PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 144 (13.375)
Trst, četrtek, 22. junija 1989
Po demokristjanski podpori petstrankarski koaliciji
Temni oblaki za De Mito Martelli hoče nove formule
Za PSI se je petstrankarska koalicija končala - Occhetto postavil Craxija pred izbiro: ali z levico ali s KD - Dileme o morebitnem vstopu zelenih v vlado
DUŠAN KALC
RIM — Kakorkoli obrnemo stvari, pa naj gledamo z enega političnega zornega kota ali drugega, ne moremo mimo spoznanja, da so se politične razmere in odnosi po nedeljskih volitvah v marsičem spremenili. V Montecitoriu pihlja drugačen vetrič kot pred tednom dni. Politične formule, ki so se zdele še do nedavnega kljub polemikam nedotakljive, niso več tako trdne. Kako se bodo razporedile politične sile in kakšno vlado bodo proizvedle, postaja vedno bolj zapleteno vprašanje.
V tem vzdušju naraščajoče negotovosti in zmede je potekal drugi dan posvetovanj poverjenega predsednika De Mite s strankami, da bi ugotovil, kakšne so možnosti za oblikovanje nove vladne večine. Vzporedno z njegovimi napori pa so potekale druge politične pobude zlasti znotraj posameznih strank. Včeraj so se namreč sestala vodstva raznih strank, da bi premlela volilne rezultate. Iz vsega včerajšnjega razvejanega dogajanja pa lahko izluščimo tri bistvena dejstva: socialistična stranka je po začetni zadregi poslala krščanskim demokratom prva dokaj jasna opozorila, da ne namerava kar tako obnavljati petstrankarske koalicije. Drugo dejstvo je, da je ohrabreni Occhetto sprožil silovito ofenzivo proti Craxiju ter ga postavil pred izbiro: ali z levico ali s KD. Tretje dejstvo pa je, da se je na političnem prizorišču močno uveljavila vloga gibanja zelenih in je dobršen del včerajšnjih političnih razprav potekal okrog vprašanja, ali naj zeleni stopijo v vlado ali ne.
Začnimo s prvim dejstvom, ki zadeva zlasti odnose med KD in PSI. Po torkovem demokristjanskem sklepu, da pod-
pre De Mito in petstrankarsko formulo ter Craxijevem molku, so včeraj odjeknili iz Ulice del Corso prvi streli. Craxi sam je sicer še enkrat potrdil, da potrebuje nekaj časa za razmislek, in to je seveda takoj izzvalo pikre pripombe, češ ali to pomeni nekaj dni, ali pa... nekaj mesecev (kar bi pomenilo »kopališko« vlado in morda celo predčasne volitve - nikoli se ne ve). Na plan pa je zato namesto njega spet stopil njegov oproda Martelli, ki je bil zelo oster. Dejal je, da se nekatere stranke nočejo sprijazniti z dejstvom, da se je zaključila neka politična faza in da se začenja nova. Petstrankarske koalicije ni več, je še dodal. Prerasle so jo izbire nekaterih partnerjev dosedanje vladne večine, kar pomeni, da je treba iskati nove formule. Skratka, Martelli je s svojim izvajanjem zavrnil torkove sklepe demokristjan-skega vodstva. Njegov izpad nas spominja na podoben izpad na milanskem kongresu PSI. Martelli je kot Craxijeva NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Mafijskim zločincem spodletel atentat na sodnika Falconeja
NA 2. STRANI
Včeraj je vozila le polovica vlakov
Minister za prevoze ne bo vpoklical strojevodij na delo
RIM — Stavka strojevodij, ki bo trajala do sobote, je včerajšnji prvi dan le deloma ohromila železniški promet, saj posledice niso bile tako katastrofalne kot so še v torek napovedovali avtonomni sindikati strojevodij in cobasi. Do večjih težav je prišlo na jugu, kjer je stavka začela že ob 14. uri, deloma pa tudi zato, ker sta avtonomni sindikat in cobasi »močnejši« na jugu. V severni Italiji je bil kaos znatno manjši. Po prvih ocenah pa kaže, da se je potovanju z vlakom odreklo veliko ljudi. Vodstvo državnih železnic je sporočilo, da je včeraj vozila polovica od 8 tisoč rednih vlakov.
Slavka pa je poleg nevšečnosti sprožila val protestov tako v političnih kot zveznih sindikalnih krogih. CGIL, CISL, UIL ponavlja opozorila iz prejšnjih dni, in sicer, da je tako dolga stavka nezakonita in da avtonomni sindikat grobo krši pravila o samourejanju stavk. Ta pravila ureja tudi zakonski odlok, ki med drugim pravi, da so stavke v tednu pred in po volitvah nezakonite, prav tako pa so nezakonite stavke, ki trajajo več kot 48 ur, pa
čeprav so razčlenjene po raznih deželah.
V prihodnjih dneh se torej obeta zaostritev že itak napetih odnosov med sindikalno zvezo in avtonomnim sindikatom, ki je prav na železnici zelo vpliven. V dveh letih je oklical 15 stavk strojevodij, lani spomladi pa je 48-urna stavka skoraj popolnoma odrezala državo od ostale Evrope. Tokrat je bila udeležba 80-odstotna, kar je za dobrih 5 odstotkov več kot v času zadnje stavke zgodaj spomladi.
Nerazumljiva pa je tudi odločitev ministra za prevoze Santuza, ki je včeraj potrdil, da ne bo vpoklical strojevodij na delo, oziroma da bo prisilni vpoklic izvedel le v primeru da bi prišlo do stoodstotne stavkovne udeležbe. Sindikalna zveza CGIL, CISL, UIL meni, da je zadnja možnost neuresničljiva, saj niso - z ozirom na delovne umike, tedenske počitke in dopuste ter bolniške dopuste - nikoli vsi delavci na delovnem mestu. Poleg tega pa je Santuz izjavil, »da je prisilni vpoklic na delo najbolj drastični ukrep, za katerega bi se nerad odločil.«
Kljubjtevilnim pozivom iz tujine in mobilizaciji vsega omikanega sveta
V Šanghaju izvedli tri smrtne obsodbe »Vlada starcev« se noče odreči terorju
Brandt predsednik socialistične internacionale
PEKING — Šanghajsko prizivno sodišče je zavrnilo prošnjo za pomilostitev treh delavcev, ki so bili obsojeni na smrt zaradi požiganja vagonov na mestni železniški postaji.
Zaradi tega je morala trojica včeraj v smrt in to v javnosti, da bi njihova smrt pomenila zgled vsem ostalim Kitajcem. Televizija je podrobno opisala ^kontrarevolucionarno zvodniško« dejavnost Xu Guominga, Dian Hanwuja m Yan Xueronga, ki so včeraj padli s strelom v tilnik, čeprav je ves demok-ratični svet do zadnjega skušal pregovoriti kitajske oblasti, naj trojice ne 'zročijo krvnikom. Li Peng je na vse apele reagiral dokaj nejevoljno in delal, »da ni moder, kdor se skuša ume-savati v kitajske zadeve«.
. Modrost in bistrost »vlade starcev« Je pa vsem na dlani. Tri osebe so morale v smrt, ker jih je vojaško sodišče PUznalo za krive kontrarevolucionar-dejavnosti in požigalstva. Vojaške polasti so si pridržale le pravico, da o°do naknadno določile, če bodo mo-rate družine treh obsojenih na smrt Pfačati za metek, s katerim so umorili Puhovega sorodnika. Če družina ne
Ato košarkarskem EP v Zagrebu
Italija gladko premagala Španijo
□ □ □
Novost v formuli ena
Projektant Barnard zapušča Ferrari
□ □ □
Spremembe v Vidmu
Sonetti ni več frener Udineseja
NA 10. STRANI
plača naboja, ji oblasti običajno ne vrnejo trupla družinskega člana, ki je moral v smrt.
V	Pekingu sedi še osem na smrt obsojenih oseb, v pokrajini Shandong pa je več kot 10.000 ljudi prisostvovalo javnemu sojenju neznanemu številu »kontrarevolucionarjev«. Tudi te osebe naj bi obsodili na smrt, ker naj bi »težko motile družbeni red«.
Kitajska vlada se ne zmeni za to, kar se dogaja okoli nje, in nemoteno vztraja na poti izredno stroge represije in manipuliranja z informacijami. Kitajcem še vedno posredujejo idilično sliko države in izrabljajo sleherno priložnost, da predajo besedo premieru Li Pengu.
V	takem vzdušju ni treba najbrž še posebno poudarjati dejstva, da niso Kitajci seznanjeni z reakcijami, ki prihajajo iz tujine. V Italiji so se oglasili mladi socialisti in mladi komunisti, ki so po svojih vsedržavnih tajnikih, naslovili italijanski vladi poziv, naj čim-prej kaj ukrene proti terorju, ki ga na
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Šanghajski delavec Xu Guoming je moral včeraj v smrt	(Telefoto AP)
STOCKHOLM — Willy Brandt je bil sinoči z vzklikanjem potrjen za predsednika socialistične internacionale. Socialistični kongres, ki se je sestajal v Stockholmu, je izglasoval tudi 24 predsedniških namestnikov, med katerimi sta tudi tajnik PSI Bettino Craxi in izraelski finančni minister Simon Peres. Za 25. podpredsednika bodo najbrž imenovali Walida Džum-blata, njegovo imenovanje pa bo moralo čim prej ratificirati arabsko zastopstvo.
Potrjeni predsednik Brandt je v svojem govoru podčrtal dejstvo, da so socialisti pripravljeni na dialog s komunističnim svetom, ki se postopno odpira demokratizaciji.
Kongres sta razživela tudi poseg britanskega laburista Kinnocka, ki je žel velike uspehe na evropskih volitvah, ter nastop izraelskega člana Peresa, ki se je odločil, da ne bo prisostvoval sestankom, ker je bilo prisotno tudi zastopništvo PLO. Willy Brandt je izjavil, da je zaradi tega užaloščen, čeprav spoštuje Peresovo odločitev.
Zveza komunistov Slovenije odločna v svojih zahtevah
Napad izraelskih letal na palestinsko oporišče
BOGO SAMSA
BEOGRAD, LJUBLJANA — Posebna komisija zveznega centralnega komiteja je začela vsebinsko razpravo o pripravah na štirinajsti izredni kongres ZKJ. Včeraj so v Beogradu obra-navali osnutek uvodnega poročila, ki naj bi bilo po namenu bistveno krajše od dosedanje prakse, objektivno in nepolemično. Sergej Kraigher pa je osnutek kritiziral, češ da se izogiba perečim vprašanjem in vsem tistim življenjskim dilemam, ki razdvajajo jugoslovansko družbo. Vnela se je živahna razprava, v katero so posegli iz raznih zornih kotov številni člani komisije.
