VESTUHK Poštni urad 9020 Cetovec Vertagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LEINiK XXXViii CELOVEC, PETEK, 29. JULiJ 1983 ŠTEV. 30 (2133) Leitgeb: Res ni pomoči Za delovna mesta? Politiki so se sprijaznili z odpustom delavcev Vse kaže, da se bo statistika brezposelnih v doglednem času povečala za 42 imen. Pri Leitgebu v Sinči vasi danes 42 delavcev pričakuje pismeno odpoved. Deželni Politiki pa ne premorejo kaj več kot aekaj krokodilovih solz. Tudi deželni finančni referent in predsednik sindikatov na Koroškem Erwin Kuhbauer se je že sprijaznil z va-iom odpustov: „Upamo, da bodo krizo le prebredli, pa čeprav za ceno izgube delovnih mest..." Vsekakor se delavski zastopniki še nočejo sprijazniti z diktatom novih lastnikov. Obratni svet je napovedal glasovanje med delavci, 3!' sprejmejo odpovedi in nekaj brugih restrikcij, med drugim krajšanje mezde za mesečne vsote do 4500 šilingov. S koncem junija je podjetje Leit-9eb, ki je nekaj dni pred tem praznovalo stoletnico svojega obstoja, Izdelati koncept Za Podjuno V zvezi z odpovedmi delovnih 'Post pri Leitgebu v Sinči vasi je Poslovodja tovarne celuloze Obir na Rebrci dipl. inž. Feliks VVieser v ^Poročilu za tisk zahteval izdelavo Regionalnega gospodarskega koncepta za Podjuno. Predvsem naj b' se osredotočili na ustvarjanje delovnih mest in izkoristili vse Prožnosti samostojnega regionalne-93 razvoja ter gospodarskega sodelovanja preko meje. VVieser je Poudaril tudi. da so takojšnji ukrepi Pp gospodarskem področju za Podano potrebni in da bi pri takih od-očitvah morali gospodarski vidiki Preti absolutno prednost pred ^ankarskotaktičnimi preudarki. prešlo v roke avstrijsko-nemške skupine družabnikov, ki jo s 54 % obvladuje skupina Turnauer. Glavni menedžer tega koncerna, ki je s 6 milijardami letnega prometa in 4000 zaposlenimi največji zasebni koncern v Avstriji, je bivši predsednik OVP Josef Taus. Skupina Turnauer je pred tem ..sanirala" tudi že Fun-derjevo podjetje v Šentvidu — z odpustom 150 delavcev. Zdaj pa hoče ..sanirati" še Leitgeb v Sinči vasi, potem ko je pri nekem ameriškem podjetju naročila pretres rentabilnosti. Kot prvo tarčo racionalizacije so si novi lastniki izbrali žago, ki da zaradi katastrofalnega položaja na žagarskem trgu ni več rentabilna. V treh oddelkih podjetja Leitgeb, v tovarni ivernih plošč, na žagi in pri impregniranju dela trenutno 247 zaposlenih. Vendar niso vsi, ki dobijo odpovedno pismo, zaposleni na žagi, ki jo hočejo v celoti ukiniti, nekaj jih je tudi iz drugih oddelkov. Kakšne so perspektive recimo oddelka ivernih plošč, pa je razvidno iz izjave Turnauerja, ki je pred časom dejal, da je „brez dodatnih investicij in brez novih delovnih mest" mogoče koncentrirati vso produkcijo plošč pri Funderju v Šentvidu. Tako bi se seveda Turnauer znebil konkurence v lastni hiši. Ob tem Fruhbauer pravi samo, da sicer razume krajevne sindikalne funkcionarje, da pa nima smisla, kapricirati se na število delovnih mest, in se izgovarja na načrtovano produkcijo vlaknenih plošč. Takore-koč pod geslom: od ..ustvarjanja delovnih mest" preko ..zagotovitve delovnih mest" do ..preprečevanja hudih primerov" ... Za podjetje Leitgeb v Sinči vasi se obeta ie boij megiena prihodnost. Za zdaj odpuščajo 42 delavcev in zapirajo žago... Sinowatz o odnosih z Jugoslavijo V intervjuju za zagrebško televizijo je avstrijski kancter Fred Sinowatz pretekli teden dejal, da so jugoslovan-sko-avstrijski odnosi „dobri, zelo dobri, in sem z njimi zelo zadovoljen". Sinowatz misli, da je treba po tej poti nadaljevati. Glede položaja slovenske in hrvat-ske manjšine v Avstriji je Sinowatz napovedal, da bo nadaljeval dialog, ki ga je z narodnima skupnostima vzpostavil njegov predhodnik Bruno Kreisky ,,V AvstrijL se počutimo bogatejši s tem, da imamo Hrvate na Gradiščanskem in Slovence na Koroškem," je rekel Sinowatz. Posebno je zvezni kancler opozoril na dobro sodelovanje Avstrije in Jugoslavije ob vprašanjih evropske varnosti, pri čemer je poudaril, da ima glas neuvrščenih in nevtralnih držav svojo težo in da tiči ključ za premagovanje problemov, s katerimi je soočen današnji svet, pravzaprav v politiki popuščanja. „Kot sosedi imamo pri vzdrževanju miru veliko nalogo. Potruditi se moramo za dobre odnose in z razumevanjem gledati na probleme, ki jih imamo — tako vi v Jugoslaviji kot mi v Avstriji," je na koncu dejal St-nowatz. Borovlje odločilnega pomena Nadaljnji obstoj Austria Draht v Borovljah (prej Kestag) je za Koroško odločilnega pomena, je rekel namestnik deželnega glavarja