Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava. 16. oktobra 1938. Štev. 42. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Odprite oči! Strašna tragedija bratskoga češkega naroda nas sili, da spravimo na papir opomin: „Odprite oči!ˮ Pred dobrimi 20 leti je poslühno Vsegamogočni prošnjo bratov Čehov i Slovakov i njim je dao lastno državo, slobodno domovino. Oba naroda, tak Češki, kak Slovaški, sta duga stoletja prenašala krivico, nosila sta jarem močnejših Sosedov. To dugo robovanje je odprlo pot njüvim gospodarom na češko, na slovaško zemlo. Naselili so se na njej. Češka i Slovaška zemla je rodila tihinci ravno tak, kak domačini. Na češkoj i slovaškoj zemli je trdo stala hiža tihinca, ar zemla pač ne gleda što si, ona pričaküje lübezen i delo. Kda so potem 1918. leta postavlali mejnike, so bili tej mejni kamni zasajeni ne češkoj zemli, na slovaškoj zemli, tüdi tam, gde jo je tihinec orao; tüdi tam, gde so dugši ali kračiši čas tihinske hiže stale. Čeh i Slovak v svojoj dobrosrčnosti sta pozabila večstoletno krivico. Poprijela sta se dela i si postavila sküpni dom, šteri je valao za varno streho tüdi vsem priseljencom, kak mi pravimo — prišlekom. Čeh i Slovak sta püstila, naj orje i seja tihinec, püstila sta, naj stoji hiša tihinca i naj se ohrani v njej düh tihinskoga roda. Dvajset dugih let so delili s prišleki srečo i nesrečo. Zgodovina zadnjih tednov pa je pokazala, ka so kačo segrevati na svojem srci, kačo, štera je ob prvoj priliki pokazala kačje zobe! Zdignoli so se Nemci, zdignoli so se Vogri, zdignoli so se (to nas boli najbole!) tüdi „bratjeˮ — Polaki i pripravili smrtnonosno orožje, da porüšijo z nepopisnimi žrtvami postavleno sküpno streho, pod šterov so 20 dugih let lejko skrbeli za sebe i za svoje drüžine. Vse je kazalo, da zavolo divjega iskanja teh gadov se ponovi 1914. leto. Milijoni i milijoni so že čütili obimanje bele žene — smrti. Človeči rod v Evropi je bio postavlen pred odprti grob, šteroga je skopalo sovraštvo prišlekov na češkoj i slovaškoj zemli. Čehi i Slovaki so morali odnehati pred prevelkov silov neprijatelov, 20 letno delo je bilo porüšeno, bi lejko povedali, ka najlepše dele češke i slovaške zemle je pobrao s silov leta i leta potrjeni tihinec.. Čehi so meli „velke prijatele. V vöri nesreče so ostali sami. Meli so „slovanske brateˮ. V vöri nesreče so njim obrnoli hrbet. Spoznali so globoko modrost trditve: pomagaj si sam, Bog ti bo tüdi pomagao. Velke zapadne demokracije, to so Francozi i Angleži, so neštetokrat nalagalo bremena Čehoslovaškoj, ali v vöri nesreče je ta nikak začüdeno pitala: gde so tej naši Zavezniki? Ruski „bratjeˮ so se leta i leta tekmovali v obečavanji Čehom i Slovakom z državami zapadne demokracije, ali kda je prišeo sodnji den, so püstili, naj zmaga krivica. Tüdi pri nas mamo lüdi, 'šteri v imeni slovanskoga bratstva bežijo za pisanimi metüleki, štere, se zna, nikdar ne vlovijo. Tüdi mi mamo „pristašeˮ rdeče Moskve, štera prej prinese rešitev bratom, naj si bodo tej na tom, ali onom konci sveta. Češki primer je pokazao, kak blodno mislijo i delajo senjači obeh ta-borov. Zapadna demokracija vidi samo svoj hasek, rdeči „bratjeˮ na vzhodi vidijo tüdi samo sebe. Češki komunisti so dobili pri zadnji volitvaj blüzi eden milijon glasov, to se pravi, da so meli velik tabor svojih pristašov, kaj njim je pomagalo, dnes so begunci, kak vsi drügi Čehi i Slovaki, bežati so morali s svoje zemle. Skoro zagvišno je, ka so se njim dnes že odprle oči i vidijo, kelko lejko zavüpamo tihinskoj pomoči. Oni so se včili na svojoj nesreči, njüvo pametno ravnanje bo melo gonilno moč po lastnom trplenji. Mi bodimo pametnejši: mi se moremo navčiti potrebne navuke prle, kak bi prišla tüdi na nas vöra nesreče i trplenja. Potrebno je, da mi prle odpremo oči) Mi nesmimo s prekrižanimi rokami gledati, kak pride do moči na našoj zemli tihinec, četüdi sosed, ar ne vemo, kda zraste tüdi njegov greben, kda se razvijejo tüdi njegovi kačji zobje. Ne, ne bomo sovražili nikoga, ali mislili bomo na sebe i na svoje. Mi nesmimo več prenašati, da bi našega maloga človeka trapili s tüjov vučenostjov, četüdi ma te lepo rdečo farbo! Mi nesmimo letati za pisanimi metüleki slovanskoga bratstva, ar se je pokazalo, da to mišlenje ne prinaša nikše rešitve. Pravo pot so nam dosledno kazale naše „Novineˮ. Slovenci krščanskoga mišlenja smo, takši moramo ostati. Sinovje Jugoslavije smo, to hüdi ščemo ostati. Mamo zadosta telovne i düševne moči, ka si vredimo slovenski dom pod sküpnov jugoslovanskov strehov, zato pa moramo tüdi porabiti vsako, tüdi najmenšo kaplico telovne i düševne moči, da se te lepi i srečen slovenski dom pod sküpnov strehov postavi. Pri tom velkom deli smo potrebni vsi: siromaki i bogati, vučeni i ne šolani. Bratomorne borbe med Slovenci bodi konec! Odprimo oči! Peter Domačin. Naše romanje v domovino. Bilo je kak prava boža pot, kak prosilna procesija naše sküpno potüvanje v domovino. Ne je teliko važno, da je z nami bila tüdi Hrvatica i celo dva Srba. Tüdi je nej važno, da se je nam v Strassbourgi pridrüžila nova sküpina, tak da nas je bilo prek 30. — Važno je to, kakše misli so me i me še navdajajo, voditela skupine: Odpro sem zlato obrobleni Rimski obrednik. Z beloga papira mi v oči silijo čarne litere, vmes preci rdečih. Čtem „blagoslov romarjev, ki potüjejo na svete kraje.ˮ Tak sladko mi odmevaantifona: „Inviampacisˮ. Na pot mira... „Da naravna naše noge na pot mirü.ˮ 1 nadangel Rafael naj nas spremla. Gledajoč visike električne naprave že več let premišlavam: „Bodi nam, Gospod, močen stolp — pred sovražnikom.ˮ „Sin kriviceˮ naj nam ne škodi: „filius inizuitatisˮ, od šteroga sv. Paveo tak skrivnostno guči kak od Antikrista. Ne vem, zakaj pri tom mislim na tak strašno gizdave vladare naših dni... „Svojih steza nas uči, Gospodˮ: „Kje so tiste stezice... ?ˮ Kdaj „bom grmovje posekal, travico požel?ˮ Gda nam pokora izbriše naše velke i male krivde, da do v naših srcaj znova „tiste stezice, ki so včasih bile ... ?ˮ Kak je tolažilno, da je „svojim angelom Bog zapovedal, naj nas varjejo na vseh naših potih.ˮ Poslüšam, kak so Izraelci sredi morja šli po sühoj poti. Da je Bog trem modrim pot odkrio po zvezdi, da je Abrahama na vseh potaj obvarvao nepoškodovanoga. „Da bo drüžba hodila po poti zveličanja; naj spolnuje opomine predhodnika blaženega Janeža (mojega krstnoga Patrona—) i varno dospe k Njemu, katerega je bil napovedal: h Gospodu našemu Jezusu Kristusu, Tvojemu Sinu.ˮ Končna prošnja; „Kakor povsod bivaš, tako povsod podelio svoje usmiljenje .. .