestital vrhovnemu komandantu oboroženih sii Zvezne republike Nigerije in predsedniku zvezne vojaške vlade generalu Olu-segunu Obasandžu.
Vulkan bruha že 18 dni
KAIMU, 30. sept. (AP, UPI) — Ker pričakujejo, da bo lava iz ognjenika Kilauea, ki je aktiven že od 13. septembra, kmalu .dosegla jugovzhodni del Havajev, so evakuirali okoli 50 družin. Lava se premika s hitrostjo 200 metrov na uro.
Številne možnosti razvoja v povezavi
Delegacija ZK Slovenije zaključila obisk v Furlaniji-Ju-iijski krajini — Koristni pogovori — Stiki bodo globlji
OD NAŠEGA POROČEVALCA
VIDEM, 30. sept. — Drugi dan obiska delegacije ZK Slovenije, pod vodstvom predsednika CK ZKS Franceta Popita v Furlaniji-Julijski krajini, je minil v znamenju koristnih pogovorov. Po včerajšnjem toplem, tovariškem srečanju * zamejskimi Slovenci v Dolini, so gostje iz Slovenije zjutraj odšli najprej na sedež pokra jinskega komiteja KPI v Vidmu, za tem so si ogledali znamenito vilo beneških dožev Manin v Passarlanu in se v bližnjem Codroipu srečali s predstavniki občinske uprave. Popoldne je delegacija zaključila svoj obisk v Gorici.
Stiki med komunisti iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine so se pričeli v obdobju skupnega boja proti fašizmu in nacizmu, uspešno so se razvijali v povojnem obdobju in se še posebej utrdili ob skupnem reševanju tragičnih posledic lanskega katastrofalnega potresa. Videmski komunisti so se zahvalili slovenskim tovarišem za pomoč pri odstranjevanju posledic potresa in pohvalili delež jugoslovanskih podjetij pri postavljanju novih naselij za prizadeto prebivalstvo. Razlog več za aktivno sodelovanje med komunisti iz Slovenije in videmske pokrajine je tudi prisotnost Slovencev na tem območju, ki so žal brez posebnih pravic, šele osimski sporazum in njegova bodoča aplikacija bo prinesel pravično rešitev tudi za Slovence v tej pokrajini, so menili videmski komunisti.
Rekonstrukcija potresnega področja je v tem trenutku osnovna naloga dežele Furlanije-Julijske krajine in še posebej videmske pokrajine in njenih občin. Vendar pa Je hkrati ob tem potrebno, misliti tudi na celovit gospodarski razvoj tega območja.
Južna Afrika izključena?
ŽENEVA, 30. sept. (Tanjug) — Mednarodna organizacija za intelektualno lastnino (agencija OZN za zaščito avtorskih pravic, licenc in patentov) je sklenila, da bo prekinila vse zveze z Južno Afriko, in da jo bo na prihodnji seji .v generalni skupščini izključila iz članstva.
Koordinacijski odbor te organizacije, je sinoči sprejel resolucijo, v kateri od njenega generalnega direktorja zahteva, naj več ne vabi predstavnikov rasističnega režima Južne Afrike na kakršnekoli sestanke mednarodne organizacije za zaščito intelektualne lastnize ali njenih organov.
V	resoluciji je navedena tudi zahteva, naj bo na dnevnem redu generalne skupščine te organizacije, ki bo leta 1979, tudi predlog o izključitvi Južne Afrike.
Ta predlog je dala skupina dežel v razvoju (»skupina 77«), zanj pa so glasovale tudi vse socialistične države. Skupina zahodnih držav je glasovala proti.
Brazilski tfeigovi naraščajo
RIO DE JANEIRO, 30. sept. (PN) — Brazilski dolgovi so se letos povečali na 27 milijard 673 milijonov dolarjev, kar pomeni, da so od leta 1964 narasli za več kot devetkrat. Ko je vojaška hunta leta 1964 prevzela v Braziliji oblast, so ti dolgovi znašali 2,9 milijarde dolarjev.
V	uradnih krogih sodijo, da se bodo do konca leta 1977 brazilski dolgovi v tujini povečali že na 30 milijard dolarjev. Samo za odplačilo dospelih anuitet bo morala Brazilija odšteti letos 2,74 milijarde dolarjev.
ki si ga ni mogoče več predstavljati brez povezovanja in sodelovanja s Slovenijo na različnih področjih.
Komunisti Furlanije-Julijske krajine so slovenske tovariše seznanili s številnimi možnostmi bodočega sodelovanja. Slovenija in Furlanija-Ju-lijska krajina bi lahko postali ob smotrni izrabi vseh naravnih in gospodarskih prednosti, središče za razvoj visoko produktivne industrije in izhodišče za skupen prodor na druga tržišča. Sevemojadran-skim pristaniščem je potrebno vrniti nekdanjo prometno veljavo, ob tem pa bi se morala pristanišča na tem območju tesneje povezovati in si deliti delo.
V prihodnosti bo potrebno tudi tesnejše sodelovanje na področju načrtovanja in gradnje komunikacij, industrijskih kooperacij in aplikativnih raziskav. Bistveno za razvoj Furlanije-Julijske krajine in Slovenije bo tudi povezovanje obeh gospodarstev z bodočo industrijsko cono na Krasu, ki ne sme postati izolirana koncentracija industrije, temveč bo morala živeti v organski povezavi z obema zaledjema, kjer naj bi spodbujala komplementarno industrijsko rast. Italijanski komunisti so tudi predlagali, naj bi v desetih meddržavnih komisijah, ki jih predvideva osimski sporazum, aktivneje sodelovali vsi, ki so neposredno udeleženi pri razvoju obeh področij.
»Pogovori med našo delegacijo in komunisti iz Furla-
nije-Julijske krajine so potekali v vzdušju prijateljstva in odprtosti in bodo prav gotovo prispevali k utrjevanju sožitja med obema državama, predvsem pa bodo okrepili skupne poglede jugoslovanskih in italijanskih komunistov na probleme, ki zadevajo interese obeh partij, ter mednarodna in notranjepolitična vprašanja,« je ob koncu obiska označil dvodnevne pogovore predsednik CK ZKS France Popit.
JANKO TEDEŠKO
Priprave na 11. kongres ZKJ
Komisija predsedstva CK ZKJ o ključih, merilih in izbiri kandidatov
BEOGRAD, 30. sept. (Tanjug) — Danes je bila v Beogradu pod predsedstvom člana izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Dragoljuba Stavreva druga razširjena seja komisije predsedstva CK ZKJ za organizacijske priprave 11. kongresa ZKJ.
Na seji so izoblikovali osnutek sklepa o ključu, merilih in načinu izbire delegatov za 11. kongres ZKJ.
Poleg tega je komisija sprejela predlog programa založniške dejavnosti ob 11. kongresu ZKJ in vrsto drugih predlogov g področja organizacijskih priprav na kongres.
Te osnutke oziroma predloge bo komisija posredovala predsedstvu CK ZKJ, ki naj bi jih proučilo in sprejelo.
©GUEDALi©: po sili v pokoj
— Že dolgo se poznava... saj ml boš za pričo, da y resnici nimam toliko službenih let, kot piše v moji delovni knjižici?
I. KU5ANIČ, Politika
V skupna vlaganja
Delegacija IS skupščine Slovenije v SAP Kosovo — Za čim boljše gospodarsko sodelovanje — Še nekaj težav
OD NAŠEGA PRIŠTINSKEGA DOPISNIKA
PRIŠTINA, * 30. sept. — Na povabilo izvršnega sveta SAP Kosova je danes dopotovala v Prištino delegacija IS skupščine SR Slovenije, Id jo vodi Zvone Dragan, podpredsednik IS skupščine SRS.
Namen dvodnevnega obiska delegacije IS SRS na Kosovem je proučiti možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja med SRS in SAP Kosovo. Na začetku seje so predstavniki obeh delegacij seznanili drugi druge z dosedanjimi gospodarskimi gibanji na obeh področjih.
Gospodarsko sodelovanje med SRS in SAP Kosovo je v zadnjih dveh ali treh letih bolj intenzivno kot prej, tako lahko spričo sedanjih gospodarskih razmer in zanimanja delovnih organizacij z,, obeh območij za sodelovanje v prihodnjem obdobju pričakujemo še boljše rezultate. To Je naše splošno mnenje, čeprav je v našem gospodarskem sodelovanju zaslediti tudi odprta vprašanja (grad-
Slavje Katalonije
Po štirih desetletjih trpljenja so Katalonci spet dobili avtonomijo — Ta je začasna, do nove španske ustave
MADRID, 30. setpt. (Tanjug) — Danes imajo v Kataloniji praznik. Po štirih desetletjih trpljenja, ponižanj in nepretrganega boja, so Katalonci spet dobili avtonomijo, ki jim jo je dala španska republika jeseni leta 1932 in jim jo je Francov dekret 8. aprila 1938 odvzel.
