W». 2. l**3tnte& ptaisaa v gotovini. V LJUBLJANI, dne 13. januarja 1925. LETO VB. mostojne ift Haročfllflat ginlctn« ietns SOK« asinlcti |etrttet P9MSE« Mmvifks Din 30-— Din 15--Diu 7-5« Din !•— I Kmet poittssai si sam. In sva£e stališč® v drlavE uravnal si samS hiseratis Kili »glMi 6* S petft vrst...........* Dla 5iSS večff fnseratl od 10 petH vrst uaprei ....... 4 Dls §>—• «sfice, izfave, potisno, rtktame petit vrsia . ... h Dl« J*— »««tas> Uredoiitv« ta apravalitvo lista ie v LjubHam, Koiodverskfe alica v ht&l s,EkoMa»". za volilno območje okrožnih sodišč v Mariboru in Celju za izvolitev poslancev v narodno skupščino na dan 8. februarja 1925. Nosilec liste: Ivan I^ucelj* posestnik in narodni poslanec iz Vel. Lašč. * Srezki B r « ž i e e in Celje: IVAN MEMOLJA, posestnik v Št. IIju. Namestnik: ŠTEFAN LAMPER, župan in posestnik y Sevnici. B e 1 n j a Lendava in Ormož: ŽNIDARIČ JAKOB, pos., Središče, Namestnik: LUKMAN MATIJA, posestnik, Jeruzalem. K« b j i c e : IVAN MARINŠEK, posestnik, Stranice. Namestnik: PAVEL KONEC, posestnikov sin, Preloge 6. Laško: ANTON JURKO, posestnik, Lahov graben. Namestnik: ANTON DEŽELAK, posestnik v Lokah. Ljutomer in Murska Sobota: JAKOB NEMEC, pos., Dragotinei 1.3. Namestnik: ANDREJ ROŠKAR, posestnik na Cvenu. Maša lista na Štajerskem je Kandidati: Maribor d. breg in Preval je: FILIP KISOVAR, pos., Rogoza 4. Namestnik: GEORG KMETEC, posestnik v Štrazgojncih. Maribor 1. breg in Mozirje: ALAJZ ŠIKER, pos., Močna 6. Namestnik: ANTON ŠUMAN, posestnik, Vosek 4. P f u j : ŠTEFAN DOBNIK, posestnik v Zlatoličju. Namestnik: IVAN CUŠ, posestnik v Mezgoveih. Slovenjgradec: IVAN KAC, posestnik, Šmartno pri Slovenjgradcu. Namestnik: KONRAD IRŠIČ, posestnik v Mislinju. Šmarje: INŽ. MILUTIN DEBELAK, Ljubljana. Namestnik: ANTON GIBENŠEK, posestnik, Prevorje 12. potrjena In Je *po [redu šesta (6)! m Kadar pride kilam klerikalni govornik, ga vprašajte: Kje je avtonomija, kak« je 21 klerikalnih poslancev davke e nižalo, kake e« izvedli agrarno reformo, kako so premestili fante i® Macedonije, kako so odpravili draginjo? Kdo je pustil sladkor povišati, kdo je v Beogradu bika licenciral? Kdo je prodajal vozovnice za banatsko moko po 500 d« 800 Din? Kdo je postavil lansko leto samo radikalno vlado, ki je povišala 5krat zemlj. davek, 30% osebno dohodnino? Kdo je 4. novembra 1918 potrdil stare avstrijske davščine (osebno dohodnino, deželne naklade in cestni davek) in potem vse skup prenesel v Beograd? Kdo je podpiral samoradikalno vlado, ki je dala strahovit taksni zakon, vojaški zakon, prepovedala izvoz prašičev do 70 kg, neznansko trošarino, povišala železniške cene in obdavčila šolska spričevala in spravila slov. kmeta in obrtnika na boben? Kaj je delalo cel čas 21 klerikalnih mamelukov v Beogradu? Zakaj ni poslal klerikalni kmet minister, ampak duhoven in profesor? Zakaj ne sme več biti kandidat kmet Stanovnik, ampak duhovnik Smodej, ki neče opravljati svoje svete službe? Kdo je prestavljal uradnike in penzijoniral velike župane, da je moralo ljudstvo nositi stroške? Kdo je postrelil 13 delavcev, ki so prosili kruha na Zaloški cesti? Kdo je napravil zvezo s turškimi begi in agi. da so osleparili bosanskega kmeta za zemljo? Kdo je hotel zemljo stiške-ga samostanskega veleposestva odvzeti kmetom? Kako je pomagala klerikalna vlada polhovgrajskim ponesrečencem ? Vse to so zakrivili klerikalci, zato jih na shodih vprašajte! Na shodu povejte javno, «la je vsaka kroglica za klerikalce zločin nad kmetom. Edina rešitev, da kmet in obrtnik pomagata sebi, je ako vržeta kroglico na Kranjskem v 3., na Štajerskem pa v 6. skrinjico! Molilni boj. Volilni boj je v polnem teku in iz njega se moremo tudi kmetje mnogo naučiti. Iz grdih, umazanih načinov, ie pravih ljudožerskih manir posameznih strank more tudi najbolj na-iv»« volilec, ako le malo razmišlja s svojo glavo, uganiti cilje in namene vseh onih, ki bi ga radi osleparili za zaupanje in mu izpulili volilno krotilec. Klerikalne goljufije. Če gospod Korošec trobi alarm za Slovenstvo, med tem ko je Jugoslo-vnastvo, vero, kmečko zvezo in delovno ljudstvo že izčrpal, je vsakemu jasno, da so mu potrebne samo kroglice. Njegovi agitatorji zabranjujejo eitasje nasprotnega časopisja, obiskovanje nasprotnih shodov, zraven pa vpijejo, da hočejo ljudstvo izobraziti. Gospod dr. Korošec hodi po Zagrebu, sili do Radiča v zapor, stiska z veliko vnemo po zagrebških kavarnah roke obupanim radičevcem, jim dela obljube: kako »energično« bo nastopil zanje v Beogradu, doma pa triumfirajo po farovžih, da je vlada vendar le razpustila »te Hrvate«, da tee4» tam kuglice neveljavne in da naj zato vse voli samo SLS, ki bo po volitvah gotovo šla v vlado z radikali, ker prihaja tam na površje zopet Ljube Jovanovifca skupina, ker jo je Pašič s Pribičevicem zaigral. Taka politika ni poštena in je jasno, da nima poštenih namenov. Avtomobilska politika. Če po deželi . drči jo avtomobili z bencinom Slavenske banke, napolnjeni z mestnimi doktarčki in predstavljajo kmete, če lažejo v kamniški okolici, kako močni so v radovljiški, aii obratno in še na Kranjskem, kako močni so na Štajerskem ali obratno, v resnici jih pa nikjer ni, je tudi to vsakemu jasno, da tako varanje zasleduje en sam cilj, dobiti ljudsko zaupanje za svoje banke in veletrgov-ske družbe in še naprej odirati podeželsko ljudstvo in ga zatirati. Če iščejo med poedinci slabieev in jih kupujejo, zraven pa se ližejo dotičnim strankam kot prijatelji in podporniki, a imajo edini cilj ubiti kmečki po-kret, ker jim je na poti, je jasno in dokazano, (ia je to sleparsko početje nepošteno in da povzročitelji takega volilnega boja nimajo poštenih namenov. zato se jih varujte! Vsi sovražijo kmeta. Milijoni se trosijo, bencin smrdi, pijača teče, govorniki razlivajo svoje prepričanje, župniki groze s peklom, če se jim izneveriš, kaplani obdela-vajo še ženske in otroke zaradi očetov, plačani agitatorji silijo skozi okna, če si jih vrgel skozi vrata, časopisi blatijo poštene, značajne može, če jih poprej po petih, šestih brezuspešnih poskusih niso mogli vjeti v svoje mreže, hvalijo pa odpadnike, slabiče, častihlepneže in podkup-ljence kot vzor-značaje, če so jih dobili v svoje kremplje. Klerikalcu je vsaka baraba mož-značaj, vsak bogo-tajec napolsvetnik, če gre za njim, in narodnemu bloku« so Joszif Kiralvi. Szaba in Strasserji vzor-narodnjaki, kdor pa jim ne verjame in odklanja njihovo bankirsko in protiljudsko politiko, pa vsaj napolrenegati in anti-nacijonalen element. Zakaj vse to? Razmišljuj tovariš na deželi in dobro prevdari! Prevda-ri tudi dobro, zakaj najbolj sovražijo tvojo stanovsko kmečko stranko, zakaj od vseh strani najbolj lete puščice nanjo in zakaj jo preganja z isto vnemo farovška stranka, kakor dok-forsko-bankirska! Žalostna inteligenca. Najbolj žalostno ulogo igra inteligenca, če ne vsa, pa vsaj doberšen del. Slika je naravnost bedna. Zlasti izrodki slovenske radikalije nudijo božansko sliko. Kakor tisti znani prepir svoječasno med gostilno pri sta- rem tišlarju« in med »prav ta pravo gostilno pri starem tišlarju«. Vso to gospodo je zapeljal vnanji obseg radikalne stranke, nenačelna, kakor je bila, šla je za naglimi uspehi, karije-ro; nezgoda pa je hotela, da se je prehitro preveč nabralo, delajo si gnječo in konkurenco in vsak hoče biti pri prav ta pravem starem Pašiču«, zato razlagajo radikalni evangelij na toliko načinov, kolikor je radikalnih advokatskih pisarn v Sloveniji, potujejo v Beograd, pomolijo pri bradi prerok ovi, cestujejo domov in prepir gre naprej. Kdor se je dal vjeti v narodni« blok upravnih svetnikov Trboveljske družbe in Slavenske banke, psuje čiste/ radikale z izdajalci in narobe. Sedaj tihi«, bodoči javni radikali iz Jutrove dežele pa skušajo s pomočjo ogromnega denarja, »svinčenega-* časopisja in »nacije5 mm gre za volitve! Iz Beograda nam poročajo, da je predsedništvo uradniške zveze nedavno bilo pri ministrskem predsedniku Pašiču in zahtevalo, da se uradnikom vendar že izplača razlika med staro iri novo plačo, kakor jim po zakonu gre. Pašič je dejal, da naj gredo v finančno ministrstvo in če je kaj denarja, se bo stvar takoj uredila. Deputacija je odšla v finančno ministrstvo k načelniku Grboviču, da po-izve, kakšno je stanje državne blagajne in če je kaj denarja za uradnike. Niti pare nk je rekel Grbovič, kajti ravno včeraj sem zopet moral izplačati za volitve 23 milijonov dinarjev!