ˮ Čtem „blagoslov semen i setev na svetek rojstva blažene Device Marijeˮ i posebi molim: Pošlji na ta plod posetve blagoslov, da ga ne konča poplava dežja ... „Nebeske besede Sejavec i Gojitelj, ki leho našega srca obdelüje! z dühovnim orodjemˮ I mislim na dobre reči, ki jih bomo čüli v domovini i molim, naj bi spadnole na rodovitno zemlo ... Tüdi mislim na četvero male nedužne dece, ki so z nami potüvali i ne meli dosta nevole ž njimi: gvüšno jih je dete Marijika na svoj rojstni god posebno bogato blagoslavlala z lübim Sinom . . . Še molim v oraciji „male mešeˮ, naj nam god preblažene Device „podeli povekšanje miraˮ. Gvüšno so angeli tüdi ob Njenom rojstvi neslišno zaspevaj... mir lüdem na zemli. „Kralica mi- raˮ, prosi za nas. Tüdi v „dvojnoj molitviˮ, v pesmaj, tak čüdovito lepih naših Marijinih pesmaj smo za mir prosili na celoj svojoj poti, ta i nazaj. Gda sem 9. septembra v Ljubljani mešüvao pri frančiškanaj, gde vsikdar majo izpostavleno Najsvetejše, sem posebno pazlivo molo tiho molitev na čast oltarskomi Svestvi: „Gospodne, milostno podeli svojoj Cerkvi dare edinosti i mira, šteroga skrivnostni znak so tej dari. Nato je tüdi na naših srcaj bio pripeti taborni znak črensovski : pšenična vlat. Znova pripovidavlem njegovo lepo i globoko simboliko: Ob desetletnici osvobojenja so bile znak proslave za našo krajino tak značilne visike to-pole, ob 20 letnici slobode i ob 25 letnici Novin, glasiteli tüdi te slobode, je znak pšenična vlat, tak primerno znamenje naše večinoma agrarne države: Slovenska Krajina Benjamina se je okrasila z znakom Jugoslavije, mali Benjamin je veselo v oči pogledno bratom i sestram i materi. Visika ponosna topola, ki je viher jezero let preganjanja nej prelomo, se je ponizno zahvalno sklonila; vse njene tovarišice v dugoj vrsti kre bele ceste, ki komaj proti obzorji izginja, so se radostne nagnole na zlato pšenično pole ob istoj velkoj cesti, pa so se v pšenično vlatovje spremenile: srčasti listi v drobna zrna, ki jih vejka-pleve lübeznivo skrivlejo. Skrivnostno spremenjene (podigavanje) naše slovesne taborne meše. Poleg cerkve Svetoga Križa: gledam pismo naše izseljenke, ki je v samostan stopila; pismo krasi znak jocistične mladine: rdeča pšenična vlat obimle križ na belom poli... Znak nove globoko krščanske mladine. Morje lüdi z znakom Pšenične Vlati pred oltarom svete Drüžine ob cerkvi svetoga Križa z značilnim zvonikom. Nedaleč pa prostrano Pšenično pole ob dugoj vrsti topot... Moramo iti nazaj v tüjino, 26. septembra. Pri meši je ad libitum ad repelkndas tempestates: vzemem molitev za mir, naj Bog prežene viher bojne i podeli mir, ki ga svet nemre dati. Bog, od šteroga prihajajo „sveta želenja, pravilni tanači i pravična dejanja.ˮ Lekaj bi to predpisao kak recept državnikom na vnogih brezuspešnih konferencaj... Še obzadnjim nas pozdravlajo številne bele cerkvice na naših zelenih bregaj. Nato smo pa že v inozemstvi. Številni klükasti križi i križeci; pravi križ na vse štiri kraje prelomleni... Vnoči se pelamo mimo kraja, gde smo vidili velko dvorišče s kolobari žičnih zaprek. Francuski vojaki stražijo moste. Po- novno spevlemo čüdovito lepo pesem pokojnoga vojaka: Vsi so venci beli, samo moj zeleni, Ar ga jaz zalevam s svojimi skuzami. Če bi moja skuza spadnola na kamen Kamen bi se razklao na dvoje, na troje. Moje tužno srce kala se na dvoje - -Skopajte mi jamo, na puško globoko -Na puško globoko, na sablo široko. Notri mi pa dente moje mrtvo telo. Vöni mi nihajte mojo desno roko. Za njo mi privežte mojga bratca konja. Naj se konjič joče, če se lüba noče. Rada bi se, rada, ali za-me ne zna... Pesem je že sestavlena sijajno: iz 6 i 6 kitic; v vsakoj kitim 6 i 6 zlogov. Melodija pa je neizrazno lepa kombinacija cerkvenoga i svetnoga napeva, napou koral. Lepote njenih misli nej trbej dokazüvati: mila tožba vojaka, ki še posmrti nemre najti mira sedmoga dneva, nego še trpi trdih šest dni... V Pariz smo prišli ob vöri, gda se lejko že začno moliti jüt-ranjice za god sv. Mihaela, vojaka-vodje. Premišlavlem sliko Skrivnoga razodetja: „angel z zlato kadilnico: i dano mu je bilo mnogo vonjav, da jih je dal k molitvam vseh svetih na zlat oltar, ki je pred Prestolom. I dvignil se je dim vonjav iz angelove roke pred Boga.ˮ Trepečem, da ne bi „vzeo angel kadilnico, jo napuno z z ognjom z oltara i vrgeo na zemlo. I nastali bi gromi i bobnenje i bliski i potres. I sedmeri angeli bi se pripravili, da zadobijo i bi prišle na ves svet grozne nesreče. Posebno zavüpno molim po tihoj meši vsakši dén k nadangeli Mihaeli, da ne bi trbelo zvati ga na pomoč pri čarnih mešaj za vojake, ki bi spadnoli v bodočnoj bojni. Da ne bi na pokopališčaj spevali tiste Žalostne melodije: „Mihael praepositus paradisi.. .ˮ Nego naj bi v miri vse človeštvo romalo na svete kraje večne domovine v pristan večnoga srečnoga živlenja . . . _________________Camplin. Pohvala naših delavcov v Nemčiji. Preč. g. Krantz Jožef, pleb. tišinski i dekan sobočke okrogline, so od nemških dühovnikov dobili sledeče pismo: Severin, 9. sept 1988. Visoko Poštüvani g. župniki Pri svojih obiskih na slovenskih delavskih mestih, štere delam po naročili svojega g. škofa, pridem vküp z lüdmi iz Vaše fare, ki napravijo jako dober vtis. Sedimo vküp i se Vas prisrčno spominamo. Gotovo Vas smemo prositi, da za nas molite. Z najlepšimi pozdravi Kpl. H. Frenzl Rostick i. h. Schröder pl. i. Gomboc Štefan, paler, Kos Karol, Üllen Franc, Püvar Jožef, Gomboc Jožef, Gomboc Marija, Kos Ana, Ratnik Helena, Šohar Ida, Smodiš Helena, Svetec Verona, Omar Etna,. Ratnik Marija, Horvat Marija, Üllen Alojzija, Vogrinčič Gizela, Ratnik Vilma, Gobar Apolonija, Ciglar Terezija, Ciglar Mimika. V istini ste lehko ponosni na svoje farnike. To pismo svedoči, da mamo tüdi v Nemčiji dobre düše, ki so na veselje ne samo svojim düšnim pastirom i bivšim verovučitelom, nego celoj Slovenskoj Krajini. Predsednik dr. Beneš odstopo. Predsednik ČSR. dr. Beneš Edvard je 5. oktobra dao ostavko na mesto republike. V posebnom pismi to naznanja Sirovy-i, predsedniki vlade. Po radiji se je v genlivom govori poslovio od Českoslovaškoga naroda. Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Čela stran 800 Din., pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1.50 Din. 2 N O V I N E 16. oktobra 1938. Nedela po Risalaj devetnajseta. Evangelium (Mataj22).Tisti čas gučao je Jezuš poglavnikom popovskim i farizeušom po prilikaj, govoreči : spodobno je včinjeno Kralestvo Nebesko k človeki Krali, ki je napravo gostüvanje i poslao je sluge tem pozvani i ne so šteli pridti. Pali je poslao drüge sluge, govoreči: povejte tim pozvanim: Ovo obed moj sam pripravo, teoci moji i tüčne stvari so spómorjene i vsa so gotova: hodte na gostüvanje. Oni so pa zamüdili: i odišli so, niki na marof svoj, niki pa na trštvo svoje, ti drügi so pa spoloviti njegove sluge i z obžalnostjom ošpotane spomorili so je, Krao pa gda bi to čüo, rasrdo se je i poslavši svojo vojsko, pogübo je lüdomorce One i varaš njihov je požgao. Teda veli slugom svojim: gostüvanje je toti gotovo, ali ki so bili pozvani, ne so ga bili vredni. Idte zato vö na križopotja i šterekoli najdete, Zovte je na gostüvanje. I vö idoči Slugi njegovi na poti, vküp so spravili vse, štere so našli, lagoje i dobre: i napunilo se je gostüvanje sedečim!. Notri je pa prišao Krao, ka bi vido sedeče i zagledno je tam človeka ne oblečenoga svadbenim gvantom. 