Na včerajšnji izredni seji vlade so sprejeli dekret o obnovitvi avtonomije za Katalonijo s tem, da bo ta avtonomija začasnega in prehodnega značaja, vse dokler ne bo sprejeta nova španska ustava, v kateri bo vprašanje avtonomije rešeno tudi za ostale španske, pokrajine. Naslov dekreta poudarja, da gre za »obnovitev avtonomije«, čeprav je Suaresova vlada temu nasprotovala in zahtevala »vzpostavitev avtonomije«. Predsednik katalonske vlade v izgnanstvu, vlade ki se tradicionalno imenuje »genera-liteta«, Josep Taradellas, kakor tudi politične stranke te pokrajine so odločno vztrajale pri tem, da bi poudarili, da gre za obnovitev avtonomije.
V vladnem dekretu, ki bo verjetno zjutraj začel veljati, je rečeno, da je Katalonija zavrnila »popolni status pravne osebe« in da jo bo upravljala avtonomna vlada, ki bo
OKTOBER JE DOBER
Tako pr ari ljudski rek. Ne vemo, ali samo zaradi lel • rime ali pa zaradi bogatih izkušenj s tem mesecem. Skoraj vsi drugi oktobrski pregovori pa samo najavljajo vreme za naprej, na primer: Ce vinotoka mraz in burja brije, prosinca in svečana sonce sije. — Vinotoka če zmrzuje, pa prosinca od-janjuje. — V oktobru bur-ja, mraz, januarja sončen čas. — Vinotoka deževa-nje pomeni grudna vetrov divjanje. — Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. — Vreme vinotoka je aprilu za poroka.
Kar se tiče listja na drevju, meni večina pregovorov, da bo tem hujša zima, čim dalj ostane listje na vejah: Ako se drevje pozno obleti, huda zima sledi. — Se nerado listje obleti, vsak naj zime se boji. — Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima bliža se preteče.
Ed6n pa trdi prav nasprotno: Ce listje hitro obleti, vsak naj zime se boji-
Vremenska napoved Meteorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 1. oktobra 1977 ob 7. url
aonUno
delno oblačno
c£y oblačno
T d»»
$ neviht«
*>£** sn.ff megla ^ burja
Jogo
m>mm topi« fronto - i hladna ▼ fronta “Tar okluzija 9 sredi£Ce: ciklona,
*	anticiklona
SLOVENIJA Jutri bo precej sončno, zjutraj in deloma dopoldne po nekaterih kotlinah megla. Najndžje nočne temperature bodo od 2 do 6, v Primorju 10, najvišje dnevne od 20 do 25 stopinj C.
IZGLEDI ZA NEDELJO Od zahoda pooblačitve in predvsem v zahodnih krajih že tudi padavine.
JUGOSLAVIJA
Tudi drugod po državi bo jutri pretežno sončno in toplo vreme.
VREMENSKA SLIKA
Območje visokega zračnega pritiska nad južno Evropo in Sredozemljem počasi slabi pod vplivom frontalnih valov, ki se pomikajo prek Evrope. V višjih plasteh ozračja doteka prehodno nad naše
kraje toplejši zrak.
TEMPERATURE MORJA Piran 18, Senj 15, Rab 18, Split 19 in Hvar 20 stopinj C. Na Kredarici je bilo danes zjutraj še 24 cm snega.
Vreme in temperatura
30. septembra 1977
kraj	ob 13. ust rreme	stopinj	
L-juoijao*	jasno	17
Planica	jasno	17
Bra k	jasno	16
Kredarice Man bcir	jasno jasno	19
SI. Gradec	jasno	19
Cel J«	jasno	18
Novo mesto	poloblačno	17
Portorož	jasno	17
Belca	jasno jasno	20
Pulj		21
Hvar	jasno	24
Dubrovnik	jasno	19
Zagret	poloblačno	18
Beograd	jasno	16
Sarajevo	jasno	15
Titograd	jasno	19
Skopje	jasno	19
Celovec	jasno	17
Gradec	jasno	18
Dunaj	po! oblačno	21
Benetke	jasno	*>	16
Milano	jasno	18
Genova			
Miinchen	ja-mo	18
Z Urleb			__
Rim	jasno	20
Parla				
Berlin	dežuje	14
Stockholm	rosi	12
Moskva \	oblačno	4
sestavljena iz predsednika in 16 članov.
Predsednik »generalitete« oziroma vlade, bo imenovan na predlog predsednika madridske vlade s kraljevim dekretom. Vnaprej se ve, da je za prvega predsednika »generalitete« določen predsednik katalonske vlade v izgnanst-
Jugoslovansko-
avstrijsko
sodelovanje
Končani pogovori o carinskih in maloobmejnih blagovnih sporazumih
DUNAJ, 30. sept. (Tanjug) — Carinski delegaciji Jugoslavije in Avstrije sta končali pogovore o sklenitvi dogovora o carinskem sodelovanju in administrativni pomoči pri odpravljanju carinskih prekrškov. Protokol o tem sta danes v avstrijskem finančnem ministrstvu podpisala generalni direktor zvezne carinske uprave Kemal Tarabar in njegov avstrijski kolega dr. Karl Perrelli. Dogovor bodo podpisali v Beogradu, ko ga bosta odobrili obe v,adi. Obe strani sta poudarili, da so pogajanja potekala v prijateljskem vzdušju in da je to korak naprej k poglabljanju sodelovanja na tem področju.
Juge slovanska delegacija je predlagala, da bi obe državi sklenila sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu kakršnega že imata Jugoslavija in Italija. Avstrijska delegacija je to pobudo sprejela z razumevanjem in obljubila, da se bo zavzela, da jo obravnavajo pristojni organi. Med obema državama obstaja za zdaj sporazum o maloobmejnem potniškem prometu, sklenitev sporazuma o maloobmejnem blagovnem prometu pa bi obogatila medsebojno gospodarsko sodelovanje.
vu Taradellas, ki je še vedno v Franciji, prihodnji teden pa se bo verjetno vrnil v Madrid. Ostale člane avtonomne vlado bo imenoval sam, pri tem pa bo upošteval, da bodo med njimi predstavniki najmočnejših strank v pokrajini, kakor tudi predstavniki štirih katalonskih pokrajin: Barcelone, Leride, Fa-ragone in Gerone. Z gotovostjo računajo, da bo v Tara-dellasovi vladi tudi en predstavnik komunistov.
I
stop
vaš zanesljivi TV-VODIC
1
Uspešen obisk R. Barra v Moskvi
Obe strani zadovoljni s sodelovanjem — Političen pomen obiska
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 30. sept. — Francoski premier Rajmond Barre, ki je v svoji funkciji gospodarskega in finančnega ministra predsedoval pravkar končanemu 12. zasedanju »velike komisij e« (za sov-jetsko-francosko znanstveno-tehnično in gospodarsko sodelovanje), je pred odhodom iz Moskve v Leningrad danes popoldne na tiskovni konferenci izjavil, da sta ga njegovi srečanji z generalnim sekretarjem Brežnjevom in premierom Kosiginom prepričali v tem, kako sovpadajo stališča obeh dežel do številnih vprašanj, ki danes prizadevajo svet.
Oba sopredsednika »velike komisije«, premier Barre in podpredsednik sovjetske vlade Kirilin, sta na tiskovni konferenci pozitivno ocenila dvostransko sodelovanje v minulem obdobju
Sovjetski zunanjetrgovinski minister Patolieev je na tiskovni konferenci tudi povedal, da je ZSSR od leta 1975 kupila v Franciji razne stroje in opremo v vrednosti 2,8 milijarde rubljev, za prihodnje leto pa se je dogovorila še za novo opremo v vrednosti 780 milijonov rubljev. Dogovorjena je tudi že izgradnja raznih objektov na sovjetskih tleh, v vrednosti poltretje milijarde rubljev, vendar pa bo nad tem, kot je poudaril Patoličev, še potrebno precej de-lati.
TIT DOBERŠEK
nja veleblagovnice v Prištini, sklad za manj razvite in združevanje bank), s katerimi se bomo verjetno soočali tudi v prihodnje, je rekel Zvone Dragan.
Tudi predstavniki delegacije IS SAP Kosovo niso prikrivali zadovoljstva in so se pohvalno izrazili ne le o gospodarskem sodelovanju med SRS in SAP Kosovo, temveč tudi o sodelovanju med izvršnima svetoma.
čeprav so rezultati sodelovanja v tem letu zadovoljivi, pa še niso rešili treh vprašanj.