Slovenski centralni komite pa bo 6. ali 7. julija razpravljal o pripravah na zvezni kongres in o bližnji debati o mednacionalnih odnosih, na predvide-
ni prihodnji seji CK ZKJ (menda 11. julija v Beogradu). Nemajhno senzacijo je povzročilo gradivo, ki je izhodišče za razpravo in v katerem je tudi krajši odstavek, ki obravnava možnost, da slovenski komunisti zapustijo zvezni kongres ZKJ. To bi naredili, če bi prišlo do preglasovanja pri poglavitnih problemih. V takem primeru bodo takoj sklicali izredni kongres slovenskih komunistov in odločili o ločitvi od ZKJ in o eventualni ustanovitvi samostojne slovenske partijske organizacije.
Seveda je to za zdaj še osnutek in bo o njem razpravljal slovenski CK, ki se mora odločiti o tako pomembnem delikatnem sklepu. Na predsedstvu so bili mnenja, da za sedaj ne bodo zaradi tega stališča dvigali večjega hrupa, toda stališče ostane. Predvsem pa so
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
BEJRUT — Od začetka leta so se izraelska letala že osmič znesla na palestinske postojanke v bližini Bejruta. Včeraj so napadla eno od ključnih oporišč PLO, kjer ima sedež generalni štab Ahmeda Džibrila. Oporišče leži komaj 12 kilometrov od Bejruta in ga sestavlja zapletena mreža podzemskih skrivališč.
Po prvih vesteh libanonske policije, so letala povzročila le veliko gmotno škodo in nekaj ranjenih, pozneje pa so tiskovne agencije sporočile, da je v napadu umrl mlad Palestinec, šest pa je bilo huje ranjenih. Neposredna okolica palestinske postojanke je takoj po napadu obkrožila sirska vojska, ki je poskrbela tudi za vzpostavitev javnega miru. Ljudje so se namreč podali na ulice z namenom, da uprizorijo demonstracijo.
Nemiri pa so se včeraj nadaljevali tudi v zahodnem delu Bejruta, kjer je zakrinkan moški ugrabil funcionarja
muslimanskega ministrstva za gospodarstvo Radžija Bsata. Krajevni radio je ugrabitev povezal s škandalom, ki je pred kakim mesecem pretresel muslimansko vlado. Takrat je namreč izginilo več ton moke, ki so jo potem menda prodajali na črni borzi po astronomskih cenah.
O položaju na zasedenih območjih pa je včeraj v parlamentu z dramatičnim prizvokom govoril predstavnik leve opozicije Josi Sarid. Sarid meni, da je na tem območju že vse pripravljeno za državljansko vojno, saj vsi razpolagajo z orožjem in celo nacionalisti so pripravljeni streljati, pa čeprav bi stregli po življenju nedolžnih. Poseg se je verjetno nanašal na naraščajoče nasilje, ki ga izraelski koloni izvajajo nad Arabci, Saridov antagonist nacionalist Rafael Eytan pa je repliciral rekoč, da bi bilo treba oklicati izredno stanje, ki bi edino lahko vzpostavilo mir na zasedenih območjih.
Umrl kipar France Ahčin
BUENOS AIRES — Včeraj je v Buenos Airesu umrl slovenski kipar France Ahčin. Rodil se je leta 1919 v Domžalah, bil pa je eden najpomembnejših slovenskih umetnikov v Argentini. V začetku leta se je z razstavama v Domžalah in v Ljubljani po dolgih letih ponovno predstavil domačemu občistvu, razstavljena dela pa je nato podaril domovini. Kiparstvo je študiral na ljubljanski srednji tehnični šoli, eden njegovih profesorjev pa je bil France Kralj. Nato je diplomiral na akademiji znanosti in umetnosti v Firencah, kjer se je seznanil in sodeloval z znanim avantgardnim slikarjem Gior-gom De Chiricom.
Leta 1947 je prišel v Argentino in nadaljeval z umetniškim delom. Bil je eden od ustanoviteljev slovenske kulturne akcije. Med njegovimi deli pa je pomembna vrsta reliefov za slovenski prevod argentinskega narodnega epa Martin Fierro, ki je v Buenos Airesu izšel leta 1970. (dd)
Še en poskus mafijskih zločincev, da bi se znebili enega svojih najhujših nasprotnikov
Slučaj rešil življenje sodniku Falconeju Zločinski načrt mafije na srečo spodletel
Pogled z morja na vilo sodnika Falconeja	(Telefoto AP)
PALERMO Mafijskim zločincem je včeraj spodletel poskus, da bi se znebili sodnika Falconeja, ki ga sami imajo za svojega najhujšega nasprotnika. Pod betonskimi stopnicami cementne ploščadi pri morju pod njegovo strogo zastraženo vilo ob morju so namreč v torek ponoči neznanci pustili potapljaško torbo, v kateri je bilo preko 20 kilogramov eksploziva. Ob torbi je bila tudi radijsko vodena naprava, ki bi morala sprožiti eksploziv, ko bi se sodnik Falcone pojavil pri morju.
Toda na srečo se to ni zgodilo in sodnik je odnesel celo kožo, kot že večkrat doslej, ko je bil tarča mafijskih zločincev. Po trditvah nekaterih »skesancev« naj bi bil sodnik Falcone prvi na mafijski listi na smrt obsojenih. V zadnjem času je Falcone podpisal zaporna naloga za »skesanca« Sal-vatora Contorna in njegova bratranca Gaetana ter Salvatora Grada, ki sta ob še osmih drugih obtožena združevanja v kriminalne namene mafijskega kova. Trenutno pa je bil zadolžen za proces
proti Gosi nostri, v katerega je vpleteno preko sto obtožencev in med njimi tudi nekdanji palermski župan Vito Ciancimino.
Kako je kriminalcem uspelo postaviti eksploziv, še ni znano, toda edini prost dostop do strogo varovane vile je po morju. Zato naj bi eksplozivno torbo postavili tja potapljači. Preiskovalci tudi menijo, da bi zločinci lahko imeli svojo bazo v eni od sosednjih vil ob obali, od koder so lahko nadzorovali dogajanje v vili, v katero se je sodnik z družino preselil šele pred tremi tedni, in se nato odločili za kriminalno dejanje. Toda njihova pričakovanja, da si bo sodnik pred odhodom na delo privoščil še skok v morje, se na srečo niso uresničila in njihov zločinski načrt je tokrat propadel. Vendar pa preiskovalci opozarjajo, da so zločinci lahko tudi načrtovali, da bi eksplozivni »paket« tudi odnesli in ga uporabili kdaj drugič.
Ob vesti o poskusu atentata so sodniku Falconeju izrekle solidarnost tudi vse komponente italijanskega političnega življenja.
Poslanec Renzulli se zavzema za večjo gospodarsko vlogo Furlanije-Julijske krajine
RIM — Dežela Furlanija-Julijska krajina odigrava zaradi svoje zemljepisne lege ter zaradi nekaterih aspektov svojega gospodarskega sodelovanja s tujino (zlasti z območji sred-njevzhodne Evrope in Balkana) pomembno vlogo v vsedržavnem merilu, pa tudi v okviru Evropske skupnosti. Kot obmejna dežela lahko skratka odigra nepogrešljivo vlogo mostu med Vzhodom in Zahodom.
Izhajajoč iz te ugotovitve je socialistični poslanec iz naše dežele Renzulli pripravil daljšo noto ter jo včeraj poslal zunanjemu ministru Andreottiju. Že iz naslova te note je jasno razvidno, da se Renzulli zavzema za boljšo opredelitev neke strategije tako na državni kot na evropski ravni, ki bi okrepila vlogo Furlanije-Julijske krajine na področju gospodarskega sodelovanja s podonavsko-jadranskim območjem. V uvodu svojega dolgega dokumenta namreč ugotavlja, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih naša dežela ponuja, vendar za to ni kriva samo dežela, temveč leži precejšen del odgovornosti na ramenih vsehdržavnih organov.
Od tu poziv zunanjemu ministru, da bi vlada v prihodnje z večjo pozornostjo in z večjim čutom za učinkovitejše izkoriščanje izjemnih možnosti obravnavala probleme naše dežele. Socialistični poslanec nato prehaja s splošnih ugotovitev na konkreten primer zna-
nega zakonskega osnutka o obmejnih območjih, ki ga je pred lanskimi upravnimi volitvami z veliko težavo sprejela poslanska zbornica, nakar je zaradi močnih pritiskov sosednje dežele Veneta pa tudi zaradi premajhne občutljivosti vladnih organov obtičal v meandrih senata. Ta zakonski ukrep, pravi Renzulli, ni bil v celoti upoštevan kot nepogrešljiv prispevek v okviru širše strategije, po kateri bi se morala Furlanija-Julijska krajina bolje vključiti v gospodarske tokove med Italijo in ES na eni strani ter Jugoslavijo in drugimi vzhodnimi državami na drugi.
V nadaljevanju svojega dokumenta Renzulli navaja celo vrsto predlogov za boljšo opredelitev zakonskega osnutka o obmejnih območjih. V bistvu gre za to, pripominja socialistični poslanec, da bi Italija dosegla od Evropske skupnosti priznanje posebnega statusa za Furlanijo-Julijsko krajino. To pa seveda predpostavlja, da Italija sama najprej prizna naši deželi vlogo, ki ji gre in jo proglasi za prioritarno območje. To je hkrati predpogoj za priznanje pravice naši deželi, da bi se okoristila s sredstvi, ki jih daje na razpolago Evropski svet za razvoj dežel FERS. Dokument obsega še celo vrsto specifičnih predlogov, ki zadevajo vsa področja gospodarskih dejavnosti.
DK
Slovenija bogatejša za nov časopis
LJUBLJANA — Od včeraj je Slovenija bogatejša za nov časopis, Demokracijo, ki ga izdaja časopisno podjetje Gorenjski glas iz Kranja, tiska pa založniška hiša Dela. Demokracijo je ustanovila skupina občanov, članov Slovenske demokratične zveze, in je torej tesno povezana s to zvezo, vendar je formalno in po namenih neodvisen časopis, kot piše precej pod naslovom. Včeraj je izšla prva samostojna številka, finansira jo Gorenjski glas, vendar računajo, da bo ob nakladi 10 tisoč do 15 tisoč izvodov že krila izdatke z dohodkom. Poleti bo izhajala vsaka dva tri tedne, jeseni pa naj bi postala tednik na 16 straneh.
