3 nć. 146. številka. Izdanje za petek 4. decembra (▼ Trstu, t soboto zjntrsj dne 4 decembra 189«.) Tečaj XXI, „EDINOST" lakaja po trikrat mm teden t teatlh it-danjik ob torkih, Aatrtklh In aobotAh. Z jutranje itđanje h-haja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri veSer. — Obojno itđanje atane: li jadenmaaee . f. 1.—, izven A vb tri J* f. 1.50 u tri mesea. . „ 3.— , , , 4.50 M pol leta „ • • 9.— cs Vie leto . . , 12.— . . .18.— Naričnino ]e plačevat) naprej aa aaročba broz priložene Naročnina «• uprava M ozira. Posamične iterilke se dobivajo v pio« dajulnirah tobaka v lrntu po M nvi. izvun Trsta po 4 nve. EDINOST Oflaai ae rsiune po tarifa ▼ petita; aa ■aalore a debeliaai irkaal ae platoje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne »ahvale, do-mafli oglasi itd.se laiunajo po pogodbi. Vsi dopisi naj ae poiiljajo aredni*t»u alioa Csserna it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovan« se sprejemajo. Rokopisi se ne vrafaio. Naroinino. reklamacije in oglasa sprejema upravniitvo ulica Molino pic-oolo hit. S, II. nadst. Naroinino in oglas« je plaievati loco Trat. Odprte reklass* jgoii« so proste pontnioe. Blatilo slovsssksga polltlftnsga društva za Primorsko. ,t mMmmM )• m—". TT^ BILO na Javna narodna shoda, ki ju sklicuje pol. društvo „Edinost" v prostorih Ant. Miklavoa št. 209 pri Sv. Mar. Mag. Spodnji. v nedeljo dne 6. t. m. ob uri popoludne. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Utemeljevanje resolucije radi osoutja okrajnega glavarstva za tržaško okolico. 3. Eventuvelni predlogi. Ob enem se naznanja, da bode v torek 8. t. m. shod v Rooolu v gostilni M. Pralelna za kasarno, it. 67. Trssski in okoličanski Slovenci 1 Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vaše občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemu bode prilika, da pove, kar mu je na srcu. Politično društvo „Edinost" sklicuje zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem številu udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa ieli in zahteva ljudstvo. Odbor političnega društva „Edinost\ Javni shod polit, društva „Edinost" dne 29. novembra 1896 v ftkodnju. (Zvrietek.) Za besedo se je oglasil dr. M. P r e t n e r. Isti je govoril po priliki: VBprejeli ste resolucijo v obrambo naše narodnosti in v provspeh svojih gospodarskih koristi, toda še v nekem drugem pogledu se godi huda krivica. Menim v cerkvenem, verskem. Ne smemo pozabiti, kako postopa veČina mestnega zbora proti naši duhovščini. Napadajo jo ob vsaki priliki. Ako se duhovnik ne dade vpreči v jarm njih italijansko-politiške agitacije, in celd tedaj, ako je pokazal le jednim samim migljejem, da hoče biti dobrohoten tudi neitalijanakim vernikom, ali da noče zatajiti svojega slovenskega rojstva, hitru »ledi razburjena debata v mestnem zboru. Ti napadi so postali že toli siloviti, da so slednjič prisilili škofa Glavino k odstopu. Duhovnik v Trstu se mora skoro bati oznanjevati besedo božjo tudi v slovenskem jeziku. Ali ne živimo v Avstriji, kjer je katoliška vera prva in kjer so vsem državljanom zagotovljene jednake pravice ? Ali so take razmere dostojne za pravno državo ? Ali moramo trpeti vse to ? Ali moramo molčati k vsemu temu ? PODLISTEK Krivoseika gostilna. 6 Srbski spisal Gjuro Jaksic; preložil A. B. Mladec je pogledal na označeno stran, ugledal Stojadina, sramežljivo zarudel do ušes, uprl se s komolcem ob mizo ter dalje strmel pred-se. Sedaj je bil še bolj tih in zamiiljen. ,Ali si čul kaj novega, sinko?" je pričel z nova starec. .Nič, čika*. „Tudi tega ne, da je sodnilr F^~"$avna že-nitovanju Ipičevih zasnubil Stojadinovo hčer ter pri mizi rekel, da svojemu sinu Mirku že to jesen uredi samostojno gospodarstvo ?u Mladec je zarudel kakor jagoda, rekel pa ni nič. Starec je mogel videti vsako potezo njegovega obraza in je smehljaje pasel oči na njem. ,A Stojna mu je odrekla", je nadaljeval potem zadovoljno ter z nova motril črte mladega obraza. Mladec je pogledal kvišku z velikimi, ža-ročimi očmi, ustna kota sta se zganila, kakor bi hotel nekaj reči, a je molčal. Kakor se vidi, njiju razgovor ni bil lavno nenavadno dulg. , Po vej mi, dete, si li zadovoljen s tem, he?" Ni dosti, da so izrinili slovenščino iz vseh uradov, da vidimo le laške napise po vsej okolici, sedaj so zanesli agitacijo še v cerkev. Slovenske petje pode iz cerkve in v novejši čas so jeli nastavljati župnike, ki ne umejo slovenski. Dosedaj je bila cerkev jedini kraj, kjer smo se čutili varne in jednakopravne, a sedaj so zastavili svojo sekiro tudi na to najsvetejše, na to sveto vez, ki nas je družila in spajala. Nedavno temu se je celo po* našal neki poznani župnik in ob resnem trenotku in na resnem kraju —, župnik okolice se je ponašal s tem, dane zna slovenski. Tako daleč smo že. Ali ni še prepozno, ako se krepko postavimo v bran, ako pričnemo krepko in od* ločno protestovat: proti tej zlorabi — proti zlorabi cerkve in vere za poitalijančevalne namene. Cerkev je tu za negovanje verskega čuta, ne pa za laško propagando. Odločno se moramo postaviti po robu vsem poskusom, da bi se politična agitacija zanašala tudi v cerkev. Predlagam torej nastopno resolucijo: Zborovalci zbrani na javnem shodn političnega drnštva .Edinost", protestujejo proti