Erwin Fruhbauer v razgovoru s predsednikom avstrijskih sindikatov Antonom Ben-yo in generalnim direktorjem VOEST Apfalterjem. Taka zatrjevanja so v današnjih kriznih časih izostrenemu sluhu takoj sumljiva. Ali je podjetje v nevarnosti, se moraš vprašati. Vsekakor je Fruhbauer na tiskovni konferenci v sredo dejal, da je glede bivšega Kestaga poln upanja. Upanje gradi predvsem na dejstvu, da bo jeseni zamenjal dosedanjega direktorja Echererja vrhunski menedžer Fritz Eisler, in na nameravani preusmeritvi produkcije. V Borovljah naj bi se preorientirali na fino mehaniko in na visoko razvite in perspektivne produkte, kar naj bi podjetju, ki dela v okviru podržavljene VOEST-Alpine zagotovilo obstoj tudi v bodoče. Spričo gospodarskega razvoja na južnem Koroškem kaže budno spremljati nadaljnji razvoj v Borovljah in odločitve v direktorskih etažah pri VOEST. Varčen proračun 1984 na Koroškem ..Položaj je zelo napet, toda na Koroškem ga obvladamo," je dejal namestnik deželnega glavarja in deželni finančni referent Erwin Fruhbauer, ko je v torek na tiskovni konferenci podal neke vrste vmesno bilanco gospodarskega in proračunskega položaja v deželi. V zvezi z brezposelnostjo se je izrekel proti kriznemu vrhu, ki ga je zahteval predsednik ljudske stranke Knafl. Konec junija je bilo na Koroškem za 2352 več brezposelnih kot junija lansko leto. Njihovo število znaša 6270 ali 3,53 % vseh zaposlenih, ki jih je bilo konec junija 177.237. Na Koroškem v trenutku išče delo 2887 vajencev, odprtih vajeniških mest pa je nekaj manj kot 1300, vendar za Fruhbauerja izobraževanje vajencev kljub temu ni kritičen problem. Zavzel se je za diferencirano skrajševanje delovnega časa na tedenskih 35 ur, kar bo potrebno predvsem na industrijskem področju, kjer je produktivnost v zadnjih letih nesorazmerno narasla. Govoril je tudi o že znanih kriznih podjetjih od Leitgeba preko VVilda do Tschojerja in firme „actual", nasproti pa jim je postavil pozitivne dosežke, npr. Siemens v Beljaku ali adidas v Celovcu. Pri obvladovanju kriznega položaja ima posebno vlogo deželna družba za naseljevanje podjetij in udeleževanje pri njih, ki je s skupno 60 milijoni že podprla 13 podjetij. Glede deželnega proračuna je konstatiral manjši doliv dohodkov, kot je bil načrtovan, in za prihodnje leto napovedal porast izdatkov za 8,8 °/o, medtem ko se dohodki povečujejo le za 1,45 °/o. Vse to bo narekovalo zelo varčen proračun za leto 1984. PREBERITE Predlogi 2a dvojezično predšolsko stopnjo str. 2 Pogovor z V. Omanom str. 3 Beljak - večer plesov *n pesmi Jugoslavije str. 4 Preko Skalaške in Čopovega stebra str. 5 Mednarodno folklorno srečanje v Železni Kapfi str. 8 Dejavnost „Danice" str. 8 Proporc odloča tudi v manjšinskih zadevah Pri deželnem šolskemu svetu in na ministrstvu za pouk in umetnost je že ali bo še prišlo do personalno političnih odločitev, ki so zelo pomembne za manjšinsko šolstvo. Gre za nasledstvo okrajnega nadzornika za dvojezično šolstvo na Koroškem Rudija Vouka. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta še prav posebno v tem primeru poudarili pomembnost tega mesta za jezikovni in splošno kulturni razvoj naše mladine. V posebnih razgovorih so predstavniki osrednjih slovenskih organizacij tolmačili predstavnikom SPO in OVP ter zastopnikom deželnega šolskega sveta vitalne interese slovenske manjšine na področju manjšinskega šolstva in temu ustrezno v kolegiju deželnega šolskega sveta preko svojega zastopnika tudi predložili trojni personalni predlog, kakor sta osrednjima organizacijama pismeno obrazložila deželni glavar VVagner in poslevodeči predsednik deželnega šolskega sveta Kircher. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev sta ob tem iz- hajali iz prepričanja, da naj bi imel okrajni nadzornik poleg ustreznih formalnih kvalifikacij tudi zaupanje narodne skupnosti, torej tistih, ki imajo mandat in odgovornost za vsesplošni narodnostni razvoj naše skupnosti. Vsekakor je politična in šolska oblast v preteklosti to našo odgovornost priznavala toliko, da je personalne predloge osrednjih organizacij na šolskem področju v glavnem tudi upoštevala. V zadnjem desetletju po nastopu deželnega glavarja Wag-nerja pa smo priče političnemu razvoju, ki si prizadeva, da bi slovensko manjšino na Koroškem kot narodno skupnost ato-miziral in razcepil. V tem konceptu deželne politike naj manjšina ne bi več bila subjekt tudi v tem, kar zadeva narvodnostno vprašanje, temveč le še konglomerat ljudi, ki so v prvi vrsti lojalni pristaši te ali one stranke in šele v drugi