Sanacija območja ob goriški sežigalnici bo odvisna od stopnje onesnaženosti Nove gradnje pod Križem, na Opčinah in v Bazovici V Narodnem domu publikacija o rodbinah Kalister in Gorup Primorski Kakšno zvezo ima splav z deželnimi volitvami? Dušan Udovič »Nič novega«. Politični predstavniki leve sredine, ki so s tema besedama, ne da bi se pri tem posebno segrevali, enostavno komentirali poseg predsednika italijanske škofovske konference Angela Bagnasca v volilno kampanjo, so s tem povedali več kot dovolj. Žal je namreč v Italiji že stara praksa, da se visoki cerkveni dostojanstveniki neposredno vmešujejo v politično dogajanje, ko jim je tega najmanj treba. In se opredelijo za desnico, kot je to na svoji koži grenko izkusil sicer katoliški le-vosredinski predsednik vlade Romano Prodi. Tokrat Bagnasco očitno ni mogel prebaviti kandidatke leve sredine za deželene volitve v Laciju Emme Bonino, vidne poli-tičarke s pedigrejem radikalke in zagovornice pravice do splava. Da pa je predsednik škofovske konference vendarle šel predaleč, so najprej pokazale pričakovano zadovoljne reakcije desnice, ki je Bagnascove izjave nemudoma instrumentalizirala, kar je bil najbolj predvidljiv del scenarija. A še bolj zgovorne so »preciza-cije« in »interpretacije« škofovske konference, ki je hitela predsednikov poseg z neodtujljivo pravico do življenja v ospredju dopolnjevati s poudarjanjem še drugih temeljnih vrednot kot so pravica do dela, human odnos do migran-tov in človekovo dostojanstvo. Precizacije in dopolnila so zaznaven odmik od Bagnascovega posega in odražajo deljena mnenja znotraj same Cerkve, v kateri mnogi takšnemu političnemu opredeljevanju tudi ostro nasprotujejo. Seveda je vprašanje, kdaj in kako lahko takšna utemeljeno kritična stališča v strogo hierarhični cerkveni strukturi sploh pridejo do veljave. Ostaja dejstvo, da se je predsednik »centralnega komiteja« italijanske katoliške cerkve par dni pred deželnimi volitvami opredelil za desnico, ki naj bi tako bila predvsem garant »pravice do življenja«. Vse drugo po takšni interpretaciji pride potem, vključno s splošno družbeno in moralno degradacijo, uničujočim odnosom vladajoče desnice do ključnih državnih institucij, zaničevanjem sodstva, preganjanjem priseljencev. In ne nazadnje, kakšno zvezo sploh imajo deželne volitve z vprašanjem splava. O njem ima Cerkev seveda povsem legitimna stališča in vedno priložnost, da jih poudarja v javnosti. Volilni čas pa je za to najmanj primeren in ni jih malo, ki ocenjujejo, da utegne takšno vmešavanje nazadnje doseči nasproten učinek od pričakovanega. dnevnik ČETRTEK, 25. MARCA 2010 Št. 71 (19.778) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ZAHODNI BALKAN - Srbski predsednik včeraj na obisku na Hrvaškem Josipovic in Tadic prvič na dvostranskem srečanju Medsebojni tožbi za genocid naj bi državi uredili izvensodno SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Danes in jutri premiera Nova produkcija Oblomov Za režijo je poskrbel srbski režiser Egon Savin, v nosilni vlogi Radoš Bolčina - Ponovitve do 18. aprila TRST - V mali dvorani tržaškega Kulturnega doma bo danes premiera nove produkcije Slovenskega stalnega gledališča. Na odru bo zaživel Oblomov Ivana Aleksandroviča Gončarova v režiji srbskega režiser- ja Egona Savina. Nosilna vloga je bila zaupana gostujočemu igralcu Ra-došu Bolčini. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki se je udeležil tudi izredni upravitelj Paolo Marchesi, so pred- stavili tudi »konstruktivistični dogodek« Dragana Živadinova, ki bo v foa-jeju parterja jutri ob 19.30, posvečen pa je tržaškim konstruktivistom, v prvi vrsti Edvardu Stepančiču. Na 13. strani ZAGREB - Predsednika Hrvaške in Srbije, Ivo Josipovic in Boris Tadic, sta ste se včeraj v Opatiji prvič sešla na delovnem srečanju. Ocenila sta, da je medsebojni tožbi za genocid, ki sta ju državi vložili na Meddržavnem sodišču v Haagu (ICJ), možno urediti s izvensodno poravnavo. Dodala sta, da sta se pogovarjala o vseh odprtih vprašanjih. Glede izjav premiera Republike srbske Milorada Dodika, da je prišel čas za pogovore o razdružitvi BiH, je Ta-dic ponovil, da je Srbija podpisnica Daytonskega sporazuma in da nasprotuje delitvam BiH. Na 19. strani Kakovostna Primorska in Koroška pojeta v Ukvah Na 3. strani Na trgu dela se kriza še stopnjuje Na 4. strani Carraro: ohranitev delovnih mest pogoj za pomoč Dežele Na 15. strani Benedikt Kosič na čelu zveze Federmoda Na 14. strani O padcu Berlinskega zidu z Veitom Heinichenom Na 9. strani ITALIJA - Volitve Bersani: Berlusconi je v zatonu RIM - V Italiji je v polnem teku kampanja pred nedeljskimi in ponedeljkovimi deželnimi in krajevnimi volitvami. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je tudi včeraj napadal sodnike in opozicijo, zapletel pa se je v polemiko celo z zaveznikom Umbertom Bossijem, in sicer o tem, ali bo Severna liga res prehitela Ljudstvo svobode v severni Italiji. Prvi mož demokratrov Pier Luigi Bersani pa je menil, da je Berlusconijeva zvezda v zatonu, in opozoril, da je Berlusconi prav v tej fazi posebno nevaren. Na 6. strani PROFESIONALCI SLUHA ISTITUT0 ACUSTIC0 P0NT0NI že 20 let na Vašo razpolago Posebni dogodek Oticon z inž. Patane v Trstu danes, 25. marca Rezerviraj! Dobava opreme ASSL-INAIL Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije wireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje n ISTITUTO ACUSTICO Agencija 1 PONTONI Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 ''' Agencija 2 www.istitutoacusticopontoni.it - info@istitutoacusticopontoni.it Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Á Združen z TRST SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev KRIZA: KAKO NAPRČJ? tvropska perspektiva 01.04.2010 Kulturni dom Ul. Brass, 20 - Gorica dr. Franc Križanič j /mi 'jbr 2h fin ar j c j www.slovik.orginfo@slovik.org 2 Četrtek, 25. marca 2010 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - Po torkovem mnenju ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu Janša kritičen do sodišča, koalicija za en sam referendum Pahor zavrnil Janševe očitke, da sporazum ne predideva teritorialnega stika z odprtim morjem LJUBLJANA - Predsednik SDS Janez Janša je včeraj ostro kritiziral mnenje ustavnega sodišča o arbitražnem sporazumu kot najbolj protislovnega doslej. Kritičen je bil tudi do napovedi koalicije, da morda ne bo razpisala predhodnega referenduma o sporazumu. Koalicija pa je sporočila, da želi doseči sklic le enega referenduma in ne dveh. Vodje poslanskih skupin koalicijskih strank so namreč na srečanju ugotovili, da je po torkovem pozitivnem mnenju ustavnega sodišča utemeljen ponovni razmislek o tem, ali nadaljevati s postopkom predhodnega posvetovalnega referenduma, a odločitev preložili na čas, ko bodo znane informacije o ravnanju vseh parlamentarnih strank pri ratifikaciji sporazuma v DZ. Vodje poslanskih skupin SD, Zares, DeSUS in LDS so ocenili, da bi bil referendum utemeljen v primeru, da bi njegov pozitivni izid - v katerega ne dvomijo - zagotovil podporo sporazumu s strani po možnosti vseh parlamentarnih strank. V kolikor pa bodo opozicijski poslanci še naprej nasprotovali potrditvi sporazuma ali celo dopuščali možnost razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma, pa bi bil razpis dveh referendumov "neracionalen in nepotreben". Podobno je dejal tudi premier Pahor, ko je na novinarska vprašanja odgovarjal na kritike Janše, ki je prvič komentiral torkovo mnenje ustavnega sodišča, da je sporazum v skladu z ustavo. Potem ko je Janša dejal, da bi SDS spoštovala izid predhodnega posvetovalnega referenduma, če bi bilo volivcem postavljeno ustrezno vprašanje - ali so za sporazum ali proti njemu -, je Pahor poudaril, da pa je ena od opozicijskih parlamentarnih strank napovedala, da bo v vsakem primeru zahtevala naknadni zakonodajni referendum. Pojasnil je, da želi doseči, da če bi že razpisali referendum, da bi le enega in ne dveh, sicer pa mu je vseeno, ali bi bil predhodni ali naknadni. Osebno pa si želi - zato je za petek sklical posvet s predsedniki parlamentarnih strank -, da najdejo odgovor na to vprašanje. Pogovoriti se morajo tudi o tem, kako naprej v postopku ratifikacije sporazuma, če ne bo predhodnega referenduma. Na petkovem sestanku bodo govorili tudi o možnosti ustavnih sprememb še pred razsodbo arbitražnega sodišča, ki jih je ustavno sodišče priporočilo v mnenju zaradi možnosti, da bi po razsodbi tega sodišča lahko prišlo do neustavnosti. Janša je ocenil, da je mnenje ustavnega sodišča "unikum", saj ob tem, da je Mejni prehod Plovanija je Hrvaška postavila na za Slovenijo spornem mejnem območju presodilo, da je sporazum v skladu z ustavo, "izrecno dopušča možnost, da bo rezultat arbitražnega sodišča neustaven". To bi se po njegovi oceni zgodilo v primeru, če bi bil rezultat v nasprotju s temeljno ustavno listino (TUL), torej če Sloveniji ne bi zagotovil teritorialnega dostopa do odprtega morja. Pahor je včeraj tudi zavrnil očitek Janše, da je vir vseh problemov v tem, da sporazum ne vsebuje določila, da morajo arbitri določiti teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem in "ne zgolj stik in služnostno pot", kot po oceni vodje SDS piše v sporazumu. Premier je pri tem kot enega najpomembnejših uspehov slovenske diplomacije izpostavil to, da je v originalu sporazuma v angleškem jeziku napisana "beseda junction, ki izhaja iz sporazuma Drnovšek-Račan in označuje teritorialni stik slovenskih voda z mednarodnimi". Ob tem preambula sporazuma govori o upoštevanju vitalnih interesov in zgodovinskih okoliščin pri določanju meje na morju, s čemer je Slovenija dobila možnost, da dobi pravično mejo in reši to pomembno vprašanje, je dodal. Starosta slovenske politike France Bučar pa po torkovi odločitvi ustavnega sodišča ni spremenil mnenja glede arbitražnega sporazuma, za katerega meni, da je slab za Slovenijo. Kot je dejal, ne gre za to, da bi bil sporazum vprašljiv z ustavnega vidika, temveč je vsebinsko nesprejemljiv. (STA) KOROŠKA - Slovenska manjšina NSKS pozval KHD, naj se sam razpusti CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) poziva koroški Heimatdienst (KHD), naj se sam razpusti in svoje premoženje prepusti ustanovam slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. S tem se je odzval na zahtevo predsednika KHD Josefa Feldnerja, naj se NSKS javno opraviči za obtožbe zoper KHD, sicer ga bo tožil. Feldner je v petek napovedal tožbo zoper NSKS, ker naj bi ta KHD obtoževal, da je "reakcionaren in protislovenski" in da želi "uničiti" slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem. V torek pa je Feldner ponudil NSKS poravnavo, če ta svoje obtožbe, "zlasti blazno obtožbo o genocidu," javno prekliče in obžaluje. NSKS bi moral opravičilo objaviti v vodilnih avstrijskih medijih. Generalna sekretarka NSKS Angelika Mlinar je včeraj v sporočilu za javnost zapisala, da bi organizacija lahko sprejela ponujeno poravnavo, ven- dar bi morala biti izpolnjena dva pogoja. KHD bi moral "svoje celotno premoženje, ki ga je pridobil z dolgoletno do manjšine sovražno propagando, takoj in neposredno prepustiti slovenskim kulturnim in izobraževalnim ustanovam ter slovenskim otroškim vrtcem". Nato pa bi se moral KHD "kot odvečna organizacija razpustiti", je zahtevala generalna sekretarka NSKS. Po tem ne bi bilo več nikakršnih ovir, da bi se oba nekdanja predsednika, Feldner in Smolle, "intenzivno" pogovorila o svojih stališčih, je sporočila Mlinar-jeva. NSKS je namreč v začetku marca napovedal, da se bo sam razpustil in tako omogočil tudi ustanovitev skupnega demokratično izvoljenega zastopstva slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Hkrati je pozval drugi dve politični organizaciji manjšine, Zvezo slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev (SKS), naj storita enako. (STA) Deželnim svetnikom znižali dodatek za prevoze TRST - Urad predsedstva deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je rahlo znižal dodatke deželnim svetnikom za uporabo osebnih avtomobilov. Tako bodo od 1. aprila vsak mesec dobili od 533,68 (tržaški deželni svetniki) do 3.210,27 evra (svetniki z območja Por-denona). Sicer pa so nadomestila naslednja (v oklepaju dosedanja višina nadomestila): Trst 533,68 (542,12), Gorica 1.494,30 (1.517,93), Videm (5 pasov) od 2.134,71 (2.168,48) do 2.140,18 (2.177,35), Tolmeč (5 pasov) od 3.202,06 (3.252,72) do 3.210,27 (3.266,02), Pordenon (2 pasova) od 3.208,70 (3.259,92) do 3.210,27 (3.266,02) evra. Premierna gala predstava ■ I «V V I • I • I * * • klasične šole jahanja v Lipici LIPICA - V Lipici se z začetkom aprila tudi uradno začenja turistična sezona. Uradni znak za začetek turistične sezone je premierna gala predstava klasične šole jahanja, ki bo na sporedu v soboto, 27. marca , ob 15 uri. Ogled premierne predstave sezone bo mogoč po posebni promocijski ceni 10 evrov na osebo, kar poleg ogleda predstave vključuje tudi voden ogled kobilarne. Od aprila naprej bodo predstave klasične šole jahanja na rednem programu vsak torek, petek in nedeljo ob 15. uri, poleg tega pa bodo vsak vikend do konca maja v Lipici tudi številne konjeniške in druge prireditve. Premier-na predstava sezone je ena od številnih prireditev ob praznovanju 430. obletnice Kobilarne Lipica. Jankovic na gradbišču stadiona v Stožicah gostil Mesica LJUBLJANA - Ljubljanski župan Zoran Jankovič je včeraj razkazal gradbišče novega stadiona v Stožicah bivšemu hrvaškemu predsedniku Stipe-tu Mesiču, ki je napovedal je, da si bo vsekakor ogledal prvo tekmo med slovensko in hrvaško