pogostemu napadanju katoliške cerkve in njenih duhovnov od strani mestnega zbora tržaškega in „Da, čika !M in potem je nadaljeval, kakor bi govoril sam sebi: „če le nesrečna gostilna ne preobrne vaega*. „Ne", je odvrnil starec polglasno. „Le na čiko se zanesi in miren bodi! Sedaj greš pa lahka domov ; glej, mrači se že; čas je ; da le popušim še jedno samo pipo, pa pojdem tudi jaz domov*. „Lahko noč, čika*. „Z Bogom*. Stisnila sta si roki ; starejši je mirno obsedel na svojem mestu, nabasal pipo, pušil dalje ter srkal iz svoje čaše. Okrog njega so hrumeli pijanci in igralci. Kmeta, ki je zgubil v igri ves denar, kar ga je imel pri sebi, so drngi ročno vrgli skozi vrata. A za ves ta hrnp se je itarec malo zmenil ; počasi je pil svojo pijačo ter se Malomarno oziral, le včasih je zvedavo pogledal popa in sodnika. Iz tega je biJo spoznati, da ga ta dva najbolj zanimata. ,Ta dva človeka sama sebi ne privošoata nič dobrega, »e manj pa komu drugemu ; tako dolgo bosta ugibala, da napravita kaj prav posebnega v nesrečnem Krivoseku". O teh mislih je starec drugače vzravnal svoje telo. Pipa mu ie padla iz ust, roki je uprl ob | mizo in s privito brado in povesenimi očmi aedel tu kakor mačka, ki preži n» miši. protestnjejo posebno proti temu, da bi se zlorabila eerkev za poitalijančevanje v Trstu in okoliei. Dr. Pretner je govoril ob ueprestanem pritrjevanju in odobravanju od strani zborovalcev. Njegova resolucija je bila vsprejeta soglasno. Miha Hrvatin omenja, kako plašljivi so nekateri okoličani. Nekateri se boje cel6, da ne bodo smeli več hoditi po tržaškem tlaku. Kako smeino je to ! Človeku je odprt ves svet, vsakdo sme, kamor želi, a mi da ne bi smeli hoditi po svojih tleh, kjer plačujemo davke in vršimo svoje dolžnosti ?! Kako slabo mislijo vendar nekateri ljudje? (Pohvala.) Predsednik M a n d i ć: Želi še kdo besede ? — Ker se ni oglasil nikdo, morem zaključiti današnji shod. — Marsikdo med vami bi me morda rad vprašal: pred volitvami smo, kako, da niste nič govorili o kandidatu? Zak^j ne govorite s tem ? Častiti zborovalci! Ta okrq je osiročen že dlje časa, ker se je vaš prejšnji zastopnik (Klici: Živio dr. Sancin 1) preselil v drngi kraj. Magistrat ni razpisal volitve in tako je ostal vaš okraj bres zastopnika. Ob takih okolnostih razumem jaz vašo željo, vedeti, kdo naj bi vas zastopal v prihodnje. To pa tem bolj, ker so volitve že blizu. Vendar pa nismo danes govorili o tem, v prvo, ker sedanji shodi društva .Edinost" nimajo namena, postavljati kandidate, v drugo pa se nismo hoteli dotakniti tega vprašanja iz taktiških ozirov. Saj veste, da je tudi v vojni izgubljen tisti, ki je prezgodaj izdal svoje načrte. Ako bi naši nasprotniki prezgodaj izvedeli o vašem kandidatu, mogli bi razviti proti njemu živahno agitacijo in škodovati stvari. Ali uverjeni bodite, da se kandidatura objavi o pravem času; in nadalje bedite uverjeni, da politično d r u S t v o J.E d i n o s t' ne pozabi na vas, ampak bode skrbelo, dadobite vrednega in sposobnega kandidata. V svojem otvoritvenem govoru sem vas pozdravil najprisrčneje, ko sem vas videl zbrane v toli impozantnom številu. Sedaj vas pa zahvalju-Ijujem prisrčno na uzornem vedenju vašem. ReB, ue treba se vam sramovati pred nikomur, pokazali III. Noč je nastala. Lepa, mirna noč. Luna še ni izšla, a večernica se je že svetila v divni krasoti. Kakor bi plesala na nebu in migala zaljubljencem: .Jaz nisem izdajska luna, jaz sem danica, vaša sestra 1 Ljubite se, kakor vam srce veli; vašo tajnost obran m zašel" Po dolinah in bregih globok mir. Le doli v vasi m čuje, kako je tam pa tam gospodar odve-zal pse iu kako poteoi tropa, glasno la)aje, nazna-nujć skrbnemu gospodarju, da se bliža nekdo, ki ne spada k hiši. Kadar se je oddaljil, je tuljenje zopet utihnilo. Sedaj pa sedaj je še slišati veselega mladeniča, kako s piščalko v ustih stopa po vasi. Nanj redkokedaj zalaja pes, ker od njega se ni bati nič hudega. Kakor zvezde, tako tudi on razsvetljuje polnoč, oživlja dremajočo naravo, vzbuja-vaje ljubezenska čutstva v srcu tistih, ki jih še poznajo. Tam na trati se čuje klic pastirja, ki svojo čredo žene naprej ali pa nazaj, in na daljnji deželni cesti je slišali tovorne vozove, škripajoče iu stokajoče, kakor bi že Bog ve kako dolgo ne bili uamazani. A temu ni tako. To škripauje je voznik naredil navlašč. To je osamelcu, rekel bi, zabava. Ako jih je voč skupaj, delajo drugače. (Pride še.) j>te, da ste resni in zdreli mr.žje. Danes teden bode zopet shod v tem prvem okraju, in sicer pri sv. Mariji Magdaleni spodnji. Vabim vas, da pridete tudi tja. Danes je bilo izrečenih mnogo pri-tožeb, ali na srcu nam je še marsikaj. Ne smemo pozabiti, da v prvi vrsti moramo sami delovati za zboljšanje razmer. Saj oe moremo utajiti tega. da smo mnogo zakrivili sami, ker smo bili preskromni prepohlevni, prenezavedni in — predobri. — A sedaj je zadnji čas, da jamemo odločno nastopati v zavesti, da tudi mi vršimo svoje dolžnosti in da vsled tega smemo tudi zahtevati svoja prava. Odvisno je torej le od vas samih, da-ii se nam razmere obrnejo na boljše. To pa se zgodi le tedaj, ako boderno vsak na svojem mestu. Kazna znamenja kažejo, da se pripravljajo spremembe. Tako veselo znamenje je včeraj došla vest, da so naši