Prvo vprašanje zadeva veleblagovnico v Prištini. Pri gradnji te veleblagovnice se je zastavilo vprašanje organizacijskega koncepta poslovanja. Slovenski koncept predvideva ustanovitev petih OZD, ki naj bi pokrivale pet prodajnih programov. Slovenija je poudarila udeležbo v višini 80 odstotkov vrednosti veleblagovnice, kosovski koncept pa temelji na ustanovitvi veleblagovnice splošne narave z eno OZD ter ponuja udeležbo v znesku 20 odstotkov vrednosti veleblagovnice.' Na seji sta obe
Brez demokratičnega ozračja je težko graditi enotnost, brez enotnosti pa ni resnične demokratičnosti.
TO DO KURTOV1C Tudi če se svet v celoti premakne naprej, mora mladost zmeraj začeti nanovo.
JEAN PAUL
strani izrazili željo, da bi to vprašanje rešili tako, da bi našli najustreznejšo rešitev.
O načinu uporabe 20 odstotkov sredstev iz sklada za manj razvite republike in pokrajini prek povezave z gospodarskimi organizacijami SR Slovenije v smislu združevanja, dejavnosti Ljubljanske banke in medsebojnega povezovanja TOZD na temelju načela skupnih vla-ganj bodo razpravljali na drevišnji seji.
MUHAMED SHKOZA
Prevelika nataliteta v Mehiki
CIUDAD MEXICO, 30. sept. (Notimex) — Ce se nataliteta ne bo zmanjšala, bo v Mehiki v začetku prihodnjega stoletja že nad 110 milijonov prebivalcev, od tega 80 odstotkov v mestih. Danes šteje ta država 70 milijonov prebivalcev.
Minister za javna dela Po-dro Ramirez je dejal, da bo zaradi naglega širjenja mehiških mest, prišlo v naslednjih 40 letih do kritičnega položaja v državi.
Sredstva za nevtronska bombo
WASHINGTON, 30. sept. (UPI, AP) — Ameriški predstavniški dom je zavrnil amandma, ki se je zavzemal za prepoved proizvodnje nevtronske bombe. Poslanci predstavniškega doma so z 297 proti 109 glasovom odobrili izločitev proračunskih sredstev za leto 1978 za nadaljnji razvoj nevtronske bombe. Dokončnega sklepa pa še niso sprejeli. Predsednik Jimmy Carter je namreč predstavniški dom samo pozval, naj odobri predložena sredstva, sklep o morebitni proizvodnji nevtronske bombe pa naj bi sprejel kasneje.
Raketa »Atlas Centauer« eksplodirala
CAPE CANAVERAL, 30. sept. (Reuter) — Ameriška raketa »Atlas Centauer«, s pomočjo katere so sinoči iz oporišča Cape Canaveral izstrelili telekomunikacijski satelit »Intelsat«, je eksplodirala komaj 54 sekund po vzletu. Uradno še niso objavili vzroka te nesreče, v kateri je bil uničen satelit mednarodne organizacije za telekomunikacijske satelite, vreden 49,4 milijona dolarjev. Satelit te organizacije, v katero je vključeno 98 držav, naj bi poslali v krožnico nad Indijskim oceanom in zagotovil naj bi telefonske in televizijske zveze s 40 državami.
To je že druga eksplozija pri izstrelitvi iz cape Canaverala v slabih dvajsetih dneh. Rakeka »Delta«, ki je nosila satelit evropske vesoljske agencije, je eksplodirala 13. septembra prav tako tik po izstrelitvi.
Telefofco: UPI
Zasollen
požirek
žlahtne
kapljice
LONDON, 30. sept. (UPI) — Za tole steklenico vina chateau lafite, letnik 1806, je kupec na dražbi znane družbe Chri-sties odštel 8300 funtov (dobrih 290.000 din). Vino so pregledali in pretočili leta 1953.
Zapravili so priložnost
Trener Viktor Krevsel pojasnjuje poraz odbojkarske reprezentance z Italijo na prvenstvu Evrope na Finskem
HELSINKI, 30. sept. (teles) — Jugosolvanskl odbojkarji so na evropskem prvenstvu na Finskem izgubili odločilno tekmo v kvalifikacijski skupini A z Italijo (0:3) in so tako ob možnost, da bi se v sklepnem delu prvenstva borili za eno Izmed kolajn. Naši bodo igrali v Ouluju za uvrstitev od 5. do 8. mesta, medtem ko bodo naše igralke igrale za uvrstitev od 9. do 12. mesta.
Veliki psihična obremenitev je naše, Id so branili bron z EFO-75 v Beogradu, popolnoma pokopala, saj se od samega začetka niso mogli sprostiti, tako pa je ostalo vse do konca igre. Italijanom je to dalo krila, bdili so nezadržni od prve do zadnje minute.
Trener Viktor Krevsel je po tekmi izjavil: »Za nas je bila preveliko psihično Ibreme, ki se ga nismo mogli otresti ves čas igre.
Vsi naši so igrali povsem dekoncentrirano, največ napak pa so
Novoles napredoval v II. ZKL
Največji uspeh dolenjske košarke doslej — Dobili pokrovitelja
IjJUBLJANA — Kljub temu, da Je bil Triglav izrazit favorit v kvalifikacijski tekmi za nastop v zahodno skupino II. zvezne lige košarkarjev, pa so se vanjo s tekmo v Trbovljah uvrstili košarkarji Dolenjske in to s košem Plamtana deset sekund pred koncem tekme. Dolenjska je namreč premagala Triglav s 76:74 (35:31).
»Res Je sicer, da letos še nismo Imeli v načrtu uvrstitev v II. ZKL, a vseeno se je naša ekipa pripravljala, kot da bi to v načrtu bilo. Fantom je uspelo in veseli smo uspeha, največjega ▼ zgodovini dolenjske košarke,« Je ob napredovanju v II. ZKL dejal predsednik košarkarskega kluba Slavko Medle. »Zdaj rabimo le sposobnega organizatorja, kajti z dosedanjo organizacijo dela ne borno mogli uspevati še naprej. Trener Splichal je dokazal, da je dober strokovnjak in bo vodil ekipo tudi naprej. Lesni kombinat Novdes je prevzel pokroviteljstvo nad ekipo, ki bo pod imenom Novoles tudi igrala v H. ZKL. Se naprej bomo vse gradili na lastnem kadru, kajti fantje so dokazali, da so delovni in nadarjeni, zato jim velja zaupati. Naš cilj pa je seveda, da bi se obdržali v II. ZKL.«
Dolenjska košarka tako slavi »voj naj večji uspehi, a hkrati že načrtuje za naprej. Razveseljivo Je, da v realnih mejah, zato Ji velja tem bolj pomagati.
». t.
naredili pil blokiranju, s čimer so omogočili nasprotniku, da je vse bolj učinkovito napadal — do končne zmage.«
Trener italijanske reprezentance Adrijam Pavlica pa je dejal: »Tudi za nas je bila ta tekma zelo pomembna. Tako čiste zmage res nisem pričakoval. Naši igralci so igrali mimo, vse kombinacije so jim zelo dobro uspevale. Jugoslovani so igrali zelo enostavno, kar nam je precej olajšalo delo.«
Druga rezultata v skupini A:
Bodo
nadomestili
izgubljeno?
V 5. kolu prvenstva v I. ZRL igra Kolinska-Slo-van z Železničarjem (S)
LJUBLJANA — Rokometaši Ko-Linske-Slovana so sinoči z vlakom odpotovali v Sarajevo, kjer se bodo v okviru 5. kola prvenstva v I. zvezni rokometni ligi pomerili s tamkajšnjem Železničarjem. Tekma bo v mali dvorani Sken-derije, pričela pa se bo ob 18. uri.
»Poraz z Dubočico nas je precej prizadel, toda zavedamo se, da maramo izgubljeni točki nekje nadomestiti. Nikjer pa ni rečeno, da tega ne bi mogli storiti v Sarajevu,« je povedal vratar Ljubljančanov Aoo Rebernik. »Vsekakor pa drži, da bo to dvoboj na nož, kajti tudi Željezničarju gori pod nogami. No, bodimo realni: kaj velikega si ne moremo obetati, izgubit pa ne gremo!) je še odločno povedal Rebernik in dodal, da je v ekipi pred dreviš-njim srečanjem dobro vzdušje in da je vprašljiv le nastop Doblekarja, ki še ni okreval po poškodbi.
V prvenstveni sezoni 1974-75 se je RK Kolinska-Slovan dvakrat srečail s Sarajevčani: v gosteh je izgubil z 18:27, doma pa zmagal z 29:24 in tedaj željezničarju preprečil, da bi osvojil naslov državnega prvaka.
Celjani bodo tekmo 5. kola z Borcem odigrali v torek ob 18. uri, ker dvorana pod Golovcem zaradi sejma še vedno ni prosta.