Vsebinsko bo posvečala pretežni del prostora delovanju novih zvez in notranjepolitičnim dogodkom, zunanji politiki in kulturi.
V prvi številki je na prvi strani uvodni članek z naslovom Trenutki odločitve, ki obravnava delo ustavne komisije, med Scilo lojalnosti in Karibdo zahtev javnosti, na razpotju -ali nazaj v preteklost ali v prihodnost? Naslov naslednjega članka se glasi: Ni recepta za demokracijo. Vsaka država si mora izbirati svojo pot. Članek je kritičen pogled na nestrankarski pluralizem, ki ga priporoča partija na oblasti, še en eksperiment, »teh pa smo v naši državi že siti«.
Dimitrij Rupel je napisi komentar Katastrojka. Avtor obravnava demokracijo in njene količine in ugotavlja, da je je vsekakor sedaj v Sloveniji več kot pred desetletji. Tudi ta časopis je rezultat boljših političnih razmer, vendar bodo zadovoljni šele z
»demokracijo« ne pa z »demokratizacijo«.
Na prvi strani je poleg teh člankov še napoved prvega rednega kongresa Slovenske demokratične zveze, ki bo v soboto, 24. junija, v Mariboru. Slovenska demokratična zveza bo na njem predstavila in obravnavala program zveze, ki bo služil tudi kot volilni program za volitve spomladi 1990.
Program je v tej številki v celoti objavljen. To je zelo obsežen tekst, ki ima 13 poglavij in obravnava vsa ključna politična vprašanja Slovencev. Na kongresu bodo razpravljali o odnosu SDZ do drugih političnih organizacij v Sloveniji in organizacijskih in finančnih vprašanjih in bodo, izvolili novo vodstvo.
Bogo Samsa
Protest vojvodinskih kmetov
LJUBLJANA — V torek se je v Novem Sadu zbralo na demonstrativnem shodu okoli 15 tisoč kmetov, ki so protestirali proti kmetijski politiki zvezne vlade. Zahtevali so drugačno agrarno politiko. Napovedali so, da bodo, v kolikor njihovim zahtevam vlada in parlament ne ugodita, zahtevali odstope najvišjih odgovornih funkcionarjev in šli demonstrirat v Beograd pred zgradbo zveznega parlamenta.
Vojvodina je od vseh jugoslovanskih republik in pokrajin najbolj odvisna od kmetijstva in predstavlja žitnico države. Tamkajšnji kmeti so, tako kot njihovi kolegi drugod, že dolgo nezadovoljni s svojim položajem v družbi. Kot je na zborovanju rekel predstavnik vojvodinske mladinske organizacije: so žrtev ideološke zablode socializma, izdani in ogoljufani. Prve velike demonstracije so napovedali že marca letos, vendar so jih ta-
krat odložili v pričakovanju, kaj bo nova zvezna vlada Anteja Markoviča storila zanje. Zdaj so očitno nezadovoljni z njenim delom. Povod za torkovo zborovanje pa je bila nova zaščitna cena pšenice v višini 3.000 din za kg.
Eden izmed pobudnikov kmečkih demonstracij Sava Gorčic je v svojem govoru v torek celo zagrozil, da bodo kmetje odgnali krave v klavnice, da ne bodo prodajali pšenice in sploh, da bodo začeli, če ne bo šlo drugače, hrano pridelovati le še zase.
Zborujoče kmete je pozdravil in podprl predsednik vojvodinske SZDL Ivančevič, nekaj govornikov pa se zavzelo, da bi kmetje podprli Slobodana Miloševiča in druge, ki se borijo »za močno Srbijo in Jugoslavijo«. Demonstranti pa so nosili slike Miloševiča in Tita. Več prvih kot drugih.
D. V.
nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s 1. strani - nadaljevanja s L strani

• Temni oblaki
predhodnica napovedal vladno krizo in prišlo je do vladne krize. Je mar včerajšnja napoved krize petstrankar-ske formule tudi prvo znamenje propada te formule? To se bo bolje pokazalo danes, ko se bosta Craxi in De Mita gledala iz oči v oči. O vsem tem, kar bo Craxi povedal poverjenemu predsedniku, je sinoči razpravljalo tajništvo stranke.
Socialistični voditelj se bo moral boriti tudi na drugi fronti, ki jo je včeraj odprlo vodstvo KPI in ki jo je v popoldanskih urah formaliziral tajnik Occhetto na tiskovni konferenci v Ulici Botteghe Oscure. Izhajajoč iz neoporečnega volilnega uspeha celotne levice v Italiji se Occhetto obrača na socialiste rekoč, da je treba spremeniti »dnevni red« politične razprave. Levica se mora soočiti s stvarnimi problemi današnjega časa, ne pa vztrajati na jalovih polemikah o preteklosti. Soočati se je treba skratka na programih in opustiti pretenzije o hegemoniji. Naštel je nato glavne probleme, ki bi se jih bilo treba skupaj lotiti. To so inštitucialne reforme, ki bi omogočile sistem politične alternative ter prispevale k moralizaciji javnega življenja. V tem okviru je seveda najvažnejša volilna reforma. Sledijo gospodarski in družbeni ukrepi, ki bi sanirali državne dolgove. Sem sodi poštena davčna reforma, ukinitev ticketa na zdravstvo itd. Occhetto nadalje predlaga zmanjšanje vojaškega roka na šest mesecev in zagotovljeno minimalno plačo za brezposelne. Četrta točka pa zadeva razne naravovarstvene ukrepe.
Za Occhetta je torej petstrankarska koalicija krepko zastarela formula, Craxi pa naj razmisli o potrebi združe-
vanja političnih sil levice. Socialistični tajnik bo najbrže potreboval čas za razmislek tudi o tej dilemi. Čeprav je tudi včeraj polemiziral s komunisti rekoč, da je nerazumljivo, kako lahko neka stranka vpije o zmagi, potem ko je izgubila pet sedežev v evroparla-mentu, je vendarle pokazal nekaj prizanesljivosti do KPI. Na vprašanje nekega novinarja, če je njegovo srečanje z Napolitanom in Bassolinom med konferenco socialistične internacionale v Stockholmu dokaz pričetka neke odjuge v odnosih na levici, je Craxi odgovoril, da odjuge dejansko ne more hiti, ker ni bilo oledenitve odnosov.
Veliko je bilo včeraj, kot rečeno, govora o gibanju zelenih in o njegovem morebitnem vstopu v vlado. Med posvetovanji z De Mito so tako radikalci kot liberalci, republikanci in socialdemokrati izjavili, da ne nasprotujejo tej možnosti. V KD pa so mnenja dokaj deljena. Forlani ponavlja, da je preu-ranjeno govoriti o vstopu zelenih v vlado. Andreottijev pristaš gleda na to varianto s simpatijo, glasilo stranke La Discussione pa ironizira, češ da za zelene glasujejo golobradci in stare gospe, ker bi rade razširile zelenice in zaščitile slavčke. Naj bi mar ob tem poverili ministrstva Rutelliju in Aglietto-vi, ki sta po nedeljskem volilnem izidu takoj tekla čestitat Occhettu?
Kaj pa menijo zeleni sami? Mattioli je med včerajšnjim srečanjem z De Mito poudaril, da so pogoji njegove stranke zelo trdi. »Kadar govorimo o tem, da je treba zapreti nevarne tovarne, je dejal leader zelenih, ne obstaja za nas več nobena možnost pogajanja.«
Na koncu naj omenimo še to, da se v taboru poraženega laičnega pola
nadaljujejo ostre polemike. Republikanci in liberalci se zavzemajo za pet-strankarsko koalicijo ter zatrjujejo, da je treba kljub volilnemu porazu nadaljevati z izkušnjo enotenja laičnih strank, v diskusijo pa postavljajo radikalca Pannello, ki ga označujejo za enega od krivcev volilnega poraza.
• Kitajska
Kitajskem izvaja Li Pengova vlada. Tajnik ZSMI Michele Svidercoschi trdi, da bi morali v Italiji zbirati podpise proti izvajanju smrtnih obsodb na Kitajskem. Komunisti soglašajo z mobilizacijo prebivalstva, poleg tega pa zahtevajo od italijanske vlade še to, da prekine vse trgovske zveze na področju prodaje orožja.
Izredno ostro sta nastopili Belgija in Nizozemska, prav tako trda pa je bila v svojem sporočilu kitajskim oblastem gospa Thatcher, ki trdi, da bi se morala Li Pengova vlada pomiriti in z večjo politično razsodnostjo ukrepati proti osebam, o katerih trdi, da so pripravljali kontrarevolucijo.
Tako ZRN kot Švedska pa sta v svojih diplomatskih pozivih poudarili podatek, da je kitajska vlada popolnoma in hote prezrla vse pozive za pomilostitev treh šanghajskih delavcev, ki so morali včeraj v smrt. To pomeni, da gre za »tragično izostritev« mednarodnih odnosov.
Ameriški predsednik Bush je pristal na pritisk kongresa in se je odločil, da bo povečal sankcije proti Kitajski. Pekingu naj bi zavrnili nekaj izredno pomembnih posojil, tega pa si Kitajci trenutno ne bi mogli privoščiti.
• Zveza komunistov
razpravljali o mednacionalnih odnosih in o pripravah na zasedanje centralne-a komiteja in partijski kongres z vi-ika političnih prizadevanj, da se stvari urede na demokratičen način in da se zares preuredi tako zvezo komunistov kot vso jugoslovansko družbo.
Predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan je v tej zvezi tudi poročal o sestanku z makedonskimi komunisti in poudaril, da so bile številčno skupne točke veliko pomembnejše od vprašanj, ki jih ločujejo. Predvsem
zelo podobni pogledi na demokratizacijo družbe, gospodarski ustroj in vlogo ZK v tem procesu. Makedonci pa so imeli nekaj pripomb glede slovenskih stališč do Kosova oziroma do položaja in vloge na novo naseljeneg3 albanskega prebivalstva v SR Make' doniji. Prihodnji teden pa bo podoben sestanek z ZK Bosne in Hercegovine, tokrat v Ljubljani. Milan Kučan je g°' voril tudi o manjšinskem vprašanju in med drugim dejal, da se Slovenija ni dovolj zavzemala za preprečitev asimilacije italijanskega prebivalstva.