poslanci na Dunaju sklenili zasnovati jedinstven jugoslovanski k 1 u b. (Komaj je predsednik Mandid izrekel te besede, zaurilo je po dvorani in ploskanju in živio klicem ni hotelo biti ne konca ne kraja.) Tudi poslanci so prišli do spoznanja, da le v zložnem delu in v vzajemnosti med Hrvati in Slovenci je rešitev iz sedanjih tužuih razmer. Po tem spoznanju morajo priti boljši časi. Vam pa, dragi Šaedenjci, mora biti ta vest v posebno zadoščenje, kajti vi ste bili, ki ste posebno resolucijo pozdravili izstop posl. Nabergoja iz Hoheuwartovega kluba. (Živio-klici.) Častiti zborovalci! Na vseh dosedanjih shodih smo se spominjali osebe našega premilega vladarja, onega milega vladarja, ki črti krivico in ki hoče, da bodi pravica vsem. Tudi danes mo* ramo dati duška svojim udanostniui čutilom. V ca namen vas prosim, da soglasno in navdušeno vskliknemo: B o g obv ari in Bog blagoslovi našega cesarja in kralja Frana Josipa I.! — Zborovalci so se odzvali temu pozivu gromovitimi, navdušenimi živio-klici. Predsednik M a n d i i: Zborovanje je zaključeno. Politiike vesti. V TRSTU, due 4. decembra 1896. Državni zbor. Včerajšnji seji zbornice poslancev treba pripisati nekoliko zgodovinske važnosti : pričela se je razprava o borznem davku. Potem, ko je zbornica vsprejela zakonske načrte o pristaniških pristojbinah in kredit 1,200.005 gold. sa udeležbo Avstro-Ogerske na svetovni razstavi v Parizu, dvignil se je finančui minister Bilinski, da utemelji svojo predlugo o borznem davku. Zadnji čas bi bil res, da bi se davčni vijak jel navijati malo navzgor, potem, ko h« je že do skrajnosti navijal navzdol. To je res anomalija in najhuja krivica, da morajo ni^ji sloji, da morajo kmet, obrtnik, trgovec prispevati za državo do skrajne meje možnosti, dočim so se tej dolžnosti odtegovali uprav oni, ki imajo najvećih dohodkov: posestniki kapitala, mobilnega premoženja. Kmet, ki le z najvećim naporom more preživljati sebe in rodbino, mora nositi breme davkov, a oni, ki brez trnda služijo tisočake in tisočake, so bili lepo svobodni tega bremena; pač pa so imeli ves politiški upliv na svoji strani. Vladni načrt o borznem davku nam sicer ni znan in ne vemo torej, ali bode isti odgovarjal našim pričakovanjam. No, nekaj je doseženo že s tem, da je led prebit. Minister Bilinski je zatrjal odločno, da ne predlaga tega načrta iz nasprotnosti do mobilnega kapitala, tuda vladi je dolžnost, da objektivno in nepristranski postopa z vsemi strokami pridobivanja. Ob tej priliki je ostro grajal postopanje iz-vestnega novinstva, ki le podkopuje kredit Avstrije v inozemstvu. Posebno je grajal postopanje nekega lista (menda „Neue Freie Presse") ob vprašanju pogajanja z Ogersko o kvoti. Tako postopanje da je nepatrijotiško. (Kedaj je židovsko novinstvo poznalo avstrijski patrijotizem ? Isto bi prodalo tudi vso Avstrijo Ogerski, da le varuje iidovsko-liberalni interes. Op. ured ) Ta izvajanja ministrova so nam .,:»aj tla zelo, ali njih zaključek nas je poparil. Kako;- pa uredbi uradniških plač, 1 tako se tudi v tem s.ii^ju vlade noče vezati na nikak termin, kedaj uaj z ikon stopi v veljavo. V razpravi zakona o pristaniških pristojbinah je izustil posl. Lueger znamenite besede, da moramo skrbeti za našo trgovinsko mornarnioo, kajti italijanski poslanci, ne izvzemši vladnih, delajo vso silo na to, da bi morje adrijansko postalo i%klj,ntčDo italijansko! (Čujte 1 Čujte 1 med Hrvati in Slovenci.) Pripomniti bi bilo Se ozirom na zadnjo sejo, da so za tidejkomis grofa Čaitoriskega glasovali tudi Hrvatje in Slovenci, a večina Mladočehov se je oddaljila, da ne bi morala glasovati proti vladi. Tudi to je simptoraatično. O shoda duhovnikov na Dunaja radi uravnave kongrue, posnemamo še iz „Naše Sloge* : Osmero dekanatov škofije tržaško kopernke je zastopal drž. posl. S p i n č i d Zborovalci so pozdravili poslednjega najprisrčneje. On pa je pregovoril tako-le: Čast mi je pozdraviti vas najprisrčneje v imenu duhovnikov hrvatskega in slovenskega naroda iz Istre in jednega dela Goriške, ki so me poslali sem, ter izreči željo, da bi bilo vaše današnje zborovanje krouano najboljšim vspehom toliko za katoliško cerkev in za narode, med katerimi vzdržujete jačite in pospešujete katoliško vero, kolikor tudi za vas". Ta pozdrav je bil vspiejet oduševljeno. Potem je izjavil veleč. gosp. posl. Spinčič v imenu istih duhovnikov, da žele ukupno postopati z ostalimi duhovniki in dajenH-have težnje odobril njihov presvetli in prečastni škof, da sb sploh pridružuje prošnji duhovstva sv. Hipolita, da pa hoče nekatere posebne želje pov4u* riti v podrobni razpravi. Dočim je določeno že v vladnem načrtu, da se ustanove za svete maše ne bodo uračuuavale med dohodke, sklenilo se je, da med iste ni ušte-vati tudi pristojbin stole, katere so itak neznatne radi siromaštva prebivalstva; da imajo dekani dobivati gotovo svoto za opravljanje dekanskih poslov, med teiu ko se ni hotelo niti čuti o tem, da bi posebej dobivali za vodstvo matrik. Poskrbljeno bode tudi za oue, ki nadomeščajo izpraznjene ko-operature, kakor tudi za eksponirane kapelane. Posl. Spinčid je povdarjal o raznih prilikah, da bi se moralo točno določiti z zakonom ali vsaj z naredbo, do česa imajo pravico duhovniki, da ne bode pisarij, trajajočih