Štrv. 5 Cemi 15 rfin Pm^, 6. fe4wvarf«i tW letnik Xfl Okrajni dnitbeni plan za 1^ M59 ¥ kmetlistvu je težišče v živinoreii Okrajni družbeni plan za leto 1959 predvideva ng področju kme- tijstva povečanje obsega proizvod- nje za 11 odst. glede na leto 1958. V tem povečanju je na prvem me- stu povečana proizvodnja v živi- noreji z 18,7 odst.. sledi poljedel- stvo z 15,4 odst.. vinogradništvo z 10.9 odst. V poljedelstvu bi se naj na splošno več pridelalo na travnikih, pašnikih in senožetih, v proizvodnji krmnih rastlin in pri žitih. Tako povečanje seveda ne bi bilo možno, če bi .'^e proizvodnja prepustila slučajnostnemu dodaja- nju, zato predvideva plan, da ga bo mogoče doseči le z dobro or- ganiziranim sodelovanjem kmetij- skih zadrug in poslovnih zvez s posameznimi kmetovalci. Plan nalaga kmefjskim organi- zacijam nabavo s tem v zvezi po- trebnih rudnifiskih gnojil (potreb- nih bo okrog 31.500 ton), da bi se povzpela poraba umetnih gnojil na 260 kg na ha. Vsekakor pa bo ko- ličinska poraba rudninskih gnojil odvisna od tega. kako bodo za- drjžne organizacije uspele posta- viti nepo.<=redni organizator kme- tijske proizvodnje. Koopera^-.ivna proizvodnja bi se naj razvila pri pšenici na 3069 ha, pri hibridni koruzi 2700 ha, pri sladkorni pesi na 873 ha pri krom- pirju na 712 ha. Glede na povečanje proizvodnje pri krmskih rastlinah in v trav- ništvu bi naj se redilo za 10,9 odst. goved, za 7,8 odst. več pra- šičev, za 7.7 odst. več perutnine. Mleka naj bi priredili za 13,9 odst. vdč. Prav tako bi naj zredili 6000 pitanih telet do 100 kg, 3900 pita- nih telet do 200 kg, 10.000 glav pitarrth mladih goved, goved do 2-3 let starosti 2100 glav, ostalih klavnih goved 5600 glav. Blagovna pogodbena proizvodnja klavnih gcvved bi naj znašala 9940 glav. Po planu naj bi bile zagotovljene tudi zadostne količine silaže za pi- tanje omenjenih števil živali. V svinjereji bi naj dosegli proizvod- njo 35.8.50 glav pršutarjev in pi- tancev, pogodbeno pa bi naj bilo zrejenih 10.110 glav. V letu 1959 bi naj zasadili 915 ha sadnih plantaž in obnovili 180 ha vinogradov, od slednjega 130 ha na socialističnih kmetijskih po- sestvih, 50 ha pa v pogodbenem «ide*ovanju. Plan predvideva po- večanjp delovne storilnosti pri kmet^skSi posestvih z^ 16 odst. in pri kmetijskih zadrugah za 18 od.st. Da bi bilo zagotovljeno predvi- deno povečanje proizvodnje, se bo znatno povečale investicijsko vlaganje v kmetijstvo, da bodo bruto investicije dosegle za 68 odst. višjo raven kakor v letih 1957-58, oziroma v znesku 1425 milj. dinarjev. Socialistična kmetijska posestva bodo angažirala v investicijske na- mene okrog 882 milj. dinarjev, kmetijske zadnige m posk>vne zveze pa okrog 818 milj. dinarjev. Poleg teh, bo potrebno zagotoviti okrcfl .509 milj. dinarjev kratko- ročnih kreditov za kooperativno proizvodnjo v poljedelstvu in v ži- vinoreji. Za melioracijska dela na pod- ročju Slovenske Bistrice in Pt:\ija (pesniško področje) bo porablje- nih okrog 100 milj dinarjev Vod- ne skupnosti. Kmetijski del plana predvideva združevanje socialističnih kmetij- skih posestev, ki bi jih naj bili le še 18 ali 21 od dosedanjih 62. Pr^prs&ve volitve potrošniških svetov v zadnjem času je bilo več sestankov in razprav v zvezi z volit\^ami potrošniških svetov v ptujski občini. Pred kratkim je komisija za delavsko in druž- beno upravljanje pri obč. odb. SZDL v Ptiaju razpravljala o pripravah na volitve potrošni- ških svetov. Analizirala je nji- hovo dosedanje delo ter ugo- tovila, da so dosegli delne uspe- he, je pa še precej pomanj- kljivosti v sistemu njihovega dela kakor tudi v njih sestavi. Bilo je tudi več primerov podcenjevanja tega družbenega organa, predvsem s strani ne- katerili poslovodij .špecerijskih trgovin. Pri delu potrošniških svetov je problem tudi v tem, da ni preciznih zakonskih pred- pisov o kompetencah in delu svetov kot organov družbene kontrole. O tem vprašanju je razpravljal tudi že Okrajni od- bor SZDL v Mariboru, ter dal razna priporočila ter napotila za njihovo delo. Pričakuje se, da bo kmalu izšel zakon o po- trošniških svetih. Do takrat pa bomo morali uporabljati dose- danje predpise, predvsem pa iz- kušnje iz dosedanje prakse. Ko- misija za delavsko in družbeno upravljanje je sklenila, naj bi se takoj sklicali zbori v-olivcev ter izvolili novi člani potrošni- ških svetov. V ptujski občini je predvidenih in tudi komisija za družbeno in delavsko uprav- ljanje je mnenja, da bi zado- stovalo sedem svetov in to pri naslednjih gospodarskih orga- nizacijah: Panonija. Merkur, Mesnine. Izbira, Pekarne, v na- seljih pa še Kidričevo in Maj- šperk. Na zborih volivcev bi naj po- drobno pojasnili pomen in delo potrošniškega sveta in tudi, ka- teri potrošniki bi naj prišli v svet. Izvoljenih bi naj bilo 5 do 13 članov v posamezne svete, kriterij pa bi naj bilo število volivcev ali pa število potroš- nikov dotičnega trgovskega podjetja. Po mnenju komisije bi naj štel najmanjši svet v občini 7 do 11 članov. Predlog komisije za delavsko in družbe- no upravljanje s€? bo še vseka- kor izkristaliziral na zborih vo- livcev. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da je zelo dobro, če imamo do- bre potrošniške svete kot druž- bene organe, in da je v našem sistemu potrebno čim več ljudi vključiti v delavsko in druž- beno upravljanje. Postavlja se še vprašanje de- la potrošniških svetov, vpraša- nje kompetenc in kako bi se se- stajali. Konkretne izkušnje bodo dale najboljša napotila za si- stem dela. Vsekakor pa so vpra- šanja postrežbe, odnosov do po- trošnikov, sodelovanje potroš- nikov oziroma svetov z organi delavskega upravljanja v tr- govskem podjetju, vprašanja cen, sortiment v trgovinah, za- hteve trga in želje potrošnikov itd., dovolj obširno področje za potrošniške svete. Pri tem ne gre za vmešavanje svetov v konkretno delo DS in UO ali za odjedanje njihovih kompetenc, pač pa za razvoj družlaenega upravljanja in družbene kon- trole. Tudi naši prvi delavski praksa in izkušnje so jih usme- svojega dela takoj po nastanku, sveti niso imeli jasnih form rile k pravilnemu delu. Prav tako se bo raz\'ijalo delo po- trošniških svetov. Da bi odigrali potrošniški sveti svojo družbeno vlogo pra- vilno, je svet za blagovni pro- met in turizem pri ObLO Ptuj sklenil predložiti ObLO Ptuj, pri tem sevtu, ki bi z njim so- da imenuje posebno komisijo delovala. Kakor komisija za de- lavsko in družbeno upravlja- nje pri obč. odb. SZDL Ptuj je tudi svet za blagovni promet mnenja, naj pride nekaj pred- sednikov potrošniških svetov v svet za blagovni promet, da bi tudi ta organ zavzemal pravilno stališče do predlogov potrošni- ških svetov kot družbenih or- ganov. Pričakuje se, da bodo osnov- ne organizacije SZDL na pod- ročju občine ukrenile vse, da bomo izvolili dobre potrošniške svete in da bo tudi kadrovski sestav tak. da bodo sveti kos vsem ns'^^Jetrn. SJ Mladina iep©t m Mmm alcciie Lanskoletna mladinska delovna akcija se je precej razlikovala od prejšnjih, saj so bili splošni po- goji mnogo boljši od nekdanjih. Da je temu bilo tako. je mladin- ska organizacija vložila mnogo truda ter vsestranskega prizade- vanja. Lanskoletne delovne akcije se je udeležilo več kot 650 mladine iz okraja, v to število pa niso zajeti mladinci, ki so sodelovali na re- publiških in drugih lokalnih akci- jah. Če prištejemo še te mladince, vidimo, da je na lanskoletnih ak- cijah sodelovalo preko 1200 mla- dine iz okraja Maribor. To doka- zuje, da je mladina rada šla na akcijo in s tem pomagala pri hi- trejši izgradnji socializma. Od otvoritve avtomobilske ce- ste Ljubljana-Zagreb sta pretekla že dva meseca. S predajo ceste prometu pa naloga mladine, ki jo je sprejela na VI. kongresu LMJ, ni končana. Pred mladino Jugosla- vije je še vedno obljuba, ki je bila dana našim narodom in tov. Titu, da bo zgradila cesto od Ljubljane do Djevdjelije. V lanskem letu je bil zgrajen samo del te ceste. V letošnjem letu pa se mladina že pripravlja na drugi del gradnje tega velikega objekta in to na dveh odsekih, in sicer v Srbiji od Pa^ačina do Niša v dolžini 84 km in od Demir Kapije do Negotina v Makedoniji v dolžini 20 km. Pri tej akciji bo letos sodelovalo okrog 50.000 mladine. Mladinska vodstva že pripravljajo vse po- trebno, da bo delo in življenje v brigadah še bolje organizirano kot je bilo lani. Še v večjem obsegu bo organizirano izvendelo\mo živ- ljenje brigadirjev. Ljudska tehni- ka, kulturne ustanove, športna in telesnovzgojna društva se bodo na to akcijo dobro pripravila, da bo življenje čimbolj pestro ter zani- mivo. Pri okrajnih in občinskih