Na področju Aspromonteja včeraj akcija policije proti ndrangheti
Včeraj zgodaj zjutraj so policisti na področju Aspromonteja izvedli blisko^ to akcijo, da bi morebiti našli ugrabljenega sina Angele Caselle	'
Na torkovi seji v Gorici
IO SKGZ analiziral izide evropskih volitev v Italiji
GORICA — Izidi evropskih volitev v Italiji so nagradili napredne sile. Osnovne značilnosti so izreden porast glasov za zelene, spreobrnitev negativnega trenda KPI ob rahlem napredovanju socialistične stranke in nazadovanju KD glede na zadnje politične volitve. To je prišlo do izraza tudi v krajevnem merilu, kjer so volilci izbrali kandidate, ki so zagovarjali odprtost in evropsko širino, medtem ko niso bili izvoljeni tisti ljudje, ki so svojo volilno kampanjo osnovali na geslih, ki so v nasprotju z Evropo narodov.
Tako je na svoji torkovi seji v Gorici poudaril izvršni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je dober del seje namenil analizi nedeljskih volitev. Izvršni odbor je v svojem razmišljanju izhajal iz evropskega zornega kota in s tega vidika ugotovil, da je bila povsem pravilna pozornost, ki jo je SKGZ namenila Evropi, ko je decembra lani organizirala v Kulturnem domu v Trstu manifestacijo, na kateri je bila predstavljena resolucija evropskega parlamenta o pravicah narodnostnih skupnosti. Evropska širina in ideali o združeni Evropi narodov so argumenti, ki jih je treba sedaj uveljaviti tudi v krajevnem merilu, pri tem pa bo mogoče računati tudi na pomoč tistih sil, ki so v sozvočju z Evropo. Ta načela pa naj bodo tudi osnova za dialektično soočanje s tisti-
Predsednik SKGZ Klavdij Palčič
mi silami, ki so iz kontingentnih volilnih interesov ubrale drugačno pot.
Volilni izidi nalagajo Slovenski kulturno-gospodarski zvezi še dodatne naloge, ker bo treba okrepiti stike z vsemi novimi protagonisti političnega dogajanja v deželnem, državnem in evropskem merilu, predvsem pa bo nujno okrepiti stike s tistimi manjšinskimi strankami, ki so izvolile svoje predstavnike v Evropski
parlament. V tem okviru je IO z obžalovanjem vzel na znanje, da flamski predstavnik Villy Kuij-pers ni bil potrjen za evropskega poslanca.
V	analizi krajevnega glasovanja je IO ocenil, da je v opredeljevanju slovenskih volilcev prevladala širša paleta možnosti in izbir kot v preteklosti. To pa nalaga Slovenski kulturno-gospodarski zvezi nove naloge, saj je kot nestrankarska organizacija lahko tisti referenčni okvir, v katerem lahko Slovenci najdejo svoj skupni imenovalec.
V	nadaljevanju je predsednik Klavdij Palčič seznanil člane IO s srečanjem z jugoslovanskim veleposlanikom v Italiji Štrbcem, s katerim je govoril predvsem o nedavnem osnutku ministra Mac-canica. V razgovoru je Palčič poudaril, da je za SKGZ osnutek nezadovoljiv, sprejela bi ga le, če bo toliko izboljšan, da bo lahko sprejemljiv za vse Slovence. Palčič je nadalje opozoril, da je zaščitna raven osnutka znatno pod tisto, ki jo je jamčil posebni statut, ki je bil priložen Londonskemu memorandumu o soglasju. Jugoslavija pa je kot sopodpisnica osimskih sporazumov, s katerimi sta se državi obvezali, da v zaščiti manjšin ne bosta šli pod raven posebnega statuta, poklicana, da zahteva spoštovanje črke in duha osimskih sporazumov.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Jezikovne skupnosti sovjetske srednje Azije
Zemljevid prikazuje poenostavljeno jezikovno podobo sovjetske srednje Azije. Podrobnejši etnični zemljevidi kažejo veliko večjo etnično razdrobljenost, predvsem pa pomešanost posameznih narodnosti. Glavni značilnosti celotne regije sta redka naseljenost ter razpršenost ruske narodnosti med avtohtonimi narodi. Ti so večinoma pripadniki turške jezikovne sfere, edina izjema so Tadžiki, ki so iranskega porekla.
Po št< vilčnosti, na celotnem ruskem ozemlju, navajajo statistike za leto 1979 naslednjo lestvico: Uzbeki 12,5 milijona, Kozaki 6,5 milijona, Tadžiki
Predlogi KPI za ureditev televizijskih oddaj
v deželi F JK
TRst - Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je pred dnevi vložila resoluCij0 o vprašanjih informiranja v rurlaniji-Julijski krajini. Podpisali so jo deželni tajnik Viezzi ter svetovalci P- Padovan, Luša, G. Padovan, Poli, Del Negro in Sonego. Izhajajoč iz vrste ugotovitev, ki v večji ali manjši meri pogojujejo radio-televizijsko poročanje v naši deželi predvsem zaradi Pomanjkanja ustrezne ureditve meša-jmga radio-televizijskega sistema, komunisti predlagajo vrsto pobud za re-mtev vprašanja, ki naj jih izpelje de-zelni odbor.
Predvsem ga pozivajo, naj poseže Prt parlamentu in vladi za odobritev 2ukona, ki bi urejal mešani radio-tele-'■'mijski sistem. Pozivajo ga nadalje, da ut urgiral odobritev zakona št. 103, ki Predvideva kulturne in informativne oddaje v slovenskem jeziku vse do stopa v veljavo zakona o ureditvi ra-dio-televizijskega sistema, ki naj potr-m in osvoji omenjeni normativ. Poleg mga komunisti predlagajo, da bi de-olna vlada posegla pri družbi RAI-1 V, da bi le-ta neposredno ali pa na osnovi konvencij pripravila (opirajoč ^ na zakon o jezikovnih in kulturnih manjšinah) programe v furlanščini, in Udi pri generalnem ravnateljstvu RAI, bi deželni sedež v Furlaniji-Julijski mjini postal instrument resnične de-
entralizacije.
z Deželna vlada bi morala poleg tega “Uhtevati od generalnega ravnatelj-t Va RAI, da bi zvišal število osebja in ,azpoložljivost tehničnih sredstev za , uljšo kakovost informativnih služb in ^Utturnih programov. Deželni odbor ‘moral nadalje dati pobudo za po-®bne konvencije med RAI in zasebni-^ * radio-televizijskimi postajami, kar bi bilo v obojestransko korist.
Predzadnja zahteva, ki jo komunisti 0r stavljajo v resoluciji se nanaša na p Sunizacijo v deželi. Deželni odbor St«vaj°, da bi posegel pri ravnatelj-UpU RAI, da bi le-ta v okviru avto-v mire organizacije podjetja (s sedeži v Slavnim mestih dežel), brez zavlače-^uja izpeljala predvideni načrt o pre-sjpbitvi in okrepitvi decentraliziranih Hov v Vidmu in da bi ustanovila (p .e prezidije v Pordenonu in Tolme-s s dudi s konvencijami z zasebniki in h, ^delovanjem krajevnih ustanov), da Pol . celotna deželna stvarnost po-Idj^eje zastopana v informativnih in pf 'Urnih oddajah. Končno KPI še t* blaga, da bi se v deželnem svetu da razprava o drugačni uporabi pM^mega centra za televizijsko pro-a j° v pričakovanju na novo uredi-ueželnega informiranja.
Z nedeljskega občnega zbora Narodnega sveta
Za enotno nastopanje NSKS in ZSO
CELOVEC — Pod geslom Samozavestno in skupno oblikujemo prihodnost je bil v nedeljo občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Potekal je v znamenju 40-letnice ustanovitve NSKS in 10-letnice smrti prvega predsednika te organizacije dr. Joška Tischlerja.
»Ostro zavračamo izjave deželnega glavarja Haiderja, s katerimi skuša razcepiti slovensko narodno skupnost. NSKS ne bo dopustil, da bi kdorkoli izigraval eno politično strukturo koroških Slovencev proti drugi,« je rečeno v resoluciji. Odnos novega deželnega glavarja do koroških Slovencev »kliče k odločnemu odporu proti začrtani manjšinski politiki nove deželne koalicije; Narodni svet bo ta izziv sprejel.«
Organizacija sicer ne bo pretrgala dialoga z deželno vlado in strankami, vendar se ne bo pustila zaplesti v navidezen dialog.
Delegati so sprejeli vrsto zahtev. V koroško deželno ustavo naj bi vključili določila o zaščiti Slovencev, v koroškem deželnem zboru pa naj bi deloval stalni pododbor za vprašanja kjoroških Slovencev. Spremeniti je treba volilni red, da bi tako zagotovili slovensko zastopstvo v zakonodajnih telesih; za dvojezično ozemlje zagotoviti pospeševanje gospodarstva, predvsem slovenskega zadružništva in ustrezno podporo slovenskim organizacijam. Izvajanje novega manjšinskošolskega zakona je treba nenehno preverjati. Slovenske radijske in TV oddaje se morajo podaljšati,
dvojezičnost na dvojezičnem ozemlju pa naj se razširi. Takoj je treba ustanoviti sosvet pri zvezni vladi in izpolniti vse točke vladnega memoranduma ter uzakoniti pospeševanje dvojezičnih vrtcev z zakonom.
Dr. Matevž Grilc, ki bo tudi naslednja tri leta vodil Narodni svet, je v svojem izčrpnem poročilu med drugim ugotovil, da kljub uspehom evforija ni umestna. Jamstvo uspehov je v nadaljevanju politike samopomoči, samozavestnega in samostojnega političnega nastopa. Kar zadeva odnos do druge osrednje organizacije ZSO (njen predsednik inž. Feliks VVieser se je udeležil občnega zbora), se je Grilc zavzel za »ponovno zbližanje in enotno nastopanje s ciljem doseči dokončno organizacijsko poenotenje.«
Na občnem zboru je bil prisoten tudi predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, ki je po toplih čestitkah ob 40-letnici NSKS o dr. Tischlerju dejal: »Lahko ste ponosni na tega velikega in skromnega moža, osebnost, ki je ogromno pripomogla k vaši samozavesti in pokončnosti. V Sloveniji še zdaj kroži anekdota o dr. Tischlerju, ki je na neki seji dejal: Nisem sicer tako levo, kot bi vi radi, zato pa tudi nisem tako desen, kot vi mislite.« S tem je Smole spomnil na nekatere napake po vojni, včasih tudi v odnosu do zamejstva, zaradi pravila: Kdor ni z nami, je proti nam.