včasih po več let, in pa nagajanja od strani pojedinih uradnikov. Tako zlasti glede dobavljcnja vode, gledć morebitnega pavšala za konja, sosebno pa gledć na penzije duhovnikov. Omenjal je tudi potnih odškodnin za duhovne pomočuike. Le-ti se premeščajo pogosto in je treba pomisliti, da le-ti vodijo svoje gospodarstvo že od prvega začetka. Najodločneje pa se je potegoval za to, da se odpravi bira. Ista je ponižujoča za duhovnika. Z biro se ne doseza namen že radi siromaštva ljudstva in pa radi padanja cen, zlasti pšenici. Bira je poleg tega neopravičena tudi za ljudstvo samo v dotičnih župnijah. Prebivalstvo plačuje davke v krvi in de-uarju; državi je torej dolžnost skrbeti za to, da ljudstvo dobiva vsaj dušue hrane. Ako to prebivalstvo doprinaša se svojimi davki za dohodke v drugih župuijah, zakaj naj ne bi potem skrbeli zanje prebivalci ostalih župnij vse monarhije. Z odstranjenjem bire bilo bi pomagano duhovnikom iii siromašnemu ljudstvu, po onih župnijah, kjer še obstoji bira. Ker je to vprašanje še malo pozuano večiui duhovnikov, vsprejelo se je načelno, da se bira odstrani, ter odločilo, da uaj odbor duhovnikov premišlja, kako bi se dalo to storiti. Pri tem in vsem je bilo zborovalcem pred očmi siromašneje duhovstvo in siromašno ljudstvo. Izrecno se je povdarjalo, da se ureditev dohodkov duhovstva ne sme zgoditi z obremenjeujem siromašnega ljudstva. Duhovniki bi raje stradali, nogo da bi se še huje obremenili siromašni župljani. Poboljški naj se uvedejo na račun velikih kapitalistov in zlasti borze. Vso razpravo je vodil pravi krščauski duh, zahtevajoči med ostalim, da človeška družba skrbi za uboge, siromake in oslabele. Kdor bi hotel kaj izvedeti od stalnega odbora, ali mu kaj priobčiti, naj se obrne do veleč, g. Eichhorna, župnika v Nussdorfu (Wieu-Nussdorf). Italijanska ekspedicija v Afriki — po-morjena! Iitalija ima „smolo" v Afriki. Komaj so s-e nekoliko pomirili duhovi rad: nesreč v Eritreji, že je došla zopet žalostna vest, da je na grozen način poginila neka italijanska znanstvena ekspedicija. O tem posnemamo iz listov: Kapetan Oeccbi, italijanski konzul v Zanziliaru, je priredil minologa meseca znanstveno ekspedicijo na obrežje Benadir, ležeče v deželi Somali. To ekspedicijo pa so posekali divjaki. Padlo je več častnikov in vse spremstvo, z j*dno besedo : divjaki so pomorili vse O tem dogodku, o katerem prinašamo na drugem mestu posebno poročilo, interpeloval je v včerajšnji seji italijanskega senata senator Camporeale ministra za zunanje stvari, Visconti-Venosto. Minister je odgovoril: Vesti, ki so došle vladi o žalostne« dogodku na obrežju Benadir, nameraval sem objaviti ▼ njih celoti in dati občinstvu na znanje. Kapitan Cecchi, naš konzul v Zanzibaru, mož. ki ima o Afriki večletno in temeljito izkušnjo, in ki je več let svojega življenja žrtvoval za eksploracije afri-čanskih zemlja, ta mož se je podal v sredi novembra meseca na obrežje Benadir, da tam ziste-misuje novo trgovsko-administrativno italijansko družbo. No, soditi je, da je Cecchi smatral potrebno, preiskati tudi notranjo deželo in da je bil tem povodom preveč zaupljiv. To se more sklepati iz tega, ker si je vzel s seboj le majhno oboroženo spremstvo in da se je ekspedicije udeležilo več častnikov in nekoliko uradnikov, ne da bi to bila njih službena dolžnost. Cechi in njegovi spremljevalci so padli vsled jednega onih napadov, ki so, fplibog, prepogosti v zgodovini eksploracije Afrike. — Kar pa se dostaje namena vlade v očigled temu dogodkn, omeniti je, da je nekoliko kaznij že izvršenih. Vlada pa že stori vse potrebno, da se izvrše še nadalje stroge kazni in bode gledala na to, da bodo te kavni eksemplarne, do kamor more seči italijanska roka in v onih mejah, v katerih se morejo in smejo pojavljati naše sile. Mi ne namerujemo zopet pričeti dobo afričanskihekspedicij. Nikakor pa ne odstopino od .programa naše politike gledč Benadirja, katera politika je trgovskega nikakor pa ne vojaškega značaja. Vlada stori vse potrebno v obrambo in zaščito naših tamošnjih ustanov, ki se nahajajo in ostanejo izključno le na obrežju. — Vzlic vsem tem zatrjevanjem ital. ministra pa smo vendar uverjeni, da tudi to nesrečo porabijo oni krogi, ki zahtevajo, da bi se Italija umaknila iz Afrike. Razli6ne vesti. Shodi po okolici. Jutri priredi potično društvo »Edinost* javen narodni shod pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, v hiši Štev. 209 gosp. Antona Miklavca. To bode drugi shod v prvem okraju, drugi, ali jako potreben, kajti na prvi okraj — kakor smo že povdarjali — pritiska strašno sila tujinstva. Tu treba hrabrenja, vspodbujanja in pouka. Prosimo torej, seveda v prvi vrsti, domače rodoljube, potem pa tudi Škedenjce in meščane, da se udeleže jutršnjega shoda. Kolikor več nas je iz mesta, tem bolj krepimo morAlno okoličane. Opezarjamo, da pot vodi za pokopališčem. — V torek popoludue pa pojdemo na jako razrušena in razorana tla, v II. okraj: v B o c o I. Tu se bode vršil shod v gostilni g. Mat. Prašel na hšt. 67 (za vojašnico domobrancev.) No, kolikor moremo soditi po dosedanjih pojavih v tem okraju, smemo se nadejati tudi v Rocolu najboljšega vspeha, kajti vse kaže, da so se tudi tu jele odpirati ljudstvu oči, in da se je popolnoma