Drugi pari 5 kola: Crvenka : Medveščak, Dubočica : MetaiLopla-stika, C. zvezda : Krivaja in železničar (N) : Frol eter. Partizan in Vardar sta igrala že v sredo, zmagali pa so Bjelovarčamd s 26:19 (12:8).
Francija : Madžarska 0:3 dn Romunija : Finska 3:0.
Lestvica skupine A:
1.	Romunija	5	4	1	14:5 9
2.	Madžarska	5	3	2	11:8 8
3.	Italija	5	3	2	12:10 8
4.	Jugoslavija	5	2	3	7:10 7
5.	Francija	5	2	3	7:12 7
6.	Finska	5	ll	4	71:13 6
V	skupini B so igrali takole: Bolgarija : NDR 3:0, SZ : Nizozemska 3:0, Poljska : CSSR 3:1.
Lestvica skupine B:
1.	SZ	5	4	1	13:4 9
2.	Poljska	5	4	1	14:5 9
3.	CSSR	5	3	2	1(1:10 8
4.	Bolgarija	5	2	3	8:9 7
5.	NDR	5	2	3	7:10 7
6.	Nizozemska	5	0	5	2:15 5
Izidi tekem žensk v skupini A:
Bolgarija : NDR 3:2, ZRN : Italija 3:1, Poljska : Finska 3:0. Lestvica skupine A:
1.	NDR	5	4.	II	14:8 9
2.	Poljska	5	4	1	12:4 9
3.	Bolgarija	5	4	1	12:5 9
4.	ZRN	5 14 6:13 6
5.	Italija	5	14	4:12 6
6.	Finska	5	1	4	3:14 6
V	skupini B so se tekme končale takole: Romunija : Nizozemska 3:2, CSSR : Jugoslavija 3:0 (113, 4, 14), Madžarska : SZ 0:3.
Lestvica skupine B:
1.	SZ	5	5	0	16:1 10
2.	Madžarska	5	4	1	12:6 9
3.	CSSR	5	3	2	10:8 8
4.	Romunija	5	2	3	lilr.13 7
5.	Jugoslavija	5	1	4	5:14 6
6.	Nizozemska	5	0	5	4:16 5
Naši igralci se bodo v sklepnem delu prvenstva najprej pomerili s CSSR, igralke pa s Finsko.	I. FURLANIC
NAMIZNI TENIS
Vsi najboljši v Murski Soboti
MURSKA SOBOTA, 30. sept. — Jutri in v nedeljo bo v Murski Soboti prvi letošnji selekcijski turnir najboljših članov, ki bo potekal v popolnem »sijaju« vseh najbolj zvenečih imen slovenskega namiznega tenisa. Po dolgem času se bodo zlbrali za mizami vsi najboljši slovenski igralci s KEinger-jem, Savnikom, bratoma Rak, Vinčecem in drugimi, med katerimi vzbujajo posebno pozornost stalno napredujoči mladinci s Frankom na čelu. Zato je težko napovedati zmagovalca med vrsto favoritov, v kateri bi moral po zadnjih zveznih izidih na najvišjo mesto seveda Klinger.
TK je razširila običajni selekcijski turnir na dvajseterico nastopajočih in s tem dala možnost nastopa tudi nekaterim mlajšim igralcem. Predvsem številnim mladincem, ki so lani zapustili mladinske vrste, pa letos še nimajo možnosti, da bi se vključili v krog najboljših. Zato bodo tekmovali v dveh skupinah, iz najboljših pa bo zbrana republiška reprezentanca, ki se bo prihodnje soboto pomerila z mladinsko reprezentanco v Murski Soboti. Dvajseterico pa sestavljajo selekcijo Maribora, Ljubljane, Zasavja in Pomurja.	d. N.
Naši
slabo
začeli
Na mladinskem evropskem strelskem prvenstvu SFRJ šesta
“RIM, 30. sept. — Naši strelci so slabo štaitali na EP v streljanju za mladince in članice. V prvi disciplini — MK pištola, 40 strelov — so namreč naši mladinci sasedli 6. mesto s povprečnim skupnim rezultatom 1047 krogov.
Več je bilo pričakovati tudi od evropskega prvaka v streljanju z zračno pištolo Franca Peternela ml., ki se je uvrstil na M. mesto in s 357 krogi precej zaostal za svojim osebnim rekordom, ki ga uvršča med najboljše v Evropi. Se najboljši je bil Zagrebčan Vlado Pečatnik, ki Je s 359 krogi pristal na 12. mestu in le za tri kroge zaostal za svojim osebnim rekordom. Velenjčanu Rajku Srdiču se je poznalo, da je še neizkušen in zato njegov izid 331 krogov ni presenetljiv. Najuspešnejši so bili Poljaki.
Rezultati — ekipno: 1. Poljska 11108, 2. SZ 1082, 3. ZRN 1064, 4. Švedska 1062, 5. Velika Britanija 1058, 6. Jugoslavija 1047; posamezno: 1. Romanowsky (Pol) 382, 2. So-loši (Mad) 371, 3. Savčuk (SZ) 366 .... 12. Pečatnik 359, 14. Peternel 3S7,	33. Srdlč (vsi
Jugoslavija) 331.
Zvezda
proti
prvaku ZRN
Težaven žreb naših nogometašev v evropskih pokalih
ZDRICH, 30. sept. — Žreb nasprotnikov 2. kola v treh evropskih nogometnih pokalih ni bil naklonjen nogometašem Crvene zvezde, saj jim je navrgel enega najtežjih nasprotnikov — prvaka ZRN, finalista lanskega tekmovanja — Bo-russijo iz Monchengladbacha, za katero igrajo Vogts, Bon-hof, Wittkamp, Heynckes, Si-monsen in drugi, v pokalu pokalnih prvakov pa je nasprotnik Hajduka madžarsko moštvo Diosgyorl. Tudi zagrebški Dinamo je dobil neugodnega nasprotnika, saj se bo v 2. kolu pokala UEFA pomeril s Torinom. C. zvezda in Dinamo bosta prvi tekmi (19. oktobra) igrali doma, Hajduk pa bo domačin v povratni tekmi 2. novembra.
Zanimivejši pari- pokal šampionov: Liverpool — Dinamo (D), Nantes — Atletico, Brug-ges — Pamathinaikos, Celtic — Wacker (Inns); pokal pokalnih prvakov: Hamburg — Anderlecht, Porto — zmagovalec tekme Manchester United — St. Etienne; pokal UEFA: Magdeburg — Schalke 04, Bastia — Newcastle, Start Kristiansand — Eintracht (B), Lazio — Lensk, Bayem — Marek Stanke, AEK — Standard.
Po napovedih
Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca premagala Nizozemsko 5:2
PTUJ, 29. sept. — V evropski superligi v namiznem tenisu sta se v Ptuju — po slovesnem ceremonialu, predstavitvi igralcev in igralk, pozdravu predsednika SO Ptuj Branka Gorjupa in intoniranju himne — pomerili reprezentanci Jugoslavije in Nizozemske. Dvoboj so dobili Jugoslovani s 5:2.
Obe ekipi iz SRS prvi?
Danes in Jutri na štadionu za Bežigradom 22. mladinski atletski pokal republik in pokrajin — Nastopili bodo vsi
LJUBLJANA — Priprave slovenskih atletov in atletinj — članov mladinske republ^gjte reprezentance, ki bo danes in jutri za Bežigradom skušala ponoviti lanski uspeh iz Karlovca — so tekle po načrtu. Ker kaže, da bo ekipa kompletna, je vsekakor prvi favorit tako v moški kot v ženski konkurenci. Med ženskami bo največji tekmec Slovenk — ekipa Hrvat-ske.
čeprav slovenska reprezentanca še ni dokončno sestavljena (po dosedanji uspešni praksi bodo zadnje korekture opravili na sestanku vodstva reprezentance s trenerji, ki bo v soboto ob 10. uri v hotelu Bellevue), je več ali manj jasno, kdo bo nastopil in kdo se bo pripravljal le kot rezerva. Ker ne bi želeli neugodnih presenečenj v zadnjem trenutku, so za vsako disciplino predvideli rezervnega tekmovalca oz. tekmovalko. Zato bo reprezentanca štela 58 atletov in atletinj, od tega 35 mladincev in 23 mladink. Zanimivo je, da, bo za izbrano vrsto SRS prispevalo svoje tekmovalce kar 12 atletskih organizacij iz raznih krajev Slovenije. Največ reprezentantov bo spet dal celjski Kladivar — 13 (8 atletinj in 5 atletov), po deset reprezentantov imata Gorica in ljubljanska Olimpija, po šest Novo mesto in ŽAK Maribor, štiri Velenje, tri Triglav, dva mariborski Branik in po enega Pomurje iz Murske Sobote, Koper, Partizan — Ptuj in Koroški atletski klub z Raven.