komi- tejih LMS so že ali pa se formi- rajo štabi MDB, ki imajo nalogo pripraviti programe dela v briga- dah, da bo lahko vsak mladinec že vnaprej vedel, kaj vse se bo lah- ko v brigadi naučil in kaj vse bo tam opravljal. V lanskoletnih MDB je sodelo- valo tudi precej mladine iz ptuj- ske občine, ki se je dobro izkazala. Tudi v letošnjem letu se bo precej mladine udeležilo delovne akcije, saj se bo večina brigad formirala po občinah. Prve brigade bodo od- šle na delovišče že v začetku mar- ca, druge pa v aprilu, med njimi tudi brigada sestavljena iz mladi- ne ptujske in ormoške občine. S prvega zasedanja sindikalnega sveta v torek 3. februarja 1.1. se je v mali dvorani občinskega komiteja ZKS Ptuj sestal na prvo plenarno zasedanje občinski sindikalni svet ptujske občine. Plenumu je priso- stvoval tajnik OSS Maribor tovariš Ivo Kamnik. Plenum je obravnaval vpraša- nja, ki jih je nakazal zadnji IV. redni letni občni zbor, naloge, ki so pred sindikati na vseh področ- jih gospodarskega, političnega in družbenega življenja. Glavna ob- ravnava se je zadržala v sistemu dela plenuma in sindikalnih po- družnic. Člani so poudarjali, da je treba nenehno skrbeti za izbolj- šanje življenskih pogojev sleher- nega delavca in reševati vsa vprašanja, ki vplivajo na izbolj- šanje življrnskega standarda de- lovnih ljudi. Prav tako je plenum obravnavtl ustanavljanja izobra- ževalnih centrov, ki bodo imeli na- loogo nuditi vsestransko izobrazbo delovnim ljudem. Do bo delo občinskega sindikal- nega sveta čim plodnejše, je ple- num izvolil posebne komisije kot sindikalne organe, ki bodo delova- le v sodelovanju z organi ljudske oblasti in družbenimi organizaci- jami. Komisija za gospodarstvo in tarifno politiko s sedmimi člani bo reševala in obravnavala vsa go- spodarska vprašanja in tarifne pravilnike, njen predsednik je Ciril Šataj. Komisija za delovne odnose, pogoje dela. življenje de- lavcev in uslužbencev ter komu- nalno politiko šteje sedem članov, predsednik komisije je Jože Bra- tina. Komisijo za kulturo, prosveto in tisk vodi predsednik Drago Zu- pančič. Sedem člansko komisijo za oddih delavcev in telesno kul- turo vodi Albin Pišek in pet član- sko komisijo za pregled in odobri- tev podpor brezposelnih pa vodi Franc Makovecki. Člani plenuma so po izvolitvi komisij izrazili željo, da bi se na,i vseh zasedanj občinskega sindi- kulturnega sveta udeleževali vidni predstavniki občine in političnih organizacij, ki so jih na prvem zasedanju plenuma pogrešali. Iz- razili so mnenje, da je potreba, da se vse politične in gospodarske sile združijo v aktivno sodelova- nje, ker edino v sodelovanju in razumevanju bo moč reševati vsa vprašanja za dvig življenjskega standarda. IZVOLJENO PREDSEDSTVO OSS Plenum občinskega s.:ndikalnega sveta, ki ga sestavlja 35 izvoljenih članov je iz svoje sredine izvolil 15 člansko predsedstvo sveta. V predsedstvo so bili izvoljeni: Jože Šegula. Feliks Bagar. Jože Bratina Anton Potočnik, Valentin Anton, Jože Križanič, Jože Skerlovnik. Drago Zupančič. Adoif Praprotnik. Ciril Šataj. Janez Majer. Albin Mlakar. Jože Vrbnjak iz IKLIP-a. Polda Vrtič in .Albin Pišek. Po izvolitvi predsedstva so so- glasno izvolili za predsednika ob- činskega sindikalnega sveta, ljud- ske poslance, predsednika delav- skega sveta tovarne glinice in alu- minija > Boris Kidrič'< Kidričevo Jožeta Šegulo. za tajnika občin- skega sindikalnega sveta je bil so- glasno izvoljen dosedanji predsed- nik sindikalne podružnice kroja- čiv in šivilj in član delovnega ko- lektiva «Moda« Feliks Bagar. Ob zaključku zasedanja, plenu- ma so člani predlagali, da bi se naj na II. zasedanju obravnaval družbeni plan občine za leto 1959. V Ptuju je pričela delovati večerna mladinska šola Kakor v vseh večjih krajih Slovenije, je tudi v IHuju pri- čela z delom večerna mladinska šola. Mnogi mladinci so že ne- strpno čakali trenutka, ko se bo odprla šola, v kateri bodo dobili širši pogled na naš druž- beni razvoj in da s tem dvig- nejo raven svojega ideološkega znanja. Občinski komite LMS Ptuj se je lotil z vso resnostjo organiziranja te šole, kar mu je ob pomoči starejših tudi uspelo. Ta šola bo predvidoma trajala dva do tri mesece. V tem času se bodo mladinci, ki obiskujejo šolo. lahko seznanili z nekaterimi problemi iz go- spodarstva, z našo družbeno ureditvijo ter z nekaterimi važ- nejšimi mednarodnimi ekonom- skimj in političnimi problemi. Solo v glavnem obsikuje mla- dina Lz Ptuja in bližnje okoii- ce, za ostalo mladino pa so pred- videni enodnevni seminarji, na katerih se bodo mladinski akti- visti seznanjali z vso tematiko, ki se obravnava v mladinski šoli in ki vsakemu posamezniku koristno služi pri njegovem de- lu v mladinski organizaciji in drugod. Občinski komite LMS Ptuj je razpravljal tudi o usta- novitvi take šole v Kidričevem, kjer so za to dani vsi pogoji. Tak način izobrazbe mladine je nedvomno dober in koristen ter lahko pričakujemo, da se bo delo mladinskih organizacij s tem vsebinsko mnogo spremeni- lo, saj bodo vodstveni kadri imeli več pogleda na vsa pod- ročja dejavnosti ter bodo m.la- dini lažje tolmačili spremembe, ki nastajajo pri nas in v svetu. Z. F. Ob Prešernovem dnevu Na dan 8. februarja je pred 110. leti prenehalo biti srce največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, ustva- ritelja slovenske umetniške poezije, svobodomisleca, ki je zagovarjal družbeno ureditev v kateri ne bn ne narodnost- nega ne socialnega tlačenja ter nc rasnih ne verskih predsod- kov. Prvi med Slovenci je Preše- ren v prvi polovici devetnaj- stega stoletja kot predstavnik naprednega slovenskega iz- obraženstva postavil in razvil v svojem pesniškem delu napred- na demokratična, politična, družbena in umetniška gesla. Svoje misli in čustva je obliko- val v slovenskem jeziku, v umetniško dovršenih pesmih. Bil je resničen pesnik in mi- slec v času, ko je vmestu go- vorila slovenske samo plast hlapcev in dekal. Zavedal se je zgodovinske potrebe, ustvariti umetnost za izobraženo sloven- sko družbo in je s svojim de- lom dokazal, da je slovenski jezik zmožen izraziti najglob- lje misli in čustva prav tako kakor drugi, književno že bo- gato izoblikovani jeziki velikih narodov. Prešernova poezija ima dd- like del pesnikov svetovnega formata. Bil je prvi Slovenec, ki je v sk'adu z zavestjo svo- jega pesniškega poslanstva znal izraziti svojo osebtio in narodno nesrečo. Slovensko poezijo je postavil na raven sodobne Evrope Njegova pesem je zmerom izraz osebnega do- živetja in lastne misli. Svojo ljudsko gorenjščino je po- vzdignil v izbran slovenski pe- sniški jezik. Njegova pesem je domača, ljudska, naravna, no- tranje resnična, prepričevalna. 'Rad jo bere kmet, delavec ah izobraženec, v njej pa uživa tudi izobraženi tujec. Pomen Prešerna, pesnika in umetnika, pa ni samo v njego- vi oblikovno popolni poeziji, temveč tudi v tem, kako je pesnik izpovedal rerjolucionar- nodemnkratična socialna in fi- lozofska gesla svoje dobe. Ho- tel je iztrgati domače izobra- žence vplivu nemške kulture tn jih vneti za čast dežele. Izpovedal je sovraštvo do ti- ranstva in do slehernega .zati- ranja ter poudarjal bratoljub- Ije, enakost, svobodo. Zagovar- jal je misel o združitvi vsen Slovencev v jezikovno, kultur- no in politično enoten narod. Re'^itev slovenskega naroda je videl samo v enakopravnosti narodov in v prizadevanju po narodni samob'tnosti, zato je zavračal tendence nemške fev- dalne družbe in ilirsko gibanje, hi je zanikovalo slovensko na- rodno samobitnost. Bil je tudi proti dinastičnemu patriotiz- mu, ker je živel za svobodo vseh narodov. S Prešernom je slovenska književnost dohitela evropske narode. Njene korenine je Prešeren poiskal pri ljudstvu, v ljudski pesmi. Z njim je do- bila slovenska književnost tudi političen program, ki je vodil in še danes vodi vse naše na- predne duhove v boju za ust- varitev družbe, v kateri je do- končno zmagala ideja s--obode. bratstva in enakosti vseh na- rodov. Za Prešernov dan vedno poglabljamo spomin na Prešer- novo delo, ki je dalo slovenski poeziji naglobljo vsebino in dovršeno obliko, to pa je ob- enem naš praznik. Na% komentar Nekatere arabske dežele do- življajo v zadnjih dneh krize, ki bodo nakazale nadaljnjo pot enotnosti in združevanja. V Ma- roku je prišlo do odkritega raz- kola med levo in desno strujo Istikiala — stranke za neodvis- nost. Desna struja bi hotela ohraniti veleposestniški sistem, ki bi se naslonil na kralja in preko nJega pravzaprav na ve- lesile, medtem ko zahteva levo krilo liberalnejše mere v gospo- darstvu in vodenju države. V tem primeru