poleglo nekdanje navdušenje za g. Mauronerja. Ljudje vidijo sedaj, da so vse obljube ostale le — obljube! Jako umestno bi bilo, da bi sam g. Poldo prišel na naš shod in da bi povedal — tudi italijauski bi smel govoriti —, v kolikih sejah je bil v tej triletni dobi in kaj je dosegel, ali kaj je vsaj skušal zares dobrega doseči za svoje volilce. Po njegovem govoru bi se menda še bolj skrčilo število njega čestilcev. No, ker pa g. Poldo najbrže na naš shod ne pride, bodo pa naši govorniki skrbeli za to, da se zborovalcem natoči čistega vina » delovanju toliko naših slov. zastopnikov« kolikor tudi zastopnikov iz večine mestnega zbora. Rocolci pa naj le pridejo v velikem številu, da se prepričajo, kako stvari stoje. Imenovanje. Grof Friderik Foggenburg, ki je bil dodeljen tukajšnjemu namestuištvu, je imenovan okrajnim komisarjem j>ri namestuištvu v Pragi. V spomin. Dne 1. t. m. smo zagrebli pokojnega trgovca J o s i p a K o v a č i č a, ki si je se svojim dolgoletnim trudom prihranil lepo premoženje. V narodnem ozlru je bil pokojni do pred malo časa „mrtva duša". Poslednji čas pa je bil postal ves drugačen ; podpisal je rad pooblastilo za utok proti izpuščenju iz volilnih list in ob istej priliki izjavil svoje ogorčenje zoper postopanje magistrata proti nam Slovencem. Bil je dobra duša in ni bil sam kriv, da ni več koristil svojemu narodu. Okolnosti so ga odtujile svojemu rodu ; tem hvalevredueje je, da se je zavzel za rod svoj, kakor bitro no se mu odmrle oči. Vječnai« jetnu pamjat! Že zopet! S Prošeka nam pišejo : Vrsta žrtev zadnjega shuda ua Prošeku še m završena. Shodi, ki jih prireja pol. društvo „Eliuost" po okolici, morajo strašno bosti naš mestni magistrat. Saj su znani čitateljem ra^ni slučaji, kako so naši pridni delavci in narodnjaki zgubili svoj, v pod« ročju magistrata sicer krvavo zasluženi kruli. S tem mene nasprotniki, da preprečijo nadaljuje svobodno gibanje nkohčaua. Varajo se. Posebno pozornost so obrnili nasprotniki ua zgornjo okolico, zlasti na Prošek. Prošek bi seveda hoteli u-kloniti, ker vedo, da je tu prava uaiodna trdnjava in da veje tu pravi sloveuski duh. Tu je vse ,delo* Vidusaa iu njega pomagačev ostalo dose-daj brezvspešno in vsi njega vspehi so bili dose-daj podobni blama^am. Ali se nasprotniki nadejajo več vspebov ou proganjanja ? V zmoti so. O tem jih more poučiti vsklik onega delavca-pošteujaka: „Raje na pomolu sv Karla v morje, nego postanem renegatom" I Ali nasprotniki so zaslepljeni v svoji strasti: nočejo odnehati in nadaljujejo pre-gaujeuja. Te dni )e moral pobrali šila in kopita in ostaviti delo mož poštenjak, katerega Bpoštuje, kdor ga pozna. Zakaj ? Zato: ker je mož v pravem pomenu besede. Ko so ga odstavili tako ne-naduo, krutu m brez vsakega razloga, utrnila se je solza marsikateremu dosedanjih mu sodelavcev. In na vprašanje, zakaj tako postopanje, dobil ie proganjani odgovor: ua višji ukazi Lep ukaz to. C116 dotični orgau mestnega magistrata se je menda sramoval povedati resnico ! Toda nasprotniki naj si zapomnijo, da od vsega tega ne bodo imeli uikakega dobička, pač pa pade ua njih odij ueliberalnega, netolerantnega in ue-človekoljubnega postopanja. Krepka roka in po-stenje okoličana, združena spoštovanjem uo bližnjega, dobita povsodi vsakdanjega ki uha 1 Sedaj pa irezno besedo Se, našim okoličanom: Bodite zložni iu vztrajajte ! Gorjć onemu, ki bi se hotel okoristiti z ogleduštvom proti lastnemu bratu! Ju nekaj takih kukavic med vami, ki vas ovajajo; teh se ogibajte 1 Tolažite ne, da tudi tem brezvestnežem ptide ura plačila, kajti ješevedno resničen rek: „L>aues meni, jutri tebi!" Tudi za las ko gosi odo v mestu pride .črni petek*, pride, kakor gotovo je Bog v nebesih! Bog sicer res ne plačuje vsake robote, ali plačuje prej ali slej in plačuje pravično iu strogo. Nikdo se ne odtegne zasluženemu plačilu! On plačne dobro iu kaznsje slabo. Ostani^; t »rej dobri, to je: pošteni, z n a č a j u i, z v e s t i 1 Bolje je trpeti krivico v poštenju, neg.) rojau v nepoštenju. Ko pade krivica — in ta mora pasti — boste vi, ki ste ostali pošteni, lahko ponosnim Čelom stopali v svet, dočiui se bodo oni vaši sovaščani - na srečo jih je le malo — povesenimi očmi izmikali pogledu značajnih mož. Bog ne zapusti nikdar pravičnega ! Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda za „Božićnico* so darovali nadalje : g.a Karla Po-nikvar in g a M. Lieske po 10 kron, g.a Ana Pertot, 2 kroni, č. gosp. Normali 4 krone. — Bog plati! Okrajno glavarstvo za Trst In okolico. Prejeli sino iu objavljamo: Gospod urednik! — Ko ste Vi pred letom dnij prvič potom publicistike sprožili i»i*cl o osnutju okrajnega glavarstva za tržaško okolico, sein bil jaz udano podpisani med prvimi, ki «o Vam čestitali na prekrasni ideji. Že takrat pa seui se jaz usojal razširiti Vaš predlog v zmislu, da naj bi se ustanovilo okrajno glavarstvo ne le za tržaško okolico, nego tudi za mesto samo. — Danes, ko se je za Vtšo misel razvnela tako živahna in krasna agitacija, da se človeku srce v prsih smeje, mislim, da je zadnji čas, da se povrnem na širši svoj predlog. V razpravah shodov, do sedaj obdržanih po okolici, ćuli smo, rekel bi, sto in sto razlogov, iz katerih j* nujno potrebno osnutje okrajnega glavarstvu /,a tržaško