1 veli njemi; Prijateo, kakda si esi notri prišo nemajoči gvanta svadbenoga? On je pa zanejmo. Teda je velo krao slugom: zvežte njemi roke i noge i vržte ga vu zvünejšnjo kmico: tam bode jokanje i zobno škripale. Ar so vnogi pozvani, malo jih je pa odebranih. * Ka je to svatovsko oblačilo, štero more meti vsakši, ki ide na svatbo? To je milost boža; posvečüjoča milost boža. To reč čüjemo dostakrat. Ka si pa pri tom mislimo? Lüdje pri tom malo mislimo, malo razmimo. Vej je pa tüdi ne prav lehko milost božo dobro spoznavati. Ona je nekaj nevidnoga, dühovnoga, se ne da z očmi viditi, ne z rokami prijeti, ne v vüsta nesti ali v žep spraviti. Mi smo pa takši, da samo to cenimo, ka vgaja našim čütom. Milost boža je prijaznost boža, naklonjenost boža, lübezen boža do nas. Če nam je Bog prijazen, naklonjeni, če nas ma rad, če smo pri njem dobro zapisani, to je gvüšno dosta vredno. Oh, to je vredno nájveč ! To je vse ! Če je Bog z nami, što bo proti nam? Če nám je Bog dober, ka ščemo več? Če smo ž njim prijateli, kak srečni smo! Če mamo njega, ki je Vsemogočen, ki sta zemla i nebo njegova, mamo ž njim vred vse! Pa zakaj nas Bog ma rad, gda smo v milosti božoj? Zato, ar smo te njemi spodobni. Ka si je spodobno, to se ma rado. Deca so starišomi spodobni, zato je majo starišje radi. Zakaj smo Bogi spodobni, gda smo v milosti božoj? Zato, ar smo deležni bože nature. Deležni bože nature! To je velika reči Kak naj pa to razmimo? Iz primere. Čüj! Ogenj ma svojo naturo, železo ma tüdi svojo naturo. Oba sta si Čisto različna. Ogenj je vroči, železo pa mrzlo i trdo. Če pa deneš železo v ogenj, se železo segreje, postane vroče, žari pa žge kak ogenj. Železo je sprejelo naturo ognja. Vidiš, kak ogenj prehodi železo, tak prehodi boža natura človeka. To je nekaj skrivnostnoga, čüdovitoga, velikanskoga. Kak ogenj spremeni železo, da je tüdi ogenj, tak spremeni Bog človeka, da je tüdi spodoben Bogi. Človek ostane človek, obdrži človeče lastnosti i Zednim sprejme bože lastnosti, v omenjenoj meri, ar je človek. Boža lepota Odseva v njegovoj düši. Zavolo toga je düša Spodobna Bogi kak dete materi. Jo Bog tüdi lübi, kak mati dete ali kak zaročnik svojo zaročnico. Düša je Bogi tak Spodobna, je deležna bože nature, da postane bože dete. Po pravici se imenüje milost boža svatovsko oblačilo, štero včini človeka vrednoga, da bo smeo iti na večno svatbo. Zato je milost boža za človeka najvekša sréča, je vse. Ka je penez za te svet, to je milost boža za drügi svet. Za penez, pravijo, se vse dobi na tom sveti. Za milost božo se dobi pri Bogi vse. Milost boža se tüdi lehko imenüje karta za vstop v nebesa. Što pride ž njov pred oebeska vrata, tomi se bodo odprla. Zato bi mogla biti vsakšega kristjana prva i Zadnja skrb, da žive vsikdar v milosti božoj, to je, da nikdar ne žive v smrtnom grehi. Izseljencom v Franciji. Navodila delavcom, ki za stalno odhajajo v domovino. Kraljevsko Poslanstvo v Parizi opozarja naše izseljence, ki se vračajo v domovino prek Nemčije, da morajo na nemškoj granici carinikom prijaviti vse peneze, ki jih nosijo s sebov, ravnotak penezne čeke i sploh vse naše ali inozemske vrednostne papire. Takši, ki vse to točno prijavijo, potem popunoma mirno potüjejo v kraljevino. Šteri pa toga ne včinijo, se izpostavijo nevarnosti, da jim nemške oblasti peneze odvzemejo, držeč to za švercanje proti nemškim deviznim predpisom, ki branijo izvoz penez i vrednosti. Najbole gvüšno je, če pred odhodom peneze pošlejo domo prek štere naše banke v Parizi; da nedo v strahi pred pozvanimi žepari, ki posebno na železnici radi opravlajo svoj poseo. Posledice samovolne prekinitve delavne pogodbe. Vnogi naši poledelski delavci, ki pridejo v Francijo, gde je že zaposlena njihova drüžina ali prijatelje, probajo hitro pretrgati delavno pogodbo, da odpovejo k rodbini i prijatelom v drügom kraji Francije, vüpajoč, da de tam bogši zaslüžek. Takšo prekinitev večinoma delajo sporazumno s poslodavcom, pri šterom so na deli, na te način, da jim delodajalec pri primernoj odškodnini izda odpüstimo (certificat libre de tous engagements). Prle je inozemski delavec, ki je bio v Franciji menje kak edno leto, mogao biti nanovo zaposleni pri drügom verti, če je meo takšo odpüstijo od prvoga. Zdaj pa zapo-slitev inozemskoga delavca, ki nej popunoma zvršo svojo prvo pogodbo, na štero je prišao v Francijo, predstavla prekršitev, ki jo kaštigajo s teškov penez-nov globov, ki jo določi kazenske sodišče (Tribuna! correcti-onnel) tüdi v slučaji, da se prva pogodba pretrga sporazumno s prvim delodajaicom. Po novom je za razvalava-nje délavne pogodbe potrebno, da se to izvrši na sodnijski način i da Office de Placement (urad za posredüvanje dela) izda takšemi delavci „carte de pré-sentation* po izvršenoj anketi pri prvom delodajalci. Poleg toga carte dodenite zdaj valajo samo za tisti département, v šterom je delavci odobrena slüžba; za prehod v drügi département je potrebno dovolenje obeh prefektu^ Novi delodajalec mora zbrati sledeče podatke: ime i priimek delavca, njegovo narodnost, naslov, pozvanje, ki njemi je označeno na carte d’identité, številko i den, pod šterim je karta izdana s tečnov opombov oblasti départementa, ki je karto izdala, njeno vrednost i Sajanje. Z vsemi temi podatki opremleno prošnjo pošle svojemi Office de Placement i v toj prošnji še navede novo mesto dela, vrsto posla i višino plače. Delodajalcov podpis v toj prošnji mora biti slüžbeno overovleni s pečatom državne oblasti (občine ali policijskoga komisarijata) dotičnoga kraja. Gda Office de Placement to prošnjo vugodno reši, izda tozadevno odobrenje (autorisatlon), ki ga delodajalec pošle svojemi delavci, ki se na podlagi toga predhodno odjavi prle kak ide v novi département. Šumski delavci, štere njihovi delodajalci premeščajo v drüge départemente po lastnoj potrebi, so izvzeti od gornje odredbe. Odredbe od zaposlitve poprek. Vnogi naši delavci se še zmerom obračajo na naše konzule, posebno pa na izseljen-sko odposlanstvo v Pariz, naj se jim najde nova slüžba. Dozdaj so naše oblasti to po mogočnosti zadovoljavale. Ali po novih Odredbah Ministrstva dela se s posredüvanjom dela bavi samo Office de Placemet, ki ma Sedež pri vsakoj prefektu:!; sem se naj Odzdaj delavci obračajo z vrejenimi papiri i z zadnjim cer-tificat-om delodajalca, ki ga mora občina overoviti. Odredbe od Potnih listin. Za izdanje i podugšanje carte d’identité je po novom potrebno, da vsaki inozemski delavec mora meti vrejeni svoj potni list. Vsaki naj zato pazi, da bo meo v redi svoj potni list; če je pa što potni list zgübo ali ga pa sploh nema, naj si ga kemprle preskrbi pri našem Kralevskom Poslanstvi v Parizi ali na konzulati v Marseille, Metz ali Lille. Iz kancelerije izseljensko-ga odposlanstva v Parizi, No. 4543/1938. Polski kardinal o židovskom pitanji. Varšavski kardinal nadškof, msgr. Aleksander Kakowski, je nedavno izdao pastirsko pismo, kde se zlasti izjavla proti mo-dernoj Zmoti navuka o rasizmi. Pravi kristjani, naj ne poznajo pojmov „arijec* i „ne-arijec“. Dosegamao se ne šteo javno izraziti o židovskom pitanji na Polskom. Pa ne zato, kak da bi ga ne zanimalo, pač pa ne žele zabresti v vrtinec toga pitanja. Neščemo, da bi tisti, ki menijo židovsko pitanje rešiti z bati i razbijanjom šip po židovskih hišah, izrabili naše besede proti nam. Zdaj pa je prišeo tisti trenutek, kda moramo na den s svojimi nazori o rasizmi i „krvnoj“ znanosti. Rasizem je v nasprotji z navuki krščanstva i tüdi s Polskov zgodovinov. Iz svojega na-rodnostnoga i vojaškoga prepričanja ne moremo razmeti, zakaj naj bi bio kakši moški z „arijskim“ imenom, ki ubogomi kmetiči pri küpčiji vzeme kožo z glave, kakši dragocenejši element, kak so naši junáški židovski tovariši, šteri so žrtvovali svoje življenje za obrambo Polske i ki so meli v strelskih jarkih uniformo polskih legionarov, dasi bi bili mogli biti v austrijskoj armadi višji častniki ali pa bi bili mogli kde indri mirno i