reprezentanco na tem stadionu, na nogometnem prvenstvu v JAR pa bo navijal za Slovenijo. Mesič je pohvalil ambicioznost projekta in dejal, da stadion ne bo pomemben le za Ljubljano in Slovenijo, ampak tudi za širšo regijo. Ljubljanski župan pa je na drugi strani izrazil zadovoljstvo, da gradnja stadiona za Bežigradom spet poteka s polno paro in da bo končan, kot je predvideno. Mesič velja za velikega osebnega prijatelja ljubljanskega župana Jankoviča in tudi tokrat je v Ljubljano prišel na njegovo vabilo. Na županovo povabilo je posredno prišlo tudi do zadnjega Mesičevega uradnega obiska v Sloveniji sredi januarja, njegovega zadnjega uradnega obiska v tujini sploh. KOPER - Končan sodni proces proti Kristini Mislej Za umor dveh otrok 20 let zapora Sodišče je menilo, da je dovolj dokazov za krivdo Mislejeve - Tako tožilec kot odvetnik obsojene napovedala pritožbo Kristina Mislej na eni od prejšnjih obravnav fpa KOPER - Koprsko okrožno sodišče je Kristino Mislej spoznalo za krivo umora svojih dveh otrok. Za umor vsakega od otrok je sodišče Mislejevi dosodilo po 14 let zapora, ob upoštevanju enotne kazni pa ji je izreklo zaporno kazen 20 let. Pritožbi na izrečeno kazen sta napovedala tako okrožni državni tožilec Slavko Ožbolt kot odvetnik Mislejeve Branko Gvozdič. Sodni senat pod vodstvom sodnice Darje Srabotič je zaključil, da je dovolj dokazov, da je Mislejeva umorila svoja otroka. Kot je v izreku sodbe prebrala Srabotičeva, je bila na dan umora v stanovanju med 18. in 24. uro z otrokoma le obtožena, v stanovanje pa tudi ni nihče vlomil. Nekdanji mož Mislejeve Andrej Gorup ima za čas, ko se je zgodil umor, potrjen alibi, pa tudi Branko Planka, ki je živel v istem stanovanjskem bloku, je med pričevanjem potrdil, da je bil tistega dne doma, je bilo rečeno v izreku sodbe. Po mnenju sodišča tudi ni nobenega dvoma, da je bila Mi-slejeva v času storitve kaznivega dejanj prištevna. Pač pa po mnenju sodišča v dokaznem postopku ni bilo dokazano, da bi Mi-slejeva svoja otroka zadavila na zahrbten način oziroma v spanju, kot ji je v obtožbi očitalo tožilstvo. Za umor na zahrbten način, ki ga je za Mislejevo zahteval Ožbolt, je predpisana kazen 30 let zapora, za kaznivo dejanje umora pa od 5 do 15 let. Ker gre po mnenju sodišča za kruto dejanje, pri katerem je bilo življenje odvzeto dvema živima bitjema na začetku življenjske poti, je Mislejevi za vsak umor določilo 14 let zapora, ob upoštevanju enotne kazni pa 20 let zapora. "S tako sodbo prvostopenjskega sodišča ne morem biti zadovoljen. Kristina je nedolžna," je odločitev sodišča komentiral odvetnik Mislejeve Branko Gvozdič. Dokazni postopek je po njegovem razkril, da slovenski kriminalistični tehniki niso usposobljeni za jemanje prstnih odtisov s kože trupel in da niso tehnično opremljeni za zavarovanje tovrstnih dokazov. Če bi kriminalistični tehniki s trupel obeh otrok odvzeli brise, bi imeli po mnenju Gvozdiča "danes zavarovane nesporne biološke sledove, ki bi pokazali, kdo je otroka zadušil". "V tem primeru Kristina danes ne bi bila obsojena. Zato upravičeno vali krivdo za svojo usodo na slovensko policijo," je zaključil Gvozdič. "Če bi sodišče sledilo mojemu predlogu in za vsako kaznivo dejanje izreklo po 30 let zapora, bi moralo izreči enoten dosmrtni zapor," pa je po razglasitvi sodbe dejal okrožni državni tožilec Slavko Ožbolt, ki še vedno trdi, da je obtožena otroka umorila v spanju. V pritožbi bo za Mislejevo ponovno zahteval dvakrat po 30 let zapora. Zaradi ponovitvene nevarnosti je sodišče za Mislejevo, ki je od aprila lani v priporu, določilo podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe oziroma začetka prestajanja kazni. Mislejevi se bo v izrečeno zaporno kazen štel tudi čas, ki ga je že prestala v priporu. "Brezskrupulozno teptate žive in mrtve. Sodbo ste ustvarili že prvi teden. Delate za zaslužek in vaše plače, nimate pa pie-tete, meril in medčloveškosti," pa je po sodbi dejal obtoženkin oče Iztok Mislej. Kje je pravica, se bo po njegovem še pokazalo. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 25. marca 2010 3 UKVE - Tradicionalna pevska revija Koroška in Primorska pojeta Občinstvo uživalo v kakovostni izvedbi Vse nastopajoče so poslušalci nagradili z dolgimi aplavzi - Za konec še neformalen skupni koncert na družabnosti na prostem UKVE - V organizaciji S.K.S. Planika, KKZ iz Celovca, ZSKD iz Trst, ZSKP iz Gorica, Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta, Zveze pevskih zborov Primorske in Javnega sklada R.S. za kulturne dejavnosti je bila v nedeljo v Ukvah tradicionalna pevska revija Koroška in Primorska pojeta . Prireditev se je od svojega nastanka razen ene sprva odvijala izmenično eno leto kot Koroška in drugo kot Primorska poje. Pred nekaj leti pa so se nekateri organizatorji dogovorili in združili pevski srečanji. Dolga leta se je revija odvijala v kulturnem centru na Trbižu, letos pa je bila prvič v Ukvah in to v zelo dobro obiskani večnamenski kulturni dvorani. V uvodnem pozdravnem nagovoru se je domači župan Aleksander Oman najprej v slovenščini in nato v italijanščini zahvalil Planiki za delo, ki ga opravlja in hkrati tudi zato, ker je izbrala Ukve za letošnjo izvedbo pevske revije. Poudaril je tudi, da s takimi prireditvami obnovljeno poslopje bivše mlekarne v Ukvah živi v duhu kulture in slovenskega jezika, saj prav v Ukvah obstaja najmočnejše jedro slovensko govorečih ljudi v Kanalski dolini. Predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije in častni predsednik Zveze pevskih zborov Primorske Rudi Šimac je potrdil dejstvo, da je revija dobila svoj prostor tudi v Kanalski dolini in pomen, ki ga ima tako gibanje na družbenem področju. Janko Zerzer je v imenu Krščanske kulturne zveze iz Celovca potrdil prijateljske zveze, ki obstajajo med Slovenci na Koroškem in Primorskem, Kanalska dolina pa s tako prireditvijo postaja vezni člen. Damijan Pavlin je v imenu Zveze slovenske katoliške pro-svete ter drugih prirediteljev iz naše dežele potrdil, da je revija Primorska poje široko gibanje, ki združuje na stoti- ne zborov ter preko štiri tisoč pevcev, hkrati je izrekel zahvalo Janku Zerzer-ju in Planiki, ki sta pred nekaj leti predlagala in uresničila idejo o izvedbi obeh pevskih revij v Kanalski dolini, na stičišču različnih jezikov in kultur. Na prireditvi je bilo še veliko vabljenih gostov naj omenimo Nadio Campano za občino Trbiž in Janeza Strgarja v imenu društva koroških Slovencev v Ljubljani. Pevska prireditev je bila res na visokem nivoju, saj so organizatorji poskrbeli zato, da so v Ukvah nastopali najboljši zbori. Na pevski reviji so se zvrstili Fantje s'pod Velbe iz Goč, Kvintet Krnica iz Št. Štefana v Ziljski dolini, MEPZ Ivan Kokošar iz Koritnice, MOPZ Vinko Poljanec iz Škocjana, ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, oktet Bori iz Postojne in MEPZ Spd Bilka iz Bilčovsa, ki so bili vsi deležni dolgih aplavzov. Napovedovali sta dijakinji Elisa in Giulia, ki med letom obi- Ženska pevska skupina Stu ledi in spodaj številno občinstvo r.b. skujeta izbirne tečaje slovenskega jezika pri Planiki. Posebno doživetje pa je bilo po pevski reviji, ko so nastopajoči zbori spontano zapeli na prostem in to na trgu pred bivšo mlekarno in na po- gostitvi, kjer so bili prisotni v prijetnem in prijateljskem vzdušju dobesedno deležni in obdarjeni z dodatnim koncertom. Rudi Bartaloth 4 Četrtek, 25. marca 2010 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po podatkih zavoda Istat za lansko leto in zadnje četrtletje 2009 Na trgu dela se učinki ■ • v • - ••• krize se naprej stopnjujejo Lani stopnja brezposelnosti v Italiji zrasla na 7,8, v FJKpa na 5,3 odstotka TRST - Furlanija-Julijska krajina ni več »srečni otok« v morju italijanske brezposelnosti. Kot je včeraj objavil statistični zavod Istat, je brezposelnost rasla tudi v zadnjem četrtletju lanskega leta in dosegla 8,6-odstotno stopnjo, kar je najvišja raven po letu 2001. Povprečna letna stopnja brezposelnosti pa je lani znašala 7,8 odstotka (v letu 2008 je bila 6,8-odsotna), tako da je bilo izgubljeno približno 380 tisoč delovnih mest. To je tudi prvi padec števila delovnih mest po letu 1995. Po Istatovih podatkih se je število brezposelnih v lanskem zadnjem četrtletju povzpelo na 2,145 milijona in jih je bilo za 369 tisoč več kot v enakem obdobju leta 2008, medtem ko je bilo zaposlenih za 428 tisoč manj, kar pomeni 1,8-odstotno znižanje glede na zadnje četrtletje 2008. V povprečju se je torej zaposlenost v Italiji lani glede na leto 2008 zmanjšala za približno 380 tisoč enot ali 1,6 odstotka, pri čemer je bil padec bolj izrazit pri moških (-2%) kot pri ženskah (-1,1%). Prav tako je bilo skrčenje zaposlenosti veliko bolj izrazito na jugu države (-3%), čeprav kriza ni prizadela niti severu (-1,3%), najmanj pa so jo občutili zaposleni v srednji Italiji (0,5%). Ob tem je zanimivo, da se je zmanjšalo število zaposlenih med italijanskimi državljani (-527 tisoč), medtem ko se je število zaposlenih tujcev povečalo (+147 tisoč). Skupaj je bilo lani v državi zaposlenih 23 milijonov in 25 tisoč ljudi, kar pomeni, da je stopnja zaposlenosti znašala 57,5 odstotka in je bila za 1,2 odstotka nižja od evropskega povprečja. V FJK PO LETIH RASTI LANI UPAD STOPNJE ZAPOSLENOSTI Po letih močne rasti števila zaposlenih v obdobju 2005-2007, ko se je stopnja brezposelnosti znižala na 3 odstotke, so se trendi hitro obrnili v nasprotno smer. Število zaposlenih oseb se je lani v deželi znižalo na 508 tisoč (predlani 522 tisoč), stopnja zaposlenosti pa se je posledično od 65,3 odstotka znižala na 63,4 odstotka. Stopnja brezposelnosti se je tako od 4,3 odstotka v letu 2008 lani zvišala na 5,3 odstotka. Primerjava med zadnjim četrtletjem lanskega leta in enakim obdobjem leta 2008 je še bolj negativna, saj je stopnja brezposelnosti od 4 odstotkov zrasla na 5,9 odstotka, to pa je najvišje po koncu devetdesetih let. Deželna uprava FJK je boju proti Oglasnih ponudb za zaposlitev je zelo malo in še te so skoraj izključno za začasna dela arhiv brezposelnosti lani namenila 9,2 milijona evrov. Po podatkih odbornice za delo Alessie Rosolen je iz tega sklada dobilo pomoč 2052 delavcev, praktično vseh, ki so zanjo zaprosili, saj je bilo prošenj 2057. Za letos deželni proračun predvideva za 41 odstotkov višjo postavko za boj proti brezposelnosti (13,5 milijona evrov), je povedala Rosolenova in potrdila, da bodo pri razdeljevanju teh sredstev imeli prednost mladi in več kot 45 let stari delavci. V povprečju je predvideno zvišanje financiranja za okrog dva tisoč evrov za vsako novo zaposlitev, ki je ne spremljajo državne olajšave pri prispevkih, medtem ko se bo v enakem razmerju povečala vsota, ki jo bo moralo vrniti podjetje v primeru, če bo pretrgalo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zraven tega je predvidena tudi enkratna spodbuda v vrednosti 12 tisoč evrov za zaposlitev za nedoločen čas. To bo priložnost več za podjetja, ki so lani zaposlila za 20 odstotkov manj ljudi kot v letu 2008. Glavni vzrok za tak upad sta bila zamrznitev nadomeščanja delovne sile, ki je zapustila delovno mesto, in suspendiranje 70 tisoč zaposlenih za določen čas. Odbornica je tudi napovedala, da bo deželni odbor za izboljšanje podpore nezaposlenim v prihodnjih mesecih spremenil pravilnike deželnih zakonov za spodbujanje zaposlenosti, in to v smislu njihove razširitve na nove starostne pasove in v smislu izboljšanja obveščanja o ponudbi delovnih mest v podjetjih. V SLOVENIJI STOPNJA BREZPOSELNOSTI HITRO RASTE Potem ko je ob koncu leta 2009 znašala 10,3 odstotka, se je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji januarja povzpela na 10,6 odstotka, februarja pa še za dodatnega 0,2 odstotka, torej na 10,8 odstotka. Na zavodu za zaposlovanje je bilo konec februarja prijavljenih 99.784 brezposelnih oseb, kar je za 29,3 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. NA HRVAŠKEM NAJVEČ BREZPOSELNIH OD LETA 2006 Na Hrvaškem je stopnja registrirane brezposelnosti februarja znašala 18,3 odstotka, je objavil hrvaški statistični urad. Gre za najvišjo stopnjo nezaposlenosti od februarja 2006, ko so beležili enak odstotek brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je bila tako februarja za 0,6 odstotka višja kot januarja letos in 3,5 odstotka višja kot februarja lani. Po podatkih statističnega urada je bilo na Hrvaškem konec februarja brez službe 317.625 oseb, kar je 8063 oseb oz. 2,6 odstotka več kot januarja letos in 54.804 osebe oz. 20,9 odstotka več kot februarja lani. Dežela FJK za krizno stanje v štirih panogah TRST - Deželni odbor FJK bo najbrž že danes razglasil krizno stanje na področju mehanske industrije, proizvodnje očal, v gradbeništvu in v proizvodnji prevoznih sredstev. To so namreč področja, ki jih je kriza najbolj prizadela in zato potrebujejo posebno ukrepanje in podporo na zaposlitvenem področju. Razglasili 29 najboljših znamk v Sloveniji LJUBLJANA - Mednarodna organizacija Superbrands je včeraj v Ljubljani predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji v minulem letu. Naziv Superbrands Slovenija 2009 je prejelo 29 najboljših znamk, ki so naslednje: Baby Center, Cosmopolitan, Diners, Dormeo, Ego, Elan, Grand Hotel Union, Jogi, Ka-lia, Kolosej, Mercator, Mobitel, Mura, Obi, Odeja, Pekarna Pečjak, Petrol, Playboy, Riko, Siol, Steklarna Rogaška, Stihl, Story, Telekom Slovenije, Tuš mobil, Vaillant, Zelene Doline, Zepter in Zlatarna Celje. EU - V oceni programa stabilnosti, ki ga je Ljubljana poslala v Bruselj Komisija Slovenijo spet opozarja na dolgoročno stabilnost