JOŽE ŠIRCELJ
2,9 milijona, Turkmeni 2,0 milijona ter Kirgizi 1,9 milijona. Znotraj meja Uzbekistana leži tudi avtonomna pokrajina Karalpakov, katerih je približno 300.000.
Celotno prebivalstvo petih socialističnih republik, ki si delijo to ogromno ozemlje (njih površina znaša skoraj 4 milijone kv. kilometrov) šteje nekaj nad 45 milijonov.
Noben zemljevid seveda ne more dati realne podobe dejanskih odnosov med posameznimi etničnimi komponentami. Tudi najpodrobnejša jezikovna karta zato ne more razložiti, zakaj je maja prišlo do incidentov v Turkmenistanu, v začetku junija v Uzbekistanu, v zadnjih dneh pa tudi v Kazahstanu.
Poročila o zadnjih etničnih sporih jasno kažejo, da so razlogi predvsem gospodarske narave, vendar so stare in nove etnične napetosti izredno nevarno netivo, ki deluje kot zažigalna vrvica pri realnih, družbenih in gospodarskih konfliktih.
Prej navedene narodnosti sicer tvorijo večino vsaka v svoji republiki, a ni rečeno, da se kljub temu čutijo ogrožene v svoji družbeni vlogi. Zlasti na območjih novejše poselitve, v "umetnih" industrijskih središčih, lahko pride do kratkega stika. Kot omenjeno je netiva dovolj: kot dopolnilo zemljevidu navajamo tu še kratek podrobnejši pregled etnične sestave posameznih republik:
-	Kazahstan: ta največja republika je tudi najbolj raznolika, poleg večinskega naroda žive tu še Rusi, Ukrajinci, Nemci, Uiguri, Korejci, Poljaki ter Čuvaši.
-	Kirgizistan: manjšine Rusov, Tadži-kov ter Uigurov.
-	Turkmenistan: manjšine Uzbekov, Karalpakov, Irancev, Rusov in Kaza-hov.
-	Tadžikistan: manjšine Uzbekov, Af-gancev, Romov, Kirgizov in Rusov.
-	Uzbekistan: manjšine Kazahov, Karalpakov, Tadžikov, Arabcev, Tatarov, Rusov in Korejcev.
Italijanska narodnost naj dobi parlament!
KOPER — Na seji obalne konference SZDL so povzeli in strnili vrsto razprav, ki so jih imeli zadnje leto v obalnih občinah v zvezi s položajem in razvojem tukaj živeče italijanske narodnosti.
Ciril Mezek je v uvodu menil, da je treba prelomiti s politiko "zaščite" narodnosti, z instrumentarijem, ki ene postavlja v vlogo zaščitnikov, druge pa v položaj zaščitenih. Pač pa je treba ponovno bolj oživiti politiko podružbljanja problematike narodnosti. Premalo se je zanašati na urejeno vizualno dvojezičnost, na popravljanje napak s področja toponomastike in na prevedene samoupravne akte, če jezik narodnosti v svojem okolju nima potrebne družbene veljave. Razvoj neizogibno pelje v smer jezikovnih pluralizmov, saj je le tako uresničljiva humana vizija, da bi razmišljali z miselnostjo več narodov, ki živijo ob nas. Predlagal je, da bi podprli opredelitev manjšine, da se ob popisu leta 1991 ne bodo pustili prešteti in podprl prizadevanja italijanske narodnosti, da se uveljavi kot ekonomski subjekt.
Ves nadaljnji del razprave je potekal skoraj izključno v italijanščini, kar pomeni, da so o svojem položaju govorili predvsem pripadniki narodnosti sami. Franco Juri je kot predstavnik Skupine 88, ki deluje v okviru obalne konference SZDL (ne pa tudi v okviru Unije Italijanov Istre in Reke), govoril o stališčih, ki so jih sprejeli na svoji nedavni skupščini. Menil je, da glasila, ki izhajajo (oziroma oddajajo) v italijanskem jeziku, ne odražajo stališč in pluralizma, ki je prisoten med italijansko narodnostjo. Zato je predlagal, da bi v Sloveniji ustanovili avtonomno uredništvo časopisa La voce del popolo. Obalna konferenca SZDL naj bi predlagala reški konferenci SZDL, da
bi tudi ta sprejela pod svoje okrilje Skupino 88. Nasprotovanje tako zasnovanemu popisu prebivalstva je po mnenju Franca Jurija upravičeno zato, ker naj bi število pripadnikov narodnosti bilo merilo za doziranje pravic posameznim narodnostnim skupnostim. Unija je sicer zdaj legitimna organizacija italijanske narodnosti v Jugoslaviji, vendar ne predstavlja vseh Italijanov v Jugoslaviji. Bilo bi jo treba spremeniti - postala naj bi nekakšen majhen parlament, v katerega bi volili med več kandidati neposredno s tajnimi volitvami.
Silvano Sau je postavil zanimivo trditev, da so pripadniki italijanske narodnosti v Istri v bistvu dediči italijanske samobitnosti tukajšnjega teritorija in potemtakem matica vsem tistim, ki so po vojni kot begunci odšli čez mejo. Menil je, da je napočil čas, ko je treba utrditi človeške in kulturne vezi ljudi z obeh strani meje, ki jih še tako različni ideološki pogledi niso uspeli uničiti. Soglašal je, da bi morali poiskati organizacijske spremembe, v okviru katerih naj bi bolj učinkovito delovala sedanja Unija. Morda bi lahko delovala tudi kot parlament. »Zakaj pa ne?!« se je vprašal Silvano Sau. Prav na tej seji je bilo opaziti, da stališča Skupine 88 in vodstva Unije niso več tako nasprotujoča in medsebojno izključujoča. Mario Abram pa je poudaril, da vsi zunanji znaki dvojezičnosti niso toliko pomembni, kot zavest o tem, da živiš v okolju, ki se trudi biti dvojezično. Tudi v Sloveniji sprva ni bilo takega vzdušja, šele ko se je slovenski narod sam znašel v položaju, da bi lahko postal nekakšna manjšina, se je, po mnenju Maria Abrama, spremenil odnos do narodnosti.
BORIS ŠULIGOJ
habitat
vestecasa
s.a.s.
TRŽIČ
Drevored Verdi 40/42 (obvoznica)
Tel. 0481/40148
POPOLNA RAZPRODAJA S POPUSTI
OD 20% DO 60%
—	zavese: klasične in moderne;
—	odeje in pregrinjala;
—	rjuhe in prti;
—	različne preproge;
—	ogrevane odeje in blazine za dekoracijo.
obv občini 16/5/89
Novosti pri imenovanjih predsednikov komisij
Pred maturanti danes pisna preizkušnja iz slovenščine
Za otvoritev operetnega festivala
V Verdiju Lebarjeve in Kalmanove melodije
Po trinajstih letih izobraževanja se bo danes za dijake zadnjih razredov višjih srednjih šol pričela preizkušnja, ki naj bi jim dala pečat »zrelosti« in odprla vrata v svet odraslih. Za marsikaterega mladega človeka se bo res začela nova življenska doba, v kateri se bo moral soočiti z delovnimi odgovornostmi, za druge (in teh bo največ), pa bo zrelostni izpit le odskočna deska za poglobitev in razširitev specifičnega znanja. V Trstu bo polagalo izpite 1.500 dijakov, od katerih več kot dvesto slovenskih.
Na vseh italijanskih šolah bo prva pisna preizkušnja iz italijanščine, za slovenske dijake pa iz slovenščine. Dijaki bodo lahko izbirali med štirimi naslovi, ki običajno črpajo teme iz italijanske književnosti, zgodovine, aktualnosti in študijske usmeritve posameznih šol. Zadnja leta so Slovenci imeli na razpolago še peti naslov in sicer iz slovenske književnosti. Po napovedih pa se bo ta praksa letos spremenila, tako da bo tema iz slovenske književnosti krat-komalo nadomestila temo iz italijanske književnosti.
Zapečetane kuverte z naslovi so hranili na kvesturi, danes zjutraj ob 8.30 pa jih bodo odprli in prebrali dijakom. Za izročitev naloge bodo imeli šest ur časa.
Jutri čaka maturante druga pisna naloga. Na klasičnem liceju in učiteljišču bo iz latinščine, na znanstvenem liceju iz matematike, na trgovskem tehničnem zavodu merkantilne smeri iz knjigovostva, na oddelku za zunanjo trgovino ravnotako, na teh-nično-industrijskem zavodu za infor-
V noči med petkom in soboto bo prišlo v tržaško pokrajino približno tisoč članov Italijanskega združenja al-pincev ANA, ki se bodo udeležili velikih vaj civilne zaščite. Akcijo, ki bo zajela Trst in okoliške občine, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu deželnega odbora.
Deželni odbornik za civilno zaščito Giovanni Di Benedetto je v svojem uvodnem posegu pozdravil pobudo ANA, ki bo privabila v tržaško pokrajino prostovoljce iz vse Italije in se spomnil na delež alpincev pri obnovi Furlanije. Ekipa združenja alpincev je bila tudi v Armeniji, kjer so postavili premično bolnišnico, ki deluje v Spi-taku od 6. maja.
Odbornik Di Benedetto je nato opozoril na dejstvo, da je Furlanija-Julij-ska krajina edina dežela, kjer so izglasovali posebni zakon za civilno zaščito. Zakon so sestavili na podlagi tragičnih izkušenj potresa, podprl pa ga je tudi takratni minister za civilno zaščito Zamberletti. Dežela razpolaga s posebnim finančnim skladom, ustanovili so tehnično komisijo, ki deluje ne-
matiko bo iz informatike, na oddelku za geometre iz gradenj. Na trgovskem zavodu I. Cankar bodo dijaki pisali drugo nalogo iz administrativnih ved, na poklicnem zavodu Stefan bodo na oddelku za kemike pisali o kemičnih obratih, na oddelku za tehnike RTV iz elektronike, na oddelku za mehanike pa bo preizkušnja iz tehničnega risanja.
Glede vprašanja, kdaj se bodo pričeli ustni izpiti in kdaj bodo predvidoma znani izidi matur, bodo posamezne izpitne komisije odločale predvidoma danes, potem ko bodo imele točne podatke o številu maturantov, ki opravljajo zrelostni izpit. Zakon vsekakor določa, da imajo komisije najmanj tri in največ pet dni časa (to je pač odvisno od števila kandidatov) za popravljanje nalog. Nato morajo začeti z ustnimi izpiti.