udobno živeti. Pastirsko pismo varšavskoga cerkvenoga kneza je na Polskom na vse izredno učinkovalo. Posojilo poplavlencom dovoljeno Prehranjevalni sreski odbor v Lendavi je na svojoj seji skleno, da prosi brezobrestno posojilo od banovine za tiste poplavlene, ki so na svojih hram-baj trpeti vekši kvár. Na prošnjo g. dr. Klar Franca, nar. poslanca i Klekl Jožefa, banskoga svetnika je banovina dala 120 jezero dinarov brezobrestnoga posojila poplavlencom. Za posojilo dobro stojijo občine, za te pa poplavleni z poroki. Slovenski krščanski delavec Nove Poslovne knižice. Kak smo že poročali, je z 28. septembrom stopila v veljavo odredba (pravilnik), po šteroj se od toga dneva dele slobodno izdavljejo nove poslovne knižice za delavce i nameščenec samo po toj odredbi. Ta odredba določa, ka po 28. sepjembri ne sme biti nikši delavec ali nameščenec v slüžbi brez Poslovne knižice. Poslovne knižice izdavljejo za navadne delavce občine, za obrtne delavce Obrtna zdrüženja, za trgovske nameščenec pa trgovska zdrüženja. Poslovne knižice koštajo 10 dinarov i valajo 10 let. Po 10 letih se morajo te knižice zamenjati. Pri izdavanji, obnavlanji i zametavanji poslovnih knižic so vse listine i vloge proste takse! Stare delavske knižice se morajo zameniti najkesnej do 31. decembra 1939. Što plača odškodnino ? Večkrat se zgodi, ka vajenec zapüsti svoje mesto i svoje zvanje eli pa samo za nekaj časa zapüsti svojega majstra. Majster je na škodi. Što to plača? Nastane pitanje, če slüžbodajalec (to je majster) slobodno terja odškodnino. Navadno i redno nemre terjati. Izjemoma bi slobodno terjao od zakonitoga zastopnika Vajenca (vučenca), če je te zastopnik za to prekinitev slüžbe eli ukinitev odgovoren. Če bi pa bio Vajenec že punoleten, bi pa slobodno od njega terjao, če je Vajenec kriv, ka se je pogodba med njim i majstrom razdrla. Ravnotak pa slobodno tüdi Vajenec terja od majstra (delodajalca) odškodnino, če je majster kršo važne določbe pogodbe eli pa če je to napravo njegov zastopnik eli član njegove drüžine. Odškodnino slobodno Vajenec terja tüdi, če je majster prišeo v lažni konkürz i je ne meo dva meseca zastopnika, kak je to predpisano. Ravnotak, če bi delodajalec (majster) ne spunjava dužnosti, ki jih je po pogodbi dužen spunjavati eli pa če bi grdo ravnao z vajencom. DELAVSKE NOVICE. Delavski azil v Soboti obhaja obletnico svojega obstoja. Delavski azil je nekakši delavski dom v Soboti. V tom prvom leti je prenočilo v aizili 1247 oseb. Ta ustanova je za naše delavce velkoga pomena. Tü dobi lehko vsakši najfalejše pa Čisto prenočišče za 4 dinare. Vazili je vsakšemi prenočevalci na razpolago tüdi kopel, ka se lehko skople. Azil podpira občina. Prenočavle pa lehko v azili vsakši, ne samo delavec, ar je azil javna ustanova. ZZD v Soboti lepo napredüje. Njena naloga v prišestnih tjednaj bo ta, ka poskrbi, ka de se spunjavala odredba od mi-nimalnih plač. Pri nas so najmre tak slabe razmere med delavstvom, ka naši tovarndrje ne Pla- čüjejo nanč najmenjših plač, kak je po banskoj odredbi zapovedano. Zračunano je, ka so delavke samo v ednoj našoj tovarni zgübile na plači (ar se ne spunjavala odredba od minimalnih plač) 360.000 dinarov. Za nadvöre (štere so njim izplačane s 50% poviškom) zgübijo vsakši mesec poprek 46.000 dinarov. Zavolo svetovnih dogodkov so v Franciji v krajih, ki so na meji proti Nemčiji, v preminočem meseci spraznili nešterne fabrike i drüge naprave. Delavci so tak zgübili delo i zaslüžek. Tüdi naši delavci so bili prizadeti i so se začnoli vračati domo. Zdaj je opet vse mirno i se je delo na novo začnolo. Nove takse na pošti. Od 1. oktobra je vpelano nova taksa pri plačüvanji potom poštnih nakaznic i čekovnih položnic. Pri plačüvanji po nakaznici se plača takša: do 50- din 1.50 din. Od 50 do 100 din 2 -din. Od 100 do 250 din 3 - din. Od 250 do 500 din 4 - din. Od 500 do 750 din 5.- din. Od 750 do 1000 din 6 - din, Od 1000 do 1500 din 7 - din. Od 1500 do 2000 din 8.- din. Od 2000 do 2500 din 9 - din. Od 2500 do 3000 din 9-50 din. Od 3000 do 3500 din 10 - din. Od 3500 do 4000 din 10 50 din. Od 4000 do 4500 din 11- din. Od 4500 do 5000 din 11.50 din. Pri plačüvanji potom položnici do 100 din 50 par. Od 100 do 250 din 75 par. Od 250 do 500 din T- din. Od 500 do 1000 din 1-50 din. Od 1000 do 2500 din 2 - din. Od 2500 do 5000 din 2.50 din. Od 5000 do 10000 din 3 - din. Od 10000 do 25000 din 4 - din. Od 25000 do do 50000 din 5 - din. Od 50000 do 100000 din 6 - din. Za vsakih nadalnih 100000 din 1.- din več. Kak prepadajo zgodovinski spomeniki v Rusiji. Sovjetski list „Izvestijaˮ piše 26. avgusta t. 1., kak prepadajo zgodovinski spomeniki. V Vladimiri na Krasni, pravi list, je vnogo spomenikov Vladimira Suzdala, kak Uspenska katedrala, štero je v 12. stoletji zozidao Andrej Bogoljubski, Zlata vrata, Dimitrijevska katedrala. Ali me- stne oblasti se ne brigajo, da bi se tej spomeniki občuvali. V Dimitrijevskoj katedrali so sklajena drva, Uspenska katedrala je spremenjena v skladišče. Zadnji čas je, da se kaj včini, da se tej spomeniki ne vničijo.Iz toga slučaja se vidi, kak gledajo Sovjeti na kulturo. Slovaki so dobili samoupravo. Dr. Hodža Milan je Sestavo načrt za samoupravo Slovaške i Zednim tüdi Sestavo dr. Tiso prvo slovaško vlado. Dr. Tiso je dühovnik, pristaš stranke f Hlinke. Slovaška Vlada zahteva mednarodno varstva za meje Slo- vaške, lastne finance i lastno vojsko. S Čehi šče meti samo sküpno ednoga predsednika. Nova vláda na Češkom. General Sirovy je Sestavo novo Češkoslovaško vlado, v šteroj so tüdi zastopani Ruteni i Slovaki. Češka vláda proti komunistom Ostre odredbe so izdane proti komunistom na Češkom. Njihova tiskarna v Pragi je zaprta i zapečatena. Njihovo glasilo „Rode Pravo* ne sme več izhajati. Naskori se razpüsti tüdi komunistična stranka i Češka ne bo več davala komunističnim pribe-žancom strehe. 16. oktobra 1938. NOVINE 3 Vogri v Komaromi. Češka vojska se je potegnola iz Komarna nazaj i so mesto z velikim navdüšenjom zasedli Madjari. Zatem so pa znova Čehi zasedli vároš. Keliko je zgübila Češka. Nemci so edno petino češke zemle zasedli, jako bogate kraje, celo takše kraje, gde so Čehi prebivali. V Nemčijo pride na te način 800 jezero Čehov. Se zna, to ne krivica pri velkih državaj, samo to je krivica, če so Čehi Nemce meli. Ar so Nemci celo več zemle zasedli, kak je bilo določeno v Müncheni, se ne bo vršilo glasüvanji v nešterih krajaj Češke, nego Nemci tistih krajov ostanejo v Češkoj. Podkarpatska Rusija. Ta pokrajina, odceplena od bivše Vogrske, ma 700 jezero prebivalcov Rusinov. Ti bi mogli dobiti pod Češkov, kama so spadnoli po mirovnih pogodbaj, samoupravo. A ne so je. Zdaj se za nje potegüjejo Polaki i Vogri, ka bi tak tevi državi meli sküpne meje. A velike države, med njimi tüdi Nemčija i ltalija sta proti tomi. Sami Rusini so tüdi ne šteli biti niti pod Madjarsko, niti pod Polsko, nego so ostali pod Češkov i so dobili istotak kak Slovaki svojo aoto-nomijo. Odgovornost občin za škode, včinjene zavolo strankarske pripadnosti. Na Hrvatskom, pa tüdi v Sloveniji so bili primeri, da so komi posekali sadoveno drevje, gorice ali napravili drüge kvare gotovih strank lüdje iz sovraštva, zakaj neso ti poškodovanci bili v njihovo stranki. Naj naša Vlada napravi konec tem krivicam, je izdala odredbo, ki ma zakonsko moč, da za vse takše poškodbe je odgovorna občina. Odškodnina se pa mora zahtevati v dvema mesecoma po včinjenom Slovaška vlada je razpüstila komunistično stranko. Prvo delo slovaške vlade je bilo to, da je razpüstila komunistično stranko i prepovedala vso njeno delüvanje na Slovaškom. To pa zato, ar so komunisti v prvoj vrsti krivi nesreče Čehoslovaške. Bog i narod. To je geslo slovaške vlade, s tem geslom pozivle na delo ves slovaški narod dr. Tiso, predsednik vlade, ki je svoj govor dokončao z etimi rečmi: „Dragi slovaški narod. Malo državo mamo, a ta država je naša. Pri deli za njo naj nam Bog pomaga.