vrsti pripadniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem. V tem kontekstu naj bi se tudi splošni kulturnopolitični angažma posameznega Slovenca podredil lojalnosti do stranke oziroma do strankarskega proporca tudi v zadevah manjšinske politike vse tja do personalnih odločitev. Če logiko tega koncepta premislimo do konca, potem bo v bližnji prihodnosti odločal o narodni zavesti in narodni pripadnosti človek oziroma sistem, ki je dokazat, da ne pozna ne slovenskega jezika ne slovenske zgodovine in kulture, in ki predvsem nima nikakršnih zvez z osrednjima organizacijama koroških Slovencev. To novo kvaliteto koroške politike smo lahko jasno spoznali ob odločitvi kolegija deželnega šolskega sveta na začetku julija, ki niso upoštevali nobenega od utemeljenih argumentov obeh osrednjih organizacij glede na- sledstva nadzornika. Glavni kriterij pri odločitvi kolegija ni bila vsebinska kvaliteta kandidata, temveč je z vso ignoranco do slovenskega stališča odločila zgoraj nakazana logika najmočnejše koroške stranke. Zadnjo besedo bo v tem vprašanju imel zvezni minister za pouk in umetnost dr. Helmut Zilk. Od njega, ki dokončno imenuje šolskega nadzornika, bo odvisno, ali bo nova koroška politična linija v manjšinskem vprašanju dobila potrditev tudi na Dunaju. Na vsak način pa nova politična linija koroških strank zahteva od koroških Slovencev, da se zavedajo resnosti položaja. Aktualni trenutek terja od nas vseh, bodimo strankarsko vezani ali ne. da v naslednjih mesecih temeljito in odgovorno analiziramo povojni razvoj in trenutni položaj slovenske manjšine in izdelamo primerno strategijo in taktiko v bpju za uresničitev člena 7 avstrijske državne pogodbe in ohranitev naše narodne skupnosti na Koroškem. Dr. Z50 Predlagajo spremembe, a ne v korist manjšine Manjšinsko šolstvo: Še pred začetkom novega šolskega teta bodo v partamentu sprejeti spremembo uredbe učnih načrtov za manjšinske ijudske šote in za pouk v jezikih manjšin na tjudskih in gtavnih šotah na Gradiščanskem in Koroškem. Vendar so predtagane spremembe tako maien-kostne oz. sptoh ne upoštevajo interese prizadetih manjšin, da prof. Mitan Kupper kot zastopnik siovenske manjšine na Koroškem v kote-giju dežetnega šotskega sveta za Koroško v svojem pismenem pred-togu med drugim pravi, da je osnutek uredbe „v svojem pretežnem detu te prepis iz obstoječih zakonov in uredbe in dosedaj vetjavnih učnih načrtov, ne da bi upoštevat mojih dosedanjih statišč in ne statišč in žetj siovenske narodne skupnosti na Koroškem." OD JESEN) NAPREJ: PREDŠOLSKA VZGOJA Učne načrte je bilo treba spremeniti predvsem, ker bodo od jeseni naprej v vseh krajih kjer je možno in potrebno uvedli predšolsko stopnjo (oz. malo šolo). V tej predšolski vzgoji, ki naj bi bila vmesna stopnja med otroškim vrtcem in osnovno šolo, obiskovali pa jo bodo tisti otroci, ki so šoloobvezni a niso še zreli za to, oz. tisti, ki so rojeni med 1. septembrom in 31. decembrom in jih ne sprejmejo v prvi razred ljudske šole. Jasno je, da bodo uvedli to predšolsko vzgojo predvsem v večjih šolskih središčih, kjer se zbere večje število takšnih učencev. Kjer bo več kot deset šolarjev bodo uvedli regularni predšolski razred, za manj kot deset šolarjev pa so predvidene 2- ali 3-dnevne skupine. Značilno za avstrijske pisce šolskih zakonov je, da tudi tokrat učenci slovenske ali hrvaške narodnosti zanje ne eksistirajo in to čeprav je osnutek odredbe namenjen za manjšinske ljudske šole. To zveni neverjetno, toda osnutek v petih poglavjih splošnih določit za predšolsko stopnjo z nobeno besedo ne govori o specifični situaciji otrok pripadnikov slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato predlaga prof. Kupper, da je tam, kjer je govora o individualnih potrebah in izhodiščih otrok treba še zlasti upoštevati njihovo znanje slovenskega in nemškega jezika. Pri obveznih vajah pa naj se na vsem področju dvojezičnega šol- stva upoštevajo tudi šolska in iz-venšolska doživetja, izkušnje in interesi pripadnikov manjšine. Osnutek ima še več pomanjkljivosti, ki jih pa v tem članku ne moremo v celoti obravnavati. Samoumevno pa bi moralo biti — kar osnutek ne predvideva - da se tudi za dvojezično predšolsko stopnjo izdelajo tetni načrti, pri čemer bi bilo treba paziti na pospeševanje jezikovnega razvoja slovenščine in nemščine. Neobhono potrebno pa bi bilo tudi določilo, ki predvideva za predšolsko vzgojo neposredno srečavanje s slovenščino v vsakdanjem življenju, prav posebno zaradi nizkega vrednotenja slovenščine v koroški javnosti. Tudi