« Orugi slučaj.: Pri monopolni upravi v Sloveniji ni soli, pa je tudi ni drugod v državi. Ljudje prihajajo in zahtevajo sol, toda je ni. Včasih se pa le odprejo kakemu monopolnemu uradniku usta, da pove, da soli ni odkar so volitve razpisane, ker gre ves denar — za volitve. Tretji slučaj: K našemu odličnemu pristašu v okraju Škofja Loka pride demokratarski agitator in mu ponudi 100.000 (stotisoč) kron, ako izjavi, da sprejme kandidaturo kot namestnik sreskega kandidata na Žerjavovi listi. Mož je demokratarskega lopova seveda spodil. Četrti slučaj: Demokratarski agitatorji se vozijo po deželi v luksuznih avtomobilih, kar košta silno denarja. Peti slučaj: Dr. Žerjav, ki ga nihče ni izvolil za poslanca, se pripelje v Ljubljano v salonskem vozu in pripelje seboj iz Beograda celo državni avtomobil in šoferja. In tako dalje! Iz vsega se vidi, da vsak krajcar gre sproti iz državne kase in da volitve mnogo, mnogo ko-štajo. Vse plačaš Ti ljudstvo! Pred vsem Ti kmet in obrtnik! Stoinsto milijonov bo šlo za volitve. Tvoj denar, ljudstvo, se porablja proti Tebi! Kako dolgo boš to še mirno gledalo? Zavedi se in voli 8. februarja le SKS! Ako to ne storiš, bo se državna kasa izpraznjevala vedno na Tvojo škodo! M nasprotnega časopisja. Nasprotno časopisje je na delu s polno paro. Časopisni kuliji mažejo si prste s črnilom, tiskarski stroji br-ne in ropotajo in če greš mimo »jugoslovanske« ali ^Jutrove« tiskarne v zgodnjih jutranjih ur ali, slišiš zamolklo ropatanje v taktu: laži, laži, laži ..., vse do belega dne. Poštenjake blatijo. 1 Kdor je količkaj še ohranil značaja in poštenja, je naljutejše napa-dan. Pravzaprav je to merilo. Vzemimo samo slučaj prof. Ribarita v Mariboru, Gotovo bi ga »nacionalisti Joszif a Kiralva dvignili v deveto nebo, že samo, če bi molčal. Niti odobravati bi mu ne bilo treba 1 A možu poštenje ni pripustilo niti molka — in lop z gnojnico po možul Tako je prav! V Sloveniji ni prostora za poštenjake! Apagel In naš Stanko Lenarčič na Blokah! Šestkrat so ga posetili in vabili s seboj! Gotovo je užival spoštovanje in zaupanje, drugače, čemu ta trud in napor okoli njega? Ko se mož ni uklonil in je ostal kot značaj v stranki, ki je po njegovem prepričanju edina potrebna za podeželsko ljudstvo, lop s kolom po njem! Kdor ni z njimi, naj umrš! Kmete na kahio! In kaj počno s Pucljem? Eni in drugi so ga vabili, slavili in častili, a ker noče izdati stranke, ker noče biti nezvest kmečkemu programu, na >kahlo« z njim, in akademično izobraženi gospodje so raznašali to kahlo« v stotisoč izvodih po Kranjskem, seveda ne peš, nego v avtu in z bencinom Slavenske in Trboveljske. Kakor, da je »kahla« orožje, ki more v katerem ubiti kmečko prepričanje! Revčki! »Pošteni« Županič, Pa ne samo stari reptili, dobili smo tudi polno novih. Dr. Županič, naj-žalostnejša figura v slovenski politični zgodovini, je začel izdajati »Samoupravo«. Pošilja jo tudi našim či-tateljem. Ali jo izdaja za tisočake, ki jih je tlačil v žep 3. decembra 1922 v ministrskem predsedništvu ali je nova »fasunga« nam ni znano, ne bor mo pa pustili takih lopovščin od tega žalostnega tipa, kakor jih je zagrešil proti tov. Puclju in Ureku. Možieek, ki ima tako klaverno preteklost v svojem srezu, kakor on, vse storije od devete šole v Novem mestu do izsiljevanja očeta v avstrijski lajtnatski uniformi s sabljo v roki, naj bolj ponižno »kandidira«, drugače jih bomo mi našteli polnih petindvajset. »Brihtnk Drofenik. Zanimiv je za psihologe in psihi-! jalre bivši tov. Drofenik. V potu svo-\ jega obraza bi rad dokazal, da ni-1 mamo nič skupnega z bosanskimi, i dalmatinskimi in srbskimi kmeti, am- Vprašajte klerikalce, kdaj dobimo avtonomij«! Vsak prišla« kmečke misli mora biti član »Kmetijske tiskome zadruge«! pak z bankirji in advokati. Že »Domovina«; se sramuje, da ji je to bilo ušlo in pisec je bil okregan zaradi neprevidnosti. Če pa je Drofenik o tem res >prepriean«, se vprašujejo ljudje, kako to, da je to »resnico«, šest let zakrival in lagal in zakaj je toliko časa z odkritjem zamudil. Njegovi pristaši bi bili danes že daleč naprej, da je storil pravočasno svojo dolžnost! Tudi .»slabo« mnenje o tov. I*uclju je istotako mlajšega datuma, kakor najnovejše »narodnoblokaško«. prepričanje, in v novembru je pisal še Puclju toplih čustev in oboževanja polno pismo, dokler je mislil, da mu tov. Pucelj osigura štajersko nosil-stvo. Ti reč, ti! Lažnivi »Slovenec«. »Slovenec« je bolj možat! Ta napravi kakor majhen otrok, ki zamiži in vpije: mama, mene pa ni! Tako tudi »Slovenec* vsak teden po enkrat konstatira, da Samostojne kmetijske stranke ni. Ata »Narod«. Vrlo interesantni so ata »Narod<. To so že bolj star gospod in zato jo bolj polahko režejo in kosijo. 10. jan. pišejo, da je razpoloženje na Gorenjskem za Narodni (Kiraly!) blok iz (u!) borno! Da je — pravijo tamkaj ata — v radovljiškem in kranjskem okraju zadnje tedne 300 — (hudičev! so hoteli reči) — bivših samo-slojnežev prišlo v Narodni blok. Sapra, sapra! Kaj bi tajili, kar je res! Vse je natančno, kakor pravijo ata, samo eno so pozabili, zaradi starosti, seveda. Vsi ti atovi bivši samostoj- rieži se namreč že od daleč spoznajo po lakajskih čepicah, na lepih čepicah imaio zapisano »ata Narod«, v gumbicah pa tepe značke »Agro-Merkurja«. — ln pravzaprav je stvar še hujša! Vsi ti — po atu Narodu — v Narodni blok. Naval je tak in gneča tako silovita, da je policija že pre-: mišljevala, kako bi nesrečo prepre-< čila. Ata bodo kmalu, kmalu prisiljeni prinesti oglas, da je do nadaljnjega vstop v Narodni blok prepovedan, ker ne vedo kam bi šli s toliko maso. Kdor je torej še napravljen v to čedno družbo, naj ne za-1 mudi ugodnega časa! Kdor prej pri-| de, prej melje; ata pa so bili sami i nekoliko pozni. i »Nova Pravda«. j Največ dostojnosti kaže doslej »Nova Pravda«. Pravilno ceni delo Žerja-vovcav in pravi: »Nacionalni blok tudi ni nič pridobil z uskoštvom samo-j stojnih kmetov v mariborski oblasti, j Kot svoj čas Nachtigall in Koren nista | koristila radikalom, tako tudi sedaj j posamezni užaljeni politiki samostojnih kmetov nacionalnemu bloku ne bodo. In naj potem tudi izdajajo list z dr. Žerjavovim denarjem.« »Nepristranska« »Orjuna«. Zanimiva pa je zadnja »Orjuna«. Tri dni pozneje, ko je naša lista v mariborski oblasti že potrjena, se je- • zi na kandidata Gezo Hartnerja, ki i ga na naši listi ni, ni pa nič o Kiraly- • ju, Strasserjih in Szabu. O, ti ljuba objektivnost! Zato svarimo vse pristaše pred manevri nasprotnikov! nimo, da je referent Stepančič, ki je imel v razsodbi kot poročevalec glavno besedo in moral torej zadevo natančno poznati, med tedanjo razpravo in objasnjevanjem Ureka čital »Slovenca«!!!! Mi smo že takrat izjavili, da ta salomonska sodba ne bo držala. Na ničnostno pritožbo tov. Ureka je stol sedmorice v Zagrebu razsodbo razveljavil poudarjajoč, da se je že pri čitanju aktov ugotovilo, da je senat okrožnega sodišča ravnal pogrešilo, vsled česar je bilo razveljaviti razsodbo brez razpisa razprave. Odrejeno je bilo ponovno postopanje in zaslišanje prič. Tako se je dne 31. decembra pr. 1. vršila ponovna razprava pri okrožnem sodišču v Celju, na kateri je bil j Urek obtožbe oproščen. Pri prvi kakor tudi pri sedanji razpravi se je Kene mudil tri dni pred razpravo v Celju v družbi dr. Ogrize-ka in dr. Hodžarja, da so študirali vse mogoče, kako uničiti Ureka. Obakrat je pri razpravi »bodoči« poslanec dr. Jlodžar razvijal vse svoje sile klepeta vost i, da bi s pomočjo druga Keneta ter od njega mu izročenih šaljivih razglednic, ki mu jih je Urek pisal pred mnogimi leti, škodoval Ureku. Vse to ja vprizarjal Kene v svojem brezmejnem strahu pred Urekovo oprostitvijo, ker je vedel, da se s tem dnevom začenja zopet nadaljevanje preiskave proti njemu radi tatvine. Zanimivo je bilo opazovati »poštenjaka* ženeta, ki je prisostvoval razpravi in poslušal izpoved zaprisežene priče, ko je opisovala, kako je Kene kradel vino in srne. Kdor drugim jamo koplje, sam pade vanjo, so od veselja klicali ata Pod-vinski dne 20. januarja 1924 