ˮ Pravi krščanski program. Pogajanje z Madjari. V Komaromi se pogajao dr. Tiso predsednik slovaške vlade z Madjari, štere kraje bi Slovaška odstopila Madjarom i kakše pravice bi dobili Madjari, ki na Slovaškom ostanejo. Dr. Tiso tečas né razpüsti vojske, dokeč do se pogajanja vršila. Što bi to mislo pred par leti, da se bodo zavrženi „Tótiˮ, šterim Vogri niti slovaške sred. šole neso šteli dovoliti, kak lastniki lastne države pogajali s temi. Bog pač ponizne povišava. Slovaška zastava na Hlinkovom grobi. Slovaki so pokrili grob svojega pokojnoga voditela Hlinka z zastavov Slovaške, na štere sredini se blišči križ. Križ, trplenje Hlinkovo je spravilo sloboščino Slovaškoj, zato je prišo križ na zastavo, križ, ki pomeni vero v Kristuša, z šterov se je Hlinka borio za svoj narod. Poleg zastave so na grob položili tüdi ustavo avtonomne Slovaške. Volitve decembra 11-ga. Volitve v našoj državi bodo 11. decembra. Parlament je razpüščen. Novi se sestane jan. 16. 1. 1939. Novi ministri v vladi dr. Stojadinoviča. Od Njeg. Vel. Kralja sta postavleni za ministra Svetislav Hodjera, brez listnice i Meštrovič Anton za telovno vzgojo. Kobilje dobilo — ekspozituro. Kobiljančari smo doživeli velko veselje. Cerkvena oblast je uslišala našo davno i iskreno prošnjo i je dovolila, da se je na Kobilji ustanovila ekspozitura. S 1. okt. so k nam premeščeni za ekspozita g. kaplan Koren Ivan. Prek 300 let smo čakali v Kobilji na svojega dühovnika. Ves te čas smo mi i naši predniki bili daleč v Bogojino, zadnjih 100 let pa v Dobrovnik v faro. Nepopisno je, kelko je to trüda, kelko trplenja, da smo tak dugo hodili edno ali dve vöri daleč vsako nedelo k meši, v lepom i v grdom vremeni, v dežji i snegi. Što prešté vse tiste stopaje, ki smo je napravili mi i naši pokojni starci v farno cerkev i nazaj? Zato se pa mi vsi zavedamo veličine toga veseloga dogodka, ki se nam ga je Bog dao včakati. Sprejem. Za sprejem našega novoga dühovnika smo se kobiljančarje lepo pripravili. Dekle i dečki so lepo okrasili cerkev i postavili krasen slavolok pri vhodi v ves. Na den sprejema smo se vsi, stari i mladi, moški, ženske i deca, zbrali pri našem cintori i pričaküvali Prihod našega g. dühovnika. Postavili smo se v četverored, ar smo šteli pokazati, ka je pri nas red i disciplina doma. Ob 4. vöri so se pripelali naš g. dühovnik Koren Ivan v spremstvi g. dekana Jerič Ivana i domačega g. župnika Lejko Štefana. Z nami vküp so potem med spevanjom naših lepih starih domačih pesmi odkorakali proti vesi, gde so pri vhodi v ves ob slavoloki čakala Šolska deca, Veški starešina i zastopniki drüštev. Pozdravi. Šolska deca so s cvetjom obsipala g. svojega novoga verovučitela, nato njem je pa šolski pevski zbor pod vodstvom g. šol. upravitela Novaka zaspevao eno pesem, ki se je nadalüvala z dek lamacijov šolarke Kerčmar Marije. Za tem je kak prvi pozdravo novoga dühovnika Veški starešina Györek Franc, ki je izrazo veliko veselje nad prihodom dühovnika v ves. Povedao je, da je dühovnik velkoga pomena ne samo v verskom pogledi, nego tüdi v vsej drügi pogledaj, vej ž njim Prihaja šolani človek v ves. Omeno je, da si v začetki nesmo bili vsi edini gledoč na ekspozituro, zdaj smo se pa med sebov sporazmili i on zdaj sme v istini pozdraviti našega novoga dühovnika v imeni vseh občanov. Nato je bio Pozdrav šolara Britvič Pavla, ki je pozdravo g. dühovnika v imeni šole kak novoga g. verovučitela. Zatem je bio Pozdrav predsednika Prosv. drüštva Lopert Petra, ki je izrazo v imeni drüštva velko veselje nad prihodom dühovnika, vej je dühovnik düša vsakšega kat. Prosvetnoga drüštva. Sledio je pozdrav zastopnika gasilcov Berden Pavla. Nazadnje je pozdravo v imeni mladine novodošloga dü- hovnika predsednik Fantovskoga odseka Miholič Štefan, ki je v navdüšenom i toplom govori izrazo velko veselje mladine, ki se gotovo najbole veseli toga dogodka, ki smo ga po 340 letaj dočakali. Kobilje je že melo skoro 400 let svojo faro. Zdaj smo pa dobili dühovnika v ves. To je znamenje našega napredka. Naša mladina ide naprej. Napredüjemo v drüštvenom pogledi, v kulturnom i gospodarskom pogledi. Ali podlaga pravoga napredka je globoka katoličanska vernost i to šče naša mladina. Prava sreča se gradi na tom. Brez vere ne napredka. Zato mladi šče posebi veselo pozdravlajo dühovnika v svojoj sredi. Zahvala. Nato se je akademik Berden Pavel v imeni vseh veščani zahvalo Prevzvišenomi g. püš- peki za to, da so našo prošnjo po ekspozituri z razumevanjom sprijali i tak hitro rešili. G. dekan Jerič so obečali, da Prevzvišenomi izročijo našo zahvalo. Zahvalili smo se tüdi g. dekani Jeriči za njihovo prizadevanje i trüd, s šterim so nam pomagali pri dosegi toga srečnoga dneva. Brez njij ne bi prišli tak hitro do cila. Zahvalili smo se g. domačemi župniki Lejki, ki so nas v našoj prošnji podpirali. Zahvalili smo se tüdi g. kaplani Koreni, posebno, da so s takšim veseljom prišli med nas kak düšni pastir. Zahvalili smo se nazadnje vsem, ki so se doma trüdili za ekspozituro i za pripravo dostojnoga sprejema. V cerkvi. V dugom i lepom sprevodi smo odišli v cerkev, gde so g. dekan Jerič v lepoj predgi razložili pomen toga velkoga dogodka, gda Prihaja dühovnik i ž njim Gospod Jezuš v veš. Zatem so bile slovesne večernice, pri šterih je grmela do nebes naša zahvalna pesem za takšo velko dobroto, ki smo se je včakali. Vej je to mejnik v zgodovini naše vesi! Ž njim se začne v njoj nova, lepša stran i Bog daj, da bi bile vse naslednje čiduže lepše i lepše. Glasi iz Slovenske krajine. Prosimo odgovor od naročnikov v Franciji. Meseca julija smo dobili pod naslovom M. Benoit 60.75 din. Ne pa bilo zabeleženo, što je te peneze poslao, da znamo obračunati. Podpora na spomin 25 letnice Novin. G. Milač Simon, profesor v Maribori, je poslao 50 din podpore na spomin 25 letniče Novin, šterih svečanosti se zavolo slüžbenih opravil ne mogo vdeležiti. Za siromaškim naročnikom poklonjeno podporo se g. profesori pač toplo zahvalimo. Premeščen je komandir črensovske žandarske stanice g. Franjo Gorišek v Krušje, Vardarske banovina. Na njegovo mesto je imenüvani narednik g. Plešnar Anton. Gda g. Plešnari Želemo, da se dobro počüti med nami, se g. Gorišeki zahvalimo za vso lübezen, štero je kazao ves čas do našega kraja. Ves naš narod njemi žele srečno pot i vse dobro na novom mesti. G. dr. Branko Lukman, ban. Zdravnik v G. Lendavi si je dao napelati v svojo hišo telefon, ki se ga lehko poslüžijo vsi, ki potrebüjejo zdravnika ali živinozdravnika, ki stanüje v istoj hiši. Živinozdravnik v G. Lendavi. Banovina je vgodila že davnim želam Goričkoga s tem, da je nastavila v G. Lendavi banovinskoga zdravnika g. Plantariča, ki ie že nastopo slüžbo. S tem je pomagano vnogim gospodarom, šterim ne bo več trbelo zvati živinozdravnika iz M. Sobote, ka je bilo zavolo oddaljenosti večkrat nemogoče. G. živinozdravnik stanüje v hiši g. ban. zdravnika dr. Lukmana. Župnijski izpit. Preminoči tjeden sta v Maribori v bogoslovji napravila župnijski izpit gg. kaplana Halas Daniel iz D. Lendave i Koren Ivan iz Dobrovnika. To se pravi, ka zdaj mata pravico prositi faro, če gde kakši župnik vmerjejo ali odidejo inan. Čestitamo. Zahvala. Toplo se zahvalim vsem, ki so mi ob priliki godovna pozdrave pošilali. — Franc Kerec, šef borze dela v M. Soboti. Črensovci. Prosvetno drüštvo v Črensovcih, bo melo v nedelo 23. oktobra 1938. po večernici svoj redni letni občni zbor, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo odbornikov. 