pri didaktičnih načetih ne pride do izraza, da je osnutek namenjen dvojezičnim šolam. Izrecno bi tam bito treba zapisati, da je med drugim treba upoštevati pripadnost šolarja k narodni skupnosti. Ne-osporavano je tudi dejstvo, da je za pouk v dveh jezikih potrebno več časa in napora, zato predlaga slovenska manjšina nekoliko spremenjen predmetnik za dvojezično predšolsko stopnjo, ki upošteva potrebe slovenskih otrok. REVtDtRATt TUDi PREDMETNiK ZA OSNOVNO ŠOLO! V zvezi z uvedbo obvezne vaje „živ tuj jezik" je bilo treba spremeniti predmetnik za osnovno šolo. Na to spremembo predmetnika navezuje predlog zastopnika slovenske manjšine in predlaga, da se uveljavi za dvojezične šolarje ali šolarje slovenskega pouka nekoliko revidiran predmetnik iz leta 1979/80 s kombiniranimi oziroma dodatnimi urami jezikovnega pouka. To so slovenski učitelji že večkrat poudarili, saj je nemogoče posredovati isto snov v dveh jezikih v istem času kot v enem jeziku. Pa še en pomanjkljaj ima dosedanji osnutek: za manjšinsko šolstvo niti niso upoštevali spremembe, ki jih predvideva že veljavni zakon o šolskem pouku (SchUG), predvsem ne glede svobode metod, ki dajeta šolarju in učitelju več možnosti samostojnega dela. Ob zaključku bi dodali le še informacijo, da predmetnik za ljudsko šolo sploh ne navaja slovenščine kot predmet! Zaključke si lahko dela vsak sam. SLOVENC) PROT) OKRNJENJU ŠTtPENDtRANJA Osnutek akona o štipendiranju predvideva, da študentje, ki prihajajo iz obrobnih občin univerzitetnih mest, ne dobijo več domskih podpor. To pomeni, da se jim praktično zniža štipendija. V okoiici Cetovca, bi med drugim bile prizadete občine Kotmara var, Žrelec, Žihpolje, Grabštanj in Gospa sveta. Zastopnik slovenske manjšine v kolegiju deželnega šolskega sveta se je izrekel proti tej spremembi, ker ustvarja neenake pogoje, predvsem ker ne upošteva dejanskih prometnih zvez teh krajev s celovško univerzo. Doslednost „Landesschulrat-a" Ze več kot teto dni zavrača korožki dežetni iotski svet vse vtoge stovenskih organizacij, napisane v stovenSčini. V svoji stereotipni „utemetjitvi" se urad skticuje na zakon o narodnostnih skupinah in s tem statno krii čten 7 državne pogodbe. Te dni sta organizaciji dobiti spet eno izmed teh stereotipnih zavrnitev. Kurioznost pa je v tem, da je dežetni šotski svet s tem zavrnit prepis nem!kega pisma ministrstvu za pouk in umetnost, v katerem ponavtja-ta osrednji organizaciji predtoge v zvezi s predmetnikom za osnovne iote. Spremno pismo dveh vrstic je bito napisano v stovenSčini... OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA: Janez Pečnik in Peter Tatschl prejela diplome Med odlikovanci, ki so ob Dnevu vstaje slovenskega naroda 22. julija prejeli plaketo zveznega odbora Zveze združenj borcev Jugoslavije, sta bila letos tudi bivši slovenski partizan Janez Pečnik-Krištof, Štegerjev iz Bele in avstrijski demokrat Peter Tatschl iz Beljaka. Janez Pečnik prihaja iz hiše, ki je dala 7 partizanov, boril pa se je pretežno na Svinski planini, Peter Tatschl pa se je boril v vrstah Avstrijskega bataljona v Jugoslaviji. Poleg številnih drugih odlikovancev so prejeli plakete tudi bivši borci ali aktivisti iz zamejstva v Italiji. Nagrado vstaje slovenskega naroda pa je poleg 8 drugih nagrajencev prejel tudi tržaški prvoborec Branko Babič, ki je prejel nagrado za svojo najnovejšo knjigo „Primorska ni klonila . Medtem ko smo koroški Slovenc: proslavljali dan vstaje s pohodom po poteh Domnove čete, so bili 22. julija širom po Sloveniji številne proslave in manifestacije. Osrednja prireditev je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je na slovesni seji republiškega odbora Zveze združenja borcev NOB spregovoril njen predsednik Janez Vipotnik. Poudaril je, da je treba v tem težkem gospodarskem trenutku brez preplaha in strahu mobilizirat: vse, kar ima družba na voljo, izrekel pa se je tudi za odprto in javno polemiko s protisocialističnimi m protisamoupravnimi idejnimi strujami (izpadi). ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV vabi na odkritje spomenika in na veliko srečanje vseh koroških partizanov in aktivistov v nedetjo, dne 14. avgusta 1983 ob 13. uri pri Peršmanu v Podpeci pri Železni Kapli. Ob priliki tega velikega srečanja bomo ponovno odkrili spomenik, kateri je stal na pokopališču v Šentrupertu pri Velikovcu in je bil leta 1953 zločinsko razstreljen. Ta spomenik je simbol koroškega mednarodnega boja proti fašizmu na Koroškem. Postavljen je bil leta 1947 83. žrtvam, ki so padle na področju Svinške planine. V tem grobu so pokopani pripadniki 8 narodnosti, kateri so se skupaj s koroškimi partizani borili za pravičen svet v svobodi in miru. Srečanje bo popestril pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" iz Železne Kaple in mladinski zbor „Boris Kidrič" iz Celja. Odbor 4,5 mrd. dolarjev kredita Jugoslaviji Konzorcij 600 zahodnih bank bo konec avgusta odobri) Jugoslaviji kredit v višini 2 milijard dolarjev (35 milijard šilingov). S tem bo zaključena po obsegu in višini največja kreditna akcija tujine za Jugoslavijo, saj bo skupno znašala 4,5 milijarde dolarjev (82 milijard šilingov). Kreditno akcijo, katere se udeležuje tudi 20 avstrijskih bank, je konec 1982 odločilno podprla švicarska diplomatska iniciativa. Izhodišče je imela kreditna akcija januarja 1982 v eksportnem kreditu v višini 1,4 milijarde dolarjev (26 milijard šilingov), ki ga je nosilo 15 državnih vlad. Med njimi tudi Avstrijska. katere kredit je znašal 100 milijo* nov dolarjev (1,8 milijarde šilingov)-Poleg vladnih kreditov sestavljajo finančni paket še sledeči trije stebri: 1. premostitveni kredit Banke za mednarodno plačilno izravnavo v višini 500 milijonov dolarjev (9 milijard šilingov), 2. podporni kredit Mednarodnega monetarnega fonda ter infrastrukturni kredit Svetovne banke v višini 600 milijonov dolarjev (11 milijard šilingov), ter 3 v začetku omenjeni kredit 2 mi''* jard dolarjev. Jugoslavija: Začetek nove poti? Pred ^rgt^irn so v /%gosL:tdj: sprejeli odiociine K^repe z% stgidiizgcijo gospodarstva. Men od teh ^hrepov je najetje vedrega hreditg v tujini. /z „Pr;7Mors^fg% dnevnih^" /wozf??Mwo gospodarski kontentar /ožeta Petrovčiča, C osvetljuje pro(dcf7Mt:ho reševanja gospodarske krize v /agosiaviji. Pristati smo morali na pogoje, ki so nam jih postavile tuje finančne ustanove. Ti pogoji so zelo ostri, čeprav ne bi mogli reči, da so bistveno drugačni, kot pa zdaj veljajo v mednarodnem finančnem svetu. Če nam ne bi uspelo najeti novih tujih posojil, potem bi jugoslovansko gospodarstvo padlo v hudo nazadovanje, močno bi bil prizadet standard, oskrba tudi z najnujnejšimi izdelki pa močno racionalizirana. Z najetjem novih posojil smo torej ubrali pot, ki bo tudi izredno težka, saj bo vse te kredite treba vrniti, vendar daje možnost, da ne zapademo v popolno gospodarsko stagnacijo in da si ne zapremo marsikaterih vrat v mednarodno poslovanje. Kot kaže zasedanje zvezne skupščine, je Jugoslavija dokaj enotna pri odločitvi, da gre po tej drugi poti. Tako nekako bi lahko povzeli sporočila vlade in tistih časnikarjev, ki so minuli vikend spremljali zasedanje zvezne skupščine, na kateri so se odločili, da bodo sprejeli nekatere dodatne pogoje za najetje posojil, ki so jih postavile tuje finančne ustanove. Zaslediti pa je tudi veliko drugačnih komentarjev: od teh, da je morala Jugoslavija poklekniti pred tujimi fi- nančniki in da si je pustila vsiliti nekatere pogoje, ki na nek način pomenijo celo vmešavanje v njene notranje zadeve, do tega, da je s sprejetjem ukrepov, ki imajo veliko centralističnih in eatističnih značilnosti, zadan sistemu socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji hud udarec. Vse vesti, ki jih imamo doslej, so preveč nepopolne, da bi lahko naredili natančno analizo, kaj pomenijo sprejeti pogoji. Takšna analiza je navsezadnje stvar zvezne vlade oziroma vladnih ekonomistov in mora služiti za vodenje ekonomske politike v prihodnje. Za zdaj se zdi važnejše vprašanje, zakaj so od Jugoslavije zahtevali, da izpolni težje pogoje za najetje posojil, kot je bilo okvirno dogovorjeno v začetku letošnjega leta. Tudi sama predsednica zvezne vlade Milka Planinc je minulo nedeljo dokaj jasno povedala, da smo morali sprejeti nove, ostrejše posojilne pogoje zaradi tega, ker tudi z največjimi napori ne bi mogli izpolniti tistih obveznosti, ki jih imamo letos do tujine. Z drugimi besedami: jugoslovansko gospodarstvo ne more zaslužiti toliko deviz, da bi lahko odplačalo vse tiste kredite, ki jih je treba letos odplačati; država pa nima takšnih deviznih rezerv, da bi bila sposobna opraviti takšno plačilo. Že lani ni mogla poravnati vseh dolgov, čeprav jih je odplačala kar za 4,5 milijarde dolarjev. Letos se je devizna vreča tako izpraznila, da ni bilo denarja niti za vračilo obresti. Iz vsega tega se vsiljuje sklep, da je jugoslovansko gospodarstvo v izredno hudi krizi in da je izvoz skorajda povsem zastal, če ne premorejo niti toliko deviz, da bi plačali devizne obresti. Takšna ugotovitev ni povsem na mestu. Jugoslovansko gospodarstvo je v