javnih financ BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju objavila oceno programa stabilnosti Slovenije. V njej ocenjuje, da še vedno obstajajo velika tveganja glede dolgoročne stabilnosti javnih financ zaradi predvidenega velikega povečanja pokojninskih izdatkov v prihodnjih desetletjih. Dodaja tudi, da so napovedi Ljubljane glede primanjkljaja in dolga preveč optimistične. Pozivi komisije slovenskim oblastem se nanašajo na proračunsko strategijo za odpravo čezmernega javnofinančnega primanjkljaja, izboljšave fiskalnega okvira in kakovosti javnih financ, na nadaljnjo reformo pokojninskega sistema in na ambicioznejšo srednjeročno proračunsko strategijo. Komisija ocenjuje, da sta lahko slovenska javnofinančni primanjkljaj in javni dolg višja od ciljnih zaradi optimističnih napovedi glede prihodkov za leto 2010, ki jim sledijo ugodne predpostavke o rasti po le- tu 2011, možnosti prekoračitve pri odhodkih in dejstva, da ukrepi, ki podpirajo načrtovano konsolidacijo, še niso popolnoma določeni in sprejeti. V skladu s slovenskim programom stabilnosti naj bi se javnofi-nančni primanjkljaj lani zvišal z 1,8 na 5,7 odstotka BDP, letos naj bi se stabiliziral, prihodnje leto pa naj bi znašal 4,2 odstotka. Pod prag treh odstotkov, ki jih še dopušča pakt stabilnosti in rasti, naj bi se na podlagi prizadevanja za konsolidacijo, ki temelji na odhodkih, znižal v letu 2013, kar je v skladu s priporočili EU. Slovenija je kot večina držav članic zaradi presežnega javnofi-nančnega primanjkljaja v postopku Evropske komisije. Ta za razliko od Ljubljane ocenjuje, da se bo javnofi-nančni primanjkljaj Slovenije letos zvišal s 5,7 na 7 odstotkov, v prihodnjem letu pa bo znašal 6,9 odstotka BDP. Med napovedmi Slovenije in komisije so torej precejšnje razlike. Javni dolg Slovenije je sicer v mejah pakta stabilnosti in rasti, vendar se hitro zvišuje. Lani naj bi znašal 34,4 odstotka BDP, nato naj bi rastel do leta 2011, ko naj bi po slovenskih napovedih znašal 42 odstotkov, po napovedih komisije pa 48,2 odstotka BDP. Pakt stabilnosti in rasti sicer dopušča 60-odstotni javni dolg. Komisija je včeraj objavila ocene programov stabilnosti ali kon-vergenčnosti za deset držav: poleg Slovenije še za Češko, Dansko, Luksemburg, Malto, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Madžarsko. Od teh meje predpisanega 3-odstotnega primanjkljaja BDP nista presegla le Luksemburg in Danska. Potem ko je prejšnji teden ocenila programe 14 držav članic, med njimi Francije, Velike Britanije in Nemčije, so tako ostale le še tri. Grčija je v posebnem položaju, programa Portugalske in Cipra pa še prideta na vrsto. Letošnje ocene programov so prvi test tega, kako države članice izvajajo fiskalne izhodne strategije, je na predstavitvi programov poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Na podlagi doslej ocenjenih 24 programov je Rehn izpostavil tri ugotovitve: vse države - razen Velike Britanije - načrtujejo, da bodo spoštovale roke za odpravo primanjkljajev, a ukrepi, kako bodo to dosegle, še niso zadovoljivi; napovedi so na splošno bistveno bolj optimistične od napovedi komisije; večina držav je najtežje ukrepe preložila na zadnje leto pred iztekom roka. V programih stabilnosti oziroma konvergenčnosti države članice EU sporočajo, kako bodo ukrepale za izhod iz krize oziroma uresničevale pakt stabilnosti in rasti, ki med drugim določa pravila za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. (STA) EVRO 1,333S $ -1,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. marca 2010 evro (povprečni tečaj) valute 24.3. 23.3. ameriški dolar japonski jen 1,3338 1,3519 122,62 122,16 ruski rubel 39,6200 39,8828 61,5860 danska krona 7,4404 0,89460 7,4405 0,90050 švedska krona 9,6922 8,0280 9,7285 8,0420 češka krona 25,378 25,442 estonska krona 15,6466 264,03 2 15,6466 64,61 poljski zlot 3,8886 3,8952 avstralski dolar 1,4655 1,9558 1,4742 romunski lev 4,0685 3,4528 4,0725 3,4528 latvijski lats 0,7079 0,7081 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2625 7,2605 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 24. marca 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24619 LIBOR (EUR) 0,36688 LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,40 0,28491 0,43531 0,58188 0,8975 0,636 0,947 0,89375 1,19375 1,212 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg ^^^^^^ 26.234,85 € -396,03 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 24. marca 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,91 -1,07 KRKA 68,61 -0,20 MERCATOR 22,79 160,35 +0,16 TELEKOM SLOVENIJE 298,56 126,53 -0,25 +2,33 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 50,00 AERODROM LJUBLJANA 29,80 DELO PRODAJA - +0,58 +0,81 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,05 +0,42 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 22,03 -0,54 PROBANKA - - SAVA 194,55 +2,57 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 25,09 +0,76 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. marca 2010 +°,14 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 1,382 88,90 +3,13 +0,19 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 5,08 1,161 -0,39 BCA POP MILANO EDISON EDISON 4,7375 -0,43 +1,01 ENEL 1,121 4,13 +2,09 -0,24 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 9,80 +4,26 GENERALI 17,67 +0,90 -0,45 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,7825 +0,09 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 19,87 +1,13 -0,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,285 7,945 +5,54 -0,69 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,4575 -0,44 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,71 -0,24 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,6675 7,215 -0,61 +4,41 TENARIS TERNA 1,052 16,36 +0,37 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,1643 -0,39 +0,31 UNICREDIT 2,1425 +0,25 -0,46 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ^^^^^^ ■ 80,25 $ -0,45 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. marca 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.866,53 962,79 +0,24 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.138,30 -0,25 FIRS, Banjaluka - - SRX, Beograd 286,14 1.664,59 -0,19 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.745,99 +0,27 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.836,15 2.398,76 -0,48 -0,68 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.167,72 1.200,85 6.039,00 -0,55 +0,62 +0,36 CAC 40, Pariz 5.677,88 3.949,81 2.584,75 +0,07 -0,07 -0,02 PX, Praga 1.183,90 2.903,94 -0,28 -0,23 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.815,03 2.886,36 21.008,62 3.056,81 17.451,02 +0,37 -0,66 +0,09 +0,12 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 25. marca 2010 5 GLOSA Nobelovo nagrado za mir Obama lahko še upraviči Jo2e Pirjevec_ Ne ljubim verižnih pisem, tistih, ki ti jih pošiljajo po pošti ali e-mailu z vabilom, da jih obvezno pošlji naprej, sicer...Toda v torek sem dobil iz Srbije eno, ki me je presunilo in mi narekovalo misel, da ga razširim v krogu svojih bralcev. Glasi pa se takole: »Nedavno je v 98.letu starosti umrla ženska, ki se je imenovala Irena Sandler. Med drugo svetovno vojno je dobila delo v varšavskem getu kot inštalaterka za vodno napeljavo. Imela je skrivne razloge, da je prevzela to službo. Ker je bila Nemka, je vedela za nacistične načrte glede Židov. Na dnu svoje delovne torbe je začela nositi otroke iz geta, v zadnjem delu svojega tovornjaka pa je imela vrečo, v kateri je skrivala večje otroke. Tu je vozila tudi psa, ki naj bi s svojim lajanjem prekril jokanje otrok, če bi do tega prišlo. V času svojega delovanja ji je uspelo pretihotapiti iz geta 2.600 otrok in jih tako rešiti. Nacisti so jo odkrili in jo hudo pretepli ter ji pri tem zlomili roke in noge. Irena je zabeležila imena otrok, ki jih je rešila, in je ta spisek hranila v stekleni posodi, ki jo je zakopala pod drevo v kotu svojega dvorišča. Po vojni je skušala najti preživele starše v upanju, da bo znova zbrala razkropljene družine. Toda večina je končala v plinskih celicah. Lansko leto je bila Irena Sandler imenovana za Nobelovo nagrado za mir. Ni je dobila. Nagrado je dobil Al Gore za dokumentarni show o globalni otoplitvi. Letos pa je nagrado dobil Barack Obama za svoje predvolilne obljube. Minilo je 65 let od konca druge svetovne vojne v Evropi. To elektronsko pismo je znak spomina na šest milijonov evropskih Židov, dvajset milijonov Rusov, desetin milijonov kristjanov in 1.900 katoliških duhovnikov, ki so bili ubiti, postreljeni, mučeni, sežgani, do smrti izstradani in ponižani. Sedaj, ko se celo v izobraženi Evropi uveljavlja mit, da je bil holokavst izmišljotina, je treba storiti vse, da bi svet ne pozabil na to, kar se je zgodilo, kajti obstajajo ljudje, ki si to želijo.« Ne strinjam se sicer z ugotovitvijo, da si Al Gore s svojo borbo proti učinkom tople grede, ki jo ustvarja onesnaževanje atmosfere, ni zaslužil Nobelove nagrade. Zdi se mi pa vendarle potrebno, da opozorim čim več ljudi, na krivico, ki je bila storjena pogumni Ireni Sander, o kateri do včeraj nisem vedel ničesar. Toliko bolj, ker mi to nudi priliko, da nekaj rečem tudi o Baracku Oba-mi in njegovi Nobelovi nagradi za mir. Ko jo je lani dobil, sem imel precejšnje dvome, ali si jo je tudi zaslužil. Nisem bil sam. International Herald Tribune je v tistem času objavil posrečeno karikaturo, na kateri je bilo videti predsednika Nobelovega odbora iz Osla, kako Obami izroča diplomo in v pojasnilo izjavlja: »Zaslužili ste to priznanje, ker niste *xyz* George Bush.« Pač nekoliko premalo za Nobelovo nagrado. Kakor marsikaterega demokratičnega Američana, je v prvem letu svojega predsednikovanja Obama tudi mene razočaral. Ni mu uspelo udejanjiti svoje obljube, da bo zaprl Guantanamo in je vojni v Afganistanu dal dodatnega zagona, namesto da bi jo skušal na kakšen način premostiti s pogumnimi odločitvami v prid lokalnemu civilnemu prebivalstvu. (Na primer z odkupom celotne produkcije opija, kar bi spodneslo tako tali-bane, kakor skorumpirani kabulski režim.) V zadnjih tednih pa sem začel v Obamo znova verjeti. Njegova križarska vojna proti ameriškim konservativcem, ki so na vsak način hoteli minirati odobritev zakona za zdravstveno zavarovanje milijonov revežev, je bila vsega občudovanja vredna. Dejstvo, da je v njej zmagal, je velik civilizacijski dosežek, ki presega okvire ZDA. Jasno je, da se je s to potezo moralna moč Obame močno okrepila, čeprav se mu zna maščevati na kongresnih volitvah proti koncu letošnjega leta in celo na predsedniških volitvah čez dve leti. Toda, ker je dokazal, da mu je pravica bolj pomembna od politične računice, naj stopi še korak dalje. Sedaj je čas, da reši izraelsko-palestin-sko vprašanje, pa čeprav bi bilo treba to rešitev vsiliti vladi v Tel Avivu in si odtujiti židovski lo-bi v Washingtonu. Če bo to storil, si bo Nobelov nagrado za mir zares zaslužil. VREME OB KONCU TEDNA V soboto nova fronta in prve letošnje nevihte Darko Bradassi_ Podobno kot pretekli konec tedna se tudi tokrat vremenska slika postopno slabša, lahko bi tudi zapisali, da po podobnem kalupu kot pred sedmimi dnevi. Anticiklon, ki se je prehodno okrepil nad večjim delom Sredozemlja, nam je medtem podaril dva lepa sončna dneva, temperature so včeraj marsikje presegle mejo 20 stopinj Celzija, tako da je bil včerajšnji dan najtoplejši v letu. To se je zgodilo, kljub dejstvu, da se nad nami ni zadrževal posebno topel zrak. Radiosonda iz Campofor-mida pri Vidmu je včeraj opoldne na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila 4,8 stopinje Celzija, ničta izoterma pa je bila na višini 2500 metrov. Toda sončno žarčenje je v tem času že izrazito in dosega vrednosti kot v poznem poletnem času. Po drugi strani pa je včeraj za visoke temperature pripomogla šibka burjica, ki je s spuščanjem z višjega zaledja proti morju segrevala ozračje in je med drugim onesposobila temperaturni vpliv še razmeroma mrzlega morja, ki ima le nekaj več kot 12 stopinj Celzija. Novo poslabšanje prihaja od skrajnega evropskega zahoda. Nad Atlantikom je nastalo obsežno ciklonsko območje z razmeroma hladnim in vlažnim zrakom. Vetrovi pri nas že obračajo od jugozahoda, od koder bo pritekal iz dneva v dan bolj vlažen zrak. Glavnina poslabšanja pa bo z vremensko fronto nad nami v soboto. Že današnji in jutrišnji vlažen zrak pa bo dovolj, da bo od danes več nizke oblačnosti, danes bo predvidoma še prevladovalo suho vreme, občasno bodo možne tudi delne razjasnitve. Od jutrišnjega dne pa bo zaradi večjega odstotka vlage ponekod že možno občasno rosenje. V soboto pa bo naše kraje dosegla solidna atlantska vremenska fronta in bo ob njenem prihodu nad severnim Jadranom nastal tudi prizem-ni ciklon. V soboto bo prevladovalo oblačno vreme in se bodo pojavljale zmerne do močne padavine. Meja sneženja VI bo sprva nad višino okrog 1200-1400 metrov, pihali bodo jugozahodni vetrovi. V drugem delu ciklona bo začel pritekati nekoliko hladnejši zrak, ki bo verjetno še dodatno destabiliziral ozračje. Predvidoma bo prvič letos ponekod pri nas tudi zagrmelo, pojavljale se bodo namreč posamezne nevihte in verjetno pogostejše plohe. Meja sneženja se bo proti koncu padavin spustila do nadmorske višine malo pod 1000 m. Prehodno bo zapihala šibka burja. V nedeljo se bo vreme delno izboljšalo, ozračje pa bo še nekoliko nestanovitno, zato je možno, da bo po delnih krajevnih razjasnitvah v popoldanskih urah nastala še kakšna ploha. V ponedeljek kaže na novo prehodno okrepitev anticiklona in precej sončno