okolico. Ali jaz hi trdil, da vsi oni in i* velijo več druzih razlogov govori za to, da se tudi \ tržaškem mestu odvzame mestnemu magistratu delegirani delokrog. Saj je vendar vsem znano, kako on uprav tukaj oblastno in pa-šasto postopa iu to večji del v stvareh, ki mu prav za prav ne pripadajo, kakor n. pr. v šolskih, obrtnih, vojaških, statističnih in drugih zadevah. S tem, da bi se agitacija razširila tudi na mesto, izvilo bi se tudi podkupljenim rogo-viležem orožje iz rok, da se zdaj dela na odcepljenje okolice od Trsta. Ni dvomiti, da bi si okolica močno in hitro opomogla pod upravo okrajnega glavarstva — ali naj pa te sreče in boljše bodočnosti ne privoščimo tudi mestu ?! Ali se nam tu ne pogublja ravno tako drag živelj kakor tam ? Ali ne dobivajo ravno tu, v sedanji vaegamogočnosti magistrata, zaslombe politično najnezanesljivejši elementi ? Oporekalo se bo morda, da so tu drugi faktorji poklicani braniti državno korist in patrijotično mišljenje, da je tu dandanes še nemogoče razviti potrebno agitacijo itd. Jaz bi rekel, če imajo drugi dolžnost čuvati državno, pripada nam skrb za narodno korist, in ker se ena od druge v Trstu ločiti ue da in ne sme, skrbimo, da se p o s p e š u j e t i ob enem obedve in s tega stališča ni samo naše pravo, ampak je tudi naša dolžnost klicati: C a-veant c o n s u 1 e ■ ! Kar se tiče agitacije, ne bojmo se! Ta se bo rodila sama iz sebe, ako je bomo potrebovali. Morda se nam pa posreči tudi brez šumečih shodov, da prepričamo visoko vlado, da stvar za katero se borimo, je dobra in sveta! In v to Bog pomozi! — Vaš Brglez. .Miklavžev večsr". Še enkrat opozarjamo na nocojšnji tradicionalni „Miklavžev v e č er" v telovadnici .Tržaškega Sokola". Začetek točno ob 8uri. Darila, namenjena otrokom, pa je do-poslati najdalje do 6. ure. Konccrt »Slovanskega pevskega društva*. Vabila in program za tu veliki koncert se že razpošiljajo. Iz obsežnega programa je razvidno, a mi smo se osvedočili tudi na skušnjah, da bode na tem koncertu glasbenega užitka, kakoršnega menda se niso priredili tržaški Slovani. Jako umestno je, da je na vabilih natisnjen tekst Hu-badovih „Narodnih pesmi". — Vstopnina za osebo BO nč. Sedeži (naslanjači) v prvih treh vrstah 50 nvč.; v drugih 4 vrstah po 30 nvč., v ostalih vrstah po 20 nč. Mesto poštnega odpravnika je razpisano pri o. kr. poštnem uradu v Plavu (okr. glav. Gorica) proti pogodbi iu kavciji 200 gl. Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 grd; Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu, O omiki. Pišejo nam: Človek ne živi le od kruha, temveč od vsake besede, katera pride iz ust Božjih. Kdor skrbi za pravo omiko ljudstva, ta oznaujuje besedo Božjo 1 — Gladen Človek ne vpraša, kdo mi je dal kruha, od kod in kako je prišel kruh. V veliki stiski poslužuje se često tudi krivičuih sredstev, da le pride do živeža. Zuauo nam je cel6, da v najbolj kritičnih slučajih in v najbolj divjih narodih, človek človeka kolje in je. Omika ne pozna takih činov. V krajih, u. pr., kjer tudi se je to dogajalo nekdaj, živi sedaj mnogo in mnogo več ljudstva, mnogi v blagostanji, drugi pa se preživljajo pošteno z delom svojih rok. Omika je je dovedla do blagostanja, do poštenega življenja. V minolosti so se sicer tudi oznanjevalci vere včasih posluževali krivičuih sredstev iu nasilja, toda take čine treba obsojati vuikdar Koliko bolj bi se zgrozil pošten olikauec, ako bi kdo hotel pod koncem devetnajstega stoletja z nasiljem širiti omiko. Je-li mogoče misliti na ugonobitev naroda, ki je že na poti omike? — T'da omiko treba širiti iu popolnjevati primernimi sredstvi iu t&ko primerno sredstvo je v prvi vrsti domači jezik, Nevedne treba učiti v poznanem jim jeziku. A kateri jezik je najbolj znan človeku ? Gotovo oni, katerega nas je učila mati. — Človek se najložje potožuje v materinom jeziku; najrajše sprejenilje tolažbe sveti v domačem jeziku. — Oni, ki se je kaj pregrešil, mora biti posvarjen v domačem jeziku, da ložje spozna krivico ter se poboljša. Kdor je zatožen po krivem, se zamore prav braniti in zagovarjati le v domačem jeziku, da pride njegova nedolžnost ložje ua dati itd. — Preljubi lahončiči, ki se nekaj bahate, da dajate okoličanom kruha (to je bilo že večkrat povedano, da ga ne dajate, temuč si ga morejo zaslužiti sami), ali pa skrbite za dušni kruh svojih domačlnovdrugorodc-v ? Ali skrbite, da bi se zamogel vsakdo poučiti, braniti, zagovarjati, prositi itd. v domačem slovenskem jeziku ? — Človek potrebuje zelo malo, da si uteši glad; ali putrebuje zelo veliko, da si ustvari srečno, zadovoljno, prijetuo življenje! Do takega življenja ni mogoče brez omike. Ker pa prava omika zamore prodreti v narod le po domači govorici, a te govorice vi ue umejete ter jo hočete zatreti v svojih sosedih irugorodcih, potem smemo reči, da vi niste prijatelji omike. Čudni liberalci, ki si prisvajajo naslov povspeševateljev napredka in omike, pa hočej o zaprečiti izobrazbo svojim domačinom t Dobro veste, ali bi morali vedeti, kam zaide človek brez omike! In vendar zastavljati okoličanu pot do omike. Drugače delajo slovenski voditelji. Oni bude ljudstvo, bude je k omiki, torej je navajajo k lastnemu, in po takem tudi k vašemu, splošnemu blagostanju 1 Ljudstvo brez voditeljev, buditeljev, bi