preživljajo v Ma- roku šele tisto stopnjo, ki so jo v Egiptu preboleli že pred leti. Čeprav zelo močno govorijo o združitvi vsega arabskega sveta v enotno federacijo, vidimo ze- lo velike razlike med posamez- nimi državami. V Iraku, kjer so šele pred pol leta izvedli revo- lucijo in odstranili reakciona- ren režim, so še vedno zelo močne struje, ki nasprotujejo združitvi z ZAR. Nekateri za- hodni opazovalci sodijo, da je tam zelo močno komunistično gibanje in da ne bi bili nič pre- senečeni, če bi prišlo v dogled- ohrazbe. Drugi nekoliko strp- nejši ocenjevalci pa trdijo, da so v Iraku proti združitvi za- radi svoje gospodarske moči. Irak je najbogatejša država, ZAR pa je i>oIitirna voditeljica. Ce bi se združili, bi ZAR po- brala dobičke, Irak pa bi zaradi splošnih interesov gospodarsko stagniral. Tega seveda nočejo in zato vneto zagovarjajo svojo neodvisnost. Notranja trenja v Iraku so seveda precejšnja. V glavnem sta dve struji in sicer levičar- ska, ki zagovar.ja naslonitev na SZ in ohranitev popolne neod- visnosti, druga nacionalistična skupina pa je za združitev. Ka- že, da je predstavnik te druge skupine bil polkovnik Aref, ki so ga te dni obsodili na smrt, češ da je hotel ubiti predsedni- ka Kascma. Komunistično fribanje v Siriji tudi k-aže, da ljudje niso po- vsem zadovoljni z združitvijo v ZAR. Res je, da nasprotuje ustvarjanju motne arabske dr- žave predvsem Sovjetska zveza in da so sh<:ki komunisti dvig- nili glave po direktivah iz Mo- skve, ne moremo pa se otresti občutka, da je arabski preporod vse preveč prežet z verskim fanatizmom. Tako f.o pač trenja v arabskem svetu in to nam do- nem času do socialistične pre- kazuje, da na Srednjem in Bližnjem vzhodu še zdaleka nir- so uredili vseh odnosov, ki bi jamčili za mir in uravnovešenost na tem delu sveta. Nemško vprašanje se je v tem tednu pomaknilo nekoliko na- prej. Ameriški zunanji minister je odpotoval kar pre!\o noči na turnejo po glavnih evropskih mestih, da bi vskladil zahodno politiko. V Bonnu so pi-vič urad- no priznali, da ne sodijo sploš- ne demok-^atirne volitve v obeh Nemčijah za osnovni pogoj združitve. Trdi.io celo. da bi pristali na konfederacijo, če bi v vzhodnem delu priznali delo- van.fe meščanskih strank in iz- hajanje opozicijskih časopisov. Pravijo, da bi v Bonnu želeli takšno stališče do Sn^-jetske zveze, da hi našli Kkupni ime- novalec za po-ajanja. Da bodo m/^r-}^ naš!? znosnej- šo zahodno politiko, lahko skle- pamo pn izjavah nekaterih de- mokratičnih senatorjev, ki za- htevr^jo, da v ZDA končno pre- kinejo z negativno politiko in naj že enkrat povedo jasno svo- ja mnenja glede nemške mirov- ne pogodbe. To dokazuje osnov- ne smernice demokratske stran- ke, da je pot'-ebno najti v svetu nrija-eljc. ne pa samo zavezni- ke, z na'>ir'?7nim sovražnikom pa se mora.fo pogovarjali na enakopravni osnovi, kajti Sov- .ietska zveza ni za njimi, tem- več je v svojem razvoju enako- pravna Am.eriki. Tako stališče bi vsaj deJno ubl-iSilo napetost, predvsem na bi dalo osnovo za sporazumevanje. STRAN I PTUJSKI TEIMrrK PtTij. dne 6. februarja 1959. PlBi iHln zinil sla »t im i v četrtek, 29. januarja t. 1., sta rešila oba zbora občinskega ljud- skega odbora Ptuj na seji vrsto vprašanj s področja občinske uprave ter nujne probleme go- spodarskih organizacij, kmetijskih zadrug in nekaterih občanov. Obema zboroma so najprej po- ročali predsedniki občinskih sve- tov za prosveto, kulturo in teles- no vzgojo o lanskoletnem delu in uspehih v korist vzgojenosti in izobraženosti mladih generacij naše domovine. O tem ob drugi priložnosti. Na tej seji sta opravila zbora vrsto imenovanj. Na predlog sve- ta za vsrstvo družine in komisije za volitve in imenovanja sta zbo- ra imenovala 11-članski upravni odbor zavoda »Počitniški dom Biograd na morju« in za predsed- nico tov. Katico Bračko, predsed- nico sveta za varstvo družine. V komisijo, ki bo pripravila in iz- vedla volitve potrošniških svetov pri trgovskih f>odjetjih in v trgo- vinah sta zbora imenovala 5 čla- nov, za predsednika komisije pa tov. Staneta Pernerja, šefa Po- sredovalnice za delo pri Občin- skem ljudskem odboru Ptuj. Sku- paj s komisijo za družben-o uprav- ljanje pri obč. odboru SZDL Ptuj bo komisija izvedla volitve do 30. aprila 1959. Za upravnika KZ .Turšinci sta zbora imenovala Fran- ca Simoniča, drevesničarja KG Makole, Milana Lacka iz Nove vasi pri Ptuju pa .sta imenovala za upravnika KZ Rogoznica. Za vršilca dolžnosti upravnika KZ Sela je imenovan Ivan Avguštin iz Podlož 95. Upravnik KZ Trnov- ska vas je z imenovanjem postal Anton Ferš iz Sovjaka 10, uprav- nik KZ Tumišče pa Martin Go- ričan iz Lancove vasi štev. 15. Na lastno željo mg. Nade Orožen sta zbor i sprejela njeno odpoved na mesto upravnika Mestne le- karne, ki bo f>o 30. jun. t. 1. do- bila novega upravnika. Nadalje sta zbora imenovala 6-člansko komi- sijo za nacionalizacijo najemni- skih zgradb in gradbenih zemljišč, za njenega predsednika pa Stanka Pavlica, sodnika Okrajnega sodi- šča Ptuj. Za inšpektorja dela pri občini je bil imenovan Jože Er- hatič, metalurški tehnik iz Ptuja. Na ločenih sejah je bil sprejet odlok o ožjih gradbenih okoliših na območju občine Ptuj, ki zaje- ma predvsem tista zemljišča, ki bodo v prihodnjih 15 letih gotovo zazidana s stanovanjskimi zgrad- bami. Sprejela sta tudi predlog o združitvi KZ Dolena in KZ Sela. ker je teritorij KZ Dolena pre- majhen za uspešno poslovanje, enako pa tudi predlog o združitvi KZ Domava in KZ Moškanjci, ker je območje tudi KZ Dornave pre- majhno, da bi lahko zadruga i.ispešno razvijala kmetijsko de- javnost na svojem območju. Teks- tilna barvama in Tekstilna tovar- na Ptuj sta se združili, ker bo združenima podjetjema lažje re- konstruirati obrate kot vsakemu posebej ter tudi lažje dobit; po- trebna kreditna sredstva. Teks- tilna tovarna se je obvezala usta- noviti servis za barvanje in ke- mično čiščenje za usluge obča- nom, dokler takega servisa ne bo ustanovila stanovanjska skupnost. Nadalje .sta zbora sklenila pre- vzeti poroštvo občine ia kratko- ročna'in investicijska pKDSojila 8 gospodarskih organizacij. »Pano- nija« Ptuj bo najela posojilo za obratna sredstva za povečani ob- seg poslovanja. V ta namen bodo potrebovala posojila tudi podjetja IKLIP, VESNA, MERKUR in KG DRAVINJSKI VRH. Investicijsko {Kisojilo bo potreboval elektrifi- kacijski odbor Dolena in KG Pod- lehnik za električno napeljavo na delovišču. Kmetijsko gospodarstvo »Ptuj- sko polje«, ki je nastalo z zdru- žitvijo KG Osojnik, KG Placar- Vurberk, KG Dornava. KG Polje- Sobetinci, KG Juršinci ter Kme- tijsko gospodarstvo in vrtnarstvo Ptuj bo skonstruirano najpozneje do konca februarja t. 1. Enako tudi Kmetijsko gosfx>darstvo »Ha- loze« s sedežem v Ptuju, ki je nastalo z združitvijo KG Zavrč, KG Bori, KG Podlehnik, KG Dra- vinjski vrh, in trgovsko podjetje Vinarska zadruga in njegovo po- sestvo Mestni vrh. Končno sta zbora še sklenila, da bo prevzela občina Ptuj pravice in dolžnosti ustanovljenih osnovnih šol Cirkulane, Gorišnica, Majšperk, Naraplje, Polenšak. Ptuj- ska nora, Stoperce, Zavrč, Žetale ter Vajenski šoli za trgovsko stroko in za razne stroke ter sta obenem določila število članov v šolske odbore osnovnih in vajen- skih šol. To je bila po vrsti tretja seja obeh zborov, odkar je nastala no- va občina Ptuj in so tudi na njej pokazali vsi odborniki veliko za- nimanje za vse probleme, ki jih rešujejo voljeni predstavniki ljudstva v organih oblasti. (Nadaljevanje) NAD 500 2RTEV JE PADLO 12 PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NASO OSVOBODITEV PRICBCUJEMO .VJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. GAŠPUR FRANC je bil doma iz Markovec. Zaradi smrti njegovega očeta, ki je imel v prvem zakonu poleg Franca še dva sina, Ludvika in Janeza, ki so živeli v Novi vasi pri Markovcih le v otroških lotih — ni bilo doslej mogoče izvedeti za njegove rojstne px>datke in njegovo podrobnejše sodelovanje v narodnoosvobodilni borbi. Vemo le, da je živel v Mariboru kot de- lavec, kjer je podpiral OF. Nem- ci so ga aretirali leta 1942 v Mar- kovcih in ga odpeljali v Dachau, kjer }G umrl. , GOLOB ŠTEFAN se je rodil 23. decembra 1924 v Ptuju, na Za- grebški cesti v hiši čevljarja z družinsko hišico. Dovršil je 7 razredov osnovne šole, nato se je zaposlil pri cestnih delih, ker ga v uk obrti niso sprejeli. I>o sep- tembra 191-3 je delal pri raznih gradbenih podjetjih. Takrat pa ga je okupator mobiliziral v nem- ško vojsko. Boril se je na ruski fronti, kjer so ga zajeli. Ko se je v SZ formirala Jugoslovanska bri- gada, je odšel z 11. bataljonom