3. Volitve novoga odbora. 4. Sprememba pravil. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. Vabijo se vsi člani, da se občnoga zbora za gotovo vdeležijo. Bratva v lendavskih goricaj se je redno začnola v pondelek 10. t. m. Nešterni pa so že ov tjeden brali. Dosta grozdja je zgnjililo, ka pa ostalo ne ravno sladko. Okoli 14 stopinj sladkorja ma. Nešterni dobijo ednok več kak lani. Strelajo! V pondelek so se brači v lendavskih goricaj zasagali, gda so začüli strelanje i klenkanje zvona. Mislili so, ka so Madžari vdrli prek meje. Pa je bila samo obrambna vaja proti zračnomi napadi. Polančari jako težko čakajo svojoga prvoga g. župnika. Vnogo je spitavanja, što bode i kda pridejo. Mi Polančarom, ki so Znani kak dobri krščeniki, priporočamo, naj mirno čakajo i naj to pitanje popunoma Bogi zročijo. Koga Bog šče meti v Polani za župnika, tisti bo tam župnik. Zato pa prosite Boga, da Vam pošle dobroga gospoda, ki do vas vodili po poti zveličanja. Pozdrav domačemi kraji! Ti prekrasna Slovenska Krajina, Sprejmi najlepše pozdrave od svojih sinov i hčerk, od nas Sezonsko delavcov, nahajajočih se na državnom dobrom „Beljiˮ na Kneževi. Izvolite sprejmiti posebno naše iskrene pozdrave vi, preč. g. Klekl! Naj vam bo najlepša prisrčna zahvala od nas vseh na pozdravih, štere ste nam poslali po preč. g. Horvat Franci, župniki v Dolencih, šteri so nas obiskali. Sprejmite naše iskrene pozdrave tüdi preč. g. župnik Horvat Franc v Dolencih. Tem potom vam iskreno najlepšo prisrčno zahvalo izrazimo za vaš trüd i lübezen, štero ste nam izkazati med kratkim bivanjem med nami. Čast nam je pozdraviti tüdi g. Novak Franca, tajnika naše organizacije, šteri nas je tüdi pred kratkim obiskao. Pozdravlamo tüdi uradnike borze dela z g. šefom Kerecom. Še posebi pa pozdravlamo nar. poslanca g. Benko Jožefa. Nam kak sezonskim delavcom se nam godi tak, kak je že v takšem mesti navadno. Samo, da med nami nega bratske lübezni, nemamo edinstva. Naj nas samo varje i naj nam pomaga Bog, pride že tüdi tisti veseli čas, kda bomo jemati slovo od Baranje. Približava se jesenski raj i tüdi mi se vernemo v svoj rojstni kraj! — Cifer Ludvik i ostati sezon. delavci na Kneževi. Edino „Zveličajočeˮ Novine pišejo. Pod tem naslovom se obregne Düševni list v 9. št. od 20. aug. v Kristušov katoličanski navuk. V „Nedeliˮ Novin vsaki tjeden en katoličanski dühovnik razloži navuk katoličanske Cerkve, ki ga je glaso Kristuš. Po Kristušovom navuki, ki ga glasi edino katoličanska Cerkev, je samo edna vera prava i to je katoličanska. Vse drüge so po tom navuki krive. Vsaka vera lejko ma kaj istine v sebi, na priliko, ka je Kristuš Odrešenik, ka je eden Bog v trej osebaj itd., a vera kak takša v celoti vzeta je pa kriva po Kristušovom navuki vsaka zvün katoličanske. Krivo vero je glasio zato Luter, Kalvin, Zvingli i drügi i je tak luteranska vera kriva vera, čeravno ma nešterne verske istine iste kak katoličanska, vseh pa ne pripoznava. Krivi prorocke so bili, so i bodo, to je Kristuš pravo i katoličanska Cerkev jedina je pozvana, ar jo vodi sv. Düh Bog, da določi, što so tej krivi prorocke. Mi to verjemo, mi to glasimo, se komi vidi ali ne. Drage vole vzememo na sebe sramotenje „Düševnoga tistaˮ: „Z nore lüknje novi veter pišeˮ. Kristuša so tüdi za norca meli pokvarjenci. Njegovo Usodo radi delimo za njegovo pravico. Katoličanska Cerkev nikdar ne obsodila i ne obsoja nemškoga naroda, nego krivi navuk od plemena i krvi, zato je „Düševnoga tista trditev tembole krivična, da nas ogrizavle, ka nemški narod obsojamo. Gotovi lüdje se veselijo, da mejijo na nemško državo, šteroj se ščejo pomititi s takšimi napadi. Delavcom naznanje! Vse pritožbe glede težkoč pri pošilanji penez kak tüdi glede drügih nedostatkov, ki so je delavci iz Nemčije poslati Zvezi poljedelskih delavcov i g. Kereci v Soboti, so bile prevedene i taki odposlane na merodajno mesto v nadalno rešitev. — Zveza poljedelskih delavcev. Sobota jako napredüje. Poleg vnogo modernih hiš, štere so se zdaj zozidati i štere se ešče zidajo, je v deli Trgovski dom, šteri bo stao poleg delavskoga doma. Ta zidina bo tüdi edna od tej najmodernejših hiš v Soboti. Občina je lansko leto dala vözbetonerati Aleksandrovo cesto. Sobota vdabla od dneva do dneva vsigdar lepše lice, tak, da de pomali resan izgledala kak varaš. V tom pogledi ide najvekša Pohvala župani g. Hartneri, ki se vnogo trüdi, da naj Sobota dobi resan novo lice i pri tom pride do zaslüžka vnogo delavcov. Črensovci. V nedelo 16. oktobra se vrši v Črensovcih v Našem domi celodnevni tečaj za gasilce lendavskoga sreza, ki ga priredi gasilska zajednica Dravske banovine. Predavatelje so gospodje iz Ljubljane. Gasilci vabljeni. Kobilje. Zadnji čas se Prinas tüdi razširja slinavka. Prenesla se je iz Dobrovnika, gde je skoro vsa živina zbetežala. Sreča, da nas je ta nevola nej prle doletela. Zdaj so najmre je senska Polska deta z vekšega že opravlena. — V nedelo si je potro nogo otrok Peceli Petra. Igrao se je pri branaj, ki so se na njega prevrgle. V Soboti so njemi djati nogo v gips i je zdaj že doma. Ogenj. Pri Šimonka Janoši v Dugoj vesi je zgorela štala z gümlov okt. 11. Renkovci. Preminočo nedelo so blagoslovi pri nas lepi križ preč. g. Jerič Ivan, dekan. Križ je dao Koren Joško gorpostaviti. Križ je popolnoma novi, samo telo je staro i prava umenitna. Napad na dr. Innitzera. Podivjani narodnosocialisti so v Beči vdrli v palačo kardinala i nadškofa dr. Innitzera i ga celo ranili. TOMAŽEVA ŽLINDRA 18% vagonske pošiljke, franko vagon Ljubljana po Din 92.- za 100 kg; vsak nadaljni odstotek Din 6.-. — Kmetijska drüžba Maribor, Melje, telefon 20-83. 