krizi, vendar povečuje izvoz (letos za 12 odstotkov na konvertibilni trg). En del gospodarstva se izredno trudi, da bi dosegel gospodarske načrte za letošnje leto, en del gospodarstva, in tudi družbe, pa se obnaša, kot da Jugoslavija ni zašla v precejšnjo gospodarsko krizo. V tem dejstvu pa kaže iskati vzroke, zaradi katerih so tuji posojilodajalci zastavili Jugoslaviji ostrejše posojilne pogoje. Ostrejši posojilni pogoji so namreč izraz nezaupanja. V čem je vendarle tolikšno nezaupanje? Predvsem — Jugoslavija letos ni mogla izpolniti vseh dospelih deviznih obveznosti. Ko govorijo, da ne more plačati niti deviz, to ni nič posebnega, saj od približno 6 milijard dolarjev, kolikor bi jih morala letos vrniti, odpade na obresti celo več kot polovica. Toda teh obveznosti niso zmogle plačevati posamezne banke in podjetja. Zato, ker so se v preteklosti pretirano zadolžile oziroma, ker so denar, dobljen v tujini, premalo gospodarno naložile in se zdaj ne obrestuje. Vendar je povsem jasno, da bi se ta podjetja in takšne banke lahko bolj potrudile pri odplačevanju posojil, če bi bila tudi v sami državi večja finančna disciplina. Tako se zdi da so imeli tuji pogajalci največ pripomb prav na finančni sistem v Jugoslaviji, ker ni dovolj konsekventen. Podatkov za to so imeli seveda na kupe. Zdi se, da je bil prvi korak v to smer narejen v Jugoslaviji že pred dnevi, ko so na predlog zveznega izvršnega sveta v zvezni skupščini sprejeli nekaj zakonov, ki naj bi utrdili notranjefinančno disciplino. S temi zakoni so skušali doseči, da bi — zelo grobo rečeno — tisti, ki nekaj kupi, to tudi plačal z realnim denarjem, ne pa na primer z'nepokritimi menicami. Zaradi velike finančne nediscipline bo treba te zakone dosledno izvajati in uresničevati tudi tisti del predpisov, ki določa, da mora podjetje v stečaj, če ne more plačati notranjih dolgov. Nedavno sprejeti predpisi o garancijah za odplačevanje najetih posojil, gledano z očmi svetovnih finančnikov, naj bi tudi vzpostavljati finančni red, tokrat v razmerah do tujih posojilodajalcev. Je pa takšen red za jugoslovanske razmere in gospodarski sistem nekaliko nenavaden, kajti v bistvu zdaj odgovarja za o plačevanje posojil država, ki pa mor imeti tudi možnost, da te devize po bere tistim v državi, ki jih imajo, bo navaden za jugoslovanski gospoda ski sistem je zaradi tega, iker se na način uveljavlja nekakšna ccntrahz cija pri devizah. Narodna banka J . goslavije je namreč dobila z nov:^ predpisi podobna pooblastila, kot 1,^ imajo takšne banke v državah, kjer ^ gospodarstvo organizirano povsem tržnih temeljih. Novost pa je najti tudi drugje ' je bila pri usklajevanju teh zakon gotovo tudi vzrok za to (čeprav n tančnih poročil nimamo), da so te za sprejel ^ po celonočni razpravi v nedeljo Šele kone v zvezni skupščini sprejeli v nedeljo . traj. Uveljavilo se je namreč nace ' da bodo za solidarnostno pomoč p večali delež deviz, ki jih zaslužijo vozniki (cesija deviz bo večja). To P meni, da bedo za tiste, ki so najel' P -sojila, pa jih zdaj ne morejo bi!"' drugi plačevali posojila. Druge P' kot takšna solidarnost očitno n: t" slišati pa je veliko pripomb, da s dajemo potuho tistim, ki so slab: g spodarji in so devize zaprosili, do gospodarje pa izkoriščamo. .. p Zaradi vseh teh stvari govot'lf g najdaljši noči v zvezni skupščm'^ tem hočejo poudariti pomen tega . godka, kajti v zvezni skupščin: s odločalo o nadaljnji poti Jugosla'' Odločitev za pot je sprejeta, toda ^ ma določitev ne prinaša še nde razen nova tuja posojila. Potr bodo dokaj korenite spremembe. VALENTIN OMAN M) !M KULTURA — M) tM KULTURA — M) IM KULTURA — M! IM KULTURA — „Treba je, da se tudi kot umetnik postaviš tja, od koder prihajaš" Umetnik mora hoditi svojo pot, biti mora izviren in prepričijiv, če hoče v sodobnem svetu postati znan in priznan. Vaientin Oman hodi svojo pot, njegovo ime je v sodobni avstrijski tikovni umetnosti — in daieč preko nje močno zasidrano, kajti Vaientin Oman nam je kot iikovni umetnik že mnogo povedat, in kadar se javnosti predstavi z novimi deti, je vedno deiežen vse pozornosti. Tako je bito tudi pred kratkim, ko je zvezni predsednik dr. Rudotf Kirchschiager v Osojah odprt Omanovo tikovno razstavo, in ko so tam predstaviti tudi Omanovo knjigo SPUREN - SLEDOV), ki jo je zatožita gaierija Carinthia, izdata pa trmgard Bohunovsky-Barnthaier. izid knjige SPUREN — SLEDOV) je bit tudi povod, da smo umetnika Vaientina Omana prositi za pogovor s sodeiavcem našega tista, ki mu je zastavit nekaj vprašanj. SV: Gre za žeto skrbno