ter toplo vreme, že v torek pa se bo začela nova ciklonska vremenska faza. Po sedanjih izgledih kaže, da bo prihodnji teden povečini precej oblačen in da se bodo pojavljale občasne padavine. Vmesna izboljšanja pa predvidoma ne bodo ravno korenita.Tudi za veliko noč verjetno ne bo povsem sončnega vremena, prej bi lahko zapisali obratno, saj po sedanjih izgledih ne pričakujemo bistvenih izboljšanj. Po vsej verjetnosti bo druga polovica tedna tudi nekoliko hladnejša. Na sliki: anticiklon nad Sredozemljem postopno slabi OKOLJE - Deležen ločenega zbiranja odpadkov v občinah Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen lani narasel na 30% Na Krasu še veliko divjih odlagališč Za divja odlagališča odgovorni lastniki zemljišč - En ekološki otok na 95 ljudi - Vsak občan lani proizvedel 440 kg odpadkov KRAS, BRKINI - V preteklem letu je v občinah Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana in Komen raven ločeno zbranih odpadkov narasla na 30 odstotkov. Povečuje pa se tudi količina zbranih nevarnih odpadkov, ugotavljajo na Komunalno stanovanjskem podjetju Sežana (KSP), ki na območju opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. Tako so lani v predelavo oddali 681 ton papirja in kartona, 370 t plastične embalaže, 59 t pločevink, 344 t steklene embalaže, 283 t železa, 30 t odpadne elektronike, 24 t bele tehnike, 79 t nevarnih odpadkov kot so barve, laki, olja, 220 t trdo vezanega azbesta, ki očitno še vedno prekriva marsikatero streho. Zbrali pa so tudi 479 ton odpadkov za kompostiranje. V KSP načrtujejo letos urediti kompostarno, da bodo tovrstne odpadke lahko predelovali za nadaljnjo uporabo. Na centralno odlagališče v Sežani pa so lani odložili še 6240 ton mešanih komunalnih odpadkov. »Največji odstotek ločenega zbiranja smo dosegli zaradi opremljenosti gospodinjstev z individualnimi kantami za ostanke odpadkov in zelo gosto mrežo ekoloških otokov,« je povedala Vlasta Kukanja, ki na KSP vodi službo za ravnanje z odpadki. »Lani je bilo 242 otokov, torej eden na 95 prebivalcev, mrežo pa bomo še dograjevali tudi zaradi povpraševanja ljudi. Svoj namen dosežejo tudi naše promocijske akcije pa notranja nadzorna služba in medobčinsko redarstvo z opozorili.« Še vedno pa v zabojnikih najdejo odpadke, ki tja ne sodijo in nekateri so bili odloženi namerno. »Dvomim, PISMA UREDNIŠTVU Severna Liga in demokracija Prepričan sem bil in sem pričakoval resnejše odgovore na moje pismo, medtem ko moram sedaj opravičevati obnašanje moje stranke Severne lige. Če je ta odgovor, ki sem ga dobil po mojem pozivu za skupno omizje v slovenski manjšini, se sprašujem ali je to način novega sožitja v manjšini in če so to novi politiki. O tem naj presodijo bralci Primorskega dnevnika, jaz zadeve ne bom več komentiral. Rad pa bi poudaril, da Severna liga nima nobenih predsodkov do nobenega naroda in to velja seveda tudi za Slovence. Liga je bila prva, ki je leta 1991 odprla roke neodvisnosti Slovenije in torej spoštuje Slovenijo in Slovence. Gospod Stefano Ukmar naj vpraša gospoda Rudija Pavšiča in Draga Štoko o tem, kako in koliko je Severna liga v deželi FJK in v parlamentu naredila za slovensko manjšino in njeno zaščito. Gospodu Uk-marju in njegovim somišljenikom svetujem, da naredijo korak naprej in naj ne žalijo tiste, ki v tem trenutku želijo, da bi se Slovenci v Italiji izvlekli iz sedanjega političnega močvirja. Danilo Slokar da se bomo tega kdaj znebili. Tako na otoku dobimo tv aparat, računalnik, likalno desko, pa tudi kadaver, na primer.« Problem ostajajo blokovska naselja, kjer ljudje lažje odvržejo odpadke ne glede na napis na zabojniku, zato na sežanski komunali napovedujejo večji nadzor. Povprečno je vsak občan lani proizvedel 440 kilogramov odpadkov, v KSP pa so na ekološki otok namestili še šesti zabojnik. »Z marcem smo pričeli zbirati še kuhinjske organske odpadke in v prvem tednu odpeljali že 8600 ton,« je še pojasnila Vlasta Kukanja. Po ugotovitvah Medobčinskega inšpektorata pa v občinah Hrpelje-Ko-zina, Divača, Sežana in Komen leži kar veliko število divjih odlagališč. Stara so približno od 30 do 40 let, nanje pa so odlagali tako iz posameznih vasi kot tudi različna podjetja. Tako so v Komnu evidentirali 12 takih odlagališč, v Divači 9, v Hrpeljah-Kozini 23 in v Sežani 37, pove vodja inšpektorata Silvana Zadel. »Pri večjih odlagališčih je treba najprej doreči, kaj bi bilo smiselno z njimi narediti, pri manjših pa bomo tako lastnike kot krajevne skupnosti pozvali, da v okviru akcije Očistimo Slovenijo, ki bo 17. aprila, počistijo z njih kar največ kosovnih odpadkov.« Žal pa ljudje še vedno odlagajo smeti v naravo in tudi na divja odlagališča, ki so že bila sanirana. »Pohištvo, jogiji, bela tehnika, avtomobilska industrija. Po določilih Zakona o okolju pa so za svoje parcele odgovorni lastniki,« je povedala Silvana Zadel. »157.a člen občinsko inšpekcijo seznanja, da mora komunalne odpadke odstraniti lastnik na svoje stroške. Mislim, da je namen tega, da vsak lastnik prispeva k temu, da skupaj nadzorujemo onesnaženje narave in nezakonito odlaganje odpadkov.« Po prepričanju Vlaste Kukanja pa večino večino onesnaženj v naravi povzročijo gospodarske družbe, »ki bi mo- Arhivski posnetek enega od smetišč pri Sežani kroma rale s KSP skleniti pogodbo in za vsak proizveden odpadek plačati. Ljudje pa nam sporočajo, da prinašajo smeti k nam tudi ljudje od drugod, bodisi s te ali one strani meje. Vrečke s preostankom najdemo tako v naravi kot na ekoloških otokih.« Kar zadeva odlaganje gradbenih odpadkov, je od septembra lani na voljo Center za ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ga je v kamnolomu Medvejk pri Sežani uredil Kraški zidar. Južnopri-morske občine pa se še niso uspele dogovoriti glede lokacije za regijsko odlagališče, na sežanskem odlagališču pa je prostora za odlaganje preostanka odpadkov še za štiri leta. K že delujočim treh zbirnim centrov naj bi se v kratkem pridružil še četrti. V Divači računajo, da bodo do 17. aprila ob čistilni napravi uredili prostor za začasni zbirni center. Irena Cunja 6 Četrtek, 25. marca 2010 ITALIJA / DEŽELNE VOLITVE - Polemika razdvaja tudi voditelje zavezniških strank Bossi: Liga bo prehitela Ljudstvo svobode Bersani: Berlusconi je v zatonu in nevaren Premier obljublja strankarski referendum o ustavnih spremembah - Casini: Liga vse bolj pogojuje vlado RIM - »Precej logično bi bilo, da bi Severna liga na prihodnjih deželnih volitvah v severnih deželah prehitela Ljudstvo svobode. Berlusconija to ne skrbi, v resnici se tega skorajda veseli, saj je naša stranka stabilizacijska sila v primerjavi z drugimi vladnimi silami.« Tako je povedal vodja Severne lige Umberto Bossi v včerajšnjem televizijskem intervjuju. Toda predsednik vlade ga je kmalu »popravil«. »Ne bojim se, da bi Severna liga prehitela Ljudstvo svobode iz dveh razlogov: najprej zato, ker prehitenja ne bo, potem pa zato, ker s Severno ligo nas veže strateško zavezništvo za reforme,« je dejal. Sicer pa je Berlusconi tudi včeraj nadaljeval volilno kampanjo pred nedeljskimi volitvami na svoj običajen način. V intervjuju za televizijski dnevnik TG5 ter v volilnem shodu v Bariju je ponovno napadel »spolitizirane sodnike in javne tožilce«, ki naj bi predstavljali resnično patologijo italijanske demokracije. Ponovno je obljubil temeljito pravosodno in sploh ustavno reformo, pri čemer je ponovil, da bo Ljudstvo svobode priredilo strankarsko glasovanje o tem, ali naj Italija postane predsedniška republika ali pa naj uvede neposredne volitve predsednika vlade. Seveda pa Berlusconi ni pozabil napasti opozicije. »Že 16 let sem strah in groza ter resnično "lepilo" opozicije,« je zafrknil. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani pa tudi tokrat ni ostal dolžan predsedniku vlade. »Z Berlusconi-jem se je treba spopasti tako rekoč z bočne strani. Ne smemo ga ignorirati, a niti mu frontalno nasprotovati,« je dejal. »Berlusconi je v zatonu. Ne vem, koliko bo ta zaton trajal, a v tej fazi je Berlusconi nevaren. Ta zaton je poln tveganj in pasti za razvoj državljanskega in demokratičnega duha, tudi zaradi razvad, ki se lahko ta čas razpasejo v državi. Mi ne smemo trpno čakati na trenutek, v katerem bo balon počil, ampak moramo skupno borbeno delovati z vizijo prihodnosti. Ne smemo se več deliti na vijolične, zelene, rdeče in modre,« je zaključil Bersani. V polemiko med Bossijem in Ber-lusconijem pa je posegel voditelj UDC Pier Ferdinando Casini, njun nekdanji zaveznik. »Severna liga bo vse bolj pogojevala italijansko politiko. Rojstvo Ljudstva svobode je bilo napaka prav zato, ker je Severni ligi omogočilo, da je postala jeziček na tehtnici,« je dejal in zatrdil, da je v severni Italiji UDC »resnična alternativa« Bossijevi stranki. POLITIKA - Kritični odzivi na stališča in izpade predsednika vlade Berlusconija Napolitano: Spoštovati državne inštitucije Fini: Ustavne reforme niso stvar propagande Predsednik Napolitano na slovesnosti pri Ardeatinskih jamah ansa RIM - »Ustavo moramo spoštovati tudi tako, da spoštujemo vse inštitucije demokratične države.«Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko se je včeraj poklonil spominu 335 žrtev Ardeatin-skih jam pri Rimu ob 66-letnici nacističnega pokola. V Napolitanovih besedah so vsi takoj zaznali odziv na vnovične napade predsednika vlade Silvia Berlusconija na sodnike in javne tožilce, ki naj bi s tempiranimi preiskavami in z zavračanjem desnosredinskih kandidatnih list sprevrgli sedanjo volilno kampanjo ter predstavljali resnično patologijo italijanske demokracije. Na premierjeve izpade se je včeraj ponovno odzvalo združenje sodnikov in javnih tožilcev ANM. »Napadi na temeljno državno inštitucijo so postali tako hudi in pogosti, da jih ni mogoče več obravnavati na ravni stanovske obrambe,« je rečeno v sporočilu ANM. »To ni več problem predstavnikov sodstva, ampak celotne države in njenih inštitucij,« pravi še ANM ter pristavlja, da ne bo več repliciral na napade, izrečene med volilno kampanjo, ker se noče ujeti v past političnih sporov. Kritično do Berlusconija pa se je včeraj oglasil tudi predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki sicer pripada isti stranki kot premier. Fini se nikakor ne strinja z Berlusconijevo idejo, da bi Ljudstvo svobode organiziralo strankarsko glasovanje, na katerem bi ljudje povedali, ali so za predsedniško republiko ali pa za neposredno izvolitev premierja. »Ustavne reforme ne smejo postati predmet strankarske propagande,« je dejal Fini. »Potreben je ustavodajni pristop in cilj mora biti skupno dobro ob spoštovanju interesov vseh,« je poudaril. GOSPODARSTVO - Sindikati jezni, Marchionne se izmika La Repubblica: Fiat naj bi do l. 2014 ukinil 5 tisoč delovnih mest TURIN - Avtomobilski proizvajalec Fiat načrtuje do leta 2014 v Italiji ukiniti 5000 delovnih mest. Kljub temu pa naj bi se letna proizvodnja povečala s 600.000 na 900.000 vozil. Tako naj bi po pisasnju dnevnika La Repubblica predvideval strateški načrt družbe za obdobje 2010-2014. Glede na ta načrt, ki ga bo družba po navedbah časnika predstavila 21. aprila, bo Fiat do konca leta 2011 zaprl tovarno v sicilijanskem mestu Termini Imerese, ki zaposluje 1500 delavcev. Okoli 500 delavcev naj bi delo izgubilo v tovarni v Cassinu južno od Rima, 2500 delovnih mest naj bi ukinili v Fiatovi tovarni v Turinu, 500 delavcev pa naj bi delo izgubilo v tovarni v Pomigliano dArcu pri Neaplju. Fiat naj bi po pisanju časnika zaradi nižjih stroškov vedno več proizvodnje selil na Poljsko. Družba naj bi število modelov, ki jih proizvaja v Italiji, znižala z 12 na 8. Model croma naj bi prenehali proizvajati, model bravo pa naj bi nadomestili z drugim Fiatovim srednjera-zrednim avtomobilom. Tudi prihodnost obeh tovarn, v katerih Fiat izdeluje motorje, je negotova, piše časnik in dodaja, da naj bi družba proizvodnjo vseh okolju prijaznih motorjev prenesla v poljski kraj Bielsko Biala. Pisanje Repubbliche je včeraj močno odjeknilo. Delnice družbe so na milanski borzi poskočile kar za 4 odstotke. Izredno negativne pa so bile reakcije v sindikalnih vrstah. Generalni sekretar sindikata kovinarjev FIOM Gianni Rinaldini je vlado pozval, naj takoj skliče srečanje vseh prizadetih strani, saj ni dopustno, da Fiat izdeluje takšen načrt, ne da bi zaslišal sindikatov. Član tajništva FIOM Giorgio Cre-maschi pa je menil, da gre za »sramoten« načrt. Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne je pojasnil, da je strateški načrt še v delu in da je sleherna anticipaci-ja preuranjena. »Doživljamo najhujšo krizo v Evropi in nismo nikogar odslovili. Udrihati na tak način po Fiatu v sedanjem trenutku je najneprimernejša stvar, kar sem jih kdaj videl, je skoraj sramotna,« je nejevoljno zaključil Marchionne. RIM - Šov ministra za poenostavitev zakonodaje Calderoli z Neronovim nasmeškom sežgal več tisoč odpravljenih zakonov RIM - Minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli iz vrst Severne lige, stranke s »keltsko-padansko« dušo, je včeraj uprizoril spektakel, ki spominja bolj na čas Rimskega cesarstva. Z Neronovim nasmeškom je zagrabil sekiro in kramp, nakar je s plamenometom sežgal »na grmadi« velik zid iz kartona. V številnih škatlah je bilo spravljenih 375 tisoč razveljavljenih zakonov, drugih norm in aktov. Calde-roli, ki je imel na sebi kavbojke in jopič, je z orodjem simbolično načel zid iz kartona, nakar je s plamenometom ustvaril velik požar, ki je dokumentacijo uničil. Za varnost so skrbeli gasilci, ki so dokaj začudeno opazovali ministrovo početje. Ko je minister napovedal svoj spektakularni nastop, se je pohvalil, da je v 22 mesecih poenostavil zakonodajo z rezanjem 375 tisoč zakonov in pravil. Italijanska zakonodaja ima zdaj deset tisoč veljavnih zakonov, kar pomeni, da bo mogoče prihraniti 800 milijonov evrov na leto. Najstarejša odpravljena norma je bila iz leta 1864, »zgorelo« pa je tudi več zakonov iz fašističnega obdobja, ki so bili do nedavnega uradno še veljavni, četudi pozabljeni. Med kraljevimi odloki gre omeniti tudi odlok proti kobilicam, odlok o kuhanem pršutu v konzervah in odlok o opremljanju konjev. Minister je bil deležen tudi kritik. Član državnega tajništva Levice Ekologije Svobode Paolo Cento je opomnil, da papirja ne sežigamo, temveč ga recikliramo. »To vedo tudi otroci v osnovnih šolah. Morda pa je to za člane vlade prenaporno,« je bil piker Cento. Minister Roberto Calderoli sredi plamenov ansa Sergio Marchionne NESLANE ŠALE Bressova odgovorila Berlusconiju TURIN - Potem ko se je premier Silvio Berlusconi na torkovem predvolilnem shodu norčeval iz videza predsednice Piemonta Mercedes Bresso iz vrst Demokratske stranke, mu je ta včeraj odgovorila, da je še vedno bolje ohranjena od njega, in to celo brez plastičnih operacij. Berlusconi je v svojem nastopu dejal, da je Bressova slabe volje že zjutraj, ko se pogleda v ogledalo, da bi se naličila. »Njen dan je že takrat uničen,« se je posmehoval. »Bolje sem ohranjena kot on, celo brez plastičnih operacij. In glede ličil naj rečem, da jih ne uporabljam prav dosti. Potrebujem jih precej manj kot Berlusconi,« je včeraj dejala 65-letna Bresso-va, ki zdaj ponovno kandidira za predsednico Piemonta. 73-letni Berlusconi si je v preteklosti dal presaditi lase, imel je tudi več drugih lepotnih operacij, poleg tega si obraz redno maže s tekočim pudrom, da je njegova polt videti bolj zagorela. RAI bo od tožilstva v Traniju zahtevala sodne akte RIM - Italijanska državna radiotelevizi-ja RAI bo od tožilstva v Traniju zahtevala sodne akte v zvezi s preiskavo, v katero so vpleteni njen generalni direktor Mauro Masi, urednik televizijskega dnevnika TG1 Augusto Minzolini in komisar Jamstvene oblasti za komunikacije AGCOM Giancarlo Innocenzi v zvezi z zahtevami premiera Silvia Ber-lusconija po utišanju oddaje Annozero in usmerjanju televizijskega dnevnika TG1. Tako je na včerajšnji seji odločil upravni svet RAI, ki se bo na podlagi analize pridobljene dokumentacije odločil, ali naj sproži notranjo preiskavo o Masiju in Minzoliniju. Predsednik upravnega sveta RAI Paolo Garimber-ti je izrazil zadovoljstvo, da je bila izbrana njegova linija previdnosti, ki spoštuje notranja pravila in zagotavlja transparent-nost. Svetnik Nino Rizzo Nervo, ki je skupaj s kolegom Giorgiom Van Stra-tenom zahteval takojšnjo uvedbo notranje preiskave in korak nazaj generalnega direktorja, pa je bil zaprepaden, saj se je RAI odločila za čisto drugo pot v primerjavi z odločitvami Višjega sodnega sveta in same agencije AGCOM. Drevi Rai za eno noč BOLOGNA - V palači Paladozza v Bo-logni bo drevi ob 21. uri prireditev Rai za eno noč (Rai per una notte). To bo posebna oddaja kot protest proti utišanju debatnih oddaj na kanalih javne televizijske hiše RAI. Prireditvi bo mogoče slediti prek številnih radijskih in televizijskih postaj (med temi Rainews24, SkyTg24, Repubblica Tv) ter mnogih spletnih strani in blogov, od www.re-pubblica.it in www.corriere.it do www.Raiperunanotte.it in www.fnsi.it. Starša nimata denarja za pogreb svojega deteta CASSINO - Iz Cassina pri Frosinone-ju poročajo o resnično žalostni zgodbi. Mlada romunska priseljenka je 21. marca rodila mrtvo dete, a s soprogom sta tako revna, da sta pustila trupelce v mrtvašnici. »Nimava denarja in ne veva, kako bi lahko krila stroške za pogreb,« sta dejala odgovornim v bolnišnici. Nesrečna mama je stara 18 let, oče pa 20 let. V Italijo sta prišla pred nekaj meseci. Z veseljem sta pričakovala rojstvo hčerkice, na koncu pa se je vse sprevrglo v tragedijo. Zgodba je marsikoga tako ganila, da je ponudil pomoč. Naposled se je opogumil tudi župan Cassina Bruno Vincen-zo Scittarelli in zagotovil, da bo za pogreb gmotno poskrbela občina skupno z Rdečim križem. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Četrtek, 25. marca 2010 ~J APrimorski ~ dnevnik NARODNI DOM - Predstavitev publikacije o dveh pomembnih slovenskih rodbinah Družini Kalister in Gorup: podjetništvo in mecenstvo Na srečanju tudi pravnuk Alfred Whycombe Gorup ter župana Trsta in Postojne Dipiazza in Verbič KRONIK^' miUliJNI (ULLITLP IN I i 'Tli jMiiu ■iUfi; J V polni dvorani Narodne in študijske knjižnice v Trstu v Narodnem domu so včeraj popoldne predstavili posebno tematsko številko slovenske zgodovinske revije Kronika iz Ljubljane, posvečeno rodbinam Kalister in Gorup. Predstavitev sta priredila Odsek za zgodovino pri NŠK in uredništvo omenjene revije, katere poseben izvod so posvetili imenoma, ki sta sinonim za uspešnega podjetnika, bogataša in mecena slovenskega rodu. Na srečanju, ki ga je povezoval ravnatelj NŠK in sicer tudi avtor enega od prispevkov v knjigi Milan Pahor, so o vsebini publikacije, o njenem nastanku in o njeni vsebini podrobno govorili glavni urednik revije Miha Preinfalk ter avtorji prispevkov, ki so vezani na Trst, Vesna Bu-čic, Nadja Terčon, Mario Šušteršič in sam Pahor ter predsednik Kulturnega društva Slavina Janko Boštjančič, s pomočjo katerega se je pravzaprav vse začelo. Za glasbeni utrinek je poskrbel flavtist Carlo Ve-nier, gojenec Glasbene matice iz Trsta v razredu prof. Erike Slama. Predstavitev so prireditelji nato obogatili s projekcijo fotografij in dokumentov, ki se nanašajo na delo in življenje obeh rodbin in za kar je poskrbel Rado Šušteršič. Predstavitvenega večera so se udeležili tudi nekateri potomci. Med njimi je bil pravnuk Alfred Whycombe Gorup, ki je v knjigi tudi zapisal krajšo uvodno besedo. Omenjeni pravnuk ima stanovanje v Trstu ter je uredil družinsko grobnico na pokopališču pri Sv. Ani. Kot smo že poročali, se je ime Ka-lister ohranilo v spominu tržaških Slovencev kot sinonim za uspešnega podjetnika, bogataša in mecena slovenskega rodu. Še danes sta v Trstu Kalistrova palača in grobnica na pokopališču pri Sv. Ani. Začetnik družine je bil Janez Nepo-muk Kalister (1806-1864), njegovo pot je nadaljeval nečak Franc Kalister (18391901), zaton pa predstavlja Viktor Kalister (1869-1948). Po drugi strani je pot Janeza Kalistra nadaljeval prav tako njegov nečak Josip Gorup (1834-1912), ki se je uveljavil v Trstu in še posebej na Reki. Bili so predstavniki slovenskega meščanstva, ki je takrat nastajalo v Trstu. Kalistri niso bili veljaki v narodnem gibanju, so pa odigrali vidno vlogo pri njegovi finančni podpori in pri kulturnem mecenstvu. Domovina obeh omenjenih rodbin je vas Sla-vina v današnji občini Postojna v Sloveniji. Od tod so nato prišli v Trst. Sicer so pred poglobljeno analizo vsebine tematske številke revije pozdravili številni ugledni gostje, pozdravi pa so bili s pomočjo ustreznega prevajanja tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku. Glavno besedo sta imela uvodoma župana Občine Trst Roberto Dipiazza in Občine Postojna Jernej Verbič. Dipiazza je spomnil, da je pred leti hodil lovit rakce v potok Lokva pri Predjami. Poudaril je nato, da so v Trstu ljudje različnih ras Predstavitev publikacije (levo) je bila v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu (za mikrofonom je pravnuk Alfred Whycombe Gorup) kroma in skupnosti. Danes je najpomembnejša slovenska narodna skupnost, je povedal Dipiazza. Toda pozabiti ne smemo, je dodal, da je bil Trst nekoč del avstro-ogr-skega cesarstva in da so se vanj preselili ljudje različnih narodnosti. Zato je tudi Trst danes večetnično mesto, je ugotovil Dipiazza in podaril Verbiču stilizirano he-lebardo. Verbič je povedal, da je ponosen nad dejstvom, da sta tako pomembni dru- žini bivali v postojnski občini. Zato je tudi pohvalil avtorje knjige, ki so kamenček za kamenčkom sestavili pomemben mozaik, ki danes ponovno obuja spomin na dve rodbini. (ag) IPASVI - Tržaški kolegij bolničarjev in projekt TriesteAbile Na Tržaškem 30 tisoč invalidov, od teh je 9 tisoč hudo prizadetih NA JUGU ITALIJE Dvojico tatov prijeli po treh in petih letih Državno tožilstvo v Trstu je priporni nalog odredilo že leta 2005, po petih letih pa so ubežnico prijeli v južni Italiji. 33-let-na srbska državljanka Radica Jo-vanovic je poklicna tatica, svoje tatinske podvige je baje opravljala tudi v času nosečnosti. Zaradi številnih tatvin (v Trstu in drugod) je bila obsojena na 13 let in dva meseca zapora. V torek so jo v Castelvolturnu pri Caserti ustavili in aretirali karabinjerji. Z njo so prijeli tudi 31-letnega bosanskega državljana Bobana Duka-novica, ki so ga zaradi tatvin iskali od leta 2007. Oba sta v priporu v kraju Santa Maria Capua Ve-tere pri Caserti. Kar deset odstotkov prebivalcev v tržaški pokrajini je invalidov. Na Tržaškem je namreč skupno 30 tisoč invalidov, od katerih je 9 tisoč zelo hudo prizadetih. Od skupnega števila invalidov je približno 4.500 ljudi, ki lahko koristijo javne prispevke, med njimi pa je kar 3.200 oseb nad 65. letom starosti. To so nekateri podatki o številu invalidov na Tržaškem, ki jih je včeraj posredoval pokrajinski kolegij bolničarjev Ipasvi. Toda o tej problematiki je premalo govora, zato namerava kolegij Ipasvi v sodelovanju s centrom TriesteAbile sprožiti vrsto pobud za širjenje informacij in sploh kulture na tem področju. Med pobudami, ki so jih že udejanjili, sta bila lani fotografski natečaj, pri katerem je sodelovalo mnogo prizadetih, in publikacija, v kateri so zbrani rezultati enoletnega skupnega dela. Dosedanje skupno delo in projekte za prihodnost so predstavili včeraj v prostorih zdravstvenega podjetja na območju nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu predsednik pokrajinskega kolegija Ipasvi Flavio Paoletti in vodja projekta TriesteAbile Stefano Marche- Tiskovna konferenca je bila v prostorih zdravstvenega podjetja pri Sv. Ivanu kroma soni ob udeležbi občinskega odbornika za zdravje Carla Grillija, direktorice zdravstvene enote ASS1 Emanuele Fragiacomo in predsednice tržaškega fotografskega krožka Alide Cartagine, ki je sodeloval pri pripravi natečaja. Ta je bil le prvi korak na daljši poti, katere namen je približati invalide fotografiji. Natečaja se je udeležilo več kot 60 ljudi iz vse Italije in so bili med njimi številni prizadeti. Žirija je morala v tem okviru zbirati med 160 deli, najboljše pa so predstavili javnosti na štirih razstavah, ki so jih priredili lani jeseni. Poleg tega so bile v zadnjem letu tudi druge pobude, ki so zbrane v posebni knjigi. Ta je na razpolago na tajništvu kolegija Ipasvi (tel. št. 040370122) ali pri centru TriesteAbile (zelena številka 800399299). V publikaciji so najboljše fotografije z natečaja in gradivo o projektu TriesteAbile. Tega sta ustanovili zdravstvena enota ASS1 in Občina Trst na osnovi zakona 328/2000, ki je predvideval med drugim ustanovitev enotnih okenc za primarne potrebe invalidov. Nastal je tako center TriesteAbile, ki je namenjen vsem invalidom in njihovim sorodnikom. SKGZ - Jutri Italijanski starši v slovenski šoli SKGZ prireja srečanje na temo »Italijanski starši v slovenski šoli«. Srečanje želi poglobiti razpravo o vse večji prisotnosti otrok iz italijanskih in narodnostno mešanih družin v slovenskih šolah. Dosedanje diskusije so prinašale stališča predstavnikov slovenske narodne skupnosti, tokrat pa bomo dali besedo Italijanom, ki so izbrali slovensko šolo za svoje otroke. V javnosti smo jih obravnavali zgolj kot uporabnike slovenskih šol, ne pa kot aktivne sogovornike. Posebno pozornost bomo posvetili vzgibom in razlogom, ki so privedli italijanske starše do njihove izbire. Srečanje bo ponudilo zanimivo iztočnico za nadaljnjo razpravo o slovenski šoli v Italiji, ki postaja vedno bolj zanimiva za širši, ne samo manjšinski prostor. Zanimanje za slovensko šolo, slovenski jezik in kulturo stalno narašča. Slovenske šole in obšolske strukture naj bi bile za to primerno opremljene, saj je znanje slovenskega jezika osnova slovenskega šolskega sistema v Italiji. Italijanski starši očitno želijo, da bi njihovi otroci spoznali slovenščino. V razpravi bosta sodelovali tudi deželna odbornica Federica Se-ganti in podpredsednica Zveze tržaških industrijcev Michela Catta-ruzza Bellinello, ki bosta z ostalimi gosti spregovorili o lastnih izkušnjah. Srečanje bo potekalo v petek, 26. marca (jutri) ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu. Povezovala ga bo dr. Suzana Pertot, psihologinja in izvedenka s področja večjezične vzgoje. Drugo srečanje iz niza Za boljši jezik Danes popoldne bo v mali dvorani Narodnega doma v Trstu ob 16.30 drugo predavanje Andreje Žele na tematiko skladnje v slovenščini: problemi pravilne rabe sklonov, besedni red in raba ločil. Tečaj, ki ga prireja Slavistično društvo Trst Gorica Videm, je namenjen vsem, ki se poklicno ali kakor koli drugače ukvarjajo z jezikom. Zborovanje simpatizerk stranke Italije vrednot Tržaška stranka Italije vrednot prireja danes ob 18. uri na svojem sedežu v Ul. Milano 15 zborovanje za vse simpatizerke s ciljem večje aktivnosti žensk pri življenju in vodenju stranke. Na današnjem srečanju bo govor o tematikah, ki bi jih bilo treba razvijati za prihodnje programe tržaške Italije vrednot. TsG o prenovi v politiki Lista Triestegiovane (TsG) prireja danes v baru-knjigarni Knulp v Ul. Madonna del Mare 7 drugo srečanje o politiki in družbi z naslovom Prenova in alterniranost v politiki. Na srečanju, ki ga bosta vodila Erica Zucca in Alessio Coroni-ca, bodo govorili raziskovalec Pravne fakultete Univerze v Trstu Pie-tro Faraguna, načelnik skupine Italije vrednot v deželnem svetu FJK Alessandro Corazza ter tržaška občinska svetnika Lorenzo Giorgi (Ljudstvo svobode) in Fabio Omero (Demokratska stranka). Zaključke bo podal tajnik TsG Luca Marsi. 