V prvem srečanju Stipančid ni imel težav z Bertom van der Hel-mom. dobil je zlahka z 21:8 in 21:11. V drugi igri sta se pomerila Kosanovid in Hijnes. Jugoslovan je kljub večji borbenosti gosta zmagal zlahka z 21i:17, 21:19. V tretji igri je Palatinuševa izgubila proti zelo razpoloženi mladinski evropski prvakinji Vriesekoop z lfl:21, 19:21. V obeh igrah dvojic — moških in mešanih — so po odlični igri zmagali Jugoslovani: Kosanovid, Karakaševid : Bert van der Hilm, Hijnes 21:17, 21:16 in Stipančid, Palatinuš : Bert van der Helm, Vriesekoop 21:17, 21:14. Stipančid je v drugem nastopu podcenjeval nasprotnika in kljub prvemu dobljenemu nizu moral priznati premoč nasprotnika Hij-nesa z 2H:14, 18:21, 18:21. V zadnjem srečanju sta igrala Košano-

or s
konfekcija oblačil rogaška slatina
ODLOČNO PO POTI NAPREDKA
V tridesetih letih obstoja se je »Kors«
Rogaška Slatina razvil v tovarno konfekcije, ki si je pridobila in utrdila zaupanje potrošnikov
— V korak z modo in uporabnostjo
Obdobje treh desetletij je vsekakor čas, dovolj dolg za občutne spremembe v življenju delovne organizacije. Tudi delovni kolektiv »Kors« iz Rogaške Slatine je prešel v teh letih nekatere pomembne mejnike svojega razvoja. Zlasti je bilo za življenje kolektiva, M je danes pomembna delovna organizacija v občini, odločilnih zadnjih nekaj let. V tem času je podjetje doživelo velik razvoj, ki ga je v nemajhni meri omogočila trdna odločenost delovnih ljudi, da — v začetku tudi na račun osebnega standarda — ustvarijo temelje za tako proizvodnjo, ki bo temeljila na sodobnih osnovah, ki bo kakovostna in za potrošnika zato tudi zanimiva.
STOPINJE RAZVOJA
Izdelovanje konfekcijskih oblačil, so, sicer v skromnem obsegu, uvedli v podjetje že razmeroma zgodaj. Vendar se je krojaško podjetje »Oblačila« — v »Kors« se je delovna organizacija preimenovala leta 1968 — še vedno ukvarjalo tudi z izdelovanjem oblek po meri. Sele po letu 1960 je postalo jasno, da je usmeritev v konfekcijo končna proizvodna usmeritev, uresničitev tega cilja pa je bila ob zastareli opremii, neustreznih prostorih, organizacijskih problemih in finančnih težavah seveda izredno težavna.
šele s preselitvijo v nove, moderne in funkcionalno dobro zamišljene prostore v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini, so se za mlado industrijsko podjetje začeli lepši časi. Zdaj je delovni kolektiv štel že 270 delavcev in kazalo je, da je dosežen tudi že optimalni obseg proizvodnje. Toda zgodilo se je drugače — proizvodnja je naraščala, prihajali so vedno novi delavci, tržišče je željno vsrkavalo obleke iz Rogaške Slatine. Hitrejši razvoj, večje zaposlovanje, zlasti žensk, pa so v tem času narekovale tudi razvojne potrebe hudo zaostalega širšega območja. Tako je »Korsu« pri uresničitvi nove naložbe pomagala tudi republiška akcija za hitrejši razvoj nerazvitih območij in podjetje je dobilo kredit — 5 milijonov dinarjev za naložbe v osnovna in tri milijone za obratna sredstva. Preostala sredstva je »Kors« znova našel doma. Novi proizvodni prostori in sodobna oprema so pogojili nadaljnjo ekspanzijo, pa tudi še boljšo uveljavitev na domačem in tujem tržišču.
Zadnja faza investicijskega programa — v letih 1976—1977 — v »Korsu« torej že more kreniti v drugo smer. Zdaj ne računa več z bistvenim povečanjem števila delovnih mest, temveč Izboljšuje delovne pogoje, kar seveda prav tako vpliva na boljši poslovni učinek. Tako je v zadnjih dveh letih delovni kolektiv vložil v proizvodno-tehndčne prostore s klimatsko in proizvodno opremo okrog 20 milijonov dinarjev.
Zaporedje pospešenih vlaganj je bilo torej naslednje: v letu 1968 pridobitev 2200 kv. metrov novih proizvodno poslovnih prostorov in proizvodne opreme — v skupni vrednosti 2,5 milijona dinarjev, v letih 1972/73 naložba v proizvodno poslovne prostore v izmeri 2500 kvadratnih metrov te- proizvodno opremo — v vred-
nosti 13 milijonov dinarjev in končno še lanska in letošnja naložba, kd je zagotovila boljše delovne pogoje —- v vrednosti kar 20 milijonov novih dinarjev. Od leta 1960 je podjetje investiralo v obratna sredstva — 38 milijonov dinarjev.
V KORAK Z ŽELJAMI POTROŠNIKA
»Kors« iz Rogaške Slatine je proizvajalec težke konfekcije. To pomeni, da pošilja na široko jugoslovansko tržišče — 30 odstotkov proizvodnje pa tudi izvozijo — v glavnem plašče, hlače, obleke, krila in najrazličnejše komplete za oba spola in tudi za otroke vseh starosti; proizvodni program vključuje tudi športno konfekcijo, s poudarki na obleki za smučanje in tenis. Čeprav nekatera območja domačega tržišča še niso dovolj raziskana, je »Korsove« izdelke vendarle moč najti v velikih prodajalnah konfekcije tudi v sosednjih republikah. To še posebej velja za Slovenijo, kjer potrošnik zelo ceni »Korsovo« konfekcijo. Le-ta gre namreč vselej v korak z modo, pri tem pa ne zapostavlja vidika praktičnosti in uporabnosti ter zlasti še kakovosti blaga in izdelave. Ne gre spregledati, da so vsi »kor-sovi« modeli rezultat lastne kreativnosti v domači hiši.
Kakovost je »Korsu« odprla tudi pot na tuja tržišča, kjer največ sodeluje s firmo Head iz Amerike in Evrope, ki je s »Korsom« pripravljena podpisati tudi licenčno pogodbo za izdelovanje oblačil po njihovih modelih.
S POSLUHOM TUDI ZA ŠIRŠE POTREBE
V tem, ko je delovni kolektiv zadnja leta z velikimi napori in tudi žrtvami intenzivno vlagal v svoj hitrejši razvoj, pa ni ostal nedojemljiv tudi za razvojne težnje na drugih področjih v občini. Potrebe krajevnih skupnosti, ki so v pogojih nerazvitosti toliko večje, so moralno obvezovale tudi delovni kolektiv, da je, po svojih močeh pač, prispeval k urejanju komunalnih in drugih problemov tako v domači kot tudi v drugih krajevnih skupnostih v občini. Postopno so bili ustvarjeni pogoji tudi za občufcnejše naložbe v negospodarske investicije tudi doma — in tako so od leta 1967 vložili za gradnjo družbenih stanovanj za svoje delavce okrog 8,5 milijona dinarjev, 5,4 milijona pa so porabili za stanovanjske kredite individualnim graditeljem.
S 500 zaposlenimi, dobrim proizvodnim programom in solidnim mestom v lestvici domačih proizvajalcev konfekcije nadaljuje »Kors« svojo razvojno pot. činu j e nove razvojne programe, ki jih bo uskladil s splošnimi družbenimi potrebami. V teh okvirih namerava delovni kolektiv uresničevati svojo prihodnost — v cilju lastnega napredka, pa tudi skladnejšega razvoja območja, v katerem deluje.	OAD
vid in Bert van der Helm, z veliko borbenostjo pa je Kosanovid odločil sredanje v svojo korist z 21:23, 21:9, 21:14.
Sojenje madžarskih sodnikov je bilo odlično, enako tudi organizacija, gledalcev pa je bilo 600.
M. ZUPANC
Švedska vodi
BEOGRAD — VI. kolu evropske namiznoteniške superlige so bili najuspešnejši Švedi, ki so v Budimpešti premagali lanske zmagovalce Madžare kair s 6:1. Edino točko za Madžarsko je osvojil Jonyer preti Thorsellu. Francija je kot gost izgubila proti Angliji s 3:4, v Moskvi pa SZ dobila proti CSSR s 4:3. Jugoslavija je z zmago 5:2 preti Nizozemski r Ptuju za zdaj na S. mestu.
Revija nogometa na Marakani
Jutri: srečanji A in novinarske ter mlade in o-limpijske reprezentance
BEOGRAD, 30. sept. — štadion Crvene zvezde bo v nedeljo prizorišče velike revije jugoslovanskega nogometa. Najprej se bosta ob 15.30 pomerili olimpijska in mlada reprezentanca. Ob * 17.30 pa A reprezentanca in selekcija novinarjev. V uvodni igri bo bržkone nastopil tudi mladi igralec Olimpije Rade Vujinovič, v osrednji tekmi pa bo za novinarsko moštvo nastopil tudi ljubljanski vratar Ljubiša Dalanovič.