po Ber-: žicah, ko so zaznali o Urekovi obsod-; bi, pa še takrat niso menda znali, ka-| ko velika tetina je to. i Klerikalci, davki in osebna dohodnina. Urekova obsodba in oprostitev. Kot smo lani poročali in so z nebeškim veseljem vsi klerikalni in demokratski listi razbobnali zlobno zavito, bil je takrat tov. Urek v Celju obsojen, češ da je s pismom, ki ga je pisal znanemu uzmoviču, da naj vsled izvršenih tatvin takoj odloži vsa javna mesta, ki jih je dobil od SKS, zakrivil izsiljevanje po § 98. k. z. Zadeva je na kratko sledeča: V poletju 1923 se je sporočilo Uroku, aa Je njegov bivši prijatelj F. Kene med in po vojni zagrešil ponovno tatvino vina, ponovno vlomil s tovariši v tujo klet, odnesel vino na svoj dom, napeljeval sostorilce k tatvini pitane-ga prašiča in skozi več let izvrševal lovsko tatvino na Urekovem in drugih lovskih revirjih. Ožji prijatelji Urekovi eo zahtevali, da se Keneta izroči takoj sodišču, ker je jasno, da ne morejo s takim človekom sedeti dalje v občinskem odboru, ne morejo pustiti, da tak človek s pomočjo klerikalcev razbija občinske seje, sedi na mestu okrajnega gerenta itd. Urek pa o tem ni hotel ničesar slišati ter je kljub vsemu, kar je storil Kene proti njemu, v svoji dobrotljivosti hotel obvarovati Keneta, zlasti pa njegovo nedolžno družino javnih in sodnih posledic in sramote, ki bi padla nanjo. Preprosil je prijatelje, da so mu obljubili molčati o zadevi in je ne širiti dalje. On sam pa je med tem pismeno sporočil Kenetu, kaj se je o njem zvedelo, ter mu nasvetoval, da takoj izgine iz javnosti in odloži vse javne funkcije, ker le tako bo mogoče zadevo obdržati tajno. Ker Kene ni ubogal, je bil pozneje od nekoga sodišču ovaden. Tako se je začela proti njemu preiskava radi hudodelstva tatvine. Za revanžo pa je Kene ovadil Ureka, češ da je t pismu, izrabljajoč njegove grehe, hotel od istega izsiliti odstop iz javnih mest z »nevarno grožnjo« ovadbe sodišču! Kene je kot priča in zasebni udeleženec pri sodišču izpovedal, »da se je, ko je dobil od Ureka pismo, v katerem mu sporoča, kaj se je o njem izvedelo, tako ustrašil, da je moral k zdravniku, postal težko bolan na oslabelosti srca, moral za zdravila plačati 800 Din, ni mogel 14 dni delati itd.« Takratni senat okrožnega sodišča v Celju je Ureka kratkomalo brez zaslišanja prič obsodil po § 98. k. z. na 1 mesec zapora. Mimogrede pripom- Sedaj, ko zopet love klerikalci kroglice slovenskih davkoplačevalcev, so jiolni sladkih obljub prav tako, kakor marca meseca leta 1923. Pravijo, osebno dohodnino bomo odpravili, takse znižali, davčne uradnike bomo prestavili v vojvodino itd. Prav tako so govorili in pisali tudi pri zadnjih volitvah. Enaindvajset poslancev so imeli, pa kaj smo dobili, petkrat povišan zemljiški davek, povišano osebno dohodnino, kričeče takse in še polno krivic za kmeta in obrtnika. Sedaj pravijo: imeli smo le štiri mesece 4 ministre in v tem času niso mogli vsega narediti. Ako niso mogli vsega, vsej nekaj naj bi bili storili za ljudstvo, a ljudstvo jim je deveta briga, prvo so koritarji, potem pride šele drugo. Ako so imeli moč in čas, da so prestavili vse velike župane, vse višje uradnike, da so prestavljali učiteljstvo, da so zvišali plače duhovnikom, potem so imeli tudi moč in čas, da store vsaj nekaj za kmeta, če bi imeli količkaj srca za ljudstvo. Ali oni niso ganili niti z mezincem, da olajšajo davčno breme. Znano je, da so turki, ki so bili s klerikalci v vladi, znižali davke za Bosno, ali niso mogli tega storiti istočasno tudi štirje klerikalni ministri za Slovenijo? Lahko bi bili to storili, ali hoteli niso, zato pa tudi pri sedanjih volitvah ne bo volil nikdo klerikalcev, ki je količkaj pošten. Ako so lahko prestavili velike župane in drugo uradništvo, zakaj niso takrat prestavili nekam v deveto deželo tudi vse višje davčne uradnike, ki neopravičeno izžemajo Slovenijo. Ali ni bil baš za vladanja klerikalcev najhujši davčni pritisk? Takrat se ni oglasil proti davčnemu izmozgavanju noben klerikalni minister in noben klerikalni poslanec. SKS vas je vedno opozarjala na neznosne krivice, a vi ste molčali, danes pa, ko potrebujete zopet krogljice davkoplačevalcev, pa uvidite šele vaše grehe. Ne boste nas več varali, leta 1923 smo vam nasedli, letos vam ne bomo. Vsi kroglice na Kranjskem v 3. | skrinjico, na Štajerskem v 6. skrinjico, pa bo konec vseh klerikalnih in demokratskih lopovščin. Pomagajte tovarišem v nesreči. Sinji vrh pri Vinici je zadela grozna nesreča. 12 posestnikom je zgorelo vse, tako da so popolni berači, brez obleke in brez živil. Tem revežem moramo priskočiti na pomoč, da jih preskrbimo vsaj z najpotrebnejšim čez zimo. Darila za pogorelce sprejema županstvo občine Sinji vrh, p. Vinica. Vsako malo darilce bo v tolažbo revežem. Kdor hitro da, dvakrat da! Načelstvo SKS. Poziv. Opozorili so me, da so iz trebanjske fare zanesli v Dobernič glas, češ ne glasujte za stranko, za katero agiflra Bukovec, ker je Orjunaš in pobija ljudi. Dotični, ki take govorice raznaša, naj javno pove svoje ime. Ako tega ne stori, ga javno imenujem lažnika in obrekovalca. Ako se ne javi in ga bom moral iskati sam, bom pa tudi temu primerno ž njim obračunal. Janko Bukovec, tajnik SKS. Kmečka povest iz predvojne dobe. Spisal Metod DolfUC. (Nadaljevanje.) »Za poštenost ne rečem ničesar! Ali mešetari in kuje mi Žabkar preveč. Če le nima kakšnega postranskega namena?! — No, — in kako ste se domenili?« Ščetineeva vdova povesi oči. »Jaz bi ga že vzela, saj je priden, le ne vem, — ima-li kaj denarja, da bi plačali dolg?« »Pri meni nima več nego za tri mesece mezde. Ali si je kaj prihranil od tega, kar mu pri napre-ganju po strani pade, ne vem. Dosti ne more biti. Da bi imel kaj denarja v kakšni hranilnici, nisem čul. Ko se je pravdal s prejšnjim gospodarjem, je celo denar na posodo vzel, kakor sem zvedel po strani... Sam ž njim o tein nisem govoril!« Nastal je dolg molk. Ščetinka si je popravljala naglavno ruto, je vstala, pa le še ni mogla z besedo na dan. >8četinka, če si se mu že zaobljubila, — vsaj toliko glej, da sodišče uredi vse, kar treba zastran otrok. Ostane li Žabkar sovaruh?« »Zato me je podal Žabkar sem! Ko pride vprašanje zastran Martina, če j? on sposoben za jeroba, naj bi vi, oče, ne bili zoper njega k »Draga moja, to et premislim natančno sam! Da mi cela stvar nič kaj ne dopade, ti povem po pravici in v lice. Prehitro ste skovali to stvar! Ali ste že morda dogovorili pismo?!« »Ne! Ali jutri naj bi šli v mesto k notarju.« Zopet dolg molk. Oče Rožanc bobna s prsti po mizi. Ščetinki se vidi, da bi rada vprašala nekaj važnega, odločilnega. Vzdahne. Župan jo resno pogleda in ji reče: »Ščetinka, če ste že tako daleč, potem mene ni bilo treba hoditi vpraševat za svet!« Vdova stopi naprej, prime župana za roko. »Nič ne zamerite! Le to vas prav lepo prosim! Ali mi kar odsvetujete?! Mar naj grem v mesto k pismu?! Dajte, povejte mi čisto odkrito!« Oče Rožanc se zravna, pogleda trdo Ščetinko in reče silno resno: »Ščetinka! Pred vsem glej ti na otroke... Na te menda še niste mislili. Moj svet je: Ne hodi še v mesto. Počakaj s poroko. Naj se izkaže, kako je z Martinkovo imovino. Jaz ga bom vprašal sam. Pridi čez teden, da se raz-govoriva,« Ščetinki se razjasni obraz. Očividno ji je županova beseda ugajala. Lepo se mu je zahvalila in obečala, da pride čez teden dni. Tudi župan je bil vesel, da se je Ščetinka podala. Krepko ji je stisnil desnico, rekoč: »Srečno! Če Bog da, stvar izteče prav za tebe in otroke. Samo potrpljenja treba, da vse dobro premislimo. Tako! Pa z Bogom!« — Ščetinka se je globoko oddahnila, ko je zaprla vrata županove sobe za seboj. Da je bila obljubila Martinu, zglasiti se pri njem, predno odide, na to je kar pozabila. Hitro je zapustila županovo dvorišče in ubrala pot kar za vrtom na Celino. Pa ni še napravila sto korakov navkreber, že začuje spodaj Martinov glas. Ozrla se je, postala, k njemu pa nI šla. /Martin, mu je zaklicala, govorite še v. županom. Jutri še ne bo pisma!« Martin Banič osupne; da bi oče Rožanec imel kaj zoper njega — —? Ta misel ga .je kar pogrela. Namrdnil se je, pogladil dolge lepe brke, in se je odločil: Sedaj pa nalašč! -Čakaj malo,- reče in stopi naglo navzgor do Ščetinke. "Kaj pa ti je natve/el Rožanec?r jo vpraša, ko pride do nje. Nič —- natvezel, le nasvetoval mi je, naj počakam, da bo z vami govoril.