v Jugoslavijo 21. junija 1941. V borbi z Nemci blizu Čačka je ver- jetno padel, ker so ga od teda-j pogrešali, kakor se spominja tov. Vegan Martin, njegov soborec. GABROVEC JOŽE se je rodil 1. oktobra 1914 v Veliki Varnici. Oče je padel v prvi svetovni voj- ni. Mati je ostala sama s tremi nepreskrbljenimi otroki. Jožeta je oddala k dobri družini v Sloven- ske gorice, ki ga jo posvojila. Tam se je izučil krojaške obrti, nato je delal pri krojaču Vrbnjaku v Ptuju. Pri svojem naprednem de- lodajalcu se je navzel naprednega duha. Pri društvu »Svoboda« v Ptuju je pridno sodeloval. Njego- va revolucionarna za^vest je rasla. Leia 1940 se je povezal s člani KP in je v obdobju okupacije de- la! ilegalr^ do leta 1944. ko so ga Nemci aretirali. Ker je bil le osumljen in je vztrajati pri tr- ditvah, ki so ga razbremenjevale — ga je okupator izpustil že po dveh mesecih. Takoj po prihodu na svobodo je odšel k partizanom na Pohorje. Tam je padel v borbi I. čete 2. Pohorskega bataljona z Nemci pri Veliki Kopi, dne 5. marca 1945. GOLOB VINCENC se je rodil 6. januarja 1916 v Šturmovcu. Nje- gova mati je bila gospodarska po- močnica. Umrla mu je, ko mu je bilo 21 let. Ko je Vinko dovršil osnovno šolo pri Vidmu, se je v Ptuju izučil za soboslikarja. Leta 1939 se je poročil. V zakonu je imel tri otroke. Po mišljenju je b:l svobodomiseln. Delal je v so- kolski četi pri Vidmu. Dne 5. ma- ja 1^41 je pleskal sobo pri Mu- zekovih v Tržcu. V hiši se je za- drževal pri Muzek Ivani njen pri- jatelj Miler. Skupaj sta se nor- čevala iz nemških vojakov, ki so šli mimo hiše. Vojaki so vdrli v stanovanje. Golob Vinko je poma- gal, da so jih spet nagnali. Za zapahnjenimi vrati ga je zadel smrtni strel razjarjenih vojakov. Umrl je v ptujski bolnišnici. GRABAR FRANC se je rodil 21. avgusta 1920 na Sp. Brecju pri Ptuju. Njegova mati je izhajala iz kmečke družine. Imel je dva brata. Ko je končal osno-vno šolo, je odšel v meščan.sko, nato pa se je izučil za krojača pri Vrbiijaiku v Ptuju. V stari .Tugoslaviji se je družil z revolucionarji delavskega gibanja. Leta 1941 je začel ak- tivno delati za oborožen upor proti fašističnemu okupatorju. Zbiral je orožje in sodeloval pri sabotažnih akcijah pri telefon- skih napravah. Raznašal je tudi, propaaandni tisk. Udeleževal se i je sestankov, ki jih je sklicevali tov. Lacko. Zaradi izdaje }e padel i v roke gestaou. Aretirali so ga že 20. avgusta 1941 na cesti pri Ro- ku. Prepeljali so ga v ptujske za- pore, odpeljali v Maribor in ga dne 30. oktobra 1941 ustrelili Tako je zloč''nski okupator uničil mlado življenje, ki je služilo ve- liki .stvari prrvletarske in nacio-" nalne osvoboditve. Prešernov večer m Bregu Organizacija SZDL Breg — Ptuj je pripra-vila za danes, v petek, 6. februarja t. 1., ob 19. uri v lastni dvorani »Prešernov večer« z refe- ratom o dr. Francetu Prešernu, z recitacijami, deklamacijami in petjem pevskega zbora. V programu bodo sodelovali pionirji in odrasli s tega vsestran- sko agilnega terena. VABILO V soboto, 7. februarja t. L, od 20. ure dalje bo v dvorani SZDL na Bregu veselica z maškerado, ki jo prav tako priredi odbor SZDL Breg za prebivalstvo svojega ob- močja. Vsaiko leto se je veselica v predpustnem času tudi na Bregu obnesla in dala organizaciji SZDL nekaj sredstev, ki so ji dobro- došla pri graditvi dvorane in pro- storov organizacije. Socialno skrbstveni dan v |>rDfv1tuberku!oznem dispanzerju - Ptuj z januarjem 1. 1959 uvaja pro- tituberkulozni dispanzer socialno skrbstveni dan. ki bo vsak če- trtek od 7. ure do 11.30. Tega dne bodo posveti zdravnika z bolniki in svojci o zdravljenju tuberkuloze doma in v bolnišnici, nadalje o njihovih težavah, o ponovni zaposlitvi ozdravljenega TBC bolnika ter o vseh proble- mih, ki težijo in ovirajo bolnega na pljučni tuberkulozi. Ob četrt- kih ne bo dispanzerskih rentgen- skih pregledov. __PTD Ptuj £yi iii pota zdravstva (Nadaljevanje) Zdravje je popolno fizično, psi- hično in socialno blagostanje, ne samo odsotnost znakov bolezni ali onemoglosti, to je definicija poj- ma zdravja, ki jo je sprejela sve- tovna zdravstvena organizacija. Ni ga področje, ki ne bi s svojo de- javnostjo prispevala k čuvanju zdravja, če ga pojmujemo tako ši- roko. Ves družbeni standard, ki mu dajemo sedaj povsod pouda- rek, služi temu cilju. Predaleč bi nas odvedlo iz okvira te^a članki, če bi poskušali naštevati ostala področja. Primerna zaposlitev, zdravo stanovanj?, še urejene dru- žinske razmere, posredno in ne- posredno vplivajo na naše zdravje. Toda ostanimo pri poteh zdravstva in še to v okviru naše obč'ne. Skrb za zdravega državljana se zsčno še pred njegovim rojstvom, danes lahko rečemo še pred nje- govim spočetjem. Kontracepcijska služba, ki jo vrsi ženski- dispanzer, naj bi omonočila družinam regu- lacijo števila otrok in obdobji nji- hovega rojstva. Isti dispanzer bdi nad zdravjem še ne rojenega s pregledi nosečnic. Babiška služba na terenu je v glavnem usmerje- na v preventivo z obiski na domu porodnic, čuvanje novega živl.ie- nja z nasveti in pomočjo. Veliko vlogo na tem področju vrši Mate- rinski dom, kjer žene iz oddalje- nejših krajev lahko prebijejo zadnje predporodne dneve, ne da bi se bale težsv in posledic trans- porta, ko napoči njihova ura. Tu- di poporodne preglede vrši ženski dispanzer. Razvoj zdravega do- jenčka in predšolskega otroka je skrb otroških posvetovalnic in dis- panzerjev. Tudi obvezno cepljenje proti težjim nalezljivim boleznim je ukrep za čuvanje zdravja. Ko otrok doraste za šolo, prevzame skrb za njegovo zdravje šolski dispanzer. Obvezni sistematični pregledi šolarjev naj bi preprečili razvoj vsemogočih okvar, ki so svojstvene temu razdobju. Razen šolskega zdravnika, ki usmerja te preglede, je pri nas že podana možnost sodelovanja z zdravniki specialisti za uho, nos, grlo in oči. Naj omenimo tu našo najnovejšo pridobitev logopedski oddelek, to je specialna služba, ki jo vrši za to usposobljen učitelj. Njegovi pa- cijenti so otroci z govorilnimi in slušnimi napakami, ki jim otež- kočajo napredovanje v šoli in v bodočem življenju. Preventivna služba protituber- kuloznega dispanzerja in antivene- ričnega dispanzerja je znana. Po našem razsežnem terenu je nujna patronaža, to je obiskovanje dru- žin, kjer se nahajajo bolniki ne samo zaradi nege njih samih, tem- več še bolj zaradi pomoči druži- nam. Delo patronažne sestre, njen nasvet, kako naj se družinski čla- ni pod njihovimi življenskimi po- goji čuvajo pred širjenjem bolezni, je neprecenljivega pomena. Redni pregledi uslužbencev in delavcev, ki se pečajo s prehrano, so namenjeni zaščiti prebivalstva. Sam.o zdravi ljudje lahko proizva- jajo in razpečavajo hrano. Tečaji iz higienskega minimuma, ki so obvezni za vse uslužbene v živil- ski stroki in bodo stekli tekom tega meseca, naj bi nudili živil- cem osnovno znanje o čuvanju živil pred okužbo. Čuvanje zdravja delavca na njegovem delovišču, nadzor nad zaščitnimi ukrepi v delavnicah, nadzor nad ureditvijo delavnic samih, to je pri nas že skoraj nedotaknjeno področje pre- ventive. Naši zakonski predpisi so v tem oziru izredno sodobni in šifokogrudni, najti je treba na- čina in možnosti za njihovo do- sledno izvajanje, posebno v skrbi za zaščito zdravja mladine in že- na. To so samo naštete poti, po ka- terih že sedaj hodi zdravstvo, vendar bi lahko rekli, da so te po- ti še v mnogih svojih delih samo ozke stezice z neurejenimi vzpe- tinami. Malo je še delavcev zdrav- stva, ki se z muko prebija.jo po teh trnjevih stezah. Toda zastavljene so prve lopate na vseh teh pod- ročjih, trasirane so v duhu izbolj- šanja in ne smemo pozabiti vsi, ne samo tisti, ki delajo v zdravstvu, da so pota preventive preprečeva- nja bolez.ii in čuvanja zdravja, tista, ki nas bodo privedla h konč- nemu cilju, da bo naš rod krepak in zdrav. Še o preskrbi z mesom v Pty|u V prejšnji številki »Ptujskega tednika« je pisec članka »Pre- skrba z mesom in predelava« omenil zaskrbljenost podjetja »Mesnine« v Ptuju glede razši- ritve prostorov sedanje klavni- ce, njene opreme ter njene zmogljivosti, ki baje že dolgo ne odgovarja dejanskim potre- bam. Trdi tudi, da je najemni- na razmeroma visoka. Zavod za komunalno dejav- nost Ptuj v čigar sestav spada tudi klavnica, smatra za po- trebno pojasniti naslednje: Ptuska klavnica je bila zgra- jena leta 1898. ko so z lesenimi reliefnimi črkami pritrdili nem- ški napis, ki je bil leta 1918 od- stranjen in se na lesenem delu nadstrešnice, ki je obrnjen pro- ti dvorišču, malo še vidi sled odstranjenih črk in bo to pri ban.'anju od.stranjeno. Kapaciteta klavnice je bila v mesecu decembru 1958 izkori- ščena: za govedo 23 "/n, za te- leta in svinje pa 5,5 "/o. kar zna- ša skupaj 28,5 ^'/o. Klalo je šest podjetij in dva gostinska obrata. Podjetje »Mesnine« je za potre- be predelave in .