Za selektorski štab (Valok. Zec, Vilotid) bo tekma naših najboljših nogometašev hkrati zadnja preizkušnja pred prijateljsko tekmo z Madžarsko v Budimpešti (5. oktobra). Selektorji novinarske reprezentance so namesto poškodovanih Bračiča in Bakote poklicali v moštvo Ninoslava Zeca. V A reprezentanci bo manjkal poškodovani Dražen Mužinid, vendar splitski igralec kandidira za mesto v moštvu proti Madžarski.
V reprezentanco SRS so določeni naslednji atleti in atletinje (v oklepaju njihovi letošnji najboljši rezultati):
Mladinci:
100 m — Godnič (Ol — 10,9), Humar (Go — 10,9), Martelanc (Go — 11,0);
4 x 100 m — Godnič (Ol), Humar (Go), Bevk (Go), Martelanc (Go);
200 m — Stare (Tr — 22,4), Humar (Go — 22,6), Godnič (Ol
—	22,4);
400 m — Kopitar (KI — 48,2), Jan (Ol — 48,9), Stare (Tr —
50.0)	;
4 x 400 m — Kopitar (KI), Jan (Ol), Stare (Tr), Humar (Go);
800 m — Račečič (KI — H:56,0), Kocbek (Mrb — 11:56,4), štruc (KAK — 1:57,3);
1500 m — Miklavžina (Ve — 4:01,7), Kapš (Nm —	4:00,4),
Ujakovič (Br — 4:03,5);
3000 m — Peternel (Pom — 8:41,5), Miklavžina (Ve — 8:44,2), Ujakovič (Br);
110 m ovire — Kopitar (K3 —
15.0)	, Guštinčič (Kp — 115,4), Tavčar (Ol — 16,8);
400 m ovire — Kopitar (KI — 52,5), Guštinčič (Kp — 55,8), Tavčar (Ol — 58,1);
2000 m zapr. — Peternel (Pom
—	5:55,2), štruc (KAK — 6:07,4), Lampret (Ve);
višina — Miklič (Ol — 208 cm), Adamič (Go — 197 cm), Šuštar (Nm — 202 cm);
daljava — Piculin (Go — 755 cm), Bevk (Go — 712 cm), Režek (Ve — 706 cm);
troskok — Režek (Ve — 14,44 m), Krajnčič (Nm — 13,85), Lapajne (Nm — 13,22);
palica — Žirovec (KI — 415 cm), Kurnik (Tr — 390 cm), Ju-teršek (Ol — 360 cm);
krogla — Valič (Go — 13,00 m), Culnik (Nm — 10,58 m), Orožim (KI — 12,54 m);
disk — Valič (Go — 43,70 m), Culnik (Nm — 40,16 m), Orožim (KI — 37,48 m);
kopje — Globevnik (Mrb — 68.1H m). Cujnik (Nm — 67,10), Orožim (KI — 64.72);
kladivo — Rifelj (Nm — 46,28 m), Kelc (Mrb — 44,18 m), Brumen (Mrb — 43,82); Mladinke:
100 m — Seliškar (Ol — 12,1), Jesenovec (Tr — 10,2), Razdevšek (Ol — 12,2);
4 x 100 m — Seliškar in Razdevšek (Ol), Jesenovec (Tr), Miheli (Go);
200 m — Seliškar (Ol — 24.9), Šavle (Go — 25,4), Jesenovec (Tr
—	25,7);
400 m — Blatnik (KI — 56,7), Šavle (Go — 56,6), Krštinc (Mrb
—	58,2);
4 x 400 m — Blatnik (KI), Savle (Go), Krštinc (Mrb), Ovca (Ol);
800 m — Blatnik (KI — 2:00,2), Bunderla (KI — 2:16,9), Fras (Br);
100 m ovire — Kopitar (KI — 14,8), Mihelj (Go — 14,9), Horvat (PPt — 16,7);
višina — Benedetič (Go — 178 cm), Stanc (KI — 169), Jager (KI 173 cm);
daljava — Vinazza (Go — 597 cm), Jesenovec (Tr — 545), Horvat (PPt — 545);
krogla — Erjavec (KI — 10,14 m), Završnik (KI — 11,79), Šturm (Ve — 10,76);
disk — Fajfar (Ol — 37,88 m), Erjavec (KI — 32,70 m), Šturm (Ve);
kopje — Jakič (Ol — 39,18 m), Juteršek (KI — 38,64 m), Majer (Mrb — 34,70 m).
Ker se je v zadnjem hipu prijavila tudi reprezentanca črne gore, bodo v Ljubljani zastopane vse republike in pokrajine. V Ljubljani bo danes zasedalo tudi predsedstvo atletske zveze Jugoslavije.
Tekmovanje se bo začelo ob 14. uri (z ženskim metom kopja), nadaljevali pa ga bodo jutri ob 9. uri.
ŠPORTNA NAPOVED
Majhni dobitki
V	47. kodu »športne napovedi« z 11 tekmovalnimi pari je bilo 166 enajstič, od tega 5 v Sloveniji. Dobitek za enajstico je 4.221 diin. Desetic je 3.222, med njimi 149 v Sloveniji. Dobitek za desetico je 326 din.
V	47. kolu »športne napovedi« z 8 tekmovalnimi pari je bilo 750 osmič, med njimi 37 v naši ožji domovini. Dobitek za osmico je 778 din.
Športni dosežek-dvojni uspeh
Srečanje alpskih reprezentantov in reprezentantk v Elanu
BEGUNJE, 30. sept. — »Elanov dan« so imeli danes člani in članice A ekipe jugoslovanske alpske reprezentance, ki so si ogledali del proizvodnje smuči v begunjski tovarni, nato pa so prevzeli nov« smuči za nadaljnje treninge.- Priložnost je bila tem bolj pomembna, ker je tokrat Elan prvič dal v uporabo tekmovalcem in tekmovalkam izpopolnjene veleslalomska smuči.
Prizadevanja Elana, da bi jugoslovanske alpske reprezentanc« oskrbel s kar najboljšimi tekmovalnimi smučini, ki dajejo tudi izhodišča za smuči široke proizvodnje, so orisali direktor Dolf» Vojsk, direktor Elanovega instituta inž. Peter Petriček in raziskovalec instituta inž. Andrej Robič.
Srečanju reprezentantov in strokovnjakov Elana je prisostvoval tudi predsednik smučarske zvez« Slovenije Janez Kocijančič, ki J« poudaril, da je med kolektivi, ki podpirajo naš smučarski šport, Elan daleč v ospredju. Zbrane reprezentante pa je predsednik SZS spodbudil, češ da njihovi dosežki ne bodo zgolj športni uspehi, temveč tudi uspehi našega delovnega človeka, prav zato je v tekmovalce, ki bodo zastopali naš« smučanje, uprtih mnogo oči.
Dekleta so takoj po prevzemu smuči odpotovala na trening na prelaz Stelvio v Italiji, fantje pa so odigrali nogometno tekmo a ekipo Elana, ki je zmagala s 6:5.
J. DEKLEVA
BERI SPORED
DANES
Že na začetku - derbi
Hokejisti Jesenic, Olimpije, Medveščaka in Kr. gore drevi po prve točke v ZHL - Ljubljančani pod Mežakljo
LJUBLJANA — Hokejska sezona, ki sta jo tudi tokrat začeli naši najboljši ekipi, bo zdaj dobila še poseben poudarek, štiri ekipe I. ZHL Jesenice, Olimpija, Medveščak in Kranjska gora bodo drevi štartale za prve točke. Prvenstvo bo šestkrožno, s tem, da se bo na mesto zadnjeuvrščenega avtomatično uvrstil prvak kvalifikacijskili tekem med slovensko-hrvatske ter srbsko-vojvodinsko-makedonske lige. Najpomembnejši dogodek I. kola je drevišnjl derbi pod Mežakljo med Jesenicami in Olimpijo, v Zagrebu pa igrata K. gora In Medveščak.	/
JESENICE: odloča 3. napad?
Žreb v državnem prvenstvu je določili, da se bosta stara tekme-* ca za najvišji naslov srečala že v prvem kolu v dvorani pod Mežakljo. V tekmovanju za karavanški pokal obe ekipi nista imeli posebnega uspeha, zato pa so bile priprave obeh pomlajenih ekp usmerjene v državno prvenstvo. Jeseničani so odigrali precej več tekem kot Olimpija, vendar pa so sedaj vsi igralci preutrujeni, saj so v zadnjih dvanajstih dneh odigrali 9 tekem in prevozili z avtobusom 2000 km. Takšen tempo igranja pa je dvorezen, vendar trener Buhniik vsseno sodi da bo za srečanje z Olimpijo spet vse v redu.