« Kako pa danes govoriš? ,Da bo z vami govoril' .. ^ pravi Martin smeje se in oponaša je njen glas. : Ali nisi obečala, da prideš k Florjanu povedat, kje se dobimo jutri? Jaz peljem jutri županovega mlajšega sina v mesto v šolo. Jutri boni v mestu, kdaj utegnem spet priti, Bog ve. Ali ni najbolje, da opravimo jutri vse, kar treba? Žabkar že tam čaka, pri Florjanu. Pojdeta lahko skupaj domov. Jaz pridem precej za teboj. Kar pojdi!« Mica ni bila dosti samosvoja. Njen rajnki je bil za dvanajst let starejši od nje. Kar je on rekel, je bilo vedno dobro in protivila se mu ni nikdar. Ta-le Martin Banič, njen snubač, se ji je adel sedaj po vsem, kar je ravno slišala od župana, nekako čuden, toda mislila si je, ako jo že Žabkar čaka v gostilni pri Florjanu, pa lahko pogleda tja in pojde ž njim domov. Saj radi tega še ni sneJutru« kmeta na kahM. Mnogo ogorčenih izjav smo slišali radi tega iz vrst naših somišljenikov. Najbolje se je odrezal odličen naš tovariš, ki je bil naročnik »Jutra«, a je list radi demokratarske kahlaste kulture odpovedal in »Jutru« pri tej priliki poslal 12 Din za letošnje Številke in to-le pesmico: Po Jutrovcih na nočno posodo postavljen, nikakor ne bode naš Pucelj obglavljeni Kakor tudi ne sleherni Jutrovi pomočnik, če podpisani nisem več njegov naročnik. Za letošnje številke p t« par. in tako bi morel storiti vsak naš kompar«! ATA »NAROD« so se zopet enkrat široko razkoražili in nas, uboge Slovence, prav očetovsko svarijo v uvodniku z dne 4. t m., naj prav gotovo vsi volimo njihov edino zveličaven nacijonalni blok, ker drugače propade Pašičeva radikalna stranka in s tem tudi Žerjavova Sa-mostalna demokratska stranka in z njima vred seveda tudi naša narodnost in naša država. S tem so nam ata samo povedali, kaj je njim jugoslovanska država: Pašičeva korup- -cijska banda z njenim podrepnikom Žerjavom. Ker pa razumemo mi pod imenom »naša država« predvsem naš celokupni narod in ne par ljudskih izrodkov, bomo volili one zastopnike, ki jih je naš narod določil in ki bodo za narod delali 1 Žerjav bo pa imel po 8. februarju itak časa dovolj, da bo premišljeval, zakaj ga že zopet ta »zabita masa« ni poslala v Beograd za poslanca in ministra! DEMOKRATOM IN RADIKALOM V ALBUM. Iz vseh demokratskih in radikalnih bank so obrnjeni volilni topovi proti našim pristašem. Vsi plačani in od bank vzdrževani agitatorji, ki hodijo Vsak pristaš kmečke misli »ora biti nerečait >KMETDSKBGA LISTA« ia »GRUDE« I g^g Kmet, kup«] potrebščine le pri svoji aarfnigi »EKONOM« v Ljubljaiu I po deželi, imajo polne bisage zabav- j ljic čez našo stranko, vsi listi, bro- j S ure itd. so polne zabavljanj čez naše ; pristaše. Prav je tako! Sedaj vsaj poznamo vaš boj proti klerikalizmu, katerega imate zmiraj v ustih, kadar ste nas vabili. Ako Vam jo toliko ležeče na tem, da se uniči klerikalce, bojujte se proti njim in pri njih pridobivajte volilce. Ako Vam pa gre samo za farbanje ljudstva, potem apeliram na vas, da se poslužujte v volilnem boju vsaj poštenih sredstev in ne laži in potvorjenih poročil. PASIČ-PRIBICEVIČ-ŽERJAVOV režim je tisti, ki je pustil pretepati naše bosanske tovariše kmete samo radi njihove pripadnosti k svoji stanovski stranki. Zato poženite vsakega odkritega agitatorja, ki agitira in lovi kroglico za Žerjava pri kmetih, oez prag. Še bolj pa obračunajte s hinavci, ki se delajo prijatelje naše stranke in vam hočejo na ta prefri-gan način izvabiti 8. februarja vašo kroglico, ki ste jo namenili v 3. skri- j tijico. Proč s hinavci in zapeljivci! \ Boljši je odkrit nasprotnik, kakor pa j tajni in zahrbtni sovražnik, ki hoče, ; da bi kmetje ž njim vred v svojo j lastno skledo pljuvali in potem s ta- j kimi izdajalci s te sklede vkup jedli. ■ »JUTRO« je najboljši klerikalni agitator. Zad- j njič je namalal kmeta na kalili. Se- ( daj pa klerikalci porabljajo to »Ju- i trovo« sliko na svojih shodih in jo S kažejo, češ, kdo bo volil tako stranko, j Zapomnite si pri naročilu listov, se- ■ daj ob pričetku leta vsi dobro, da ; je »Jutro* nasprotnik kmeta. DA SMO KOMUNISTI, straši Drofenik po Štajerski. S tem ! misli nas male kmete. On je res ved- \ no zastopal 6tališče veleposestnikov v stranki. Kako bo postal z glasovi teh poslanec, smo res radovedni, to danes, ko velja glas hlapca, kakor veleposestnika. Ko bo Drofenik izvoljen od teh veleposestnikov, bode gotovo kot zakonodajalec vstvaril volilne ku-rije, da bo imel veleposestnik stare volilne pravice, nižje ljudstvo pa zopet peto kurijo. oznanili, plakatirali in na vse načine objavili shod, kar so sedaj popolnoma opustili. Ko sem na potu proti domu zaznal nekako za to, sem vprašal enega klerikalca, če imajo res shod? Pravi: jaz nič ne vem. Grem malo dalje, vprašam drugega ali imate res shod? Pravi ta: ne, ampak zaupni sestanek, ker vem, da se na zaupne sestanke ne spuša drugih pristašev grem domov. Potem pa zvem, da se je ta zaupni sestanek razvil v shod, na katerem sta govorila gg. Škoberne i/. Rajhenburga in kaplan Krajnc iz Maribora. Govor Škoberneta sploh ni treba opisovati, ker itak vsak pozna njegov klavern nastop in njegove čen-čarije. Pač pa se je kaplan Kranjc precej širokoustil in vdrihal črez Pa-šiča in njegovo stranko, to je črez njegovega krušnega očeta, črez osebo, kateri so ravno klerikalci z Markovim protokolom v juniju lanskega leta poverili vso oblast cele Jugoslavije in zato so tudi soodgovorni za vsako zlo, katero se je ljudstvu zgodilo. Potem je pregreval njihovo staro avtonomijo in končno se spravil še nad samostojneže. Rekel je, da je samostojna stranka v Tottenkamer in da jo bojo 8. februarja pokopali. Jaz pa pravim, res smo v Tottenkamer, ampak vsi kmetje, brez razlike iz cele Slovenije in to Tottenlcamro nam je pripravila klerikalna stranka s svojo 6krahirano politiko ter bodemo poskrbeli zato ravno samostojneži, da se jo položi na 8. februarja v grob, ker je za vsako politično delo in življenje nesposobna. — Samostoj-než. Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 27. decembra smo imeli Andražovčani visok obisk. V soboto je prilezel v mraku g. Vesenjak v župnišče, ker tam je njegovo zavetišče. Za to so znali kimavci, posebno Joško Juran-čič in Anton llešič, ker ta dva sta se najbolj odlikovala na shodu. Obisk shoda je bil jako slab, le par zagrizenih klerikalcev je poslušalo dolgočasnega kmetskega izdajico. Žalostno je za našega župnika, da nima prostora v farovžu za našega bogoslovca g. Domanjnka, ki si mora po drugih kočah iskati stanovanje, kadar pride na dopust. Tako se tudi godi g. p. čučku in g. p. Anžetu. Ti ljudje ne dobijo nikdar postelje in kave v farovžu, Vesenjak pa ima tam vse.. To si bomo zapomnili.. — Klerikalci, zakaj se nas bojite, zakaj napenjate vse moči proti nam. Mi vam ne bodemo škodovali, škodujete si le sami! Delajte pravično, ne odirajte ubogega ljudstva, ker ima itak zadosti plačil na davkih, katere ste zakrivili vi, oziroma vaši poslanci. Kaj so storili vaši poslanci od zadnjih volitev? Ali je prišel kateri poslanec od tistega časa k vam? Ali se je kateri kaj pobrigal za Vas? Ne! Sedaj vas pa spet rabijo, volitve so pred vratmi, gre se za 300 Din dnevnice. Tigri vam spet obljubujejo, da se bodo davki znižali in da bodo vaši fantje služili v Trnov- cih in v Ločiču in da bodo hodili domov spat. Cele mesce, kar so sedeli klerikalni tigri v vladi, niso drugo nič naredili, kakor da so cene pri vsem, kar ima kmet za prodati, padle. V prihodnje bodo tigri še slabši. Sedaj vam zopet obljubujejo. Ne verjemite jim. Nam pa grozijo s peklom. Mislim, da se bomo srečali, ker niti Čaruga nima toliko na vesti, kakor tigri. — Odprite oči in poglejte, kdo vas bolj odira, kakor klerikalci. Za en sedež v cerkvi moraš plačati 24.000 K! Kakšno je to število! Kam to gre, kje je ta škrinja, ki nikdar ni polna? To je malenkost v malem kraju, kako še le morajo delati ■/, denarji v vladi, kadar imajo ključe od državnih blagajn! Lahko si kupujejo rile in velikanske hiše v Mariboru in drugih mestih, lahko se vozijo v avtomibilih po mestih, zakaj pa na deželo ne? Znajo, da bi mogoče le kateri njihov rekel: »Lahko se vozi za naš denar, saj ga mi plačamo!