4 NOVINE 16. oktobra 1938. Prša Štefan, Bussy Letrée. Preč. g. urednik! Hvalen Jezuš i Marija. Najprle vas prav srčno pozdravim i vam želem zdravje od Boga i lübe Matere Marije, ki naj vas vodi i poplača vaše trüde, štere nosite za nas, ki smo raztepeni v tüjini. Oh, kelkokrat si zdehnemo za mili dom i drago domovino. Da bi že skoro mogli tam prebivati i svoje dni vživati! Kak težko nam je, šteri nemremo Bogi slüžiti, ki smo prišli med maloverne, zablojene lüdi. Ali Vüpajmo se, da tüdi za nas pridejo bolši časi. Šče ednok vas, preč. g. urednik, prisrčno pozdravim. Pozdravim tüdi svoje domače i rojstno ves M. Polano. — Pozdrav pošila tüdi moj pajdaš Benkovič Rudolf iz Bogojine. Kočar Ernest á Oisserny. Preč. g. urednik! Oglasim se vam: Hvalen Jezuš i vas najlepše pozdravlam iz mojega novoga mesta. Pozdravlam tüdi svoje starše, prijatele, ki so raztepeni po sveti, posebno pa svojo rojstno ves Vučo Gomilo. Pozdrave vam pošila tüdi moj brat Geza. Gjörek Marija, aux Dravaux. Hvaljen Jezuš i Marija, s temi rečmi vas pozdravim, Prečastiti g. urednik. Lepo se vam zahvalim na naših Novinah, ki mi prinašajo teliko veselja v hladno tüjino. Škafar Matjaš á Cartigny. Prečastiti g. urednik! Prav srčno vas pozdravlam iz hladne tüjine. Naznanim vam, da se nam tü ne godi najbole: plača je slaba, živež pa dragi, mast je dragša 3 fr. pri kili. Ali vüpamo se, da tüdi za nas pride čas, da pridemo nazaj v lübo domovino. — Šče ednok vas v imeni Jezuša i Marije pozdravim i ravno tak g. župnika i g. kaplana, svoje domače v Žižkaj i celo Slovensko Krajino. Kotnjek Marta, Angouleme. Preč. g. urednik i dühovni oča! Hvaljen Jezuš i Marija, s temi božimi rečmi se vam oprvim oglasim iz tüjine i vas pozdravim v presvetom Srci Jezušovom. Prav toplo se vam zahvalüjem na rednom pošilanji Novin i M. Lista, šteriva sta mi na velko veselje, krepita me na düši v toj hladnoj tüjini. Bog dáj, da bi je ví, g. urednik, še duga leta vrejüvali, ar brez tej lepij listov žmetno ostane vsaki izseljenec veren Bogi i domovini, pa našoj, či glij siromaškoj, pa vseedno veseloj Slov. Krajini. V tüjini smo komaj spoznali, kakši dragoceni Zaklad je domovina, ka so starši i vsi, ki tam prebivlete. Dosta čtem v Novinaj, kak so edni izseljenci srečni, kak se zbirajo okoli izseljeniškoga dühovnika g. Camplina, ge si očistijo düše i dobijo tolažbo. Jaz pa ne vem, če bom tak srečna, da me dosegne to velko veselje, po šterom tak hrepenim. i tüdi molim za to. Zdaj vas šče pa ednok prav iz srca pozdravim, preč g. urednik, ravno tak upravo Novin. Pozdravim tüdi svoje starše, brate, sestre, celo polansko faro, posebno mladino i celo Slovensko Krajino. Jeneš Marija, Vailly. Preč. g. urednik! V začetki mojega pisanja se vam oglasim: Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. Kristuš i njegova lüba Mati Marija. Zatem vas pa prav lepo pozdravim i vam želem lübo zdravje od Gospodnoga Boga i od svojega srca. Lepo se vam zahvalim na rednom pošilanji naših listov, štere dobim že vsikdar v soboto, včasih pa v nedelo. Vsikdar sam jako vesela, kda je v roke dobim. Naznanim vam tüdi, da sam bila na božoj poti. Z motorom smo se vozili 45 km daleč. Boža slüžba je bila pod milim nebom. Popoldne pa so bile večernice z jako lepo popevanimi litanijami Matere Bože. Tü je že stara boža pot, cerkev je v logi postavlena. Tü se je najmre že večkrat prikazala Devica Marija. Bilo je že več čüdežnih ozdravlenj, ka svedočijo vnogi kepi, küpleni v zahvalo, pa tüdi kanke, štere so ozdravleni püstili tü. V cerkvi je tüdi grobnica župnika, ki so dali zidati to cerkev. Zdaj vas pa šče ednok prav lepo pozdravim. Pozdrave vam pošilajo tüdi: Vegič Mihal i Jeneš Martin iz Odranec, Horvat Marija iz Nedelice, Vučko Marija iz G. Bistrice. Pozdravlamo svoje domače, botrino, rodbino i celo Slov. Krajino. Anton Bokan, Bosby, Nemčija. Cenjeni g. urednik! Dovolite, da se tüdi jaz oglasim v Novinaj, štere vsaki tjeden tak težko pričaküjem. Posebno sam se razveselo lepe številke ob priliki proslave 25 letnice Novin i 20 letnice osvobojenja Slov. Krajine. V toj številki je tak lepo napisano, v kak težkij okolnostaj so se rodile vaše Novine i dosegnole svoj cio: zdrüžite so sinove i hčere Slovenske Krajine. Za 20 letnico osvobojenja smo se lepoj proslavi v dühi pridrüžili tüdi mi izseljenci v Nemčiji. Mi smo tüdi verni Sinovje Jugoslavije. Ar ne smo mogli biti navzoči i ne smo mogli zažgati kresov kak vi, dragi rojaki doma, smo se spomnili v molitvi svoje domovine. V naših srcaj gori kres i bo goro do naše smrti. Želemo vam, g. urednik, obilo božega blagoslova, i da bi dočakali zlati jubilej naših Novin. V te namen molimo, da vas občuva dober Bog še duga leta pri zdravji, da vodite svoj narod prek vaših Novin. Denar, sveta vladar !.., Resničnost teh besed se vidi zlasti takrat, ko človek nujno potrebuje denar, a ga nima. Denar rabimo dan za dnem, a ob gotovih prilikah je naravnost neobhodno potreben. Poglejmo tri take slučaje. Ko stopita fant ali dekle v zakonski stan, njima je denar neobhodno potreben za začetek družinskega življenja. Če njima starši lahko dajo doto, sta rešena skrbi, če pa ni dote in prihrankov, se začno hüdi časi. Za ta primer je edina rešitev zavarovanje „Karitasˮ, ki zavaruje doto. V starosti je človek revež, ker ne more delati in si preskrbeti vsakdanjega kruha. Če poleg tega tudi nima dobrih svojcev, ki bi z ljubeznijo skrbeli zanj, je dvojni revež; Rešitev zanj je v tem, če si preskrbi pomoč na stara leta. Tako pomoč najde pri zavarovanju „Karltas“, ki zavaruje starostno preskrbo. Neobhodno je potreben denar v hiši ob smrti družinskega člana. V tisoč in tisoč slučajih vidimo, kaki reveži so ljudje ob taki priliki, ker nimajo niti toliko, da bi krili pogrebne stroške. Krivi so večinoma sami, ker se niso preskrbeli za ta slučaj. Nekaj denarja si namreč Vsakdo lahko preskrbi za slučaj smrti in Sicer na ta način, da se pri „Karitas“ zavaruje za slučaj smrti. Ne odlašajte! Čim prej se obrnite na zastopnike ali na vodstvo Karitasa Mariboru (Orožnova u. 8.) in se zavarujte. Zastopnika za Slov. krajino sta: Jožica Skalar v M. Soboti in Zver Jožef, tajnik posojilnice v Črensovcih. Službena naznanila Gnojite zemljišča z apnenim prahom ! Na vseh naših zemljiščih se opaža, da so iz leta v leto pridelki na njih vedno manjši in tudi slabši. To pa je pripisovati predvsem pomanjkanju rudninske hrane v naših zemljah. Pri povečanju gnojenja z rudninskimi gnojili se bo povečal tudi pridelek na teh zemljiščih. Predvsem primanjkuje naši zemlji apna, kateri se stalno izpira z vodo iz tal. Gnojenje z apnom poboljša pa zrahija zemljo ter da boljši in večji pridelek. Eno najboljših in najcenejših apnenih gnojil je apnenih prah. Žgano apno v prahü je najprimernejše trositi v jeseni na preorano njivo ob suhem vremenu. Trosi se z roko ali pa s strojem za trošenje umetnih gnojil. Žgano apno v kosili, pa se mora preje pogasiti z vodo samo toliko, da se kosi razdrobe v manjše koščke, katere takoj potrošimo. Žgano apno v prahu ne smemo trositi pred setvijo, ker bi škodovalo kalenju, pa tudi ne poleti ali spomladi na rasteče rastline, ker jih rado požge. Trošenje apnenega prahu po travnikih in pašnikih je tudi najprimernejše v jeseni, vsekakor pa pred snegom. Posebno se priporoča trositi apneni prah po vlažnih travnikih, na katerih raste slaba kisla krma. Opozarjamo pa kmetovalce, da se ne sme trositi apna istočasno s hlevskim gnojem ali gnojnico, tudi nezamonjakom, superfosfatom ali kostno moko. Pri takem nepravilnem načinu uporabe apna, se izgubi za rastline mnogo dušika in drugih hranilnih snovi. Na 1 oral zemljišča se potroši za dobo 4 let 400—1000 kg apnenega prahu. Na peščeni zemlji se trosi manjše količine (250—500 kg) na zelo težki zemlji pa večje količine (400 kg po 1 oralu). Na pobudo srez. kmet. odbora bo tuk. srez. načelstvo letešnjo jesen nabavilo za vse občine v srezu večje množine apnenega prahu za gnojenje. Po najugodnejši ponudbi bodo dobavili prvovrsten, suhi apneni prah po ceni 12 din za 100 kg in to franko do željez. postaje Beltinci, odnosno D. Lendava. Ker je napočil čas za posipanje apnenega prahu po preoranih njivah in travnikih, je