morda molčalo ter trpelo krivice. A kaj potem, ko bi bila prenapolnjena mera krivic, kaj bi se zgodilo ? Ali ne mislite ua to? Ali ue veste, da se kolo časi vrti in da gorjč onemu, ki bi je hotel ustaviti nasiljem. Pravi naprednjaki ne delajo tega. Vi niste pravi naprednjaki, o slavna laška gospoda 1 Vi hočete napredovati le v minolost, v temo I Omika pa noče teme, ampak svetlobe, luči! Zato smo mi napredujoči Slovani, sinovi luči — sinovi omike. Izpod Nanosa nam pišejo: Danes zjutraj (3. t m.) na« je prebudil ob 2. uri po noči plat zvona. Le pogum in prisotnost nekaterih vaščanov sta zabranila, da ni bilo Razdrto v nekoliko trs-notkih prah iu pepel. — Naletale so redke snežinke, burja je silno vlekla, mraz in tihota sta kraljevala v vasi. Niti ponočna straža ni opazila nevarnosti. Tam ua vzhodnem koncu vasi je pa pred pečjo tlel pod na mostovžu v prvem nadstropju hiše it. 32. Pregorel je že strop v vežo, ko je slišala prasketanje ognja najemnica v pritličju iu šla klicat soseda K. Krušiča. Ta ue je stresel, ko je videl tik ognja slamo, v bližini seno iu otavo. Hitro je potrgal tleče deske in remeljue narazen, osamil ogenj in šel po vodo iu po pomoč. Mož se je opekel in poškodoval, ali misel na slamnate strehe, mraz in burjo je bila hujša od bolečin. V par zamujenih minutah bi bil plamen prodrl streho in začel z burjo svoje grozno gospodarstvo. Hipoma je bila vsa van po koncu iu videla — že skoro odstraujeuo nevarnost; o»tal je ie strah in pa svarilo : previduost z ognjem zlasti v viharnem vremenu. „Tržaški Sokol* naznanja, da s ponedeljkom dnć 7. t. m. začne zopet redni pouk v telovadb* in sicer: I. moški oddelek vsak ponedeljek in petek od 8 Vi do 10 ure zvečer. II. oddelek (starejši telovadci) vsak ponedeljek in petek od 1)4 do zvečar. Gojenci pa bodo imeli pouk kakor do zdaj, ob sredah in sobotah od 4. tlo 6. ure po-poludue. Pouk v I. možkem oddelku prevzame blagohotno začasno brat Seb. Čenčur;vII. oddelku brat dr. Otokar Rybar. Oddelek gojencev pa prevzameta brata Jos. Bubnič in Jos. Stoka. Ženska oddelka ostaneta še nekoliko dnii brez telovadnega pouka, a skrbelo se bode vstreči tudi v tem pogledu čim prej vrlim našim gojenkam telovadbe. Konečno se obača odbor do vseli telovadcev s prošnjo, naj zahajajo točno in r*dno k vajam, da ne zaostajajo za drugimi in da ne prečijo racijonalni pouk in vspešen napredek. Stariše se prosi, naj pošiljajo vpisane gojence o pravem časa k vsaki vaji, ker drugače ni možno pričakovati od njih dobrega napredka. Izpred porotnega sodišča. Razprava proti Moravcu in tovarišem je končala predsinočnem ae sledečo obsodbo: Edvard Moravetz je dobil tri leta težke ječe; Leopold Lonznar štiri leta, trgovec Ivan Sponza dve leli, Peter Bachrtiar pa jedno leto težke ječe. Včeraj je pričeta razprava proti Petru iu Mariji Persiču z Voloske. Peter Persič, kateri je bil, kakor znano, to poletje ušel iz zapora in so ga lovili po strehah, obtožen je umora in goljufije, tovarišica mu Marija Persič pa goljufije. O tej razpravi sporočimo v današnjem večernem izdanju. Razprava proti morilcema Ostromsna. Glasom iz Malega Lošinja došle vesti, se bode vršila razprava prori onima občinskima stražarjema, ki sta iz narodne strasti umorila mladeniča Ostromana, pred porotnim sodiščem v Gradcu, katero sodišče je delegirano za to razpravo od vrhovnega sodišča. Gmral, ki so no Mara dati pokopati. Pred-včerajšnjem je umrl n« Dunaju vpokajeni general-major Emil pl. Huber. V svoji oporoki je bil odredil, daje njegovo truplo odpeljati v Gotho in je seigati v tamošnji zgradbi za sežiganje nrličev. Vsled te testamentarne želje pokojnikove prepovedal je kardinal Gruscha duhovščini udeležbo na sprevodu, ko so truplo prepeljali ns kolodvor. Ponesrečena Italijanska okspsdicija v Afriki. O masakrirani ekspediciji kapitana Cecchija, o kateri govorimo tudi na drugem mestu, poročajo is Rima: Ekspedicija kapitana Ceochija si je stavila nalogo preiskati izvire reke Uebi, ki ležć kakih 20 kilometrov oddaljeni od italijanske trgovske naselbine Mogadiscio. V okolici Mogadisc« živi pleme črncev Abgal; soditi je, da so Abgali umorili Cecchijevo ekipedicijo. Omeniti je, da je dobil Cecchi od trgovinske družbe nalog na nje stroške preiskati okolico Mogadisce. Častniki italijanske vojne eskadre so se pridružili Cecchiju, hote uporabiti to priliko za .lovski izlet*. Med temi sta bila fregatna kapitana Mongiardini in Maffei, poveljnika vojne ladije „Staffetta*. Čim je vlada doznala o masakru, odredila je, da odplovi oklop-nica .Volta" pred Zansibar, kajti ta napad na italijansko ekspedicijo priča, da italijanski konzul v Zanzibarn nima nikakoršnega ugleda pred plemeni, živečimi v notranji zemlji. Italijanski ujetniki, ki ao no marajo vrniti. Rimski „Messaggero* poroča, da so nekateri italijanski ujetniki prosili ministerstvo dovoljenja, da smejo ostati v kraljestvu Šoa, namesto da bi se vrnili v Italijo. Pravijo, da se jim godi jako dobro. To velja posebno o onih, ki so izučeni urarji, stavbaiji, ali graditelji. Baratiori — pioatolj. |Iz Bolcana javljajo: Prve dni prihodnjega leta izide v Tridentu knjiga, ki jo izda Baratieri. V tej knjigi bode opisana vojna Italije proti Abesiniji. Umevno je, da sosebno vojaški krogi pričakujejo obelodanjenje te knjige veliko radovednostjo. Naseljevanja v Sovorni Ameriki. Nevr Yorški „Glas Naroda* javlja iz Washingtona: Letno poročilo višega komisarja za naseljevanje kaže, da je v poslednjem fiskalnem letu dospelo v pristanišča Zjedinjenih držav 343.267 priseljencev, 84.706 več, nego leto poprej. 