široke potroš- nje koristilo možno kapaciteto klavnice le za 13,2 "/o (klali so 41 goved, 123 telet in 100 svinj). Iz teh števil je razvidno, da še ne bo tako hitro 100 "/o izkori- ščena zmogljivost klavnice. Kapaciteta hladilnih prostorov je 12 do 15 ton ter so hladilni pro.stori namenjeni le za hlajenje mesa in ne za shranjevanje ra'z- nih mešanic in soljenega mesa za predelavo. Klavnina j^e ostala ista še od 1/1—1952 in se kljub raznim po- večanjem dajatev ni spremenila. Hladilne prostore klavnice ima vse v najemu podjetje »Mesni- ne« in plačuje za nje le dejanske reži.iske stroške. Če pa teh šest prostorov nima polno izkorišče- nih, jih naj nekaj vrne, da jih lahko zavod odda drugim intere- sentom, ne pa da jih daje mimo zavoda v koriščenje drugim. Klavnico vzdržujemo in'nabav- ljamo opremo iz dohodkov za njo, na kako razširitev pa ne mislimo, ker ni potrebe. Posebej pripominjamo, da ptuj- ska klavnica ni industrijska in So bili sedanji predelovalni prostori le začasno urejeni iz bivše klav- nice zasilnih zakolov. Če si pod- jetje »Mesnine« želi razširiti pre- delavo mesa, si bo moralo najti drugje primerne prostore, saj tu- di tu lokacija za nje ne ustreza. Zavod za komunalno dejavnost, Ptuj li"ii'aci''a Drave p. I. iz Obreza nam je poslal ' dopis naslednje vsebine, na kate- rega želi odgovor: »V spodnjem delu Slovenije imamo z Dravo vedno dosti skrbi in škode. Ravno pri nas v Obrežu je tako vijugasta in razbita Dra- va, da se zaletava z brega v breg in nam ob velikih vodah poplavlja njive in travnike, razdira slabo zgrajene in nedovršene vodne obrambne naprave, ki zahtevajo zaradi zakašnjenja ali kakega upravičenega ali neupravičenega vzroka ponovne stroške. Enako smo prizadeti v Gornjem Obrežu ob Frankovski meji, kjer je že zgrajena obramba vodilne in odporne skarpe od leta 1937. Po osvoboditvi do leta 1953 smo bra- nili vaščani z lastnimi močmi (udarniško) in leta 1934 in 1955 sp nam velike vode ter samovolj- ni škodljivci povzročili tako ne- varnost, da smo morali iskati po- moči v denarnih sredstvih, ki nam jih je dodelil prejšnji ptujski okraj. Začetna dela, ki smo jih začeli leta 1956 v januarju v last- ni režiji, je pozneje nadaljevalo ptujsko vodno gospodarstvo, še do danes niso končana. Zakaj ne? Zato je napravo začela voda raz- dirati. Ce ne bo tukaj naglega ukrepa in dograditve, bo spet pri- šlo do nepotrebnih pritožb in pre- velikih stroškov. Ker smo tukaj branil; ohrežie že od leta 1937 dalje, je razumljivo, da ima voda v to smer stalno velik zalet, zato bi moralo biti to delo dokončano. Tako govorijo naši vaščani, da stanejo ta dolga vijugasta obramb- na dela skoraj toliko kot bi stala ravna regulacija.« Upravnik Sekcije za Dravo — Uprave za vodno gospodarstvo LRS v Ptuju — tov. Branko Bartol je odgovoril na ta vprašanja: »Regulacija Drave se izvaja po- stopoma že okoli 90 let. Z načrtno regulacijo Drave se je pričelo šele 1903. leta, ko je bil izdelan ge- neralni projekt za celo Dravo od Maribora do Središča. Pred vojno je bil izdelan še dodatni načrt na podlagi starega in se je v naVa^- ferih letih po teh načrtih tudi de- lalo na manjših odsekih. Vsled premajhnih kreditov v stari Ju- goslaviji in med okupacijo pa je Drava še nadalje divjala. Ta pro- ces se še nadaliuie in je zato re- ka Drava sedaj razčlenjena v mnogoštevilne rokave, sipine in otoke. Iz tehničnega stališča je regulacija Drave torej v glavnem obdelana in na podlagi tega do- ločena njena bodoča trasa. Problem nadaljnje izgraditve regulacije je torej predvsem fi- nančnega značaja. V zadnjih letih so vezana dela na Dravi predvsem na zvezna sredstva, deloma pa tudi na okraj- na oziroma na sredstva Vodne skupnosti porečja Drave v Mari- boru (n. pr. Obrez—Grabe 1. 1958) Te dotacije na so stalno prešibke, da bi se lab^o t>nstnD''o k siste- matični regulaciji, temveč mora Sekcija za Dravo samo stremeti za tem, da se pokrpajo najnuj- nejše zajede in vzdržujejo že ob- stoječe zgradbe. Kljub temu pa Se večkrat zgodi, da niti teh naj- nujnejših ukrepov ni mogoče iz- vesti z razmeroma pičlimi sred- stvi. Tako je n. pr. spomladaa:;ka visoka voda 1958. leta raztrgala in odnesla 120 m vodilne zgradbe v Markovcih, v Novi va.si pa na- pravila tik pod brodom močno za- jedo. Za ta dela je sicer sekcija dobila manjša sredstva in se za- varovanje na teh odsekih izvršuje, vendar bi bilo potrebno za ce- lotno ureditev samo tega odseka okrog 150 milijonov dinarjev* S sistematično regulacijo je mož- no začeti samo na mestih, kjer So že podane tako zvane fik.sne točke oziroma, kler se nahajalo ž" zasnutki regulacije. Taki od- seki so n. Dr. pri Loki, Staršah, Ptuju, Spuhlji, Markovcih, Borlu in Ormožu oziroma Pušencih. Na vseh vmesnih odsekih je mogoče zajede samo provizomo zavaro- vati z obrežnimi zgradbami, ki ležijo navadno daleč izven bodoče trase. Tak slučaj je n. pr. v Obre- žu in Grabah ter v Frankovcih. Za leto 1959 .le bilo prvotno predvideno za delo na Dravi 127 milijonov dinarjev. Ta znesek se .je do sedaj že skrčil na 40 mili- jonov. Sekcija upa, da bo vsaj ta znesek ostal nermanjšan. Seveda je razdelitev 40 milijonov za ce- lotno razdal.io Maribor—Središče v dolžini 72 km izredno težk? in bo s temi sredstvi mogoče zopet izvajati samo najnujnejša vzdrže- valna dela. Za Obrez in Grabe pa je sekcija zaprosila za dodatni kredit Vodno skupnost porečja Drave v Mariboru z namenom, da se ti dve obrežni zgradbi poja- čata in še nekoliko podaljšata. S predvidenim energetskim iz- koriščanjem Drave, pri katerem predvidevajo hidrocentrale v Lo- ki, Hajdošah, Borlu, Ormožu in Središču, se bo problem regula- cije Drave znatno omilil. Z zaje- zenjem vode po teh hidrocentra- lah se bo hitrost Drave znatno zmanjšala, s čimer se bo tudi zmanjšala njena razdiralna moč in bodo zato stroški za regulacije znatno manjši. PcbPlmstua nis ufDl^y Prav res ne vem, na kateri na- slov bi se obrnil: na upravo jugo- slovanskih železnic ali na sindikat železničarjev ali na tajništvo za notranje zadeve ali na javnega to- žilca. Tudi ne poznam krivcev po imenu. Sem starejši javni usluž- benec, ki se vozim vsak dan s pr- vim jutranjim vlakom v Ptuj v službo. Nisem doslej imel sreče, da bi dobil stanovanje v Ptuju, zato se vozim. Z mesečno vozov- nico. Kaj se mi je zgodilo? Ko sem v ponedeljek, 2. febru- arja prijetno dremal v malem kupeju 1. razreda, zaslišim, da je nekdo odprl kupejska vrata. Mislil sem, da bo kdo vstopil — pa ni (V kupeju sem bil sam). Vstanem, zaprem vrata in skušam spet za- dremati. Spet nekdo odpre vrata in spet nihče ne vstopi Vstanem. in spet zaprem, ker je bilo hladno. Zdaj je bilo z mojim dremanjem pri kraju. Sedim pri oknu in ča- kam, ali se bo to odpiranje vrat ponovilo. Seveda se je! Videl pa sem samo roko, ki je prijela za kljuko. Vstanem, stopim na hoa- nik in vprašam skupino mlajših ljudi, ki je tam stala, zakaj in čemu to odpiranje vrat in komu je tako všeč ta igra. Splošen smeh. Razposajen, uživaški. Vrnem se v kupe. Sedaj sem vedel, da mi ho- čejo nagajati. Gruča mlajših ljudi, pač delavcev, morda tudi usluž- bencev, ki se vozijo na delo v Ptuj ali v Kidričevo, se hoče za- bavati na račun svojega starejše- ga državljana. Morda so si že navsezgodaj privoščili kozarček žganice ali likerja in so zato bolj razpoloženi. To odpiranje in zapi- ranje vrat je bila njihova zat>ava od Osluševec do Ptuja, kjer sem izstopil. Z menoj je izstopilo tu- di nekaj udeležencev naše »zaba- ve«. Pred vlakom sem povedal sprevodniku, kako se mi je godilo na vlaku. A sprevodnik ni poka- zal najmanjšega zaniman.ia za mojo pritožbo. Obrnil mi je hrbet. Akterji komedije na vlaku so se mi za slovo še enkrat prav poba- linsko zakrohotali. Obračam se na uredništvo lista in vso javnost. Potniki jugoslovan- skih železnic pošteno plačujemo voznino. Če moramo doživeti kdaj kako neudobnost ali celo neprijet- nost, ki jo spoznamo kot nena- merno, na pr. to, da moramo scati, ker je preveč potnikov ali da va- goni niso kurjeni, ker se je pokva- rila napeljava itd. — tedaj potr- pimo. Ne moremo pa trpeti na naših vlakih pobalinstva. Recimo, da v kupeju nekdo razbije šipo {po nerodnosti ali iz objestnosti — vseeno) ali ponesnaži kupe — takoj bo pri njem sprevodnik. Storilec bo moral plačati škodo in po vrhu še kazen. Če se bp branil, bo na prvi postaji, ali morda že na vlaku posredoval miličnik. Zdaj pa mi dovolite vprašanje: ali za take reči, kakor sem jih opisal, ni treba nobene intervencije? Ali si bo moral potnik v takem in podobnem primeru sam pomagati? Morda s silo? Kam bi to vedlo? Svetujte mi, kaj naj napravim. . ........