8 Četrtek, 25. marca 2010 TRST / TRŽAŠKA OBČINA - Na Zahodnem in Vzhodnem Krasu Križ, Opčine, Bazovica, cela vrsta novih gradenj Pod Križem na dveh lokacijah enajst poslopij s 23 stanovanji - Gradbena mrzlica v Bazovici Nov cement - to obeta bližnja bodočnost Zahodnemu in Vzhodnemu Krasu, potem ko je tržaški občinski svet na zadnji seji odobril podrobnostne načrte za nove gradnje pod Križem, na Opčinah in v Bazovici. V kriškem bregu, pod Obalno cesto bodo zgradili na dveh lokacijah enajst poslopij za skupnih 23 stanovanj, na Opčinah pet povezanih poslopij z 20 stanovanji, v Bazovici pa kmetijsko podjetje z dvema hlevoma in stanovanji. Poleg tega čakajo tako na Opčinah kot v Bazovici na dokončno odobritev še številni gradbeni načrti za nadaljnjih 18 poslopij s skupno 57 stanovanji. gluha ušesa svetnikov desnosredinske večine v mestni skupščini, ki so načrt odobrili (tudi z nekaterimi posamičnimi glasovi svetnikov levosredinske opozicije). Križ - Brojnica Križ - Šonik Na Šoniku pod Križem bo podjetje Le Palme zgradilo štiri nova poslopja za skupno 16 stanovanj. Stale bodo na strmem, skoraj 10 tisoč kvadratnih metrov obsežnem zemljišču, na katerem stojita že dve hiši. Skupna pokrita površina novih gradenj bo znašala Nove turistične hišice bodo kmalu zrastle tam, kjer so desetletja stali stari kriški paštni. V bregu pod Obalno cesto, ob cesti, ki pelje v Brojnico, bodo na terasastih zemljiščih za skupnih nekaj več kot 3 tisoč kvadratnih metrov zgradili sedem hiš, namenjenih »turističnim rezidencam«. Tudi to območje je strmo, do 20 odstotkov na-klonskega kota. Po načrtu ga bodo statično zavarovali z dvema podpornima zidoma. Z Ul. Picard (tise, ki pelje z Obalne ceste v Brojnico) bo na območje vodila nova, 4 metre in pol široka »notranja cesta«. Vsaka od sedmih »turističnih hiš« bo visoka največ 6 metrov in pol, vsaka hiša bo imela svoj parkirni prostor. Skupno bodo zgradi- Nove hiše na Šoniku - simulacija 661 kvadratnih metrov, vsako stanovanje bo obsegalo od 70 do 80 kvadratnih metrov za skupnih 3.520 kubičnih metrov zazidane prostornine. To naj bi bila nova »turistična rezidenca«, ki bo poimenovana po komitentu - Le Palme. Načrt sta izdelala inž. Giovanni Cervesi in arh. Carlo Borghi. Nova poslopja bodo zgradili na zelo strmem pobočju. Strmina dosega na nekaterih mestih kar 22 odstotkov naklonskega kota. Občinske može, člane občinske komisije, ki si je pred dvema letoma ogledala kraj, je to zaskrbelo, saj bi morali tu urediti tudi javne parkirne prostore. Takrat so se dogovorili, da bodo strmino ublažili do 20%, kar pa je še vedno zelo strmo. Zahod-nokraški rajonski svet je svojčas izdal negativno oceno o načrtu, saj bi pomenil novo cementifikacijo tržaške obale. Nove gradnje bi imele kvaren vpliv na okolje, ker bi iznakazile ta del kriške obale. Rajonski svet je opozoril tudi na geološko nevarnost. Območje je namreč flišasto, geološko zelo nestabilno. Vsi ti upravičeni pomisleki predstavnikov domačinov pa so naleteli na li za nekaj več kot 1.500 kubičnih metrov pokritih površin. Občinska skupščina je podrobnostni načrt odobrila, kljub temu, da sodi zemljišče v okvir evropsko zaščitenih območij, in sicer v okvir območja posebne zaščite in v območje evropsko zaščitenega tržaškega in goriškega Krasa. Zahodnokraški rajonski svet je tudi o tem načrtu izdal negativno mnenje. V utemeljitvi je zapisal, da bi gradnja novih hiš predstavljala škodo za tamkajšnje okolje, gradnja pa bi bila nevarna zaradi strmine in flišaste strukture tal. Rajonski svetniki so takrat tudi zahtevali, naj občina zniža indekse o zazidljivosti na območju brega od Kontovela do Križa, a občinski upravitelji so se na to zahtevo pobrisali. Opčine Mestna skupščina je na zadnji seji odobrila podrobnostni načrt za gradnjo vrste novih poslopij v Ul. Refoška, na območju nasproti karabinjerske postaje. Tu bodo uredili kakih 20 stanovanj. Sam openski občinski svetnik Dipiazzove liste Giuseppe Collotti je Nove hiše v Brojenci - simulacija med svojim posegom na seji priznal, da bo povzročila gradnja novih poslopij celo vrsto nevšečnosti, predvsem zaradi pomanjkljivih urbanističnih struktur, ozke ceste, povečanega prometa na tem območju in pomanjkanja parkirnih prostorov. Kljub temu je gradnjo podprl. Drugače je nov gradbeni poseg ocenil predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Med sejo občinske urbanistične komisije je iznesel celo vrsto pomislekov zaradi posledic, ki jih bo imel tako vpadljiv projekt za vaško tkivo. Na Opčinah so pod cementnim udarom tudi druga območja. Vaška skupnost z vzhodnokraškim rajonskim svetom na čelu se je pred dobrim letom postavila v bran čudovitemu parku zgodovinske vile Ada v Ul. Ermada, kjer namerava nepremičninska družba Edil Opicina (z legalnim sedežem v Vidmu) zgraditi sedem novih poslopij s skupno 17 stanovanji. Območje vile in parka meri nekaj več kot 4.500 kvadratnih metrov. Ob obstoječem indeksu zazidljivosti 1:1 (en kubični meter za vsak kvadratni meter zemljišča) bo mogoče na zemljišču pozidati za 4.500 kubikov prostornine. Po načrtu, ki so ga izdelali arhitekti Eugenio Me- Vsi ti pomisleki so bili javno predstavljeni na tiskovni konferenci pred poldrugim letom. Načrt je bil potem dvakrat »popravljen« in še čaka na dokončno odobritev. Bazovica Mestna skupščina je v ponedeljek odobrila podrobnostni načrt o gradnji kmetijskega podjetja v Bazovici. Poslopje in dva hleva ter še druge strukture bodo zgradili na desni strani ceste, ki pelje iz vasi proti mejnemu prehodu Lipica. Nova kmetija bo stala na robu vasi. Rajonski svet pa je imel tudi v tem primeru pomisleke. Kmetijsko podjetje je povsem novo, vprašanje je, ali se bo obneslo. Predsednik Milkovič je spomnil na podoben primer, ki se je zgodil pred leti na vzhodnokraškem območju: Zgrajena je bila struktura za kmetijske dejavnosti, ki je po nekaj letih prenehala z delovanjem. Medtem pa je postalo zemljišče zazidljivo... Tudi Bazovico je zajela »gradbena mrzlica«. Na Trmunu, ob vhou v vas iz smeri Opčine gradijo stavbo s petimi stanovanji. Na zemljišču za bazov-skim Kalom naj bi zgradili štiri povsem enaka sedem metrov in pol visoka po- Nove gradnje pri bazovskem Kalu - simulacija Opčine: prvotni načrt za pozidavo parka Vile Ada li, Silvia Santomauro in Andrea Bosc-hi, naj bi pokritaq površina sedmih poslopij za skupno 17 družin znašala 1.124 kvadratnih metrov. Vilo, v kateri je stanovala družina Modugno, bodo porušili, prav tako manjšo hišo, ki je služila za uslužbence družine, gradnja pa bo »zahtevala« tudi posek številnih bujnih dreves v parku. Predsednik Milkovič je ob obravnavi načrta v rajonskem svetu opozoril na vrsto težav, ki bi jih povzročila gradnja novih hiš. Ta predel vasi ni povezan s kanalizacijo, pomeni, da bo greznica odtekala v notranjost. Obsežen gradbeni poseg bi zahteval primerno urbanistično ureditev zaradi mnogo večjega števila avtomobilov in drugih vozil po Ul. Ermada, ki ni pretirano široka. Z novimi poslopji, prometom in vrvežem bi druge tamkajšnje hiše in nepremičnine izgubile precejšnjo vrednost, poleg tega pa je menil, da bi moralo poseči spomeniško varstvo, saj predstavljajo vile na tem območju Opčin zgodovinsko posebnost. slopja v obliki osmerokrake zvezde za skupno 20 stanovanj. Del zunanjih zidov naj bi bil kamnit, povezovali naj bi jih stekleni zidovi, zgradbo pa naj bi prekrivala bakrena streha. Poslopja bi bodla v oči, saj ne sodijo v okvir kraške arhitekture. Zato je vzhodnokraški rajonski svet izdal o načrtu negativno mnenje, saj naj bi šlo za »uničevanje značilnosti kraških naselij.« Projekt je že dalj časa »zamrznjen«, vprašljivo pa je, ali bo z novim regulacijskim načrtom v tej obliki še »aktualen.« Nov gradbeni načrt zadeva tudi območje na levi strani ceste, ki vodi iz Bazovice proti Pesku. Na zemljišču, ki pelje proti gostilni Leban, naj bi zgradili šest novih poslopij: eno s petimi stanovanji, tri dvostanovanjske hiše, eno poslopje s tremi stanovanji in eno-stanovanjsko hišo. Skupno šest poslopij s 15 stanovanji. Tako se bo Bazovica številčno okrepila z novimi »prišleki«, kot jim pravi predsednik Milkovič. M.K. OD JUTRI Tri nove produkcije kriške akademije Mednarodna operna akademija v Križu bo ta konec tedna širila repertoar „hišnih« produkcij z debijem kar treh novih glasbenih projektov, ki so nastali v sodelovanju z gledališčem Verdi v Trstu. Basist Aleksander Švab je kot umetniški vodja akademije izbral in kot glavni mentor pripravil z učenci Puccinijevo enode-janko Il Tabarro, ki bo zazve-nela v kombinaciji s spletom pesmi iz znanih muziklov pod skupnim naslovom Broadway, in še Rossinijevo Petite messe solennelle. Pedagoški koncept kriške šole se razvija in po ustanovnih namenih širi iz pevskega tudi na druga področja, saj bosta tokrat prvič sodelovala tudi dirigent Heinrich Unterho-fer, koreografinja Carolina Ba-gnati in mladi režiser Tomma-so Franchin. Nadaljevalo pa se bo uspešno začeto sodelovanje z otroškim zborom Frana Ven-turinija od Domja, ki bo tokrat preseglo meje koncertnega nastopa v bolj artikulirani gledališki celoti. Širilo se je tudi število pianistov, ki prihajajo iz raznih krajev Italije in se bodo vrstili pri spremljavi dogodkov. Jutri dopoldne (petek, 26. marca) si bo šolska publika lahko ogledala premiero dvojice Tabarro-Broadway, ki bo prvič izvedena za odraslo publiko v soboto zvečer ob 20.30 s ponovitvijo v nedeljo ob 18. uri. Rossinijeva Petite messe solennelle pa bo na sporedu jutri ob 20.30 v dvorani Trip-covich s ponovitvijo v ponedeljek ob isti uri. Trojica ponudb, ki bodo zaživele v prihodnjih dneh, je nastala, da bi prav vsi učenci Akademije -vsak po svojih sposobnostih- našli svoj prostor v razvejanem projektu, ki obsega različne govorice in vsebine. Zamisel, da bi ob operi in muziklu vključili še sakralno glasbo, je nastala znotraj šole, ko so sami pevci predlagali, da bi se lotili nabožne skladbe. Izbira Rossini-jeve maše za soliste, pevski zbor, dva klavirja in harmonij iz leta 1863 ne bo izjema v delovanju šole, saj naj bi akademija s to izvedbo uvedla dodatno programsko usmeritev. Skladba je pozna mojstrovina iz obdobja, ko je skladatelj zapustil operne odre in se je v glavnem posvetil pisanju komornih del bolj intimnega značaja. Priletni skladatelj je obravnaval to skladbo kot neke vrste glasbeni testament, obenem pa je z značilno humoristično žilico dodal, da jo je napisal za dvanajst pevcev z mislijo na dvanajsterico apostolov, a z razliko, da ni med njimi prav nobenega izdajalca ... Vstopnice za vse produkcije so na voljo pri blagajni gledališča Verdi, na dan predstave pa eno uro pred začetkom na blagajni dvorane Tripco-vich. Bogat konec tedna kriške operne akademije bo poleg premier in ponovitev novih produkcij dopolnilo še srečanje z novinarjem Rinom Ales-sijem na predstavitvi biografije baritonista Piera Cappuc-cillija, ki bo v soboto ob 15. uri v Slomškovem domu v Križu in katere se bo udeležil tudi sin znamenitega pevca Pierpaolo. ROP / TRST Četrtek, 25. marca 2010 9 DEVINSKI GRAD - Vabljive novosti Sprehod med ruševinami starega gradu in glasbili Ob spremstvu princese Veronique Thurn und Taxis - Konec tedna prireditev Pomlad na gradu Devinski grad je očarljiv ob vsakem vremenu. Ko smo ga mi obiskali, ga je obdajala du-šljiva sivina, ki je napovedovala dež. Sprehajanje mimo njegovih vrtov, ogled razstave starih glasbil in obisk ruševin starega gradu pa so bili klub temu šarmantni in po svoje celo mistični. Na grad nas je tudi v takem sitnem vremenu vodila najprej radovednost, saj si je od preteklega tedna po 25 letih končno spet mogoče ogledati stari grad oz. tisto, kar od njega še stoji. Že res, da je capljanje po mokri zemlji precej sitno, pogled na ruševine oz. razgled na Tržaški zaliv in na vso slovensko obalo do Pirana in Savudrije pa je nedvomno vreden blatnih čevljev. Pa še posebna spremljevalka nas je vodila do še pred nedavnim poraščenih razvalin - sama princesa Veronique Turn und Taxis. Dunajsko plemiška družina je leta 2003 nov in dobro ohranjen grad odprla obiskovalcem, v njem prirejajo koncerte, slavnostna srečanja, razstave, od aprila do oktobra pa ob sobotah tudi poročne obrede. V tem času gostijo grajske sobane razstavo starih glasbil, ki so jo na gradu gostili že pred petimi leti. Razstava Orpheon, ki jo je uredil profesor na glasbeni univerzi na Dunaju José Vázquez, je danes veliko popolnejša in zaobjema kakih 50 eksponatov od leta 1560 do 1780. Ob glasbeni spremljavi si lahko obiskovalci ogledajo violine, viole, baritone, violončele, harfe in forte-piano, pa tudi note, fotografije in več dokumentov. V Devinu se princesa Veronique počuti kot doma. Že ob prihodu je vasica plemiško družino lepo sprejela in s časom se je tu razvil turizem. »Življenje se je od takrat precej spremenilo. Sprva smo namreč z možem in otrokoma živeli samo v gradu, zdaj pa smo se preselili v samostojno hišo in smo v gradu ohranili le manjši bivalni del. Odkar je grad odprt publiki, je veliko bolj živ.