in vsebinsko odtično urejeno knjigo, ki "osi značiien nasiov SPUREN — SLEDOV), kar že samo po sebi potrjuje, da gre za predstavitev vaših bet, nastatih v fazi vašega trenut-"ega umetniškega ustvarjanja; ka-kako je prišto do te izdaje? Oman: V današnjem času je pač tako, da mora umetnik imeti svojo vse dobi drugo dimenzijo, ko človek prične o svetu kritično razmišljati. SV: Vrniva se h knjigi; tudi to je neke vrste kritičen pristop umetnika Omana napram svetu v katerem živi - do ijudi. Oman: Človek je v mojem umetniškem izražanju vedno prisoten. V zadnjih dveh letih, ko sem začel ^"tentin Oman pred enim izmed njegovih det — SLEDOV) ^"jigo, posebno, če gre za razsta-na mednarodnem prizorišču, je Prav, da imaš kaj pokazati. Ko se je ponudila priložnost, da razstavljam v okviru prireditev Carin-thischer Sommer — Karantansko Poletje, sem sprožil tudi to idejo, katero je uresničila galerija Carinthia v Celovcu. To se je zgodilo v ksio kratkem času — v roku dveh Ttesecev. SV: Prijetno smo presenečeni, vidimo, da je knjiga dvojezična trojezična, če upoštevamo še Prispevek ttatijana Luigija Lamber-'Tija. Je to biio povezano s kakš-T'"ii komptikacijami? Oman: Glede tiska sigurno ne, ^ je knjiga bila hitro natisnjena. Otovo so povzročili prevodi še do-3tno delo, ki ga je v večini opra-. Janko Messner. Zame ima več-e^ičnost to „oviro", da je zaradi v knjigi manj prostora za redukcije . §V: To torej pomeni, da ste sami **teii, da je knjiga dvojezična? Oman: To je popolnoma naravno, P je moja knjiga dvojezična. Že P vsega začetka so katalogi za rj°ie razstave bili dvojezični, zato ^ tudi moja knjiga dvojezična. Tre-Pje. da se tudi kot umetnik postaja tja, od koder prihajaš. V tem vi-^ tudi eno izmed možnosti poli-. Ts akcije umetnika, ki se sicer vsebini svojih slik ne izraža an- lirano. Po mojem pa to pravza-"iti ni politično dejanje, le na ^roškem nekateri to tako pojmu-če se človek priznava k svoji dnosti. AH to vetja tudi v vrstah ^"stnikov? ^0"ian: Sploh ne, dokler sem " ,/stati 'si - _______________ ^ oziru so vsi tolerantni, še več, n te treba, so tudi solidarni. Kajti strdki so večinoma ljudje, ki Sr^ri ne gledajo tako ozko. To je ^J* 'zmed lepih strani umetnosti, Pravita Kraus in Tuholski, da umetnikov, tudi ni vprašanja si - v narodnostnem smislu. V slikati — odkrivati sledove Homo sapiensa, je nastalo mnogo del, ki sem jih predstavil na raznih razstavah. V knjigo, kateri sem dal naslov SLEDOVI, sem v glavnem uvrstil te slike, ki razen reprodukcij fresk in reliefov, prikazujejo sledove človeka. Moj namen ni ta, da bi gledalca brezkompromisno soočal z vsebino moje umetniške izpovedi. Moje slike oz. grafike le nakazujejo sledove, v katerih je vidna pristnost človeka, ki je že zdavnaj postal fosil. Po drugi strani pa s svojimi slikami posredujem tudi estetski užitek, ki nagovori ljubitelja umetnosti. Temu sledovi človeka pridejo v zavest šele posredno, ko v njih odkrije, recimo človeško figuro ali obraz. Glavni namen mojih slik pa je tudi ta, da imam svoje zadoščenje tudi kot umetnik, da v mojih slikah, razen sledov, vidiš tudi več, pa kljub temu izpovedujejo nekaj konkretnega. SV: Kakšen je postopek tega stikanja? Oman: Najprej naslikam osebo, figuro, potem jo prekrijem s plastjo barve. Figura mi ostane v spominu, ker je ..zakopana ". Nato jo potom skice spet ..odkrijem" ali zabrišem, ostane samo še kontura. To lahko storim tudi s fotografijo, postopek je vedno isti, čeprav je tehnika lahko različna, na primer jedkanica ali grafika. Kot znano, se pri tem poslužujem tudi jute in raznih sort papirja ali kartona, katerega sem krijem" večkrat - to je šest- do uporabljal za dela variant križev. Tako eno sliko ..zakopljem" in „od-osemkrat, seveda je to odvisno od materiala, vsekakor pa je slika gotova tedaj, ko sem z njo zadovoljen tudi sam, ko izpoveduje tisto, kar sem si od vsega začetka mislil. SV: To pomeni, da cetoten ustvar-jatni postopek poteka mehanično? Oman: To je že res, vendar stroj, grafična stiskalnica, zame pomeni le svinčnik, s katerim slikam. Moja tehnika je namreč taka, da vsak odtis pomeni unikat, in prav to je tisto mikavno, ki se razlikuje od običajne grafike, ko izdelan model lahko odtisne vsak. Seveda je tudi običajna grafika za umetnika zelo važna, posebno v času, ko se še uveljavlja, je važno, da ljudje spoznajo njegovo umetnost, katero na ta način lahko bolj množično spravi med ljudi. SV: Ali to pomeni, da Omanu ni več potrebno prodajati množične grafike Oman: Pravemu slikarju ne gre za to, koliko slik proda, ampak