_________________________M. M. Sličnih dopisov in pritožb, ka- kor je gornja, dobivamo v zad- njem času več. Tako nam je pri- povedovala pred kratkim neka ma- ti, ki je potovala s svojimi nedo- raslimi otroki z vlakom, da je mo- rala oditi iz kupeja, kjer Je sk-u- plna pijanih ljudi počela in govo- rila take stvari, ki bi jih tudi v zelo omiljeni obli1- tijske zadruge kot koristno in bi moral nekoristna drevesa odstra- niti ter na njihovo mesto nasa- diti nova. Podkomisija je ugoto- vila, da je na območju kmetij- ske zadruge Polenšak sadjarstvo IX)«rebno temeljite obnove. V sa- dovnjakih še vedno stojijo stara, suha, izčrpana in neočiščena dre- vesa, namesto da bi na njihovih mestih poganjala že nova dre- vesca. Nekateri sadjarji so za~ puistiii sadovnjake, niso jih čistili niti škropJi. Letos se bo to iz- boljšalo z obveznim škroplje- njem. Kmetijska zadruga Pouen- .šak je imeila lani eno motorno in dve ročni prevozni šikropilnici — stari, ki nista zmagovadi nalog tega območja, kjer je 28.000 sad- nih dreves večinoma visoke ra- sti. Letos je zadruga nabavila še dve motorni škropilnic:. Sedaj ji bo mogoče zajeti vse območje in pravočasno opraviti škropljenje. Moramo omeniti, da imamo na območju KZ Poleinšak nekaj za- ostaliih sadjarjev-kmetovalcev, ki celo onemogočajo podkomisijo na terenu pri izvrševanju njenih na- log. S člaru se ceio prepirajo za- radi dreves, ki bi jih morali izr- krčiti, ker so suha :n stara. Po- sestnik Franc Vršič s Polenc ni dovolili komisiji dositopa v nje- gov sadovnjak, čeravno je ta naj- bolj zanemarjen. Lansko leto klijub dobri sadni letini ni imel jabolk za prodajo. Večino drevja mu je uničil kapar. Tud: hujska sosede, naj ne pustijo pregle- dati sadovnjakov in škropiti. Njegov sosed Martin Cvetko je ceilo zamazail za posek označena sadna drevesa, čeprav so suha in trhla in ne more od njih več dru- go pričakovati kot senco. Po zaslugi zglednih sadjarjev, ki sami skrbijo za izboljšanje sadjarstva in tudi, upoštevajo delo podkomisije, je iz marsikaterega sadovnjaka zginilo staro "n trhlo drevje, ki je napravilo mesto no^ vim drevescem. Omenil sem že, da imamo le- tos 3 motorne preivozne škropil- nice, ki so že v akciji škroplje- nja sadnega drevja, in to delo ekiipe temeljsto opravljajo. Kjer ne bo ovir, bo ekipa temeljito poškropila vsako sadno drevo, v primoriih neuvidevnosti bo pač zadruga posredovala, da ne bo izjem na škodo ostai.ih. V letu 1959 bo zadruga pri- pravila 5 ha novega nasada po planu, ki ga je zadružni svet po- trdil za leto 1959. -sk „. ZASTRUPLJEN CRV Na predavanju o slabih posle- dicah alkohola je hotela učiteljica svoje trditve dokazati učencem s praktičnim poskusom. Živega črva je spustila v posodico z alkoho- lom in po nekaj minutah, ko je bil črv mrtev, vprašala učence: . »Kaj nam pove ta poskus?« Mihec je dvignil rokfc in pove- dal: »Ta poskus nam pove, da ni- ma črvov, kd^ pije alkohol!« naša mladina nekoč postala dobra, zavedna socialistična generacija. Žal je nekaj staršev, ki ne samo da ne vzgajajo svojih otrok po teh naprednih načelih, temveč vpliva- jo^ nanje z besedo in zgledom prav v nasprotnem smislu. Največji krivec, da je del naših otrok in mlsdine slabo vzgojen, so pa ulice, javni lokali, razna pre- vozna sredstva in sploh okolje, v katerem se mladina cesto giblje, kadar ni v šoli ali pa doma. Da se to stanje popravi, zato morr.mo skrbeti vsi. Opozar.iajmo, svarmo, kjer se nam nudi zato pri'ožno3t. Podprimo delo Društva prijateljev mladine, udeležujmo se roditeljskih sestankov, podpi- rajmo vedno vse prizadevanje na- še skupnosti v tem smislu, da bo naša mladina vzgojena tako, ka- kor se spodobi mladini v sociali- stični družbi. Uredništvo Pretekla so štiri leta plodnega dela, od kar je Aeroklub Ptuj pri- čel izvrševati svojo častno nalogo v prevzgoji letalskega kadra, po- pularizacije letalstva in dvig teh- ničnega razvoja na področju ci- vilnega letalstva. Aeroklub je izšolal na stotine modelarjev, padalcev ter na dese- tine jadralnih in motornih pilotov. Danes imamo svoj strokovni uči- teljski kader, ki je sposoben vo- diti šolo, tako, kakršno jo ima Aeroklub. Prav tako Aeroklub raz- polaga s tremi motornimi in še- stimi jadralnimi letali in dvajse- timi padali ter drugo opremo, ki je neobhodno potrebna za letenje, v vrednosti cca. 60 milijonov. Vsa ta sredstva je družba dala na raz- polago, da bi koristilo družbi. Pred- vsem mlademu človeku, tistemu, ki želi postati gospodar neba in obvladati sodobno letalsko tehniko. Kaj bi vam o vsem tem pripo- vedoval. Pridite, postanite tudi v član Aerokluba Ptuj Gradili boste modele, leteli z jadralnimi in mo- tornimi letali, skakali s padali in se spoznali z najmodernejšimi tehničnimi sredstvi, ki vam jih družba nudi zastonj. Ali ste že kedaj leteli? Niste. vem. Zato do- volite, da vas povabimo na en po- let, tokrat z brezmotornim leta- lom. Nič se ne bojte! Motorja res nima, saj ga tudi ne rabiva. To je ravno tisto, kar je zanimivo in privlačno. Videli boste, kar po- trpite. Sigurno ste že videli ptico kako let:, ne da bi pomahala s kri- li. Poglejte tole letalo, ali ni slič- no ptici? No, saj so mu tudi kon- struktorji dali ime Žerjav. Vsto- pite v letalo, ne bojte se, pogum velja. Takoj poletiva, vreme je ugodno. Ali vidite tisti oblak? Le- talci mu pravimo kumulus in do tja m.orava priti. Letela bova uro ali dve, ne da bi naju poganjal kakšen motor. Izkoristila bova ne- vidno silo, ki jo letalci imenujemo dvižni tokovi ali termika, t. j. dvi- ganje segrete zračne mase, ki je zaradi toplote lažja od hladne. Naj vas ne vznemirja, če so naju pri- peli za motorno letalo — vlačilec, le lahek tresljaj in že bomo v zraku. Leteti pripet z žico, je za jadralnega letalca neugodno, za- to se bova kmalu odpela. Šele se- daj se začne pravo jadralno le- tenje. Pazite na instrumente, v levi strani kabine imate višinomer, ki kaže višino 500 metrov. Ali ste opazili, da se dvigava? Dviganje se vse bolj stopnjuje. Ali niste občutili, da se je streslo letalo? Zadela sva v termični stolp. Vpra- šate se, kakšen stolp. Vem, da ga ne vidite, tudi jaz ga ne vidim, toda zato imamo instrument, ki nam točno pokaže dviganje in spu- ščanje letala, toda povedati vam moram, da izkušeni letalec mora čutiti dvižne tokove, ne da bi gle- dal na instrumente, zato mora biti' dober meteorolog. Če hočeva še naprej dobivati višino, se morava strogo držati centra stolpa, o ka- terem sem vam ravnokar govoril, sicer bi se lahko zgodilo, da do- biva toliko padanja, kolikor sva se doslej dvigala. Morala bi pri- stati in tovariši na zemlji bi se nam^ smejali, ter naju smatrali za nesposobna letalca. Mogoče bi se kdo porogal rekoč: »Danes bi še metle jadrale, vidva pa ne more- ta«. Ne, tega ne smeva dovoliti. Ali ste opazili, višina je 2.500 me- trov. Kaj pravite, v ušesih vam šumi? Nič hudega, to je le posle- dica zmanjšanega zračnega tlaka. Pomagajte si. Pogoltnite, slino in takoj bo dobro. Ali vidite pod sa- bo prekrasno Dravsko polje, z desne strani valovite Slovenske gorice z leve pa vinorodne Haloze? Ali vidite Dravo, vije se po dolini kakor kakšen mali potoček, člo- vek pa je komaj opazen. Ali se ne počutite kakor gospodar vsega pod sabo? Tu se pozablja na vse težave, ki jih doživlja zemljan vsakodnevno. Priznajte! Ali ni res? Ugasnite cigareto, pritrdite vezi. začenjava z akrobacijami. Povem vam, šele to je vrhunec užitka. Sicer se boste pa sami prepričali. Pričenjava s hrbtnim letom, naj vas ne moti če boste imeli glavo navzdol, noge pa nav- zgor. No vidite, to ni nič posebne- ga. Še par lupingov in za danes bo dovolj. Poglejte no malo ven iz kabine, ali vidite, pod nami je Ptuj, vidite, kako nama zemljani mahajo v pozdrav? Višino sva iz- gubila, morava poiskati nove dviž- ne tokove, sicer bi se lahko zgo- dilo, da bi morala pristati v kako deteljo ali koruzo. Pohitiva pod tistile oblak. Pod njim bova prav gotovo našla dvižni tok, ki naju ponese ponovno v višave. Odlično sva zadela, dviga naju o metrov na sekundo. Sedaj pa pazite, po- kazal vam bom novo presenečenje. Ali čutite, da je v kabini postalo hladnejše. Poskusiva iti v oblak. Ali kaj vidite? Ne? Tudi jaz ne! Sedaj morava leteti izključno le po instrumentih. Ali ste opazili, da se kabina rosi? To ni najhujše. Kaj. neprijetno se počutite zaradi nestabilnosti letala? Pa ste tudi opazili, da nas sedaj dviga z 12 