« Obiskovalcev je namreč veliko, najbolj številni so italijanski gostje, vse več pa je tudi Slovencev, Avstrijcev in Nemcev. Na vprašanje, ali je v teh 25 letih bivanja v gradu srečala skrivnostno Belo damo, se je princesa Veronique nasmehnila. Legenda namreč pravi, da je bil princ vpoklican v vojsko. Med njegovo odsotnostjo je njegova žena rodila otroka. »Jasno je bilo, da ni bila deklica njegova, zato je ženo v napadu ljubosumja pahnil skozi okno v morje. Padla je na bele skale in okamenela. Res pravijo, da se vsak večer vrača na grad, odkar smo ga odprli publiki pa je ni na spregled. Morda se je še sama prestrašila ... « Grad je še do konca marca odprt vsak dan (z izjemo torkov) od 9.30 do 16. ure; od aprila pa se bo delavnik podaljšal do 17.30. Ogled starega gradu pa je potrebno predhodno najaviti (040/208120). Več informacij je na voljo tudi na spletni strani www.castellodi-duino.it. (sas) FERNETIČI - Prijetje Bežal je v tujino Roberto Scarinzi, 44-letni italijanski državljan, obrtnik iz Beneven-ta v Kampaniji, je v torek ponoči sedel v avtobusu romunske družbe At-lassib, ki izvaja mednarodne povezave. Potoval je iz Italije v tujino, verjetno v Romunijo. Na Fernetičih, nekaj metrov pred mejo s Slovenijo, so avtobus ustavili karabinjerji tržaškega operativnega oddelka. Pregledali so osebne dokumente potnikov in njihovo pozornost je pritegnil ravno Scarinzijev dokument. Italijana so ka-rabinjerji pozvali, naj z njimi izstopi. Sredi noči so izpolnili zapisnik, ga aretirali in odpeljali v tržaški zapor. Možakar je bil na tem, da pobegne v tujino, a mu to ni uspelo. 4. februarja letos je sodnik za predhodne preiskave iz Perugie za 44-letnika odredil nalog za prijetje, saj je bil Scarinzi zaradi sodelovanja v trgovini s prepovedanimi drogami obsojen na eno leto zaporne kazni. V tržaškem zaporu v Ulici Coroneo je aretirani na razpolago sodstva. Na Devinskem gradu bo konec tedna zaživela prireditev Pomlad na gradu. Ob tej priložnosti bo vstopnica stala le 5€, z dodatnimi 5€pa bo mogoče degustirati tudi vina z različnih koncev Italije. V okviru pobude Vini in piazza (v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro) bo na voljo 40 avtohtonih sort, ob tem pa tudi kraški proizvodi. Na sporedu so še predavanja, predstavitve knjig, izleti, slikarski ex tempore, pa tudi »vintage sejem«. V soboto bo svoja vrata odprl Jadranski zavod združenega sveta, ki ga obiskujejo mladi z vsega sveta, v nedeljo pa bodo ob 12 uri v Bridarjevi hiši v Devinu odprli razstavo Jadranske harmonije. M ■: ■ 'ti ^jXÍ 'Xp ¿m i] i M Po 25 letih so razvaline starega gradu spet na ogled, v novem gradu pa bo razstava starih glasbil na ogled do decembra kroma V avtomobilu obsežen plen Prometna policija je na Fernetičih nataknila lisice trem romunskim državljanom, vsi so stari 35 let. V avtu opel zafira z lažnim zavarovalniškim potrdilom je bilo 15 mobilnih telefonov, 70 steklenic likerja, več sto artiklov iz trgovin z železnino in številna športna oblačila. Policisti so po globljem poizvedovanju ugotovili, da je bilo celotno blago ukradeno v zadnjem obdobju v Pie-montu. Vlekla sta pregrado V torek ponoči je policija med nadzorovanjem mestnih ulic naletela na mladeniča, ki sta pod stebriščem Por-tici di Chiozza hodila proti Drevoredu XX. septembra. S seboj sta nosila oziroma vlekla prenosno pregrado in be-lo-rdeča količka, kakršne uporabljajo delavci na gradbiščih. 21-letna R. G. in K. M. sta policistom priznala, da sta predmete ukradla na Trgu Tommaseo, na mestnem nabrežju. Agenti so ju pospremili do kvesture in ju kazensko ovadili zaradi tatvine. Razpis za dobavo ledu ( V VI • II «* a v • • tržaški ribji tržnici Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča cenjene člane, da je tržaška občina objavila razpis za dobavo ledu ribji tržnici na debelo. Rok za predstavitev ponudb zapade 12. aprila 2010. Celotno besedilo z razpisnimi pogoji je na razpolago na spletni strani SDGZ in občine Trst. V Trst prihaja Riccardo Maffoni V Trst prihaja italijanski popevkar Ric-cardo Maffoni, zmagovalec sanrem-skega festivala v kategoriji mladih glasbenikov leta 2006, ki bo drevi ob 21.30 imel koncert v klubu Grip v Ul. S. Giu-sto 22, ki ga prireja združenje Trieste is Rock. Pred koncertom bo družabnost, med katero bodo tudi na voljo informacije o omenjenem združenju, v katerega se je že nekaj dni možno včla-njevati. Za več informacij je na voljo tudi spletna stran www.triesteisrock.it. NOVINARSKI KROŽEK - Okrogla miza Skupine 85 o padcu Berlinskega zidu Manjkali so zlasti mladi Ob študentih je nastopil tudi v Trstu živeči nemški pisatelj Veit Heinichen - Skupna ocena, da je položaj mladih danes katastrofalen Prelomno leto 1989, ki predstavlja zgodovinsko politični dogodek epohal-nega pomena v nemški zgodovini, je predvčerajšnjim služilo kot iztočnica za okroglo mizo, ki je potekala na sedežu Novinarskega krožka. Srečanje, povezoval ga je Marino Vocci, kot častni gost pa je nastopil v Trstu živeči nemški pisatelj Veit Heinichen, je pripravila Skupina 85 - Gruppo 85, ki si je okroglo mizo zamislila kot izmenjavo izkušenj in pogledov med starejšo in mlajšo generacijo. Žal pa se je izkazalo, da tovrstne okrogle mize niso nič kaj prida zanimive in privlačne za mlade Tržačane. Ne moremo namreč mimo dejstva, da je šibko plat omizja predstavljala pičla udeležba občinstva, še posebej mladega, saj razen študentov Eve Vocci, Beniamina Pagliara in Fran-cesce Stopper, ki so oblikovali srečanje skupaj s Heinichenom, v dvorani ni bilo videti drugih mladih obrazov. To dejstvo je zbodlo tudi Veita Heinichena, ki je svoje sogovornike vprašal, kje so njihovi prijatelji, sošolci, kolegi ... Na to vprašanje je odgovoril mladi Beniamino, ki se je branil z argumentom, da organizatorji niso izbrali najbolj posrečenega načina komunikacije z mladimi, ki dandanes komunicirajo večinoma preko spleta in ne preko tradicionalnih sredstev javnega obveščanja. Govornik nam je sicer tudi zaupal, da današnja mladina ni motivirana za tovrstne dejavnosti, za kar pa naj bi velik del krivde nosil vzgojni sistem, ki je drugačen, kot je bil nekoč. Beseda je v torek zvečer tako večinoma tekla o problemih, s katerimi se sooča mladina, ki naj bi po mnenju gostujočih študentov postajala vse bolj marginalizi-rana in odrinjena iz procesov odločanja. Kot so potarnali Beniamino, Fran- cesca in Eva, obstaja vse premalo organizacij, ki s svojim delovanjem dajejo mladim možnost, da sooblikujejo okolje v katerem živijo. Bežno so se govorniki dotaknili tudi problema vključevanja mladih na delovni trg, ki je zelo negotov. S tem, da je danes položaj mladih katastrofalen, se je strinjal tudi Veit Heinichen, ki je menil, da bi mladi morali živeti prihodnost na temeljih, ki jih postavljajo starejši, a izkazalo se je, kot je ocenil nemški pisatelj, da so ti temelji zelo šibki in da starejši nočejo ali pa ne znajo prisluhniti željam in idejam mladih rodov. In na kakšnih temeljih je svojo mladost gradil Veit Heinichen? Mlade je zanimalo, kako je leto 1989, še posebej pa- dec berlinskega zidu, doživljal Veit, zakaj se je odločil za študij ekonomije in kako bi po njegovem mnenju lahko pospešili generacijsko zamenjavo v Italiji. Zgovorni Veit je povedal, da se je ob padcu berlinskega zidu nahajal v neki pariški kavarni, kamor je redno zahajal s svojo družbo. Zaupal nam je, da je ta dogodek zanj in za njegove prijatelje predstavljal veliko presenečenje, saj niso mogli razumeti, zakaj takšna naglica, brez da bi poskusili prej preseči druge pregrade. Za študij ekonomije se je Veit, ki je že od malih nog rad pisal, odločil iz čisto praktičnih razlogov. Za ekonomiste se je v Nemčiji vedno našlo delo, kar je za Vei-ta predstavljalo zadostno motivacijo, da izbere študij, ki mu bi omogočil čimprej zapustiti domače ognjišče in se postaviti na lastne noge. Na zadnje vprašanje, povezano z generacijsko zamenjavo v Italiji, pa je govornik odgovoril, da bi mladi morali skupno nastopiti in na glas govoriti o svojih težavah ter tako preprečiti, da bi se svet ožil in zapiral v svoje ozke okvirje. Torkova okrogla miza je ponudila široko paleto različnih mnenj, a žal tudi eminentni gost, kar Veit Heinichen je, ni predstavljal najboljšega zagotovila, da bi tovrstno srečanje lahko ponudilo prave odgovore na relevantna vprašanja, povezana s prihodnostjo današnje mladine. (sč) Razen za govorniško mizo, na predvčerajšnjem srečanju ni bilo videti mladih obrazov kroma 1 0 Četrtek, 25. marca 2010 TRST SPDT - 56. redni letni občni zbor Bogata in pestra planinska dejavnost potrjuje pomembno poslanstvo društva Bogato začrtani program, zlasti izletniške in mladinske dejavnosti Slovenskega planinskega društva v Trstu, so v lanski sezoni v pretežni meri krojile neugodne vremenske razmere. Poudarek na to stvarnost je bil razviden iz poročil na rednem občnem zboru društva, prejšnji petek, 12. marca, v Gregorčičevi dvorani, ki so jih podali predsednica Marinka Pertot in odgovorni načelniki posameznih odsekov. V svojem uvodnem nagovoru je predsednica med drugim obžalovala, da je odbor lani od 33 načrtovanih izletov zaradi vremenskih neprilik izpeljal le 29, kar se je poznalo pri udeležbi. Skupno so našteli le 800 udeležencev, kar je za tretjino manj v primerjavi z letom 2008, ko se je društvenih izletov udeležilo kar 1200 planincev. Težave so imeli tudi v mladinskem odseku, ker jim je vreme delno pokvarilo in okrnilo masovno udeležbo na z velikim organizacijskim trudom pripravljenem orientiringu na območju ŠD Gaja na Padričah. Ne glede na omenjene vremenske nevšečnosti pa je treba vendarle izrecno poudariti, da je obračun dosežkov, izpeljanih pobud in prireditev Slovenskega planinskega društva v minulem letu bogat, ploden in uspešen. Predsednica Marinka Pertot je v svojem obširnem in razčlenjenem poročilu nanizala pestro in razvejano dejavnost društva, pri čemer je omenila tudi težave, zlasti birokratske in finančne, s katerimi se spopada odbor pri izvajanju in uresničevanju nalog in zadolžitev. Na koncu se je spomnila lani preminulega plodnega soustvarjalca tržaške planinske stvarnosti prof. Bojana Pavletiča in povabila prisotne k počastitvi njegovega spomina. Prisotni člani in številni gostje so potem sledili podajanju tajniškega poročila in poročil načelnikov posameznih odsekov. Zelo delavni so bili alpinisti, ki so pridno izkoriščali lansko veliko pridobitev: plezalno steno na sedežu društva Zarja v Bazovici, priredili nič koliko plezalnih tečajev in v Alpah preplezali 30 tur raznih stopenj. Prav tako aktivni so bili mladinci, ki pretežno skrbijo za šolsko mladino in v sodelovanju s pobratenim ljubljanskim društvom Integral uspešno nadaljujejo s prirejanjem planinske šole na Planini pri Jezeru. Načelnik jamarskega odseka pa je poročal, da se nadaljuje iskanje in raziskovanje jam na kraški planoti. Smučarski odsek je januarja in februarja prirejal sobotne tečaje Predsedstvo občnega zbora na delu bl smučanja za mladino. V soglasju z društvenim odborom pa je letos odpovedal tradicionalne 41. Zimske športne igre. Načrtujejo namreč novo obliko iger na snegu, ki naj bi bile bolj mikavne, samo rekreacijske, ne agonistično tekmovalne, ampak igriva sprostitev na snegu, tako kot sta si pred več kot 40 leti zamislila dr. Sonja Mašera in prof. Bojan Pavletič, z izključnim namenom približati mlade in odrasle zimski športni dejavnosti na zasneženih poljanah. Zamisel zahteva precejšen organizacijski napor in začele so se že priprave, ki se bodo udejanile v prihodnji zimski sezoni. Društveni odbor je na občnem zboru uresničil tudi davno sprejeto pobudo in v soglasju s Planinsko zvezo Slovenije sklenil podeliti priznanja nekaterim zaslužnim članom za dolgoletno predanost planinstvu in navezanost na društvo. Dolgoletnemu članu, alpinistu in pisatelju Dušanu Jelinčiču je podelil zlati častni znak in diplomo PZS, srebrni častni znak in diplomo sta dobila Slavko Slavec in Zvezdan Babič, bronasti častni znak z diplomo pa Ma-riza De Filippo Žezlina, Aldo Žezlina in Elči Jerlich Abram. Številni prisotni predstavniki in gostje sorodnih planinskih društev in organizaciji z obeh strani meje so se v svojih pozdravih pohvalno in laskavo izrazili o delu in dosežkih tržaških planincev in poudarili pomembno vlogo, ki jo ima Slovensko planinsko društvo v tržaški mestni stvarnosti ter njegovo izredno važno na-rodnoobrambno poslanstvo med tržaškimi Slovenci. Po dokaj živahni razpravi, v katero so posegli prisotni planinci, se je z razrešnico in volitvami ter s spodbudnimi željami za uspešno bodoče delo in plodno sodelovanje z drugimi planinskimi društvi, zaključil 56. občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu. Na prvi seji po občnem zboru so si na novo izvoljeni, oziroma potrjeni odborniki porazdelili funkcije. Za predsednico je bila potrjena Marinka Pertot, podpredsednik je Peter Suhadolc, tajnica Sabrina Žezlina, blagajničarka Patrizia Krevatin, gospodar Franc Starec in odgovoren za izlete Livio Semec. Za posamezne odseke odgovarjajo Borut Bogatec za alpinistični, Laura Venier za smučarski, Katja Starec za mladinski in Stojan Sancin za jamarski. Za administracijo skrbi Igor Pertot, za društveno spletno stran pa David Štrajn. Lojze Abram TREBČE - Pretekli petek Cici urica v Ljudskem domu Otroci so tokrat spoznali Andersenovega Grdega račka Pripovedovanju o Grdem račku je prisluhnilo rekordno število otrok -/ Mednarodna operna akademija Križ vodi maestro Alessandro Svab v sodelovanju s Tržaškim opernim gledališčem G. Verdi in pod pokroviteljstvom Občine Trst vabi v dvorano Tripcovich na naslednje predstave: 26. in 29. marca ob 20.30 Gioacchino Rossini: Petite messe solennelle 27. marca ob 20.30 in 28. marca ob 18.00 26. in 29. marca ob 10.30 predstava za dijake Giacomo Puccini: II Tabarro (opera v enem dejanju) Sprehod po Brodwayu ob sodelovanju OPZ F. Venturini Izvajalci: pevci Mednarodne operne akademije Križ ob klavirski spremljavi. Dirigent Heinrich Unterhofer Vstopnina € 10,00 (znižana € 5,00) Enkrat mesečna Cici urica, pravljična delavnica, ki je namenjena otrokom iz trebenskega vrtca in osnovne šole, je bila tokrat na sporedu v petek, 19. marca, v Ljudskem domu v Trebčah. Rekordnemu številu dvain-tridesetih otrok so tokrat sledile Fran-cesca Antonini, Alina Carli in Biserka Cesar. Popeljale so jih v Andersenov svet s pravljico Grdi raček: labodje jajce se po pomoti znajde v račjem gnezdu. Raček, ki se iz njega zvali, je tako zelo drugačen od svojih bratcev in sestric, da se ga vsi izogibajo. Od žalosti zapusti kmetijo in preživi veliko dogodivščin, misleč da je najgrši raček na svetu. Vse pa se spremeni, ko grdi raček odraste in ugotovi, da sploh ni raček, temveč čudovit bel labod. In to najlepši med vsemi v parku. Lik laboda iz pravljice je bil spodbuda, da so še otroci iz papirnatih tulcev in obrisov svojih rok izdelali svoje labode. Ti bodo skupaj z vsemi nastalimi izdelki v maju krasili zaključno razstavo. Naslednja Cici urica bo v petek, 23. aprila, ko bodo otroci spoznavali ljudsko pravljico Rdeča kapica. To bo hkrati tudi priprava na celodnevni zaključni izlet v pravljično deželo Rdeče Wk kapice, ki bo na sporedu v soboto, 8. maja. Otroci bodo s svojimi starši in vzgojiteljicami obiskali Unec in se po-bliže seznanili z likom Rdeče kapice, njene babice, lovca in volka. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 25. marca 2010 MINKA Sonce vzide ob 5.59 in zatone ob 18.24 - Dolžina dneva 12.25 - Luna vzide 14.07 in zatone ob 3.46. Jutri, PETEK, 26. marca 2010 MAKSIMA VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,7 stopinje C, zračni tlak 1018,5 mb ustaljen, veter 7 km na uro severovzhodnik, vlaga 59-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,3 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 27. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Melara - Ul. Pasteur 4/1 (040 911667), Drevored XX. septembra 6 (040 371377), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 (040 300605). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »E'complicato«. ARISTON - 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »E'complicato«; 16.30, 20.00, 22.15 »Fuori con-trollo«; 15.50, 20.00, 22.05 »Mine va-ganti«; 22.05 »Appuntamento con l'amore«; 16.10 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il ladro di fulmini«; 15.50, 16.45, 18.00, 19.00, 20.10, 21.15, 22.20 »Alice in Wonderland 3D«; 18.00 »Legion«; 18.30, 21.15 »Shutter Island«; 15.50, 19.00 »Avatar 3D«; 21.30 »Re-member Me«. FELLINI - 15.50, 20.10 »Invictus«; 18.00, 22.15 »Shutter Island«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Mine va-ganti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Il profeta«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.30 »Per-cy Jackson - Il ladro di fulmini«; 18.20, 22.20 »Chloe, tra seduzione e inganno«. KOPER - KOLOSEJ - 17.20, 21.50 »Legija«; 20.30 »V mojih nebesih«; 16.50, 19.10, 21.30 »Na robu teme«; 19.20 »Nepremagljiv«; 17.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Fuori controllo«; Dvorana 2: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland - 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La bocca del lupo«; Dvorana 3: 22.15 »Remember Me«; Dvorana 4: 18.20, 22.15 »Tutto l'amore del mon-do«; 16.30, 20.20 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.10 »E'complicato«; Dvorana 2: 17.30, 19.40, 22.00 »Alice in Wonderland - 3D«; Dvorana 3: 17.50, 20.15, 22.20 »Fuori controllo«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.15 »Mine va-ganti«; Dvorana 5: 18.15 »Percy Jackson e gli dei dell'Olimpo - Il ladro di fulmini«; 20.20, 22.10 »Tutto l'amore del mondo«. TRŽAŠKA vabi Ml KNJIGARNA DANES, 25. marca, ob 18.00 uri na predstavitev dveh dvojezičnih pesniških zbirk Aleksija Pregarca ZAVRATNA USODA SUBDOLA SORTE in Marine Moretti PORTOLANQ DELTEMPO PRISTANI ČASOV Sodelovala bosta Jurij Paljk in Claudio Martelli TRST, Ul. sv. Frančiška 20 9 Šolske vesti OGLED rimskega gledališča in bližnjih najdišč rimskega Trsta, ob Dnevih pomladi 2010 sklada FAI - Fondo per l'Ambiente Italiano. Vodeni ogledi v slovenščini vam bodo na voljo: v soboto, 27. marca, ob 11.30, 15.30 in 16.30, v nedeljo, 28. marca, ob 10.30, 16.00 in 17.00. Ogled traja približno 50 minut. Svetujemo udobno obutev. Prireditev bo tudi ob dežju. Dijakinje in mentorji klasičnega liceja Franceta Prešerna in zavoda za geometre Žige Zoisa vas toplo vabimo! OŠ F. BEVK sporoča, da bo v ponedeljek, 29. marca, na sedežu osnovne šole, predavanje zdravnice Irene Tavčar o zdravi prehrani otrok. Vabljeni vsi starši, babice in dedki. Info na didaktičnem ravnateljstvu. DPZIO JOŽEF STEFAN vabi starše v torek, 30. marca, ob 17. uri, na predavanje »Mladi in alkohol - nevarnosti in posledice uživanja in zlorabe alkoholnih pijač«, ki ga bosta oblikovali dr. Rossana Purich, zdravnica iz Oddelka za zdravljenje odvisnosti od legalnih substanc, in Jadranka Blažina, operaterka združenja AS.TR.A. Po predavanju bo roditeljski sestanek od 18. do 20. ure. Pričakujemo polnoštevilno udeležbo! PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ «A.M. Slomška« vabi starše na roditeljski sestanek v torek, 30. marca, od 17. do 19. ure. Odprto bo parkirišče pred šolo. Hi Osmice OSMICO je v Mavhinjah 58/A na novo odprla družina Pipan in Klarič. Tel. št.: 040-2907049. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. Tel. 040-201223. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. OSMICO sta odprla Jožko in Ljuba Co-lja, Samatorca 21. Tel. 040-229326. Toplo vabljeni! OSMICO sta oprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št. 3383515876. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040-208451. / TRST Četrtek, 25. marca 2010 1 1 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ivan Aleksandrovič Gončarov SLOVENSKA PRAIZVEDBA Dramatizacija in režija: Egon Savin JUTRI - v petek, 26. marca ob 20.30 DRUGA PREMIERA PONOVITVE v siedo, 31. marca ob 20.30 v četrtek, 1. aprila ob 20.30 v torek, 6. aprila ob 20.30 v sredo, 7. aprila ob 20.30 v četrtek, 8. aprila ob 19.30 v petek, 9. aprila ob 20.30 v nedeljo, 11. aprila ob 16.00 v torek, 13. aprila ob 20.30 v soboto, 17. aprila ob 20.30 v nedeljo, 18. aprila ob 16.00 Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št.800214302 ali 040 362542. Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it ¿j Čestitke JANU in IGORJU čestitamo za odlične uvrstitve na državni fazi ostržka na smučeh vsi pri SK Brdina. Danes slavi draga gospa SONJA LOKAR okroglo obletnico rojstva. SKD Barkovlje ji iskreno čestita in ji želi veliko družinskega veselja. č. g. Bogomil Brecelj S hvaležnostjo se ga spominjajo nabrežinski župljani in mu pošiljajo iskrene čestitke. S Izleti ANTIKVITETE IN DRAGOCENI NAKITI L0 SCIUGRQ Trg Cavana, 1 - Trst Tel.: 040 303350 KUPIM ZLATO SREBRNINA DRAGOCENI STARI NAKITI BRILJANTI - BIŽUTERIJA ROČNE URE ZBIRKE KOVANCEV, BANKOVCEV IN MEDALJ PLAČILO V GOTOVINI BREZPLAČNE CENITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH LOVCEV DOBERDOB organizira 27. in 28. marca izlet v Brno, na Češkem. Program: voden ogled mesta in večerja v tipični restavraciji ter ogled sejma »Kmetijstva, lova, ribolova in prostega časa«. Avtobus bo odpeljal z Op-čin. Za vse potrebne informacije: Žarko - tel.348-0108774. ŽUPNIJA PROSEK organizira v prvi polovici julija osemdnevni izlet v Maroko. Na razpolago je še nekaj mest. Za informacije pokličite po 20. uri na tel. št.: 040-225170. KD KRAŠKI DOM organizira izlet v Srbi- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Dragan Živadinov Dunja Zupančič - Miha Turšič TRI ZGODOVINSKE PODPORE TRANSFORMANS, PERFORMANS, INFORMANS procesiranje "Tržaškega konstruktivističnega ambienta" informans 26.3.2010 ob 19.30. sklop predavanj SKRBNIKI SPOMINA dr. Janez Vrečko, 27.3.2010 ob 19.30 dr. Aleš Erjavec, 31.4.2010 ob 19.30 dr. Peter Krečič, 2.4.2010 ob 19.30 dr. Lev Kreft, 3.4.2010 ob 19.30 dr. Marija Masau Dan, 6.4.2010 ob 19.30 v Slovenskem stalnem gledališču (SSG) v Trstu jo od 29. maja do 2. junija. Za info. pokličite Vesno na tel. št. 040-327124. SPDT organizira pomladanski izlet v ponedeljek, 5. aprila. Zbrali se bomo ob 9. uri pri spomeniku v Križu. Odpeljali se bomo do Pliskovice, kjer bomo imeli tri-urni pohod v spremstvu domačega vodiča. Sledila bo družabnost z degustacijo domačih jedi v domačiji pri Kovačevih. Iz organizacijskih razlogov so zaželjene prijave na tel. št. 040-220155 - Livio. □ Obvestila KRUT prireja delavnico o urinski in-kontinenci danes, 25. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti »Tenuta Rapitala« iz Sicilije. Srečanje bo danes, 25. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjer-ska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani http://www.onav.it www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja 2. predavanje prof. dr. Andreje Žele danes, 25. marca, ob 16.30 v mali dvorani Narodnega doma v Trstu. FOTOVIDEO TRST 80 obvešča, da je skupinska razstava ob 30-letnici Fo-tovideokrožka odprta od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30 do petka, 26. marca. OBČINA DOLINA IN ZDRUŽENJE ON-LUS Universita delle Liberta AUSER iz Trsta prirejata v aprilu, maju in juniju v Državni srednji šoli S. Gregorčič (Dolina) tečaja za začetnike, 18 ur: ob torkih, od 19.00 do 20.30 angleščina (1. lekcija v torek, 6. aprila); ob sredah, od 19.00 do 20.30 slovenščina (1. lekcija v sredo, 7. aprila). Vpisovanje bo potekalo v petek, 26. marca, od 15.00 do 17.00 v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, zainteresirani pa se lahko oglasijo tudi na sedežu združenja Universita delle Libereta AUSER v Ul. L. Barriera Vecc-hia 15 (od ponedeljka do petka od 10.00 do 11.30 in od 17.00 do 18.30). Info: Universita delle Libereta AUSER (040-3478208); Urad za upravljanje kulturnih in športnih prireditev Občine Dolina (040-832981/230). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na javno srečanje »Italijanski starši v slovenski šoli« v petek, 26. marca, ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu (Ul. F.Filzi 14). SPI CGIL, Krožek za Vzhodni Kras, vabi člane in prijatelje na praznik včla-njevanja, ki bo v petek, 26. marca, ob 16. uri v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: v soboto, 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 04055273, 320-0488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. V soboto, 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animatorke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na razstavo - prodajni sejem velikonočnih pirhov in ročnih del. V soboto, 27. marca, od 16.00 do 18.30; V nedeljo, 28. marca, od 9.30 do 10.30 in od 14.30 do 18. ure; v ponedeljek, 29. marca, od 16.00 do 18.30. V SOBOTO, 27. MARCA, bo v Marija-nišču ob 16. uri srečanje mladih iz nižje srednje šole za kraški del od Bazovice do Sv. Križa. Prvi del bo kot priprava na Veliko noč, drugi del bo v druženju ob pizzi. MLADINSKA KOMISIJA ZA SLOVENCE vabi na skupno srečanje slovenske in italijanske mladine z g. nadškofom v nedeljo, 28. marca, ob 20.30 uri pri sv. Justu. Vabljeni. V NEDELJO, 28. MARCA, ob 9. uri bo delegacija VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA položila venec v Ul. Massimo D'Azeglio v spomin na štiri anti-fašiste, ki so jih nacisti obesili pred 65. leti. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA vabijo v nedeljo, 28. marca, ob 15. uri na opensko strelišče na spominsko svečanost ob 66-letnici usmrtitve 71 talcev. Spregovorila bosta Živka Persič in Fabio Vallon. Predsedovala bo Nina Race. Zapel bo MoPZ Tabor. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 29. marca, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na srečanje z minoritom p. Andrejem Šegulo, ki bo podal velikonočno misel na temo »Božje zapovedi kot izziv za današnji čas«. Začetek ob 20.30. KRUT - NATURA prireja v ponedeljek, 29. marca, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b predstavitveno konferenco »Ref-leksnoconska masaža stopal«, nakar bo sledila dvodnevna delavnica v dneh 17. in 18. aprila. Prijave in vse dodatne informacije na sedežu, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN - NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja«. Zadnje srečanje bo v torek, 30. marca, s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«. Srečanje je namenjeno starejšim osebam, družinam in zainteresiranim in se bo vršilo v kulturnem središču »Dom Briščki«, Briščiki 77, od 17. do 19. ure. Delavnica je brezplačna, zaželjen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 (dr. Roberta Sulčič). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v torek, 30. marca, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). PRIPRAVA VELIKONOČNIH JEDI 8-urni tečaj priprave velikonočnih dobrot, s katerimi boste očarali prijatelje, znance, družinske člane! Pridružite se nam na Ad formandumu 30. in 31. marca 2010 od 18. do 21. ure. Za informacije: tel. 040-566360. SKD TABOR vabi na 42. redni občni zbor v sredo, 31. marca, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah z naslednjim dnevnim redom: uvodni pozdrav, izvolitev predsedstva občnega zbora, poročila, pozdravi, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno, predvajanje fotografij in družabnost. V NARODNEM DOMU v Trstu je ponovno odprt Slovenski informativni center. Poslanstvo Slovenskega informativnega centra je obveščanje italijanske in osrednje slovenske javnosti