« — Naj se vam nič ne smili tak klerikalni tiger, ker vi se njemu tudi nič ne smilite. On vas kruto odira in vas bode še bolj, tako da bodete magari nagi hodili okrog. On vam ne bo ničesar pomagal, za to imamo že zadosti dokazov. Njim ni nič za ljudstvo. Njim se gre samo za mastne plače, katere vlečejo zastonj, brez dela cele tri leta. Trpijo pa tigri sedaj, ko bežijo kot cucki od kraja do kraja za krogljice. Pa kakor se sliši, pri teh volitvah ne bodete imeli uspeha, vi goljufivi tigri! !BB Kmet! Obrtnik! Podeželsko ljudstvo! Na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju je Tvoja skrinjica UČITELJI NA ŠTAJERSKEM se bore v večini z vsemi štirimi za Žerjavovce, seveda pod pretvezo za narodni blok, čeravno znajo, da tega bloka ni. Pravijo tudi, da »Kinetski stranki« ne morejo zaupati, da bi ne vpoštevala učiteljstvo, če bi zmagala. Vprašamo vas, komu vi služite in od koga ste plačani, od mestne gospode, za katero se borite, ali od nas deželanov? Mar ne veste, da bodemo zmagali mi in to še v kratki dobi? Če veste, da narodnega bloka ni, mar ne veste, da demokratske stranke več ni, da sta jo razbila Pribičevič in Žerjav. Sta-li Pašič in Žerjav bolj poštena politika kot Davidovič. Kaj? Obrnite se k nam, kakor so to storili že mnogi. Samo z nami se morete uveljaviti, proti nam boste osamljeni NA ŠTAJERSKEM bo vloženih baje 12 kandidatnih list. Po večini so nove liste nastale iz di-sidentov takozvanega narodnega bloka. Že iz tega sledi, da bo dobila skrinjica narodnega bloka, proti kateremu se je uprlo vse, kar je zdravo in pošteno, le malo kroglic. Vse kroglice v to skrinjico 1 V vse ostale skrinjice pa figo! Na Kranjskem je Tvoja skrinjica Vse kroglice v to skrinjico! V vse ostale skrinjice pa figo I Kmet, vetfaj pred volitvami te pezua vsak j« tako visok gospod, ki moleduje za tr«] glas, obiskuje te na doma, dobri-ka se ti in t« hoče preslepiti, po volitvah te bo pa prodal. J£avedaj se tvoje moči iu bodi možat do skrajnosti. Krogljica v tvoji roki odloča e tvoji usodi — t Bled tega jo oddaj le tvoji stanovski stranki. Ko pojdeš bo volišče — velj«4 /a te ediao geslo — kmet s kmetom. Sm> ti |e zagotovljeaa, ako ne bofi ojKakov«! ia se ne pusti* fresle-piUL Dopisi. ŠTAJERSKO. Sevnica. Tudi pri nas se je začelo precej živahno gibanje in agitiranje za bodoče volitve v narodno skupščino. Klerikalci so priredili na novega leta dan shod v Sevnici. Da pa imajo ti ljudje kosmato vest, je najboljši dokaz to, da so ga tako tajno priredili, da polovica klerikalnih pristašev ni vedelo za njega, drugi so pa namenoma tajili, samo da ne bi se kedo od nasprotnih shoda vdeležil. -Se vsakokrat do sedaj so v cerkvi Mursko polje. Neke bi Vas rodi mi Miiropolci prosili, če nam nete zamerili; zaj pa volitve kcoj gre jo pri nas, so nam začeli nekše cajtinge pošiljati se nema naj č takše mode kak druge cajtinge, en štikl papira je veste, pa tan notri nas čejo nekši gospodi po malo nafarbati, rek si: kmet je nor, on de že tak vola, kak smo jemi mi povedali v totoj Severnej Straži, samo to se nori tisti gospod Vošnjak, pa mi pač tega nemremo razmiti, kak te on lehko piše po imenom S. K. S. Kok de te en doktor, kak je to Vošnjak, kaj v Belgradi za nas kmete guča, ka te on ve, kaj je kmet, doktor Vošnjak pač čaka, da bi mi kmetje na 8. febr. njemi kruglice šenkali, gda bi pa v Belgrad priša, tam pa že tak guča, da bi kmet vekšo dačo plača, kabi on bojše služa, pa ko bi kmet to kaj pridela, pa živimo fol oda dab on bole fal po dobro živejo, o, pje že poznamo take. Ovi Drofenik, tisti je pre pač kmet, pa tam v Belgradi je več kmet, tam bo gospod, tu laže pa pravi, kak de tam dobro guča za kmeta, kaj bos hujdiča guča, če pa ei »a tistimi vkup, keri so ti toke dače nokopali, ka je komoj zmogaš, pa takse pa vse slabo, samo dobrega nič. Kakši je to kmet, ker samo proti sebi slabo dela, kaj boš hujdiča ti za nas dobro dela pa guča, če bi bija res en pravi kmet, te bi osta tam zvesti, kje si bija prle in pa bi tan vola, ge je resen tvojo pravo kmetsko zavetišče, pa to g. Drofenik ne ve venda. Zato pa Vas, g. urednik, prosim, da njemi Vi pišete, da je to stranka in prava stranka, kmetska stranka, pa ne folišna S. K. S., samo mora biti pošteni kmet, kakor smo mi, potli pa niše nede vun meta s stran, pa bo znabiti baje zvoleni zato ko bomo mi Prleki tokrat večinoma vsi volili pravo kmetsko stranko. V Prlekiji pa v Slovenskih goricah bo se g. Drofenik venda s svojo Severno Stražo pa s svojim blokom prokleto molo zmoga, ce jo glih zastoj pošilja pa posili, pa naj jo le pošila, za nekaj bomo že ta papir znucali, če ne za druga, za neke pa bo že dobra, koj vsaki den prov pride. Pri-mojduši, g. urednik, pri nas pač vsoki pravi, da izdajalcov nede nigdar vola, če bi bili pošteni, bi ostali zvesti v našoj provoj kmetskoj stranki. — G. urednik, prosim Vas, nezamerte mi, koj tok grdo pišen, veste, stari sen že, pa dobro ne vidim, pa veste, mi starši lildje smo negda ne tolko v šolo hodili, kok zdaj že, gda pa de Drofenik zvoleni te pa de venda vsaki kmet že svojega učitela za svojo deco doma meja. Ne bi Vam toga pisa, pa me vešte sosedi tudi trucajo, ka se nam to že pretumasto vidi od totega Drofe-nika pa dr. Vošnjaka. — Srečno, gospod urednik, na 8. febr. se vidimo v duhu v Vašoj, ali kak bi poveda, v našoj pravoj S. K. S. skrinjici. — Vas vsi Miiropolci pozdravimo. — Miiropoljski kmet. Sv. Pavel pri Preboldu. Pri nas imamo električno luč iz tovarne. Nekaj let so bile stranke prav zadovoljne, ko je bila luč še po ceni, letos je pa tovarna električni tok podražila in je konzorcij tudi povzdignil luč. Odjemalci so se hudo zgražali, da je veliko predraga luč. Tudi naš g. župnik se je zgražal radi tega. Zdaj pa vprašamo g. župnika, ali tisto pa ni preveč, ko ste letos cerkvene sedeže za 5 dinarjev podražili, dasiravno vas niso sedeži ne vinarja koštali, kon- zorcij pa električna naprava mnogo denarja stane. Boste seveda rekli: »Kateremu se cerkveni sedež predrag zdi, naj ga opusti!« Mi lahko ravno tako rečemo: »Kateremu se električna luč predraga zdi, naj jo opustil« Toda s tem ni pomagano, vseeno je obojno predrago. Brežice. Bolnikom tuk. bolnice je bila tudi letos prirejena lepa bo-žičnica. Vsi bolniki so bili primerno obdarjeni. Omogočili so božičnico darovalci iz Brežic, Rajhenburga in Sevnice ter dame, ki so nabirale darove. Vsem cenj. nabiralkam, zlasti pa gospodični Linči Stumbergerjevi iz Brežic, ki že več let za vsako božičnico neumorno nabira darove ter vsem cenj. darovalcem izreka v imenu bolnikov najtoplejšo zahvalo vodstvo in uprava brežiške bolnice. Dramlje. Dne 28. decembra m. 1. je prifrčal z avlo k farovžu neki doktor Hodžar iz Celja kot kandidat SLS. Ker je že v naprej vedel, da v Dramljah Dr... in drugi izdajalci kmečkeg® razvoja nimajo pri nas ugodno tla, je sklical samo zaupni sestanek, n« katerega je prišlo par vročih forov-ških prijateljev, večina pa SKS, katerih se je pa doktor tako prestrašil, da je le par besed omenil o tovarišu Puceljnu. Pač pa se je znašla pri nas neka brezposelna banda, katera raj-•ža od hiše do bajte z nekimi rdečimi listki, da naj se stranke podpisujejo, da bodo gotovo volile napredni blok, seveda naešga izdajalca Drofenik« Znano nam je, da to operacijo vodi naš šolski vodja, največji prijatelj kmetov in šolskih zamud. Na tem mestu pa povemo občinskemu tajniku, da naj si ne dovoljuje med uradnimi urami agitirati in celo vabila razpo- šiljati za demokratsko Pašičevo stranko, oziroma za katerokoli, ker občina plača občinskega tajnika za redno uradovanje, rie pa za zdražbarije v občini! KRANJSKO. Do bor nič. Pri nas ljudstvo spregleduje in se obrača k svoji kmetski stranki. Imeli smo tudi shod, na katerem sta tov. Bukovec in Zupančič natančno razložila, za kaj se pri volitvah gre in po večini smo sklenili, da ne bomo več volili gosposkih ob-ljubkarskih strank, ampak svojo lastno kmetijsko stranko. Ko je gospoda to začutila in je uvidela, da tega ne more spremeniti, je začela z lažjo in obrekovanjem. Iz trebanjskega fa-rovža so zanesli med nas laž, da je Bukovec orjunaš in da agitira za or-junsko stranko. Vsak, ki tako govori, je navaden lažnik in obrekovalec. Orjuno