O sestavi izpitnih komisij smo že pisali, vendar v zadnjih dneh je zaradi bolezenskih razlogov nekaterih predsednikov prišlo do novosti. Komisiji državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois bo tako predsedoval ravnatelj Bogomil Rener, drugi komisiji za goriško sekcijo zavoda Žiga Zois in sekcijo za geometre univerzitetni profesor Franko Pisani, komisiji na državnem poklicnem zavodu Jožef Stefan ravnateljica Laura Abrami, na učiteljišču Slomšek v Trstu in Gregorčič v Gorici upokojeni inšpektor Egidij Košuta, na znanstvenem liceju France Prešeren profesor Jožko Baša, na klasični gimnaziji Primož Trubar iz Gorice in France Prešeren v Trstu pa univerzitetni profesor Darko Bratina.
prekinjeno, v izdelavi pa je zemljevid vseh nevarnih točk (na primer jezov), kjer bi lahko prišlo do nesreče. O sami pobudi ANA je odbornik dejal, da bo to največja vaja civilne zaščite v naši deželi. Njen namen pa ni le praktičnega značaja, saj pobudniki želijo sensi-bilizirati prebivalstvo s pomenom civilne zaščite. V primeru naravnih katastrof in tudi manj obsežnih nesreč je bistvenega pomena, da so ljudje osveščeni in organizirani. Izkušnje so pokazale, da povzroča neosveščeno prebivalstvo več škode kot koristi, zato se deželna uprava trudi, da bi izpostavila čim tesnejšo vez s krajevnimi upravami, organizacijami in prebivalci. V ta namen bo deloval koordinacijski center v Palmanovi, govor pa je, da bi ta center združeval tudi dežele skupnosti Alpe-Jadran. Pojmovanje civilne zaščite je danes namreč zelo razčlenjeno, saj so tudi nevarnosti, ki nam pretijo, "različne". Modernemu svetu se ni bati le potresov in poplav, ampak tudi nesreč in katastrof, ki so posledica industrijskega onesnaževa-
Na srečanju z odbornikom Sarom
Sindikati potrdili predloge za rešitev tovarne IRET
Pokrajinski in deželni sindikalni predstavniki so na včerajšnjem srečanju na deželnem odborništvu za industrijo ponovili odborniku Ferrucciu Saru svoje predloge in zahteve za izhod iz hude produktivne in zaposlitvene krize, ki je pred več kot dvema letoma skoraj povsem ohromila delo tržaške tovarne IRET. Kot je znano, je kriza nastala po znanem odloku takratnega ministra Formice, ki je prepovedoval izvoz vojaškega materiala, vštevši radijskih sprejemnikov in oddajnikov, ki jih je izdelovala IRET.
Sindikalni zastopniki - deželni tajnik CGIL Pasgual, pokrajinski tajnik UILM Marchesan, pokrajinski tajnik FIOM Catalano in član tovarniškega sveta Strani - so predstavniku deželne vlade ponovili, kar so že pred časom pismeno sporočili ministru za državne udeležbe Fracanzaniju, predsedstvu IRI in deželnemu odboru: da namreč pomanjkanje novih možnih poslovnih partnerjev, šibkost vodstvenega ustroja podjetja, neizkoriščenje profesionalnega potenciala in nadaljevanje dopolnilne blagajne za 162 delavcev nujno terjajo uresničitev restrukturacije podjetja na novih osnovah. V tem pogledu so sindikati mnenja, da mora vprašanje IRET najti svojo rešitev v okviru pobud vlade in ministrstva za državne udeležbe o reorganizaciji celotnega sektorja poklicne elektronike. Prav zato so že zahtevali, da se o IRET razpravlja na srečanjih med IRI, Deželo in sindikati ter na razgovorih z ministrstvom za državne udeležbe.
Odbornik Saro je zagotovil, da deželna uprava pozorno sledi prigodam IRET ter se obvezal, da bo zahteval srečanje z IRI o tem vprašanju.
nja. Tudi jutrišnja akcija bo zato stekla v sodelovanju z Deželnim ravnateljstvom za civilno zaščito, z občinskimi upravami v tržaški pokrajini ter raznimi javnimi in zasebnimi ustanovami.
Deželni predsednik združenja ANA Gabrio Merson je novinarjem obrazložil potek široko zasnovane akcije. Prav ti podatki še najbolj neposredno zanimajo krajevno prebivalstvo in tudi naše bralce. Alpinci bodo delali na terenu od 6. ure v soboto do 12. ure v nedeljo. Na Tržaško bodo prišli v noči med petkom in soboto, kjer se bodo porazdelili v taborih, ki jih bodo postavili na Božjem polju, na športnem igrišču pri Proseku, na športnem igrišču v Dolini in na športnem igrišču v Miljah. Vodstvo vaj bo imelo svoj štab na Pomorski postaji.
Posamezne ekipe bodo izvedle nad 50 posegov, nekateri od teh pa bodo zahtevali posebno pozornost in jih bodo izvedli tudi v nočnih urah. Pred Trgom Unita bodo postavili dve manjši taborniški bolnišnici, ker je premična bolnišnica v Armeniji. Na pomolu Audace bodo uredili postajališče za
Opereta, opereta... Z "gala" predstavo Lebarjevih in Kalmanovih operetnih melodij se je v torek zvečer v gledališču Verdi uradno začel letošnji operetni festival, ki se bo z vrsto glasbenih in spremnih prireditev nadaljeval čez ves julij tja do 10. avgusta. Čast odprtja festivala je pripadla gostom iz Madžarske, ene od dveh podo-navksih dežel - domovin te glasbene zvrsti, katerima, zlasti pa Madžarski, je tudi posvečen ta prvi in v Evropi dejansko edinstveni operetni projekt. Nastopili so namreč orkester in člani baleta gledališča Kisfaludi z Gybra, znanega industrijskega mesta med Budimpešto in Dunajem, ter solisti gledališča iz Budimpešte, na sporedu pa so bile znane melodije in baletni vložki iz najbolj znanih del obeh velikih mojstrov madžarske operete.
Razumljivo je, da lahko opereta polno zaživi v vsem svojem šarmu le v celoviti scenski postavitvi z vsem tistim dekorom, ki sodi zraven, to je s scenami, živopisnostjo kostumov, baletno koreografijo, lučmi in režijsko izpeljavo, v kateri prihajajo ob večji ali manjši uskladitvi vseh teh elementov do polne uveljavitve vokalni solisti, komiki in subretke pa seveda predvsem lahkotna, često tudi folklorna melodičnost, značilna za operetno glasbeno zvrst. Pred gosti iz Madžarske je bila zahtevna naloga, da poustvarijo pristno in povrhu še tipično madžarsko operetno razkošje v nekakšni, če jo lahko tako imenujemo, koncertni obliki, se pravi samo z orkestrom, praktično brez scene, brez igre luči, brez zbora in brez baleta, če ne upoštevamo dva ali tri plesne vložke dobrega pol ducata plesalcev v kostumih. Upoštevajoč to nezane-
helikopterje, pred občinsko palačo pa bodo postavili šotora, kjer bo fotografska razstava. Pripeljali bodo tudi de-kompresijski cilinder za zdravljenje potapljaških bolezni. Posameznim vajam bodo sledili z računalnikom in vi-deoregistratorji. Med večjimi deli naj omenimo tri velike bazene za vodo, ki jih bodo postavili na Krasu. Bazeni bodo služili proti požarom, ob njih bodo tudi ploščadi za pristanek helikopterjev. Ob vajah, kjer bodo simulirali potres, ki je povzročil plazove, usade in požare, bodo prostovoljci opravili več rekonstrukcijskih del. Med drugim bodo uredili pot, ki pelje do cerkvice v Glinščici, popravili bodo tudi streho cerkvice in uredili spomensko obeležje Comiciju. Popravili bodo ograjo objekta Villaggio del fanciullo. Očistili bodo in pobelili hleve na postajališču na Proseku, uredili bodo park Villa Revoltella. Ob tem bodo popravili vrsto zidkov, kraških poti, očistili odlagališča smeti "na črno" itd. Poleg vaj bodo alpinci opravili vrsto del, ki bodo ostala kot "spomin" na veliko akcijo.
marljivo okoliščino je gostom ob barvitem in ritmično rutiniranem muziciranju orkestra pod vodstvom dirigenta Benedeka Csala, čeravno ne vsem v enaki meri, le uspelo pričarati sugestivnost Lebarjevih in Kalmanovih nesmrtnih melodij in s kančkom humorja in subretine plesne akrobatič-nosti dodati še ščepec za vsako opereto nepogrešljive živahnosti.
Od štirih izrazito vokalnih interpretov je po barvitosti in pastoznosti glasu izstopal baritonist Csaba Bede Fe-zekas, ki je na moč muzikalično zapel "Arijo Volge" iz Lebarjeve operete "Carjevič" in v duetu s sopranistko Eszter Bellai spev "Ustnice molčijo" iz "Vesele vdove" istega skladatelja, ter zlasti pesem "Moja stara stradivarka" iz Kalmanove operete "Ciganski vodja" in v duetu s tenoristom Tomasom Krazsnaiem spev "Prebrisanka, bleščeča diva iz varieteja" iz "Čardaške kneginje". Sopranistka Eszter Bellai se je po še zadržani uvodni melodiji Lize iz Lebarjeve "Dežele smehljaja" razpela v spevu "Daleč je veliki gozd" iz Lebarjeve operete "Ciganova ljubezen", glasovno še najbolj prepričljivo pa v Sylvinem spevu v Kal-manovi "Čardaški kneginji". Prikupen je bil tudi njen nastop v duetu s tenoristom Sandorjem Rozso v spevu "Kdo je v najinem življenju vnel ljubezen" iz Lebarjeve "Dežele smehljaja" in v spevu zbora angelčkov iz Kalmanove "Čardaške kneginje". Tenorist Sandor Rozsa je rutinirano in v nekaterih spevih tudi z dopadljivim glasom zapel solo "Ti, ki si mi osvojila srce" iz Lebarjeve "Dežele smehljaja" ter "Sandorjev čardaš" iz Kalmanovega "Vražjega viteza", tenorist Tomas Krazsnai pa "Valček" in Danilovo vstopno melodijo iz Lebarjeve operete "Eva" oziroma "Vesele vdove", spev "Pridi, cigan" iz Kalmanove "Grofice Marice", dopadljiv pa je bil tudi v duetu z baritonistom Fazekasom.