Igralci so že prenasičeni hokeja, vendar se zavedajo, da morajo posebno v letošnji sezoni, ko Jesenice praznujejo 30-letnioo delovanja, dokazati, da so še vedno naj-
Zamejski športniki na Ravnah
Korošci so svojim rojakom pripravili prisrčen sprejem
RAVNE — Danes in jutri bodo Ravenčani gostitelji 250 športnikov in povabljenih gostov treh obmejnih dežel. Pod pokroviteljstvom ZTKO Slovenije in TKS Ravne bo tu namreč 1. srečanje mladih športnikov iz avstrijske Koroške, Furlanije-Juljske krajine, železne županije in selekcije koroške regije.
To veliko športno politično manifestacijo je organizirala ravenska TKS, na pomoč pa so ji priskočile tudi številne delovne organizacije na Koroškem. Prireditelji so v sodelovanju kulturne skupnosti poskrbeli tudi za imeniten kulturni program, vse z željo' da bi srečanje »Ravne 77« vsem udeležencem ostalo v kar naj lepšem spominu. Prireditev se bo uradno račela danes ob 15. uri, ko bo na stadionu parka telesne kulture slovesna otvoritev. Ce bo pociaga-vreme, pa bo začetna slove-dvoraT1i pri osnovni soli Prežihovega Voranca na Ravnah. Tekmovalci štirih dežel se bodo nato pomerili v namiznem temsu, nogometu in odbojki (dekleta). v nedeljo dopoldne se bodo potem nadaljevala tekmovanja v že omenjenih disciplinah, po-jrariH pa se bodo tudi šahisti. Srečanje Ravenčanov z zamejci se bo končalo popoldne z razglasitvijo rezultatov in z nastopom domače folklorne skupine.
D. KRIŽNIK
boljši v državi. Močno pomlajena Olimpija v letošnji sezoni res ne bi smela biti huda prepreka, vendar pa so zadnja srečanja že pokazala, da tudi mladi igralci Olimpije s svojo borbenostjo ne bodo talko zlahka klonili. Razveseljivo v jeseniškem moštvu je to, da je prav tretji napad Hiti — Sčap — šuvak v zadnjem času zelo napredoval, in da je mladi Sčap med najboljšimi strelci v moštvu. Prav tretji napad pa je bil v derbijih vedno odločilen, saj sta po navadi prva in druga napada bila v obeh moštvih izenačena. Jeseničani pa v dvorani pod Mežakljo vseeno pričakujejo, da bo derbi spet »vžgal« in da bo zanimanje spet naraslo.
L. KATNIK
OLIMPIJA: prvaki favoriti
Moštvo nekdanjih državnih prvakov odhaja za začetek prvenstva na Jesenice povsem brez kakršnih koli zadreg. V vrstah ti-
| NOVO NA TUJEM	|
AIX EN PROVENCE — v 2. kolu mednarodnega teniškega tur-mrja je Jugoslovan Franuflovič premagal Francoza Fti/tza a 7:5.
5:7, 6:2.
Aliju zmaga in velik kup denarja
Svetovni boksarski prvak 19. obranil naslov, tokrat proti Shaversu
NEW YORK, 30. sept. — Pro-fesionalm svetovni prvak v boksu vseh kategorij Mohamed Ali je sinoči devebnajstič obranil naslov z zmago po točkah nad izzivalcem Aemiejem Shaversom. Dvoboj je trajal vseh 16 rund.
Dvoboj v Madison Square Gar-denu si je ogledalo 14.613 gledal-ki so-plačali za vstopnice 722.217 dolarjev. Od skupnega iztržka je 35-letni Ali dofbil 3,2 milijona dolarjev, izzivalec pa desetkrat manj (310.000 dolarjev).
Zanimivo je, da je bila prvič v zgodovina profesionalnega boksa zenska v vlogi sodnika. To je bila Ova Shain, ki je ocenjevala dvoboj skupaj s Tomyjem Castella-nom in Johnyjem Lobiamom. Sled-riji je 9 rund prisodil Aliju in £ Sfaversu» Shaanova 9 Aliju in 6 Shaversu, Castelflano pa tudi 9 Aliju in 6 za Shaversa.
Napovedi, da bo Shavers, znan tucu po številnih knockoutih, premagal prvaka, se niso uresničile.
Je sicer večkrat Povzročil hude težave prvaku, ki 22LJ14 ostal ničesar dolžan, na račetku dvoboja pa je tudi vzkli-
.T1 šampion’ Jaz 56311
W Je prvič boksal več »P 10 rund, je odlično odigral a?8? ^valca. V več rundah je
rali lh>Ii?1’„Sspeik> 03 mu ie plasirati tudi več močnih udarcev, med drugim v 14. rundi v pleksus. Ali je imel srečo, da se je kmalu oglasil gong.
Prvak je po dvoboju dejal, da Je bil to zanj lahek nastop in da m imel večjih problemov. Ali je devetnajst ič obranil naslov, dio-s*ej pa je doživel samo dva poraza. Knookouter Shavers je sinoči izgubil šestič.
volske e&ipe je namreč ostalo prav malo starejših prekaljenih igralcev, ki so, bodisi odnehali, ali pa so v JLA. Novi trener in še včerajšnji igralec ter reprezentant Bogdan Jakopič, ki je v svojih izjavah že tako previden in zadržan,_ si zategatelj pravi, da tokrat še ne zasluži tega naziva.
Ros je, da je zelo pomlajeno moštvo zavzeto in je redno vadilo pod novo taktirko, toda od tako mladih in docela neizkušenih igralcev še ni mogoče pričakovati bolj kvalitetnih dosežkov. Razveseljivo je že to, da je ta obetavna sestava na dosedanjih tekmah po-
Dosedanja bilanca
Letos, poteka 31. povojno državno prvenstvo, najuspešnejše pa so bile Jesenice, ki tudi branijo lani osvojeni naslov. Kar 17 lovorik so si priborili prvaki izpod Mežaklje, pa tudi tokrat, kakor vse kaže, so največji favorit. Po osvojenih naslovih je še zmeraj na drugem mestu beograjski Partizan (šestkrat), nato Olimpija (4), Mladost (2) ter Zagreb (1).
Dosedanja bilanca prvenstvenih dvobojev med Jesenicami in Olimpijo je še zmeraj daleč pozitivna za prvake, ki so dobili 21 derbijev, 4 so jih remizirali, H pa izgubili. Lani so Jeseničani dobili vse štiri tekme, in sicer doma s 6:1, 1-1:2, v Tivoliju pa s .4:1 in 16:5.
kazala, razen volje, tudi dovolj fizičnih sposobnosti, a vse premalo izkušenj, predvsem seveda, prvoligaških. To pa še ne pomeni, da bodo gostje iz Ljubljane že naprej oddali točki domačinom. Iz njihovih vrat je slišati, da se bodo pogumno spopadli s prvaki, nespornimi favoriti, ki navsezadnje tudi še niso čisto nared za vrhunske dosežke.
Trener Jakopič ima za zdaj v mislih samo eno poglavitno željo: v letošnjem prvenstvu in na drugih prijateljskih tekmah potrpežljivo pripravljati mlade varovance, da si naberejo čimveč izkušenj. Ce bodo tako nadaljevali, kakor so začeli, tedaj ni dvoma, da prizadevanja ne bi obrodila sadov.
ST .L.
Vilfan igral za Jugoplastiko
ZADAR — Mariborski košarkar Peter Vilfan je že nastopil na uradni prijateljski tekmi Jugopia-stike v Zadru, kljub temu, da nima izpisnice Maribora. Bil je sicer najboljši in majučimkovitejši igralec tekme, toda zaradi nastopa je najbrž pričakovati nove zaplete.
J. S.
Hokejski klub OLIMPIJA
razpisuje prosto delovno mesto (lahko honorarno)
HOKEJSKEGA
TRENERJA
za nižje selekcije
nastop takoj
Vsa pojasnila dobite v pisarni HK Olimpija, Celovška c. 25 — Hala Tivoli, tel. 322-160, kamor pošljete tudi ponudbe.
Hokejski klub Olimpija 6757
HOKEJ NA LEDU
JESENICE: Jesenice — Olimpija, prvenstvena tekma I. kola I. zvezne lige, začetek ob 18.30 v dvorani pod Mežakljo.
INVALIDSKI ŠPORT
LJUBLJANA:	VIII. memorial
prof. Bojana Hrovatina in odprto prvenstvo društva paraplegikov SRS v atletskih disciplinah ob 9. in 14.30, še jutri paralelni slalom ob 9.30 in košarkarska tekma SRS : Hrvatska ob 11. uri, vse v športnem parku Slovana na Kodeljevem.