so podpirali klerikalci, dokler so bili v vladi. Ne bi se bilo treba klerikalcem boriti proti Orjuni, če bi jo bili razpustili, ko so bili v vladi in imeli vso moč. Tega niso storili, zakaj? Zato, da lahko lažejo in obre-kujejo. Mavčiče. Dasi nas komaj mesee dni loči od volitev v narodno skupščino, se to pri nas skoro ne opaža. Ljudje postajajo čimdalje bolj skeptični in nikomur več dosti ne verujejo. Volilnih shodov še nismo nič imeli. Le g. dr. Jaka Mohorič je imel, kakor je sam trdil, neko predavanje o sedanji politični situaciji in o strankah, katere bi prišle pri prihodnjih volitvah v poštev. Posebno novopečeno stranko g. Prepeluha si je privoščil. Čudno pri vsem tem se nam zdi to, da g. dr. Jaka tako napada svojega prijatelja. Trdil je namreč, da sta bila dobra prijatelja z g. Prepeluhom in da sta še. Mi kmetje v svoji preprostosti mislimo, da še sovražnikov ni lepo preveč napadati, kaj šele svoje prijatelje. No, na krščanski podlagi je pa to klerikalnemu agitatorju dopustno. Drage stranke je le mimogrede malo ošvrk-nil. No, posebnega uspeha pa za svoje politično predavanje ni žel, ker ni bilo prav nobenega odobravanja, če izvzamemo g. župnika. Čudno, da klerikalnega kandidata, .,puhloglavice< g. Janeza lz Hrastja, ni nič blizu. Menda se mu zde tla mavška precej gor-ka, kjer so ga že ob priliki zadnjega njegovega shoda njegovi lastni volilci opominjali na obljube, s katerimi je bil pred marčnimi voliltvami tako radodaren. — G. Janez, povemo Vam naravnost, da ste Vi pri nas, posebno pri mlajših, vse zaupanje izgubili, ker smo uvideli, da nijnate kot načelnik kmečke zveze na vodstvo SLS prav nikakega vpliva. Imam zadosti klerikalne demagoške politike, katera nam ne prinese nikakih pozitivnih uspehov. Gotovo dejstvo je, da bo klerikalna stranka pri nas od zadnjih volitev izgubila več kot tretjino vseh volilcev na korist kmetijske in delavske stranke; radikali z demokrati ne pridejo v poštev, ker so brez pristašev. Dobrepolje. Cenjeni tov. urednik! Prosim, dajte malo prostora v »Kmetijskem listu«, da se malo zve tudi tukaj od nas iz Dobrega polja. Pred 4 leti je imela SKS pri nas 6hod, na katerem sta poročala tov. Majcen in mislim da Kušar. Kako ste ubogi Do-brepol3lri klerikalčki takrat tulili! Vsak pameten človek si je lahko mislil, da so Dobrepolci prišli ob pamet. Ker so klerikalci mislili, da jih bo premalo, so dobili pomoč še iz sosedne fare, iz Strug, da so rjoveli in tulili. Ali ubogi Dobrepolski kmet, sedaj vidiš sam, kam smo prišli. Ta krat sem slišal besede od sovražne stranke: : Ako pride na površje SKS, rajši vse prodam in grem iz Jugoslavije.« Ali danes, ubogi kmetski trpin, ne govoriš več tako, ker sam vidiš, ako gre tako naprej še nekaj lei, ne bo treba prodajati tebi, ampak bodo nam prodajali drugi. Poglejmo hikrat, ko nismo imeli niti fižola za prodat, je bil fižol po 26 in 27 kron; danes pa, ko imaš za prodat, je komaj 16 in 17 kron. In prašiči, kakšno ceno imajo, koliko si plačal za mlade in po čem prodajaš debele? Vrhu tega se iz nas kupec še norčuje. Kako pa je bilo takrat, ko je bil tov. Pucelj za ministra! Kakšno eeno je imela živina, kako si delal kupčije! Poznam kmeta, ki je šel na semenj in je kupil par volov in drugi dan je šel zopet na semenj in ravno iste vole prodal ter še zaslužil! Pojdi danes tako, če moreš! Ni čuda, da lezemo vsi na boben. Poglejmo, kako naši gozdi gredo na tla! Kaj je to? To je naše ubostvo. Gozd Je kmetski kapital, toda smo primorani prodat in ko smo ga posekali, smo g« izgubili za 50 ali še več let. Pri davkih z nami tudi ni nič usmiljenja, ker nimamo kmetskih zastopnikov. Vzemi v roke . Kmetijski list«, štev. 55 in videl boš kandidate SKS. Sami kmetje, ki svoje brate tr- Jgp^ Vsak kmetovalec kupi »KMETIJSKI KOLEDAR« za leto 1925 ! 4 X»mti kmaekega Sjadsita aeseinčae isastepa same S. K. H. ! pine poznajo, kako se nam godi. Ako pride kmet do zmage, bo kmet imel, kar mu gre. Poglej ,dobrepoljski kmet, ▼ kratkem pride čas, ko boš zopet dajal svoj glas. Zopet boš odločeval, kdo bo gospodaril na naših gospodarstvih, ali mi, ali gospoda. Ako pridejo naši kmetje za poslance, potem smo gotovi, da bo nam šlo bolje. Premisli, ubogi kmetski trpin, kaj ti je obetala go-apoda pri zadnjih volitvah: Avtonomijo, fante iz Macedonije in davke mižati. Toda, kaj smo dobili? Ravno nasprotno! Sedaj vidimo sami, kako ■o se iz nas norčevali. Kje je avtonomija, kje so fantje, kje so davki zni-iani? Davki so tako veliki, da še ae pomni nobeden človek tako velikih! Če gre tako naprej, ne bo dolgo, ko ae bomo več gospodarili mi na naših kmetijah, ampak bodo gospodarili drugi. Torej, Dobropoljci, da ne pridemo pod gosposki jarem, 8. februarja vsi na volišče in kmet naj kmeta voli, — Dobrepoljski kmetski trpin. Novo mesto. Vinski semenj na Grmu. Z ozirom na opazko g. kaplana Krašnje v ^Slovencu« z dne 6. t. m., Mikaj, da ne zahteva oblast tudi račune glede prireditve vinskega semnja na Grmu, izjavlja podpisano društvo, da je ta semenj priredilo^ za vinogradnike popolnoma brezplačno it svojih skromnih sredstev, da ni zahtevalo in ni dobilo zato nobene podpore iz javnih sredstev in da ni pobiralo od udeležencev nikake vstopnine. 0 tem se gospod kaplan lahko prepriča, ako vpraša mnogoštevilne vinogradnike iz Semiča, ki so se te prireditve udeležili. Zato tudi nima javna oblast nikakega povoda, da bi zahtevala glede vporabe sredstev za to prireditev kakoršnikoli obračun. — Vinarsko društvo v Novem mestu. Škofljica. 7. januarja — seveda šele zvečer v temi — si je upal k nam klerikalni kandidat g. Prismodej. »Pri Petru« je hotel zborovati. Ampak to zborovanje bo g. Prismodej gotovo dolgo pomnil. Pristaši SKS so, ko so zvedeli za po-aocno korajžo klerikalnega kandidata, brez kakih posebnih pozivov prišli aa shod in so tam zapeli in sicer tako, da je g. Prismodej izignil kakor kafra. Gospod se naj briga za stvari, aa katere je šolan, pa ne za hujskan-nje! Ježica pri Ljubljani. Med tukajšnjimi občani se je počela akcija za ustanovitev Splošne gospodarske zadru- ge. Kako ogromnega pomena aa občane bi bila ta pridobitev, znajo ceniti le oni, ki so že uživali ali oni, ki so že člani (n. pr. železničarji), kakih podobnih zadrug. Namen omišljene zadruge je, naj bi ta dobavljala kon-zumentom kar najboljše in najcenejše blago. Poleg tega pa iskala direktnih zvez za razpečavanje produktov tukajšnjih kmetov. Znesek dobička, ki naj bi ga spravil prekupec, ostane potom zadruge v konzumentovem, v drugem slučaju pa v producentovena žepu. Kolikega pomena je že to, lahko vsak sam vidi. Zadružništvo ne stremi za tem, da bi izžemalo in izkoriščalo potrebo konziu»enta, kakor to delajo naši trgovci. Nasprotno. Naloga in namen zadruge je, da dobavlja konzumentu blago po najugodnejši ceni. Koraki za ustanovitev ^splošne gospodarske zadruge< so storjeni. Ustanovni občni zbor se bo pa vršil, dne 18. t. m. Uspeh nam je zagotovljen, treba le vzajemnega dela, da prične obče zaželjena in za konzu-menta prepotrebna zadružna prodajalna čim preje poslovati. BOHINJSKI KOT. Boh. Srednja vas. Že dolgo pričakujemo izpolnitev kakih klerikalnih obljub v obeh farah naše občine. Bili so ministri v Beogradu, bili so vsega-mogočni in g. Gostinčar je bil tu, da bi vrnil erarske planine kmetu. Toda vse tigrovske obljube se danes kažejo kot očita laž, tako da bi morala že oblast poseči vmes in nastopiti proti takim obljubkarjem-lažnjivcem. Gosp. veliki župan pa bi moral napraviti red, da se kaka stvar ne izgubi, kadar se ljudstvo obrne na oblast. Toda vse zastonj. Naš kmet ne ve vsega. Mnogo se mu zamolči, mnogo se piše po listih, ki kmetu ne pridejo do rok. Zato bo moral naš list opozarjati na važne stvari. Danes vam povemo eno tako stvar iz naše zgornje doline. Pri nas obstoji precej stara fara Sv. Martina. Ta je imela pred 10 leti dobrega župnika gosp. Zamika, ki inu je vas Stara Fužina prostovoljno dala v dar vsako leto za Sv. Rešnje telo, dan za procesijo, eno molžo krav in so mu iz tega podarili v dar hleb sira. Po njegovi smrti je njegov naslednik že vpeljal to za bero in dandanes se še ta bera pobira. Bera v žitu in maslu se tudi pobira že dolgo. Razen tega so imele hiše nekak davek in to na vsako hišo po 5, 10, 15 ali 20 