Prikupno komično dvojico sta sestavljala pevsko barvita in plesno razigrana subretka Marika Oszvald in manj izraziti Miklos Hidvegi, prva tudi kot solistka z mimiranim spevom "V skrivnosti pagode" in s prizorom grisettes iz Lebarjeve "Dežele smehljaja" in "Vesele vdove , drugi pa s spevom "Brez žensk res ne gre" iz "Čardaške kneginje". V duu sta ob koreografskem nakazovanju zapela še "Ko srce najde srce" in 'Pojdiva, ljubezen" iz Lebarjevih "Dežele smehljaja" oz. "Grof Luksemburški", v drugem delu pa "Lari-fari" iz Kalmanove operete "Ciganski vodja" in komični plesni duet "Shimmy" iz Kalmanove "La bajadere".
"Gala" predstavo je začel orkester s spletom znanih melodij iz operet obeh avtorjev, sklenil pa jo je razigrani nastop vseh sodelujočih z baletom vred s finalom iz "Grofice Marice".
Vsi nastopajoči so peli v madžarščini, kar spričo prvenstva melodij seveda ni niti najmanj motilo, kvečjemu je še dodalo nekaj izvirnosti.
Dokaj številno občinstvo ni štedilo z aplavzi in tudi medklici, čeprav je, razvajeno s tržaškimi operetnimi postavitvami, morda pričakovalo od gostov iz domovine obeh slovitih operetnih avtorjev kaj več.
j. k.
Na Tržaškem vaje Italijanskega združenja alpincev
Civilna zaščita kot državljanska dolžnost
Ob včerajšnjem praznovanju 215-letnice ustanovitve
Obračun dejavnosti finančnih stražnikov
Po policijskih agentih, karabinjerjih in mestnih redarjih so praznovali tudi finančni stražniki, ki letos proslavljajo 215-letnico ustanovitve. Osrednja svečanost se je za vso deželo odvijala včeraj na Pomolu Bersaglieri, še prej pa je delegacija finančnih stražnikov položila venec pred spomenik padlim v parku sv. Justa. Pred postrojenimi oddelki finančnih stražnikov in najvišjimi predstavniki civilnih ter vojaških oblasti je včeraj spregovoril poveljnik finančnih stražnikov iz Furlanije Julijske krajine, general Vito Guzzi. Svečanost se je zaključila s podelitvijo medalj in priznanj finančnim stražnikom, ki so se izkazali z dolgoletnim delom in posebnimi zaslugami.
Tradicionalni praznik pa je bil tudi priložnost za obračun enoletnega dela. Tako so finančni stražniki opravili v deželi 1.385 davčnih pregledov in ugotovili utaje za skoraj 400 milijard lir. Izsledili so 47 oseb, ki so utajile vse dohodke in 50 takih, ki so davke utajile le delno. Skupno naj bi bile dolžne državi 73 milijard lir. Na področju davčnih potrdil, faktur in pobotnic so opravili 50 tisoč pregledov, s katerimi so ugotovili 10 tisoč prekrškov.
Zaradi kršenja carinskih, obmejnih in valutnih zakonov so prijavili ali aretirali 867 oseb, kar 132 pa so prijavili zaradi trgovanja s tujo delovno silo. Od teh so pet tudi aretirali.
Pomembni so tudi podatki o zatiranju razpečevanja mamil. V tem sektorju so finančni stražniki prijavili sodišču 122 oseb, zaplenili pa skoraj dva kilograma težkih mamil in okrog 17 kilogramov hašiša in marihuane. V njihovo past je padla tudi 98-tonska ladja, ki je tihotapila 10 tisoč kilogramov cigaret.
Finančni stražniki pa se niso ukvarjali le z represivnimi akcijami. V njihovo dobro gre šteti tudi pomoč, ki jo nudijo na morju. V okviru te dejavnosti so posegli kar 750-krat, iz objema valov pa so rešili 34 oseb.
Na sliki (foto Magajna) postrojeni finančni stražniki med včerajšnjo svečanostjo na Pomolu Bersaglieri.
Jutri v organizaciji KD Slovan
Kresovanje v Padričah in zgodovinska razstava
Kulturno društvo Slovan iz Padrič prireja jutri svoje že tradicionalno Kresovanje. Program prireditve bo pester in zanimiv. V "Kraljevem skednju" bodo o0 20.30 odprli zelo zanimivo razstavo o poreklu Grgičev, ki je nastala iz večletnih raziskav prof. Sama Pahorja o zgodovini Padrič. Tu bo imel uvodno besedo pr0*' Pahor.	,,
Sledil bo nastop mešanega pevskega zbora Lipa iz Bazovice, ki ga vom Evgen Prinčič in ki bo zapel nekaj lepih ljudskih in umetnih pesmi. Ob 21 ^ bodo "Zad za kalom" prižgali velik kres. Tu bo nastopila godba na pihala v Parma iz Trebč, stekla pa bo tudi prosta zabava s petjem in plesom.
Kaj si organizatorji najbolj želijo? Da bi bilo vreme lepo, ker je kresovanj le v tem primeru uspešno. Želijo si tudi, da bi si čim več ljudi ogledalo zanin»v razstavo, ki bo povedala marsikaj novega in pomembnega za našo zgodovino. , Od društva smo prejeli nekaj podatkov v zvezi z razstavo o tem, odko izvira priimek Grgič. Iz teh povzemamo, da je bilo v začetku 19. stoletja ~ Iričah še živo izročilo, da je bil prednik vasi, ne glede na priimek, ki so 9^, ile posamezne družine, Tomaž Grgič, imenovan Padričar, ki je tu živel konO
nosi
16
J. U.,	W A lici	CiV J./. O C W1 V. L J U. L Z. CCJ.1	V j X	J	. .
večina Padričarjev nosila priimek Grgič, ostali so bili vsi "pristopavci" (moški, ^ so se priženili na dom dedinje) ali njihovi potomci. Sestava rodovnikov padrisk ^ Grgičev je tako, v bistvu, raziskava demografskega razvoja ene od mlajših vasi tržaški občini.	. j0
Če bo torej raziskava zadostila radovednosti padričarskih Grgičev, ki b° izvedeli, kdo so bili njihovi predniki, kako so si z ostalimi soimenjaki v sofO stvu itd., bo z druge strani koristna tudi za zgodovinarje in antropologe, saJ nudila podatke o demografskem razvoju, o načinu življenja in življenjskih jih, kar pomeni tudi podatke o tem, kako dolgo so nekdaj ljudje živeli, v kaksn . presledkih so se rojevali otroci, ali so se moški ženili z mlajšimi, ali starejši ženskami, kako pogosti so bili na primer dvojčki itd.	rrOe'
Z razstavo bo raztolmačen tudi izvor priimka Grgič, ki označuje sina G 9 ali Grgurja, to je Gregorja. Priimek Grgič se je prvič pojavil v naših krajih 1564, ko je bil v vasi Brje pri Velikem Dolu (Sežana) zabeležen podložnik de skega gospodstva Mathicza Gergicz.	sveift
V Sloveniji je priimek Grgič redek, močno je pa razširjen na Hrvas Ai zlasti v Slavoniji, pa tudi v Dalmacijiin v Bosni, kjer je vasica z imenom Grgiči, (ni)
občini Bugojno tuC*

V pričakovanju preverjanja vodilnih koalicij
Sklicali so jo avtonomni sindikati
Stranke proučujejo volilne izide
Na aktivu KPI tudi razprava o spodleteli izvolitvi Ceschie
Stavka strojevodij močno ohromila veze s Trstom
Stranke so začele proučevati izide nedeljskih evropskih volitev, ki bodo hočeš nočeš vplivali na politična dogajanja na deželni in krajevni ravni. To velja za Deželo in tudi za tržaško pokrajinsko ter občinsko upravo, kjer marsikdo že odkrito govori o krizi. Deželna koalicija, ki podpira Biasutti-jev odbor, ne preživlja dobrih časov in je že nekaj tednov v neke vrste "pred-kriznem stanju", ki je nastalo potem ko je odbornik PSDI iz Pordenona Nemo Gonano zapustil svojo stranko. Prišlo je do polemik in do sporov. Gonano je odstopil z odborniškega mesta, demokristjani in socialisti pa so se sporazumeli, da bodo zadevo razčistili po volitvah. Deželni tajniki šestih strank so se včeraj izognili obravnavi tega kočljivega vprašanja in se raje ukvarjali s proračunskimi zadevami ter z dopolnili finančnih dokumentov.
Volilni rezultati bodo vplivali tudi na nekatera notranja ravnovesja v ve-
činskih strankah. Na ostro notranjo soočanje se pripravljajo posebno v deželnem vodstvu PSI. Volilno zavezništvo z Listo za Trst, ki sicer ni privedlo do Camberjeve izvolitve, je vsekakor okrepilo tržaško federacijo PSI v odnosu s furlanskim delom stranke, kjer so reformisti podtajnika Martellija v večini, morajo pa kljubovati močni levici senatorja Castiglioneja in komponenti De Michelisa, ki je močna zlasti v Pordenonu. Tržaški pristaši podpredsednika vlade, ki jih vodi deželni svetovalec Dario Tršar, so na volitvah pozivali simpatizerje PSI, da oddajo preferenco beneškemu podžupanu La-roniju.
Pokrajinski tajnik KPI Nico Costa pa je na sinočnjem aktivu strankinih somišljenikov poudaril, da so se pošteno zmotili tisti, ki so računali na politično likvidacijo največje opozicijske sile v državi. Kampanja posebno vlad-
Uveljavitev Margherite Hack
Notranje ministrstvo še ni uradno objavilo preferenc novoizvoljenih evropskih poslancev in tudi vseh kandidatov, ki so se potegovali za mesto v Strasbourgu. Po neuradnih podatkih iz Rima je slovenski kandidat KPI v severovzhodnem okrožju Lojze Spacal prejel skupno 4.023 preferenc. Boris Pahor je na manjšinski listi Federalizem dobil 3.138 preferenc, Andrej Bratuž pa 1.881. Bivši direktor Piccoia Luciano Ces-chia, ki je kot neodvisen kandidiral na komunistični listi, je prejel 26.854 osebnih glasov, kar pa mu ni zadostovalo za izvolitev. Skoraj dva tisoč preferenc več kot Ceschia je presenetljivo dobila tržaška znanstvenica Margherita Hack. Če bo tudi Dacia Valent, podobno kot tajnik Occhetto, optirala za volilno okrožje Srednje Italije, kar je zelo verjetno, bo Mačkova prva neizvoljena na listi KPI, Ceschia pa tretji.
nih sil je bila po njegovem mnenju usmerjena proti KPI, ki je kljub težki situaciji pogumno reagirala na napade in spet vzpostavila prave odnose z ljudmi. »Tržaški volilci so zavrnili načrte raznih Camberjev, Fusarolijev in Traunerjev, ki so za volilno kampanjo potrosili veliko denarja, istočasno pa so odklonili protikomunistično in za Trst zelo škodljivo kampanjo, ki je slonela na demagoških geslih proti tako imenovanemu bilingvizmu in proti vsakršni zaščiti Slovencev«. Costa je izrazil zadovoljstvo nad izvolitvijo Rossettija, ki je kljub padcu glasov v bistvu ohranil osebne preference iz leta 1984. Potrditev tržaškega zastopnika v Strasbourg »potrjuje doslednost in resnost KPI pri obravnavanju krajevnih problemov v evropski dimenziji«.