metrov na sekundo, zaradi tega pa se izplača vzdržati. Bodite mirni, letalo je sicer nekoliko težje upravljivo zaradi nabiranja ledu na krilih, pa tudi instrumenti ne ka- žejo več pravilno zaradi zmrzova- nja, toda v skrajni sili imamo še na razpolago padalo. Ali ste si za- pomnili napotke padalskega in- štruktorja? Časa in višine imava dovolj, zato brez skrbi. Ko vam ukažem, v slučaju potrebe, ste dolžni skočiti. Juhuhu, glejte svetlobo, zunaj smo. No vidite, pa ne bo treba skakati. Vidite, kako krasno sončno vreme. Trud ni bil zaman. Imava višino 5.000 metrov, toda to je skrajna višina, do ka- tere lahko letimo brez posebne na- prave, ki nam omogoča dihanje na velikih višinah. Ker to letalo te naprave nima, se bova začela spuščati. .Ali ste dobro opazovali, kako sa upravlja z letalom? Prev- zamite komandne naprave, leteli boste sami. Držite se mojih na- svetov in videli boste, kako eno- stavno je upravljati z letalom. No, no, ne bodite nervozni. Pustite komandne naprave in videli boste, da bo letalo letelo samo. Zapomni- grobosti. Torej ste se odločili, da te si, da nobeno letalo ne prenese postanete letalec? To sem priča- koval od vas. To je lahko, svetu- jem vam, da se vpišete v našo le- talsko šolo in naučili se boste v kratkem času leteti tako, kakor sva letela danes, toda ne pozabite, da je jadranje lepota, odkupljena z delom, da bi zopet služila delu. Dragi mladi bralec, prepričan sem, da tudi ti želiš postati leta- lec, gospodar sinjih višav in bra- nilec svobodnega neba domovine, zato se vključi v Letalsko šolo Aerokluba Ptuj in tvoja želja bo izpolnjena. G A Strar 4 PTUJSKI TEDNIK Ptuj, rine 6. fetiruar-ja 1969ii Satelit z bližine Kot je znano, so 15. maja lani \7 nekega kraja v Sovjetski zvezi pognali v vsemirje svoj tretji Sputnik, ki je tehtal 1327 kg in so mu zato nadeli ime »satelit- velikan«. Za primerjavo naj nave- demo, da je težji od avtomobila Fiat 1900, ki tehta 1250 kg. Satelit ima obliko stožca s pre- merom 173 cm na spodnjem kon- cu, visok pa je 3,57 m. V njem je /a 968 kg raznih naprav in bate- rij, ki tem napravam dovajajo potrebno pogonsko silo. Satelit je opremljen tudi s sončno baterijo. ki toploto sončnih žarkov spremi- nja v električni tok, ki služi kot dopolnilni vir za delovanje naprav v Sputniku. Kar se teh naprav tiče, gre za pravcati »vsemirski laboratorij«, ki ima nalogo meriti in beležiti ter sporočati na Zemljo poročila o pritisku in sestavi atmosfere v gornjih slojih itd. Sovjeti so temu svojemu satelitu izbrali tudi tako pot, da bo v svojem stalnem kro- ženju letel preko vseh obljudenih krajev Zemlje. V višino doseže najdlje 1880 km. najbolj pa se pri- bliža zem.lji na 240 km. Vse naprave na Sputniku delu- jejo hkrati. Da bi pa pri tem po- ročanju ne prišlo do zmešnjave, je v njem še posebna pomožna naprava — majhni elektronski možgani — ki delajo nekak red. O važnosti in pornenu tega novega sovjetskega usipeha nam govor: tudi raketa, s katero so satelit izstrelili. Če bi se Rusi ravnali po ameriški raketni tehniki, kjer je za en kilogram »koristnega bre- mena« potrebna ena tona rakete, bi sovjetska raketa morala teh- tati 1300 ton. Rusi pa so ta od.- nos spremenil; v razmerje 1 :10, kar pomeni, da so 1300 kg težk Sputnik pognali v vt^amirje s 13 ton težko raketo. Nič čudnega torej, če so se Američani ob tem novem sovjet- skem ufiipehu p>onovno prestrašili. Neki francoski znanstvenik pa je mnenja, da bi lahko raketa, ki je poignaila tretji Sputnik v vsemir- je, odhesla 50 kilogramov težak satelit tudi na Lirno. Sovjetsiki znanstvenik Evgenij Fedorov je na tiskovni konfe- renci dejal, da se Sputnik III. z instrumenti, ki so v njem, ne bo vrnil na Zemljo. Sicer pa so mne- nja, da bo ta Sputmk krožil šest mesecev. Fedorov je potrdil, da v Sputniku ni nobenega živega bitja, da bodo živa bitja v pri- hodnjih Sputnrkih. Model tretjega Spjtnika ,so razstavili tudi v so- vjetskem paviljonu na medna- rodni Sivetovni razstavi v Bruslju. Pri tem Sputniku so Rusi upora- bili neko posebno kemično go- rivo in ne atomske energ^ije, kot so nekateri na Zahodu domne- vali. Prva banka na kolesih Kmečka banka v mestu Dden- se na danskem otoku Fyn je ustanovila prvo okoleseno po- družnico. Je to navaden omni- bus, preurejen v bančno pisarno. Po določenem voznem redu obi- skuje po vrsti vsa naselja na otoku, kar prebivalstvu zelo olajšuje denarno poslovanje, saj prihrani ljudem pot v Odense- Čim se potujoča banka nekje ustavi, zapusti šofer volan in pre- vzame blagajno. Ostalo vrši pred- stojnik banke na kolesih. Za vsak primer sta oba oborožena. Doslej jima orožja še ni bilo treba uporabljati. Zrak - gorivo za leSaSa Ameriški znanstveniki se ukvar- jajo z načrtom za letalski mo- tor, ki bi kot edino gorivo izko- riščal — zrak. Načrt temelji na dejstvu, da v višjih plasteh at- mosfere molekule kisika niso se- stavljene iz dveh njegovih ato- mov kot v nižjih, kajti sončni žarki te molekule razbijajo v se- stavne dele. Ko pridejo ti posa- mični atomi kisika spet v nižje plasti, se ponovno združijo in pri tem oddajo znatno energijo. No- vi motor naj bi pospeševal to združitev in izkoriščal sproščeno energijo za pogon letala. TEREMSKA ZDRAVILIŠKA SLUŽBA Dežurstvo zdravnikov r^lošne^ prakse 6. 2. 1959 glav. dei?. dr. Franc Rakuš, pom. dež. dr. Nada Pavli- čev; 7. 2. 1959 glav. dež. dr. m\^x\ Car- li, pom. dež. dr Franc Rakus; 8. 2. 1959 glav. dez. dr. Milan Car- li, pom. dež. dr. Franc Rakus; 9. 2. 1959 glav. dež. dr. Nada Pav- ličev, pom. dež. dr. Fran Brumen; 10. 2. 1959 glav. dež. dr. Ladislav Pire, pom. dež. dr. Ivo Medved; 11. 2. 1959 glav. dež. dr. Milan Carli, pom. dež. dr. Franc Rakuš; 12. 2. 1959 glav. dež. dr. Ivo Med- ved, pom. dež. dr. Ladislav Pire; Pomožna ambulanta Juršinci po- sluje vsako sredo od 14. ure dalje. Pomožna ambulanta Podlehnik posluje vsak ponedeljek in petek od 14. ure dalje. Otroške posvetovalnice: 6. . 2. 1959 od 14. ure dalje v Ptuju, 10. 2. 1959 v Leskovcu, 11. 2. 1959 v Žetalah, 12. 2. 1959 v V^dmu od 13.50 dalje. Vsak prvi petek v mesecu je posvetovalnica za žene v Jursincih od 14. ure dalje. Dežurstvo otroških zdravnikov: 6. 2. 1939 dr. Ljuban Cenčič; 7. 2. 1959 dr. Aleksander Poznik; 8. 2. 1959 dr. Aleksander Poznik; 9. 2. 1959 dr. Ljuba Neudauer; 10. 2. 1959 dr. Ljuba Neudauer; 11. 2. 1959 dr. Aleksander Poznik; 12. 2. 1959 dr. Ljuban Cenčic; Vse informacije daje in naročila hišnih obiskov sprejema dežurni center Zdravstvenega doma v Ptuju, številka telefona 70 in 80. Hišne obiske naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje naročeni hišni obiski se bodo izvršili samo v nujnih primerih. Splošne ambulante ZD Ptuj po- slujejo ves dan od 6. do 18. ure. Čakanje in številko v ranih .jutra- njih urah za prebivalce Ptuja in bližnje okolice ni potrebno, ker se delo popoldanske ambulante za- ključi šele, ko je sprejet zadnji pacient. LJUBLJANA NEDELJA, 8. FEBRUARJA 6.00—7.00 Veder nedeljski jutranji po- zdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska napoved in dnevni koledar. 7.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Zabavni zvoki. 8.00 Mladinska radijska igra. A. A. Milne — Vi. Stanovnik: Povesti o medvedku Puju. 8.43 Pihalne godbe igrajo. 9.00 Nedeljska matineja zabavne glasbe. 10.00 Še pomnite, tovariši . . Ludvik Zupanc- Ivo pripoveduje. 10.30 Tri vok. rapsodije. 10.50 Igra Zabavni ork. RTV Ljubljana. 11.20 Popularne operne melodije. 11.45 Matija Bravničar: Divertissements za kla- vir in godalni orkester (soljst Pavel Si- vic in godalni ork. RTVL, dirigent Uroš Prevoršek). 12.00 Naši pos ušalci česti- tajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napo- ved časa, poročia. vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Za- bavna glasba, vmes obvestjla. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Kapoved časa, poročila in vremenska napoved. 1.1.10 Reklame. 15.25 Na vrtiljaku za- bavnih melodij. 16.00 Po geofizičnem le- tu (reportaža). 16.30 ,,Strune, mi'« se glasite . . .•' (zbori jn samospevi na pesnitve dr. Franceta Prešerna). 17.30 Radijska igra. Lawrence-Lee-. V otroški glavi (ponovitev). Režija: Mi'č Kragelj. 18.07 Koncert lahke glasbe. 19.00 Zabav- na glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Zavrtimo naš glasbeni g'obu5. 21.00 Meri skladbami in zgodbami. {Koncertni in operni spo- red z veznim besedilom.) 22.no Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. 22.15 Plesna glasba 23.00 Poročila in pregled tiska 23.10 Popevke 4 la carte. 