krajcarjev za žup- nika, kaplan ima še svojo bero. Leto« pa »i je župnik gosp. Golf izmislil, da to še premalo nese. Zato je skle-ail oziroma napoveduje možem posestnikom iz posameznih vasi pri ad-ventnem spraševanju, da gre ena molža mleka od krave njemu na Sv. Telesa dan, in to računa od krave litre mleka, v denar pa je spremenil po 8 dinarjev od krave. No, in sedaj, kolikor imaš molznih krav, toliko krat 8 dinarjev boš plačal. Ta novi davek s« mu že obnaša in ga izterjuje. Mi i«mo vedeli, ko no že imele nekatere vasi adventno spraševanje, kaj godejo ljudje. Danes pa se ta glas sliši po celi fari, vsi ljudje godrnjajo aa praznike, klerikalci pa najbolj, a žnpnik be igraje dosegel nov dohodek ekregle 40 tisoč kron na leto! Namesto, da bi se davek zniževal, pa se viša. Če pa se kdo pritoži, bo kratka rešitev, da je prostovoljni prispevek. Kako se je les pobiral za farovško streho, tudi vemo. In za eerkveno tudi. Tu bi bil potreben red, toda že vidimo, da gospoda, ee tudi je od več strank, skupaj drži, zato pa kmet ne more nič opraviti. Če se kmetu godi krivica ali škoda, ali če kaj prosi, se nobeden ne zmeni, ne župnik, ne od župnika odvisni župan, ne okrajno glavarstvo itd. Najbolj prijetno je to že za župnika, ki v pridigi govori zoper napuh in lakomnost, bi pa najraje vse sam imel in požrl, konzum, hranilnico, a sedaj bo še od krav imel. Pri vsem tem pa sebe ne šteje med lakomneže, dasiravno je največji! Zato se mora kmet zavedati, kam ga vede klerikalna politika. Vsak dan hodi kdo s plačilom ali terjanjem, kar j je posledica klerikalne politike. 8. i februarja se bomo za to politiko lepo zahvalili. Kmet ni več tako zabit, kakor si gospodje mislijo! — Veselo in srečno novo leto vsem našim somišljenikom! Da bi nam Bog dal v novem letu več sreče in zavednosti. — j Kmet, pomagaj si sam! — Bohinjci. Razno. Pridobivajte nove naročnike na »Kmetijski list«. Naročajte »Kmetijski koledar« za 1. 1925.! Vabilo na Ustanovni občni zbor i Splošne gospodarske zadruge na Je-I žici dne 18. januarja 1925 ob 1. uri ! popoldne pri >Ruskem carju« v Mali ' vasi. Dnevni red: 1. Pristop članov. 2. Sprejem pravil. 3. Volitev načel-stva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vinorejska šola t Mariboru se je začela podirati. Ni denarja za popravilo, ker mora seveda sedaj ves denar iti za volitve! Nekaj ga pa pade tudi še razen tega v žepe kakih koritarjev! Kdo bi se seveda brigal za vinorejsko šolo? Pezor pred postopači! Po ljubljanski okolici se že dolgo potepata Miroslav Legiša iz Nabrežine in Slavka Milavec iz Studenega pri Postojni, katero prvi izdaja za svojo ženo. Pri sebi imata malega dečka, ki ga kli-četa za Dušana. Kradeta in goljufata ljudi, kjer in kakor le moreta. Občinstvo se opozarja, da naj se čuva in naj sleparja ovadi, ako ne, bo oškodovana Na Sinjem vrhu pri Vinici v Belo-krajini je v soboto, 3. t. m. požar uničil nad 20 poslopij. Zažgali so otroci na nekem skednju v času, ko je uboga mati-vdova šla v gozd po drva. Glavni del Sinjega vrha je uničen. Škoda je zelo velika, nekateri niti za-zarovani niso bili. Iz Vinice je prihitela požarna bramba, toda zmanjkalo je vode po vodnjakih. Zgorela so poslopja, žito, obleka, enemu vinski hram in v6e drugo imetje. Sreča je v tem, da je požar izbruhnil po dnevi in so mogli ljudje vsaj živino rešiti. Ravno pred 60 leti je pogorel ves Sinji vrh in sicer na belo nedeljo. Pomoč je nujno potrebna. Dobri ljudje, pomagajte! Darove sprejema županstvo na Sinjem vrhu, pošta Vinica, Belokrajina. Ogenj je uničil v Hrastnici pri Škofji Loki hišo vdove Kopačeve. Trli so lan. Rastlino so morali poprej sušiti, pri čemer je nastal požar. Mož nesrečne vdove je izgubil življenje o priliki polhovgrajske povodnji. Požar je uničil v Novi vasi pri Sv. Marku niže Ptuja pet gospodarskih poslopij in eno hišo. Škoda je velika. Zahvela. Dne 5. decembra lani mi je pogorelo gospodarsko poslopje, zaneteno po zlobni roki. — Zavarovalna banka >Feniks« mi je takoj izplačala brez vsakega odbitka svoto 1000 Din, za kar se ji tem potom najlepše zahvaljujem in jo priporočam kot solidno zavarovalnico. — Frane Kovačič, posestnik. Hud vihar je razsajal od 3. na 4. t. m. v Celju, kjer je napravil na poslopjih nekaj škode, v pondeljek 5. t m. pa je razsajal na Blokah, kjer je i £ poškodoval precej hiš in gospodarskih poslopij. Kmetje imajo občutno škodo. Naj bi si davčni uradi to zapomnili! Zanimiva prikazen se je videla na dan Treh kraljev na nebu v Mariboru. Na severovzhodni strani se je pojavila svetla dvakrat večja zvezda kot Mars. Kmalu so začeli odpadati od zvezde majhni rdeče - rumenkasti utrinki, ki so se razleteli, kakor raketa. Po nekolikih minutah je zveada zopet izginila. Vlomi. V mariborski okolici je bilo v zadnjem času več vlomov v trgovine. V četrtek ponoči so lopovi skoraj popolnoma izpraznili trgovino Milana Jelenka v Šmigovcu pri št. Ilju. — V Radomesčaku pri Ljutomeru so tatovi vlomili v stanovanje krojača Fr. Luknjarja. Odnesli so razne stvari in 2000 Din gotovine. Dobro sredstvo. Leta 996 po K. r. je zavladala v veliki perzijski državi huda lakota. Že tri leta je bila žetev nenavadno slaba in zato je draginja od dne do dne rasla. A že tistikrat torej pred skoro 1000 leti, so živeli mnogi verižniki, ki so znali sebi v korist izrabiti lakoto, pokupili vse žito in nato nastavili ogromne eene živilom. Abdul Azud-ad-Daulah, takratni vladar Perzije, je izdal razne protidraginjske odredbe, zaukazal kar največje varčevanje z živili, razdelil med reveže velikanske vsote denarja iz kraljevskega zaklada, a vse to ni nič zaleglo. Zato je izdal sledeči razglas: >Mi, Abdul Azud-ad-Daulah, šah vseh šahov, vladar sveta, s tem razglašamo, da smo spoznali, da je število revežev naše države manjše od števila morebijcev (trgovcev z žitom) in smo zato sklenili, to nepravo razmerje izenačiti. Zato ukazujemo, da se mora vsakokrat, ko se najde v naši deželi kakšnega reveža, pribiti po enega morebijca za ušesa na vrata njegove hiše. Ta ukaz bo veljal vse dotlej, dokler se število revežev ne izenači številu morebijcev.« In zgodili so se čudeži. V par dneh je bila vsa beda odpravljena, cene so padle na najnižjo stopnjo; povsod se je govorilo samo o radodarnosti morebijcev, ki razdelujejo žito in denar med ljudstvo. Nikjer se ni dobilo ve« reveža, ki bi tarnal nad lakoto. Najbolj čudno pa je, da se ni nikjer slišalo, da bi radi te modre odredbe perzijskega šaha umrl vsaj eden verižni-ški morebijec vsled lakote. — Morda bi se dandanes taka odredba tudi obnesla? Napoved za dohodnino. Dohodnino je plačeval pred preobratom vsak, čigar letni dohodki »o znašali več kot 1600 K. Ta znesek se je imenoval eksistenčni minimum in je povišan sedaj na 5000 Din, kar je na vsak način veliko premalo, ker zaslužijo toliko že navadni posli. Naloga naših poslancev je, da se zavzamejo z vso energijo za to, da se zviša ta znesek vsaj na 20.000 Din in da se davčna lestvica izdatno omili, izredni 30% ni pribitek in invalidski davek pri dohodnini pa ukineta. Pred preobratom so plačevali dohodnino le cmi kmetijski posestniki, ki eo imeli razen kmetijstva še kak večji obrt, ali pa so morali imeti res kako prav veliko posestvo; sedaj pa je od dohodnine že prav malo posestnikov izvzetih. Ker je vlagati ravno ta mesec napovedi za dohodnino, nameravamo podati našim čitateljem nekaj člankov o tem davku, da bodo vedeli, kako jim je napraviti napoved, kako odgovoriti pozneje na pomisleke, kako vložiti priziv itd. Pojasnili bomo tudi pravice in dolžnosti članov cenilnih komisij in kar je drugega važnega d tem davku. Za sedaj bomo navedli najvažnejše določbe glede napovedi samih. Kdo naj vloži napoved za dohodnino? V obče vsak, kateremu se je dohodnina dozdaj že predpisala, zlasti pa, če se mu je predpisala v pretiranem znesku. Napoved je vložiti letos do 31. t. m. pri pristojnem davčnem okrajnem ob-lastvu ali pa tudi pri davčnem uradu. Narediti jo je na predpisani tiskovini, ld se dobi pri teh uradih zastonj. Na drugi strani je napoved podpisati; na prvo stran je prilepiti pa kolek za 5 Din. Čez ta kolek ni ničesar pisati, tudi štampilje se ne sme nanj pritisniti. Napoved mora biti dne 31. t. in. že pri omenjenih uradih; ako pride tja pozneje, ne