NAMIZNI TENIS
MURSKA SOBOTA: I. selekcijski turnir najboljših članov SRS (od 9. do 13. ure in od 15. do 20. ure v CPŠ).
KRANJ:	I. med regijski turnir
ŠŠD začetek ob 9. uri v OŠ S. Jenko.
ROKOMET
I.	ZRL — moški:	Željezničar
(S) — Slovan (18).
II.	ZRL — moški (sever): Inles
—	Rudar (19), Rovinj — Jelovica (17).
II. ZRL — ženske (sever): Krka — Olimpija (18).
SRL	—	moški	(zahod):	Obala
—	Prule (19), Zasavje — Lipa (19), Krka — II. Bistrica (19.30).
SRL — moški (vzhod): Polet — Maribor (19), Ormož — Sl. Gradec (18), Posavje — Minerva (19), Šoštanj — Sevnica (19).
SRL	—	ženske	(zahod):	Ljub-
ljanska — Preddvor (18), Obala
—	Kočevje (13).
SRL	—	ženske	(vzhod):	Vele-
nje — Maribor, Posavje — Šmartno, Radgona — Polana (vse ob 18).
ŠPORTNE IGRE
RAVNE: 1. športno srečanje mladih štirih	dežel.	Začetek ob 15.
na štadionu parka telesne kulture. še jutri.
Danes Stop :
Vročih 100 KW
LJUBLJANA — Ljubiteljem »atraktivnega« nogometa na Koprskem se danes obeta zanimiva nogometna tekma med ekipo Sterna in ekipo popularne radijske oddaje Koper — Vročih 100 KW.
V obeh moštvih bodo nastopili številna znani Slovenci. Tako bodo za ekipo Stopa igrali gledališki igralci Janez škctf, Radko Polič, Janez Hočevar-Rifle, novinarji Tugo Klasinc, Tone Fornezzi-Tof, popevkarja Janko Ropret, Oto Pestner, smučarski skakalec Bogdan Norčič, za koprsko selekcijo pa motociklist Adrian Bemetič, držami rekorder v skoku s palico Miran Bizjak, tržaški igralec Joco Turk, direktor portoroškega Casi-na Nino Spinelli, eden izmed avtorjev odaje vročih 100 KW Drago Mislej itd.
Pričetek tekme, ki bo na igrišču NK Koper, bo ob 15. uri.
V. D.
JUTRI
AVTO-MOTO
KOPER; mednarodni motokro« za »Nagrado Tinjana« 260 ocm in 3. dirka za DP 50 ccm, začetek na Tinjanu ob 18.30.
KONJSKI ŠPORT
CELJE: republiško prvenstvo ▼ preskakovanju zaprek na turnirskem prostoru KK Celje v Škofji vasi ob 14.00.
KOTALKANJE
MARIBOR: ob 16. url bo ▼ športnem parku na Taboru revija slovenskega in inozemskega kotalkanja.
NAMIZNI TENIS
MURSKA SOBOTA: I. selekcijski turnir najboljših članov SRS, od 8. do 13. ure v CPŠ.
NOGOMET
SNL: Celje — Mercator, Drava — Sev. Primorska, Zasavje — Obala, Mura — Gorenjska, Unior — Slovan, železničar — Ilirija (vse tekme ob 15. uri na igriščih prvoimenovanih).
ROKOBORBA
LENART: v kulturnem domu bo 2. pionirski turnir za republiško prvenstvo ob 10. uri.
ROKOMET
II. ZRL — moški (sever); Zamet — Jadran (16).
II. ZRL — ženske (sever): Slavij a — Alples (10.30).
SRL — moški (zahod): Inlee — Tržič (10).
SRL — ženske (zahod): Dolenjska — Zasavje (10), Eta — Mlinotest (10).
SRL — ženske (vzhod): Vuzenica — Drava (10).
SMUČARSKI TEK
ŽLEBE: kros smučarjev — tekačev ob 9.. uri.
KRANJ: smučarski mnogoboj tekačev na štadionu St. Mlakarja ob 9.30.
SMUČARSKI SKOKI
SEBENJE: meddruštveno tekmovanje za cicibane, ml. in st. pionirje ter ml. mladince, 10 in 26-ra skakalnica s plastiko, ob 10. uri.
TRIM
LJUBLJANA:	t rimsko kolesar-
jenje pod pokroviteljstvom Roga in Slovenijašporta in nagradnim žrebanjem, štart in cilj v športnem parku na Kodeljevem ob 8.30 do Ll. ure.
Smučarsko društvo ROG Novo mesto
obvešča ljubitelje smučanja, da bo pričelo s 4. 10. 1977 redne treninge, ki bodo vsak torek ob 16. uri na stadionu Bratstva in enotnosti. Trening bo organiziran ločeno za mladino in odrasle. 6776
šah — ŠAH — ŠAH -4 ŠAH — ŠAH
Dosegel normo
Slavoljub Marjanovič je izpolnil pogoje za svoj prvi velemojstrski bal
VRŠAC — Najmla.fŠI udeleženec memoriala Bore Kostiča, 22-letni mednarodni mojster, inštruktor šahovskega kluba IM Rakovica Slavoljub Marjanovič je z zmago nad Kapetanom v 14., predzadnjem kolu turnirja izpolnil normo za prvi velemojstrski bal.
Rezultati: Quinteros : Marovič remi, Torre :	Makaričev remi,
Bukid : Smejkal remi, Hemandez : Kurajica prek., Kapelan ■ Marjanovič 0:1, Schmidt : Ivanovič prek., Janoševid :	Nikolin 1):0,
Matanovid : Kneževid orek.
V trikrat prekinjeni' partiji iz 12. kola se je Ivanovič brez nadaljevanja vdal Hemandezu.
Vrstni red: Smejkal in Marjanovič 9,5, Bukid in Torre 8, Schmidt 7,5	(1), Makaričev in
Quinteros 7,5, Kurajica 7 (1), Ma-rovid 7, R. Hemandez 6,5 (1), Janoševid 6,5, Kneževid 6 (2) Matanovid in Ivanovič 6 fl), Kapelan 4,5 (1). Nikolin 1.
O prvem mestu bo odločala partija Smejkal — Hemandez. Marjanovič je namreč svojo partijo s Schmidtom zaradi odhoda na balkaniado že odigral in jo remiziral.
Rukavina še vodi
VIROVITICA — Rezultati 4. kola mednarodnega turnirja:	Len-
gyel : Piasetsky remi, F. Portisch : Kovačevič remi, Stean : Nemet 1:0, Bukal : Horvath remi. D. Kovačevič : Maroja prek., Bertok : Rukavina remi, Damjanovič : Ma-rangunid prel. V nadaljevanju prekinjenih partij pa so igrali: Horvath : Piasetsky remi, Nemet : V. Kovačevič 0:1, V. Kovačevič : Piasetsky remi.
Vrstni red:	Rukavina 3, Hor-
vath, Stean, Piasetsky 2,5, Damjanovič in V. Kovačevič 2 (1) itd.
Prvi remi
BERLIN — Tretja partija polfinalnega dvoboja kandidatk za
svetovno prvakinjo med Patalibe-kovo in Kušnirjevo se je končal* remi. Kušnirjeva vodi z 2,5:0,5.
Spet zlato?
BEOGRAD — Jugoslovanska reprezentanca je odpotovala na balkaniado, ki se bo začela v nedeljo v Albeni. Poleg naših bodo tekmovale še ekipe Bolgarije, Grčije, Turčije, Romunije.
Našo reprezentanco sestavljajo velemojstri Hulak, Matulovič, Planinc, Eaičevič ter mednarodni mojstri Rajkovič, Marjanovič in Meštrovid. V mladinski ekipa so Orel, Dizdar, Nikolič, ženske bodo igrale turnir posameznic. Med članicami je naša zastopnica Pi-hajlideva, pri mladinkah pa Ce-jideva.
Na tekmovanju v Turčiji Je lani zmagala Jugoslavija, ki bo :mela tokrat zelo nevarnega tekmeca v domači reprezentanci, ki bo za razliko od naše, nastopil* v najmočnejši postavi.
Poraz Gligoriča
TILBURG — Rezultati 6. kola velemojstrskega tumirla: Miles : Gligorič 1:0, Karpov : Balašov 1:0, Timman : Olafsson 1:0, An-dersson : Kavalek remi. Hort : Hiibner remi, Sosonko : Smislov remi. V nadaljevanju prekinjenih partij je Hiibner premagal An-derssona, Karpov in Smislov pa sta remizirala.
Vrstni red: Karpov, Timman, Miles 4, Hiibner, Kavalek. Hort
3.5,	Gligorič, Balašov, Andersson, Smislov 2,5, Sosonko 2, Olafsaoo
1.5.