24.00 Zadnja poročila in zak'juček oddaje. Novi krvodajalci NOVI KRVODAJALCI IZ CIRKOVC Dne 15. I. 1959 so darovali kri ljudje iz Cirkovc in okolice. Iskre- na hvala vsem, zlasti organizator- ki in krvodajalki tov. Dobič Mar- jeti. Pauman Jernej (desetič), Smaila- gič Rozika, Auer Anton, Golob Ja- nez, Medved Alojz, Brumec Franc, Peršuh Franc, Sok Ciril, Osvald Alojzija, Pernat Ana, Zafošnik Franc, Perkovič Ivan, Lačen An- ton, Klasinc Jože, Kolarič Apolo- nija, Lamberger Franc, Auer Jože, Kocjan Stanko, Korošec Roza, Toplak Roza, Godec Roza, Lah Ro- za, Štumberger Terezija (petič). Medved Marija, Kajser Ana, Dobič Marjeta, Goljat Marija, Goijat Ne- ža, Klasinc Terezija, Zaje Antoni- ja, Brglez Ana. Brglez Marija, Gaj- ser Terezija, Jerič Martina, Brglez Neža, Napast Marija, Pernat Juli- jana. Medved Marija, Dolenc Ma- rija, Kocjan Leopoldina, Rajh Ma- rija, Rober Jože, (enainpedesetič), Kmetec Jože, Dolinar Antonija, Fric Alojz, Muršec Franc, Matjašic Jože. na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: Ljudmila Simonič, — Marijo; Antonija Majhenič, Desternik 33 — Ireno; Ro7.alija Horvat, Nunska graba 20 — Bran- ka; Angela Širovnik, Hajdina 30 — Branka; Matilda Fajt, Majski vrh 53 — Jožef o; Marija Muzek, Ftuj, Prešernova 14 — Danila; Marta Senčar, Vogričevci 17 — Antona; Marija Holc, Zagorci 5 — Franči- ško; Marija Tom.še, Videm 3l — Ireno; Jožefa Zagoršek, Dornava 88 — Frančiške; Amahja Rižnar, Mihovci 10 — Mirana; Ana Petek, Trniče 55 — Jelko; Terezija Šmi- goc, Sp. Leskovec 21 — Albina; Elizabeta Poplatnik, Cvetkovci 21 — Albina; Katarina Ketiš, Rjavci 22 — Frančiško; Matilda Satler, Jablovec 7 — Rajka; Frančiška Habjanič, Lancova vas 28 — Fran- čiško; Marija Kranjc, Sovjak 9 — Frančiško; Marija Mežnarič, Stojnci 86 — Jožefa. POROKE: Stanislav Petek, Spuh- Ija 129 in Martina Štruklec, PtUj, Ormoška 5; Alojz Toplak, Spuhlja 36 in Marija Bezjak, Spuhlja 43; Peter Erjavec, Ptuj, Ormoška ce- sta in Angela Lukman, Ptuj, Or- moška cesta. SMRTI: Miroslav Pretnar, Ra- beljčja vas 17, roj. 1871, umrl 1. 2. 1959. letni ptas mM m^^nm^lmrn Letni obračun NK Drave, ki je bil preteklo nedeljo je bil kritičen in bogat na zdravih pobudah za boljše delo v bodoči sezoni. Društveni funkcionarji so v svo- jih obširnih in zanimivih poročilih prikazali uspehe prvega moištva, ki je doseglo prvo mesto v mari- borski podzvezni ligi, pionirskega moštva, ki je trenutno na tretjem mrstu prvenstvene lestvice. So tudi samokritično priznali slab odnos do mladin.skega moštva, ki ga ni bilo mogoče vključiti v red- no delo in še manj v tekmovanje. Omenjeni uspehi so predvsem plod tovsriškega sodelovanja in disci- pliniranosti večine igralcev, ki so z rednim treningom ter požrtvo- valno igro zaključili jesenski del prvenstvenega tekmovanja brez poraza. Zato je občni zbor izrekel pohvalo in priznanje igralcem Gor- jupu. Berliču, Streharju, Mesar.k;u, Sircu Pepčku in Poldi, Vogrinči- ču, Mušiču in Artenjaku. Prav ta- ko je_ pohvali' vestno in uspešno delo klubskega trenerja tov. Ser- dinška, ki mu je uspelo ustvariti solidno ekipo. Posebno spodbu- no je dejstvo, da NK »Drava« ni imela nobenega kaznovanega igralca in slovi med svojinti na- sprotniki in nogometnimi sodniki kot izredno fair moštvo. Zborovalce je pozdravil tudi za- stop. nogometne podzv. Maribor, ki je podčrtal pozitivno mnenje, ki ga ima podzveza o NK »Dravi«, ki ga šteje med 4 najkvalitetnej- še klut3e na svojem območju. Za- želel je klubu pri bodočem delu mnogo uspeha in uvrstitev v višje tekmovanje. Živahna razprava po poročilih je nakazala že. vrsto problemov in načrt njihovega reševanja. Poseb- no ost'ro je bilo postavljeno vpra- šanje lika športnika v naši druž- beni stvarnosti. Šport ne more biti sredstvo za dvig zdravja, moči, delovne storilnosti in" moranih kvalitet naše mladina. Torej je naše geslo: Dober delavec — do- ber športnik: Zato so zborovalci izključili iz klub:-i igralca, ki je s svojim življenjem in delom kl.jub pogostim opominom kršil navede- na načela. NK »Drava« skrbi rudi za vzgo- jo lastnega instruktorskega kadra, ki je osnova za razvoj množično- sti in dvig kvalitete.. Zato je bil določen popularni vtatar Gorjup Vlado, da se bo udeležil letošnje- ga tečaja za nogometne inštruk- torje v Piranu. Prvo moštvc bo še dalje treniral tov. Serdinsek, pionirje in mladino pa bo prevzel tov. Strehar. S treningi bodo pri- čeli takoj na igrišču, ob slabem vremenu pa bodo trenirali v telo- vadnici v Mladiki. Ker je letošnje leto v znamenju proslav 40-letnice ustanovitve KPJ, namerava tudi ,NK »Drava« organizirati vrsto prireditev, ki bodo imela svoj poudarek na mno- žičnost) s pntegovanjem širšega kroga delovnih ljudi v aktivno tek- movanje. Tako nameravajo orga- nizirati tekmovanje sindikalnih in mladinskih moštev ter moštev okoliških TVD »Partizan« za pr- venstvo v občini. S tem se bodo tudi najlepše začele izvajati smer- nice kongresa telesne kulture in nudile možnosti zdrave.qa izživlja- nja in rekreacije velikemu številu tekmovalcev, nastala bo povezava med organizacijami in se osredo- točilo delo v komuni. Letos praznuje NK »Drava« tudi 25-letnico svoje ustanovitve. Le- ta 1934 je bil namreč ustanovljen nogometni klub »Drava« kot pro- tiutež nemčurskemu SK Ptuj, ki je bil navadna agentura Kulturbun- da. Tudi te pomembne obletnice se bo klub spomnil s primemo prireditvijo. V novi odbor, ki mu ponovno predseduje tov. Dostal, so bili iz- voljeni preizkušeni športni delav- ci. Potek občnega zbora, sprejete smernice in naloge ter sestava no- vega odbora dopuščajo, ob vztraj- nem in discipliniranem delu ak- tivnega članstva najlepše upe za nadaljnje uspehe NK »Drave« v novi tekmovalni sezoni. Janko Gavez, Hermanci 48, je padel s klopi in si poškodoval no- go; pri eksploziji peči na žagovi- no je poškodovalo obraz Stanku Meneniju iz Žabjaka 15; Apolonija Slekovec, Bratislavci 11, padec, zlom reber; Franca Sagadina, Pre- polje 101, je nekdo udaril s ste- klenico po glavi; Irena Vogrinec, Pavlovci, je padla v gozdu in si zlomila nogo; Anton Topla'k, Mest- ni vrh 99, poškodoval roke; Fran- ca Vtiča, Župečja vas, je prašič pri kolinah vgriznil v roko; Roza Horvat, Nova vas 7, je padla s stola in si poškodovala nogo; Stanku Žumbarju, v Bukovcih 1, je kladivo poškodovalo nogo; Jo- že Kotnik, Ptuj, Ljutomerska ce- sta, je padel na cesti in si poško- doval nogo; Alojz Veber, Ptuj, Rogoška cesta 9, je padel na cesti in si poškodoval nogo; Pavel Ve- ronek, Zg. Hajdina 72, jo padel s kolesa in si poškodoval obra'z; Jožef Erjavec, Krčevina 67, si je z nožem poškodoval roko; Jožef Vidovič, Draženci 63, je padel z motorjem in se poškodoval po te- lesu; Ivan Polajžar, Draženci 36, je padel z motorja in si poškodo- val roki in hrbtenico; Franc Jus, Žetale 110, je padel s kolesa irr si poškodoval levo nogo; Janez Zaje, Apače 51, je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Kari Ferk, Zabovci, je padel in si po- škodoval nogo. Imenovani so bili ali so še v ptujski bolnišnici na zdravljenju, samemu sebi namen, ampak samo NA PTUJSKEM ŽIVILSKEM TRGU V SREDO, 4. FEBRUARJA 1959 Krompir 12—15, zelje v glavah 15—20, čebula 60—80, čebulček 300, česen 200—250, ohrovt 25 do 30, rdeča pesa 30—40, korenček 40—50, peteršilj 40—60, solata endivija 80, luščen fižol 50—60. špinača 80—100, kislo zelje 50, p>or 40, rdeče zelje 25, kisla repa 30, motovileč 160 din. Sadje in sadeži _ Jabolka 15—30, orehi 100 do 150 din. Žitarice in mlevski izdelki Koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40. pšenica 30—40, ajda 50, oves 40. koruzna moka 30, ajdova moka 50—60, koruzni zdrob 50—60. ajdova kaša 130. Mleko in mlečni izdelki Mleko 30, sir 50—70. smetana 140 dinarjev. Perutnina in jajca Kokoši 530—500, piščanci 300 do 700, jajca 14—15 din. Maščobe Uvožena mast 325. domača mast 400. zaseka 500—400, ma- slo 400—500 dinarjev. NJIVO V ŽABJAKU PRODAM. Nova Vas 51, pri Ptuju. OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam moškemu. Na- slov v upravi. 90 AROV NJIVE v Apačah pri Lovrencu ugodno prodam. Na- slov v uprarv; lista. NA STANOVANJE VZAMEM ŽEN- SKO, ki bi mi v prostem času pomagala v gospodinjstvu. — Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lo tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru. Osebne prijave ali pismene prošnje sprejema uprava podjetja v Murkovi ul. 2/1. Izdaja oPtujskl tednik* Direktor Ivan Kranjčič Jro";-.^ iredn fi^k -.rjhor Odpovonr urednik Ba uman ^nton Uredn^fv- n uprav 9 v P* iju f arknvs r^lpfon 156 CeV -^t pr. Komunaln, oaruc Maribor, podružnica v Ptuju, St 604-708-3-206 Rokopisov ne vračamo. IisKt Mariborska tiskarna, Maribor. Letna naročnina 500 din. polletna 250 dm.