velja. Izjema je samo za ta slučaj, če se odda napoved priporočeno na pošto. Dan, ko se je oddala napoved rekomandirano na pošto, velja za dan vložitve, naj pride napoved potem že kadarkoli na davčno oblastvo. Ta določba velja tudi za vse druge pošiljatve v zadevah osebnih davkov. Rok za vložitev napovedi je zlasti še letos, ko imamo volitve, mnogo prekratek in upamo, da ga bo delegacija ministrstva financ podaljšala do konca februarja, tako kakor je bil zadnja tri leta. 0 morebitnem podaljšanju bomo pravočasno poročali. Napoved se da lahko tudi na zapisnik. Svetujemo vendar, naj naredi napoved vsak sam, doma. Mi nočemo delati nikomur krivice, uvidi pa lahko prav vsak, da se napovedi, ki se dado v uradu na zapisnik, ne morejo napraviti vselej z vso ono natančnostjo in skrbljivostjo, ki jo terja interes davkoplačevalca, ker ima uradnik v prvi vrsti pred očmi le bolj interes države Ln mora gledati poleg tega, aa stranke kar najhitreje odpravi. Vask naj si napoved obenem prepiše in prepis shrani, da bo vedel, kaj je napovedal, ako se bo treba pozneje pritožiti. Onega, ki napovedi sploh ne vloži ali če je ne vloži pravočasno, zadenejo kontumačne posledice, to se pravi, cenilna komisija mu davek kar po 6voje oceni in priziv je potem skoraj vedno brezuspešen. Pozivi za vložitev napovedi se več ne pošiljajo; vsak mora sam skrbeti, da roka ne zamudi. Kako je napraviti napoved? Na prvi strani je navesti dohodke, na drugo stran se pa vpišejo nekateri odbitki, v kolikor se niso že na prvi strani upoštevali. Na prvi strani (spodaj v vrsti pod imenom) je navesti pripadnike gospodarstva, to so žena, otroci in starši. Če starši ali pa dorasli otroci za preskrbo sami dejanskim razmeram ustrezajoče vsoto plačujejo, ne veljajo za pripadnike gospodarstva. Kot dohodek je napovedati ne le dohodke davkoplačevalca, temveč tudi dohodke pripadnikov gospodarstva, ako se stekajo ti dohodki v skupno gospodarstvo. Napovedati je torej tudi dohodek žene, ako ima morebiti ona kale lasten obrt, trgovino, kmetijo itd. Prav to velja za nedorasle otroke ali starše, če žive v skupnem gospodarstvu in se njih dohodki vanj stekajo. Izjema velja le za službene dohodke pripadnikov gospodarstva. Teh ni treba prištevati. Dohodke je podrobno navesti, in sicer: a) iz zemlje in gozdne posesti, b) iz poslopij, e) iz samostojnih podjetij in opravil, d) iz službenih in mezdnih prejemkov, pokojnin in podobnih prejemkov kaksnekoli vrste, - e) iz glavniške imovine, f) iz drugih vrst dohodkov. Za vsako tu navedeno vrsto dohodkov je vpisati v razpredelek »Letni znesek«, dotično vsoto v dinarjih in potem zneske sešteti. Stroške, ki so jih imeli davčni zavezanec ali pa pripadniki gospodarstva za dosego, za zavarovanje ali pa vzdrževanje teh dohodkov, je odbiti že kar naprej, tako da je vpisati kot dohodek samo ostanek. Ravno to velja tudi za davke in doklade ter za obresti od dolgov, v kolikor se nanašajo ti davki, doklade in obresti na posamezne vrste dohodkov. Vse te zneske je odbiti že kar naprej. Izvzeta je dohodnina sama; te ni nikjer odbiti. Za vsako vrsto dohodka je narediti zase, samo za svojo porabo, torej nekak račun. Upoštevati je vse prejemke in razne izdatke; kar ostane dohodka, je vpisati v napoved samo. Na tretji in četrti strani napovedi se vpiše lahko tudi ta račun. Izkušnja nas je naučila vendar, da je boljše, če ga damo davčnemu oblastvu glede zemljišča in obrtov (a in c) samo takrat, ako ga oblastvo izrecno zahteva, kar se zgodi pozneje v odgovoru na pomiseleke. Katere pomisleke in izdatke je pri vsaki vrsti dohodka upoštevati, navedemo natančneje za vsako vrsto še posebej. Katerega leta dohodke je navesti? Za davčno leto 1925 je navesti one -dohodke, ki jih je imel davčni zavezanec v letu 1924, Navesti je torej vselej dohodke prejšnjega leta. Izjema je pa pri onih dohodkih, ki dne 1. januarja še niso za davčnega zavezanca obstojali celo leto. V tem slučaju ni navesti dohodka preteklega leta, temveč one, ki se pričakujejo t tekočem letu. Ako je kupil posestnik, na primer dne 1. februarja 1S24 kako novo hišo, tako da je imel dne 1. januarja 1.S25 dve hiši, bo moral napovedati ta davčno leto 1925 od stare hiše dohodek iz leta 1924, za novo hišo pa dohodek, ki ga pričakuje v letu 1925. Za davčno leto 1926 bo imel napovedati pa glede obeh hiš dohodek iz leta 1925. — Za davčno leto 1924 glede nove, dne 1. februarja 1824 kupljene hiše, ne plača nobene dohodnine, ker je upoštevati samo one vire dohodkov, ki so začetkom davčnega leta (1. januarja) zanj že obstojali. Ako proda posestnik n. pr. kako zemljišče, hišo itd. tekom davčnega leta, se mu za tekoče leto na dohodnini ničesar ne zniža; za prihodnje davčno leto se pa dohodek iz prodanega posestva več ne računa, ker ga dne 1. januarja že ni več imel. Napovedati je torej za vsako davčno leto samo oni dohodek, ki je dne 1. januarja davčnega leta še obstojal. Kar velja za posestvo, vse to velja tudi za pričetek obrta ali pa opustitev obrta tekom davčnega leta, ali pa za obresti na novo nastalih terjatev, vlog itd. Prav te določbe veljajo tudi za izdatke, kolikor jih je upoštevati. (Dalje sledi.) Gospodarstvo. Kožni sejem v Ljubljani. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos starozna-ni sejem za kože na Gosposvetski cesti, dne 21. t. m. v Ljubljani in sicer v prostorih Ljubljanskega velesejma. Na ta sejem se vabijo lovci in vsi kup-čevalci s kožami in krznom ter se jim priporoča, da bi že 20. t. m. prispeli 7. blagom vred v Ljubljano. Sejem se vrši od jutra naprej cel dan. Informacije daje Urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, kamor se naj došli interesenti obrnejo tudi glede prenočišča. Sefem kožuhovine v Ljubljani. Že skozi dolgo vrsto let se vsako leto meseca januarja zbirajo v Ljubljani lovci in drugi prodajalci kož na kožni sejem težko obloženi z razno kožuho-vino. Ti sejmi so se doslej prirejali v prostorih ljubljanskega »Balkana«. Bili pa niso organizirani in zato tudi uspehi niso bili na zaželjeni višini. Letos je ta sejem začela organizirati Lovska zadruga vzajemno z upravo Ljubljanskega velesejma, ki je v svrho prireditve tega sejma dala brezplačno na razpolago svoje prostore. Posrečilo se je zainteresirati inozemske kupce in tako bo letos mogoče., da se bodo za blago zamogle doseči cene, ki odgovarjajo svetovnemu tržišču. Vsi lovci in drugi prodajalci kož naj s svojim blagom pridejo na ta sejem, ki se bo dne 21. t. m. cel dan vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, ki se mu nudi. Na živinski sejem 7. t. m. v Ljubljani so prignali 345 konj, 1 žrebe. 142 volov, 79 krav, 16 telet, 43 plemenskih prašičkov. Cene so bile sledeče: Par konjev 6000—20.000 Din. Voli prvovrstni za kg žive teže 12— 12.50 Din, voli rejeni 11.25—11.50, voli za vprego 10.50—11, biki lažjji 9.50—10, krave rejene 8—9, krave klobasarice 6—7, teleta 15.50—17. prašiči peršutarji živi 15—16, prašiči debili 16—17.25', prašiči zaklani 17.50 —18.50, plemenski prasci 6 do 20 tednov stari po 175—300 Din za komad. Cene padajo, posebno za govejo žjvino, vkljub temu je povpraševanja malo in ne gre skoraj nič blaga v inozemstvo. Kdo je temu kriv, ko vendar v inozemstvu še vedno kupujejo in rabijo živino? Krivda je v tem, ker vlada premalo skrbi za pravilno ia~ vozno politiko. Seveda, skrb za volitve je za gg. ministre važnejša, kakor skrbeti za izvoz kmetijskih pridelkov! Tretji občni zbor Sadjarskega hr vrtnarskega društva za Slovenijo se je vršil na dan sv. Treh kraljev v Celju. Udeležilo se ga je okrog 80 dele-| getov in članov, večinoma iz podruž-| nič jnariborske oblasti. Društvo je i lani štelo nad 4000 članov in je torej narastlo za 1600 od poprejšnjega leta. Podružnic je 40, Društvo ima svoj list mesečnik »Sadjar in vrtnar«. Glavm odbor je skrbel za predavanje, priredil je prvi sadni sejem v Ljubljani in uredil blagovni oddelek za najvažnejše sadjarske in vrtnarske potrebščine. Dvanajst podružnic je istotako priredilo sadne razstave. Vse so se dobro obnesle. Članarina je 25 Din. Povečini je bil izvoljen zopet stari odbor. Kmetovalci, pristopajte k temu koristnemu društvu! V »s m\i Celoletna naročnina 30 Din. Sh»da&: Jvna Pueelj. Natisnila tiskarna »Merkurc, trg.-iud. d. d. v Ljubljani.