potrebno to delo čimpreje izvršiti. V svojem delokrogu bodo občine popisale prosilce. Ker je akcija za nabavo apnenega prahu izredne važnosti za vse kmetovalce, naj jih čimveč nabavi apno. Vse kmetijske organizacije naj vlagajo prijave za nabavo preko pristojnih občin. Sreski ref. Lendava. Na razstavišču Mariborskega tedna so vzbujali veliko pozornost in zanimanje ročni brzopletilni stroji „ANOSˮ, ki so bili letos prvič razstavleni. „ANOSˮ brzopletilni stroj je na ročni pogon, zato ga lahko kupi vsaka oseba in vsaka družina v mestu in na deželi in sploh tudi v vsakšem kraju, kjer še ni elektrike. Na ta ročni pletilni stroj se lahko izdelujejo nogavice, šali, kolenice, dokolenke, sviterji, jopice, kopalne in otroške obleke, rokavice, žemperji, zapestnice, čepice, telovniki, puloverji, oprsniki, životniki, ovratnice itd. Tvrdka „ANOSˮ v Mariboru, Orožnova ulica 6, ki je domača tvrdka, nauči vsakega küpca stroja brezplačno plesti vse vrste pletenine in daje tudi volno in drug materijal vsakemu kupcu v izdelavo ter na ta način nudi stalen zaslužek doma v vsakem vremenu, pozimi in poleti. Brezposelnim in drüžinam s pomanjkanjem zadostnega dela in zaslužka se nudi eksistenca in dober postranski zaslužek. Opozarjamo na oglase v našem listu! IZMENJAVAM vsa oljna semena kakor tikveno, sunčeno in repično po najvišji % Albin Sagadin, trgovina, Beltinci. 3 Pošta. Na znanje Odrančarki. Tista duša iz Odranec, ki je prosila, naj se francoska molitev, ki se nahaja na podobici sv. Male Terezike, prestavi v slovenščino, — se oprosi, ka pride po to molitvico na uredništvo Novin. — Lebar Ignac, á Monchy. Sprejeli 139 din. Na koj je Višek poslani? — Copot Gusti, Bois de Fanny. Sprejeli 18 din. — Bokan Vilmoš, Dolič 74, Odgovori nam, gde si bio prle i kakši naslov si meo. CENE. Penezi. Holandski ranjški 24 din, nemška marka 17.60 din uradni tečaj, v zasebnoj küpčiji le 14 din, Švicarski frank 10 din, angleški fünt 212 din, amerikanski dolar 43.50 din, francoski frank 1.17 din, taljanska lira 2.34 D. Živina, telice 1. vrste 5 din, 2. vrste 4 din, krave 3 din, teoci 1. vrste 5.50, 2. vrste 4.50 din, svinje pršutarice 6 din za 1 kg žive teže. Meso. Govedina 1. vrste 10—12 din, 2. vrsta 8—10 din, svinjsko meso 14 din, slanina 15—16 din, svinjska mast 18 din za 1 kg. Kože (sirove): govenske 9 din, teleče 10 din, svinjske 8 din za 1 kg. — čisti med 16 din 1 kg. Zrnje. Pšenica 160 din, ječmen 120 din, žito 130 din, kukarica 100 din, graj 150—250 din, krumpli 55 din za 100 kg. 2500.- Din. rabite, da zaslužite 1000 .- Din. mesečno doma Pišite: „ANOS“ Maribor Dobro ohranjen GLASOVIR, svetovne znamke „Buchta-Schüler-Bösendorferˮ se po ugodni ceni proda. Imformacije v trgovini SEVER LENDAVA. Uprava Veleposestva Hartner v Gor. Lendavi Prodaja iz svojega skladišča v Murski Soboti prvovrstna bukova drva, m3 za Din 110.- postavljena na dom. 2 Stavbeni les, žagan, suhi za rušte, čakature in drugo prodaja JOSIP MURSA na KRAPJI. BANKA BARUCH U, Rue Auber Paris 9 ° Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrsi vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: Štev. 1458-66 Ned. Dlenst; Francija: Štev. 1117-34, Paris; Luksenburg: št 5967, Luxemburg, — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše cekovne izkaznice Pred 20 leti. Hodil je po vasi, včasih šel na gomajne, kjer so se zbirali tudi drugi, iskal za neizstrelje-nimi patroni, ki so jih vojaki prinesli s seboj in jih kjerkoli pustili, da so jih potem otroci pobirali, se z njimi igrali in streljali nezavedajoč se nevarnosti, v katero se s tem spravljati sami sebe. Medtem se je vrnil brat ves vojaško opravljen, celo puško je prinesel od vojske. Peter ga je sprejel z veseljem in radovednostjo, ki je v njem vrtala ves čas, odkar so se začeli zadnji razburljivi dogodki. In tisti dan je ostal doma. V bratovem prihodu je našel mnogo zanimivosti. Ogledal si je puško od vseh strani, jo potehtal — bila je zelo težka — celo pomeril in sprožil jo je večkrat, toda brata ni mogel pregovoriti, da bi jo nabil in bi streljala. Sklenil je, da bo poskusil, ko bo sam doma, a brat je puško vzel in jo skril. Potem mu spet ni preostalo drugega, kot da s tovariši stika po vasi. Bil je lep novemberski dan. Jutranja megla se je kmalu umaknila in dan je zažarel v vsem svojem poznojesenskem sijaju. Od juga je vlekel lahen veter in zadišalo je po vlažni zemlji. Odpadlo rumeno listje se je vršalo v plešočih vrtincih vetra. Peter je slišal, kako je mati namenila, da tisti dan pripeljejo zadnjo repo, ki je še ostala na njivi. Toda njega ni nikalo, da bi šel na polje. Potihoma se je skozi vrt odplazil z doma z nekim nemirom in nezadovolnostjo v srcu. Čutil je, da vsekakor ni prav storil, ko je skrivaj odšel, namesto da bi pomagal na polju. Vendar se nikako ni mogel odločiti, da bi se vrnil. Skušnjava je bila premočna, preveč ga vlekla, posebno ko je opazil nenavadne mnogo ljudi na cesti. Hiteti so vse vprek moški, ženske, otroci in kričali drug drugemu, mahali z rokami in spet bežali. To je Petra vzžgalo. Nekje od daleč se jedili še večji hrup. Čimbolj se je približal predelu, kjer so stale trgovine, tem bolj je hrup naraščal in tem več ljudi je tekalo semintja. Nenadoma je obstal pred znano židovsko trgovino, kamor je velikokrat hodil kupovat in gledal čudovit prizor. Železni zaslon pri vhodu v trgovino je bil s silo odtrgan, te kos zgornjega dela je spačeno štrlel v zrak, dveri razbite in ljudje so v velikem navalu odnašali blago iz trgovine. Na križišču cest, kjer se je suvala največja množica, se dvigal prah in se lovil med trakovi sončnih žarkov. Sredi med njimi je hodil možak s puško na rami, z razmršenimi lasmi in zdaj pil iz steklenice, ki jo je ves čas držal v roki. Ko je nekajkrati potegnil iz nje, se je sredi ceste široko razkoračil in obrnjen proti razbiti trgovini s hripavim glasom kričal: „Ljudje, če ste božji ali vragov!, zdaj samo nesite, vse je vaše. Kar kdo zgrabi, je njegovo. Ogrski židovje so zbežali, magyarska vojska tudi, zdaj smo gospodje. Jaz vam pravim, Bog nam je za to delo dal lepo vreme in zdaj nas več ne gleda, nesite, samo nesite, za vse to smo štiri leta krvavo trpeli.ˮ Med neznansko hrupom se je čulo nekaj glasov, ki so mu pritrjevali. On pa se dalje in zmenil za množico. Nagnil je spet steklenico in dolgo pil, nato pa med kletvijo zagnal steklenico z vso silo v zid, da so drobci brizgnili na vse strani. Zagrabil je puško z obema rokama, jo dvignil in spet začel ljudi spodbüjali: „Le nesite, Bog zdaj spi, jaz pa vas čuvam pred magyarskimi vragovi, ki so vam tako dolgo pili kri. Delajte, potem gremo dalje.ˮ Kričal je, stiskal puško in jo vihtel, da so se nekateri mikali boječ se za življenje. „Kdo je zdaj gospod? To sem jaz in komur hočem, mu poženem kroglo v glavo! Pridejo naj tisti, ki so pobegnili v Budimpešto in bodo videli.ˮ Da bi še bolj pritrdil svojim besedam, je dvakrat ustrelil v streho sosedne gostilne. Iz oken so se prestrašeno umaknili številni, nekateri previnjeni obrazi, ki so radovedno gledali razdejanje v trgovini. Možak pa je očividno doigral s svojimi močmi, zakaj mlahavo se je potekel s ceste in se s puško vred zrušil v obcestni jarek. (Dalje.) Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánjí Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.