2199 osebam niso dovolili izkrcati se, ter so jih na stroške paro-brodnih družeb vrnili v staro domovino. Od teh zavrnenih je bilo 776 kontraktnih delavcev, ostalim pa je zakon branil izkrcati se. Med te so prišteti : oni, ki niso imeli najmanje 10 dolarjev gotovine, pohabljenci, take ženske, ki so bile ostavile svojega moža v prejšnji domovini in pa otroci brez spremstva. Raz ven teh so poslali v staro domoviuo tudi 238 oseb, ki so bile že v prvem letu svojega bivanja v Ameriki prisiljene prositi pomoči javnih dobrodelnih zavodov. Poročilo pravi, da je bila večina novih priseljencev vajenih delu, torej je pričakovati, da si zaslužijo za svoje potrebe. — Gotovine so ti naseljenci prinesli s seboj 4,916.318 dolarjev, toda svota bila je gotovo mnogo viša, ker so zahtevali ie od onih, da pokažejo denar, ki so imeli manj nege 30 dolarjev. Največe število analfabetov (ljudij, ki ne umejo ne čitati m pisati) je bilo iz Italije, Avstro-Ogerske i« Rusije, najbolj naobraženi naseljenci pa eo deili is Švice, Francije, Danske, Švedske in Neačije. Koledar. Danes (5.): Saba, opat; Kriipin, mnčenec. — Jutri (6.): II. adventna nedelfa. Miklavž, škof. — V ponedeljek (7.): t Ambrozij, škof; Agato*, mnčenec. — Mlaj. — Solnce izide ob 7. uri 88 min., satoni ob 4. uri 12 min. — Toplota včeraj: eb 7. uri zjutraj 3 stop., ob 2 pop. 6*5 stop. O. Spomini na Koroško. (Dalje.) Vse ni nič pomagalo, on je tulil svojo ter modroval, da otroci že znajo slovenski od doma, ter da jim zadostuje, ako se le čitati nauče slovenske knjige, kar se zgodi po njegovem monenju, že prvo leto. Potem proč s slovenskim abecednikom! Vsa naslednja leta naj se urno vadijo vsi predmeti na podlagi kultsrne nemščine. Sploh je bil ta gospod jako odkritosrčen; povedal mi je vse in še več nego vse, ker je lagal in zavijal po receptu ultragerraanov. Kadar je bil govor o nemških stvareh, bil je ves v ognji — sama navdušenost ga je bila. O Nemčiji je govoril kakor o kaki obljubljeni deieli. Poslušal sem ga rad, da sem mogel potem primerjati žnjim našega slovenskega nčitelja. Kak razloček! Prvi ves v ognji za svoj narod, drngi pa pohlevna dnšica, ki se npa jedva dihati v količkaj večji druibi. Prvi si npa javno izzivati ter napsdati kogar si bodi, drugi pa, slovenski učitelj, je presrečen, da se zamore v kakem resnem slučaju skriti v kako omaro. Naj se tema nihče ae Čudi. Pomislimo, kake ugodnosti uživajo nemški učitelji v primeri s slovenskimi! V šolah se jih je učilo vse drugače, kakor naše učitelje. Na celovškem nčiteljišču ni učiteljev, ki bi se sramovali sveje narodnosti, pač pa na slovenskih učiteljiščih, ako smem te zavode nazivati slovenske. Ksko vse drngače so razlaga zgodovina naprej imenovanih. Pri nekem slovenskem učiteljiščnikn sem zapazil vse zgodovinsko knjigo počečkano z: von da — bis da. In ta: „von da — bis da" je bila edina razlaga veleučenoga gospoda profesorja, kakor mi je učiteljiščnik zatrjeval. Priporočal sen učiteljiščnikn držati se svetega pisma, ko postane vzgojitelj: pojdi in stori tudi ti tako! Da dobivajo koroški učitelji moralne in materijalne podpore, mi ni treba povdarjati še posebe, Posebno liberalna stranka skrbi za učiteljstvo. Liste dobivajo brezplačno, posebno take, katere izdaja kako društvo. Tako sem videl n. pr. pri svojem znancu vse polno pamfletov — brošnric društva »Sttdmark'1. Pri nas se pa nihče ne spomni na ubozega nčitelja 1 (Pride še.) Najnovejie vesti* Dunaj 4. (Poslanska zbornica.) Zbornica je sklenila, da je preiti v podrobno razpravo o borznem davku. Peterburg 3. Ruska telegrafna agentura javlja: Izvestni organi inozemstva govore o nastalih uesporazumljenjih med Rusijo in Francijo gledć na vnanjo politiko in sosebno gledš na vztočno vprašanje. Po dobljenih najzanesljivejih informacijah more se zatrditi, da ti dve državi soglašati popolnoma v vseh točkah Sicer pa je popolno soglasje med vsemi vlastmi. VABILO na občni zbor „Slov. pevskega društva v Trstu", ki bode dne 20. decembra ob 2'/i uri popoludne v prostorih „Del. podp. druStva*. Dnevni red: Nagovor predsednika; poročilo tajnika; poročilo blagajnika ; eventuvelni predlogi; volitev novega pieu&ediiika m odnora. Trst, 5. decembra 1896. _-Predsedništvo. Trgovlnsk« bnojavk« ta vaatl. .u&ultt poilb. PAeuion /.ujesen—•— —■— rs«tiina za spomlad 189« 8.19 do 8 20 Oves za spomlad 5*95—6*96. It* za spomlad 6.86—b.88. Koruza za maj-juni 189?. 4,—'4.01 1'šrfuitiu aova. od 7* kil. f. 8 M5 H SO ■>| B, va želodec iz lekarne FRAGNERJA V PRAG,I je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, prebavljauje po-spešujočega in milo odvajajočega učinka. SV.k»11o I Vsi deli anbalaže GLAVNA ZALOGA Lekarna B. FRAGNERJA pri „črnem orla" Praga, na Mali Strani, ogelj Spornerjeve ulice. Velika steklenica 1 gl., mala 50 kr., po pošli 10 kr. več. Po posti razpošilja se vsak flun. Zaloga v avstro-oger skih lekarnah. Lastnik kensorcij lista »Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.