za kvaliteto. To pa je v prostoru, v katerem delujem vsekakor premalo. Umetnika deloma rešujejo tudi večja naročila kot na primer umetniško oblikovanje velikih objektov, kot šole, cerkve in drugo. Taka naročila so razmeroma zelo redka, odvisno pa je to tudi od posameznih arhitektov, koliko odnosa imajo do umetnosti, če jo vključujejo v svoje načrte. Važne pa so predvsem razstave, da ljudje vidijo umetnikovo delo — in tudi kupijo. SV: V zadnji števitki Mladja objavljate nekaj svojih stik, kako pa sicer ocenjujete to revijo? Oman: Ob imenu mladje se mi zdi, da smo tisti, ki v reviji objavljamo, že nekoliko prekoračili „mladjevska " leta. Sicer pa je revija za nas zelo pomembna. Prav je, da so v reviji zastopani tudi avtorji večinskega naroda, da so njihovi prispevki prevedeni v slovenščino. To reviji daje pravo širino. SV: Kaj pa sodite o mtadih sti-karjih? Oman: Mislim, da se kar dobro razvijajo, če samo pomislim na Zorko VVeiss; od mlajših pa imata dobre perspektive Boschitz in Druško-vič, oba sta se že uveljavila doma in izven Koroške. SV: Kaj kot umetnik žeiite, da bi se spremenito, da bi bito botjše? Oman: Želim, da bi se več zgodilo na področju kulturno političnega Vatenfin Oman, Avtoportret dogajanja. Pri tem mislim, da bi morali več storiti pri vzgoji, da bi že mladina imela boljši odnos do umetnosti, do sočloveka. Vendar sem v toliko realist, da dvomim, če da bi naše kulturno bogastvo, ki ga imamo, ohranili, da tretji generaciji bomo to doživeli. Prav bi pač bilo, ne bo treba iskati, kaj in kako je nekoč bilo. Želel bi, da bi popularizirali kulturni interes, na dnevno politiko pa pozabili. SV: Vatentin Oman, žeiimo vam, da bi na področju tikovne umetnosti betežiti tudi v bodoče tepe uspehe, posebno na razstavah v inozemstvu ter na prihodnjem sejmu umetnosti v Kotnu. Z Valentinom Omanom se je pogovarjal Andrej Kokot Naša kulturna družina Zčoror^Z 5/oveMcZ re v povojMZ t/0/7; po/Zt/ČMo M;r?Mo ?MOg/; ZMtegrZ-rat;' v r/raž^eMe??! žZv/jeMja r/ržave, M;'tZ Me r/eže/e, r/o Me^e TMere vrorr/a Ma O^ČrMr^Z raVM:. Trav to r/ejrtVO očZv;r/Mo pogojaje r;/MO že/jo, r č;?M TMoČMejro M/ta?'MO r/ejavMortjo pre-rMortZt;' fo vrže/ /n taM ?MaMZje-rtZratZ prZrotMort Marega č/ove&a v tej r/eže/Z. To vre je r/oMj raza??r-/j;'vo /M tar/Z po/?va/e vrer/MO, ?Mora pa potekat: v r/o/očeMZ/? TMeja/? o/? MterZZ? tar/; MačrM ;M oMM oceMje-vaMja Me pr/r/eta pre^rat^o. $?MO MatMreč ztMOZM; za MM večjo prZ-rer/Ztev z?Mo/7Z/ZzZrarZ r/o Maja Ma-po/MjeMo ve/ZM r/voraMo, pote?M re ategMe?Mo raMM MM?aj re pre^va/rfr ;M vra zadeva r/0/7; MečjetMa /e re MMMjro a/; večjo /epotMo MapaM, če rwo MaMrrečč 0/7 oreMetM po-zr/rav/jaMja prezr/Z MeM v;r/Mo oreMort /z Maror/Mega ŽZv/jeMja a/; pozaM; oMreMit; /epo zveMeč; Mazrv. ŽZvZtMo v r/ržav; o kateri r?Mo r/Z-ra/Z, r/a r?Mo v Mjej tajcZ, Mr r/e/o-M!a tar/Z r/ržZ, raj ro po/Zt/ČMe rtraM-M zfvrtrZje tar/; zavze/e te?Ma pr;'-MierMo rta/Zrče r/o Mar, r/a M;tZ Me govoriTMo o t;rte?Ma, M ga ZrMajo v t/eže/Z. Vra ra r/ejrtva ro Mar po rtevZ/MeM!, MerreČMeM! eMper;MreMtZ-raMja pr/verč/a r/o er/;MO pravZ/Mega rpozMaMja; ZaapajMro v ZarrMO Mroč/ — poveJaMo r CaM^arjfM! . . . MaroJ rZ /70 pZra/ ror/^o raw . . . 5Zcer rrMo MzajčorZ ZM Me gre prece-MjevarZ MarZč? MročZ, tor/a vrceMO, tKtčZ poraMrezMZ Jro^MZ roMČMZ žar-^Z, orrerčotočeMZ v r^apMO žarZrče rtorZjo ča<čo, /TMajo zt/ražeMZ ve/Z^o 7MOČ. č^a^o zrZražeMZ, ^a^o eMotMZ pa rrMo ^oror^Z 5/oveMcZ v ^H/tKrMe?M pog/erČM? ^rZrZrčerer Zet MMMeva or/ tZrfZA <ČMZ, veMr/ar re wZ zr/Z, ^ot /7/ Mo vre ^OMraj prerčvčerajrMjZM!. VMrM jZč?, obraze Mar:/? rojakov: Te/ac/?er-ja, PrarM:^-a, Ga/o/7-a, IV^rre-ja, ToparM:T-a, Taater-ja, RrMgger-ja, Dragare/?M:T-a rr. :M ?MZ. — r/:rZ?M MjZMvo pererM.' „i/o-veMec re?M . . pojo jo pogarMMO, g/ar jZ?M pr:/?aja Zz Ma rrca,- pojo jo /*rezr/o?MeZ, pregMaMeZ ra?M v TraaeMaarae/?-::. Te/Z ro jo :MZ r/rag:, po raz??:/? gertapovr^Z/? ječa/?, po ra/?or:'rčZ/? r?MrrZ je ^OMe/a :M oJ?Meva/a je Zz MarZ/? gMrajM. Do/?ro re rpo?M:Mja?M M^o za^/era r/raž/Ma r?Mo /?Z/Z ra^rar vr/, M je Mo er/:Me Mare ger/o — prež/vetZ/ ŽZvo re rpoMMMjaM? ro/e v ra^or/rča ;M . . . D;*agare/?M:7?o-ovega /TaMzZ-ja. V M?rz/Z raj/M:' r?Mo gojZ/Z ^a/ra-ro — Me /e 0/7 ačeMja MeTMrč/Me, račaMrrva, zgo^ovZMe, ze?M/jepZra,' ačZ/ Mar je rar/Z prepoveJaMe pre:/-TMete, r/oveMrč?Me, veroaM, rarčZ-Me . . . TZ/Z rM?o zarer eMa ra?Ma ^raž:Ma v rZrrZ/? ?MraČM:/? ^Me/?, eM ra?M rrč-MZ arrZp. čČTMa/a /70 ?MZM:7o rar/Z 70 /er or/ Mare vrM/rve — Me^aj r?Mo jZ/? parrZ/Z zaMaj, v rajZM/... Gromov: raw, gro/