Na zborovanju so obžalovali spodletelo izvolitev bivšega direktorja Piccoia Luciana Ceschie. Pokrajinski tajnik je zavrnil očitek nekaterih, ki so bili mnenja, da je bil Ceschia v bistvu v konkurenci z Rossettijem in potrdil, da so neodvisnemu kandidatu ' zmanjkale" potrebne preference v Venetu in v Emiliji. Tržaški komunisti so podčrtali, da je Ceschia zelo pogumno, brez slepomišenj in nepotrebne diplomacije, v tej volilni kampanji postavil v ospredje potrebo po pravični zaščiti Slovencev. Tržaška KPI se lahko upravičeno veseli volilnih rezultatov - je še povedal Costa -, zaupanje, ki so ga izkazali volilci, pa mora biti stranki v spodbudo, da nadaljuje na poti nove usmeritve, ki jo je začrtal vsedržavni tajnik Occhetto.
S. T.
Včeraj so člani avtonomnih sindikatov strojevodij SMA-Fisafs, coba-sov in sindikata CISNAL pričeli štiridnevno stavko, ki bo zelo verjetno ohromila želežniški promet po vsej državi, težavne pa bodo tudi zveze z vlaki, ki vozijo v tujino. Stavka se je pričela ob 14. uri, v Turinu, Milanu, Genovi, Veroni, Bologni, Benetkah in v Trstu pa se je pričela ob 16. uri.
Dejstvo, da bo stavka močno ohromila železniški promet, je razvidno iz tega, da je včeraj iz Trsta odpeljal le en potniški vlak in sicer za Rim. V Trst pa je pripeljal vlak iz Rima. Huje je bil okrnjen krajevni promet, saj sta od 17 vlakov, ki povezujejo
Na sestanku s Perellijem in Carbonejem
Sekcija PSI kritična do nabrežinske uprave
Danes in jutri seji občinskih skupščin v Zgoniku in Dolini
Ob potrditvi predsednika Toreselle
Močno obnovljeno vodstvo Združenja industrijcev
naše mesto z bližnjimi kraji, odpeljala samo dva. Tudi v Trstu so zagotovili nekaj alternativnih prevozov z avtobusi, vsega prometa pa ni in ne bo mogoče nadomestiti. Vsekakor železniška uprava opozarja, da so urniki nadomestnih avtobusnih voženj razobešeni na panojih železniške postaje.
Kot smo že pisali, je sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL to stavko ostro obsodila, saj po njenem mnenju krši dogovore o samourejanju stavk. Avtonomni sindikati pa s svoje strani trdijo, da državna železnica ne spoštuje sprejetih obvez, zaradi česar, morajo strojevodje še vedno delati v nespremenjenih in zelo težkih pogojih z majhnimi plačami.
Na sliki (foto Magajna): takšna Je bila videti včeraj popoldne tržaška železniška postaja.
Vprašanja turističnega razvoja Sesljanskega zaliva in upravno-politični problemi Občine Devin-Nabrežina so bili Predmet včerajšnjega sestanka med podpredsednikom De-žele Carbonejem, pokrajinskim tajnikom PSI Perellijem, Ojnikom nabrežinske sekcije Burgerjem in občinskim svetovalcem Caldijem. Carbone je Caldija in Burgerja seznanil z nedavnim sklepom deželnega odbora v zvezi z občinsko varianto o Sesljanskem zalivu, pri čemer so prisotni izrazili zadovoljstvo nad usmeritvijo, ki je prevladala znotraj pristojnih deželnih teles. Socialisti pozdravljajo predvsem dejstvo, da se je Dežela zavzela za omejitev rezidenčnih zmogljivosti v zalivu in istočasno potrdila pomen krajinske za-ščitev teritorija.
Perelli in Burger, kot piše v tiskovnem poročilu pokrajinskega vodstva PSI, sta na sestanku zelo negativno ocenila delo devinsko-nabrežinske uprave. Posebno Perelli je podčrtal, da je Brezigarjev odbor v zadnjem času zelo malo Pozornosti posvetil stvarnim upravnim problemom, »medtem ko je v glavnem skušal ohraniti oblastniške pozicije«. Socialisti očitajo občinskemu odboru imobilizem, zelo kritični pa so do uprave glede afere o metanu (»zamude pri rešitvi tega vprašanja so bile odraz napačnih upravnih potez«) in tudi glede načrtovane problematike obrtniške cone v Nabrežini. Sekcijski tajnik Burger je ob koncu opozoril ha »nedoslednost Slovenske skupnosti, ki po eni strani de-hionizira politične odnose z Listo, ko gre za ohranitev županskega mesta pa sprejema odločilni glas LpT, kot se je zgodilo na nedavnem proračunskem glasovanju«. Tiskovno Poročilo pravi tudi, »da so na sestanku ocenili izide nedelj-skih volitev, na katerih je devinsko-nabrežinska PSI znatno hapredovala«.
Danes zvečer se bo sestal zgoniškf občinski svet. Dnevni red seje, ki se bo začela ob 20. uri, je dokaj natrpan, saj predvideva med drugim poročilo župana, priporočila in vprašanja, imenovanje občinskih predstavnikov v davčno komisijo prve stopnje, pristojnosti krajevnih uprav za civilno zaščito in imenovanje odgovornega, imenovanje preglednikov računov poslovanja za finančno leto 1988, odobritev proračuna za finančno leto 1988, odobritev občinskega pravilnika za upravna potrdila in odobritev konvencije za upravljanje občinske knjižnice ter tarif za njeno uporabo.
Jutri zvečer pa se bo sestal dolinski občinski svet. Tudi tu je na dnevnem redu med drugim vprašanje pristojnosti krajevnih uprav na področju civilne zaščite, poleg tega pa še županovo poročilo o raznih občinskih zadevah, poročilo o vsakoletnem vežbanju Vsedržavnega združenja alpincev (ki bo tokrat, kot poročamo na drugem mestu, na ozemlju tržaške pokrajine), ter sprejem delne variante štev. 11 k občinskemu splošnemu regulacijskemu načrtu. Začetek seje ob 18.30.
V Tržaškem združenju industrijcev so imenovali nove vodstvene organe, ki bodo vodili organizacijo naslednji dve leti. Za predsednika so tako potrdili Piera Toresello, obnovili pa so kar dve tretjini članov upravnega in izvršnega odbora.
Podpredsedniške funkcije bodo opravljali Ennio Riccesi, Giancarlo Stavro Santarosa, Araldo Franco Romano, Gian-carlo Laboranti, Riccardo Illy in Paolo Clementi. Upravni svet je imenoval v izvršni odbor še Federica Pacorinija, Paola Sadocha, Freda Leona Segala in Uga Verzo. Delu izvršnega odbora bo prisostvoval tudi častni predsednik Združenja Marcello Modiano.
Velike spremembe v vodstvenih organih Tržaškega združenja industrijcev pa niso posledica kakih notranjih "čistk", ampak dokazujejo vitalnost manufakturne industrije v Trstu, kot beremo v tiskovnem poročilu združenja. Med omenjenimi člani izvršnega odbora so agilni tržaški gospodarstveniki, kar dokazuje, da Trst ni samo trgovsko mesto. To je še toliko bolj pozitivno v času, ko se odpirajo nove poti v Evropo in ko politične in gospodarske spremembe v državah Vzhodne Evrope ponujajo mestu novo vlogo. Skupno tržišče ponuja vrsto ugodnosti, hkrati pa izo-struje konkurenco, kar zahteva vedno večjo pripravljenost.
Sam predsednik Toresella je v svojem poročilu poudaril, da je generacijska obnova tržaških industrijcev zelo pomembna, saj so mladi bolj dovzetni za inovacijo in nove zahteve tržišča. Razvoj industrije pa je tudi posledica blagodejnih učinkov, ki jih je imel posebni paket ža Trst in Gorico. Vsekakor bo Združenje industrijcev pred novimi in zahtevnimi preizkušnjami. Uspehi so zaželeni predvsem v mestu, ki potrebuje znamenja mladosti.
Jutri v Devinu
Proti dvema slovenskima dekletoma
Zborovska revija »Pesem v zalivu«
V Devinu so v teku še zadnje priprave 119 jutrišnjo pevsko revijo "Pesem v zali-vh', ki jo prirejata pevska zbora Fantje ''■Pod Grmade in dekliški zbor Devin P°d pokroviteljstvom občine Devin-Nab-tsžina. Na koncertu, ki bo pred devinsko ^rkvijo, in se bo začel od 20.30, bodo PNeg domačih zborov nastopili mešani Por "Milan Pertot" iz Barkovelj, moški bor "Ermes Grion" iz Tržiča in mešani h°r "Obala" iz Kopra. Nastop mešanega 2 ra "Hrast" iz Doberdoba bo odpadel 9radi nepredvidene zadržanosti dirigen-111 še nekaterih članov skupine.
^ Primeru slabega vremena bo kon-rt v prostorih osnovne šole v Devinu.
Odslej boljši pregled nad šolskimi poslopji
a stalna svetovalska komisija po-ga sveta te dni zaključuje serijo
pE edov poslopij višjih šol, ki so v njeni v 'bjnosti, da bi tako ugotovili razmere, k ®. se ta poslopja nahajajo. Člani .misije bodo tudi ugotovili stopnjo vz-tai eVania šolskih stavb, število osebja v J^tvih in druge posebne potrebe šol. Komisija bo na tej osi , elala poročilo, ki ga bo predložila po-bo ilnskemu svetu in odboru, le-ta pa Sta •V Pribodnje lahko ustrezneje prodirala posege na tem področju.
po-osnovi
Grob izbruh nestrpnosti na mestnem avtobusu ACT
V sredo, 31. maja, ob 13.40 je prišlo na mestnem avtobusu Konzorcialne-ga podjetja za prevoze ACT do rasističnega izpada na račun dveh mladih deklet, ki sta se med sabo razgovarjali v slovenščini. Moški srednjih let ju je glasno psoval ter jima grobo zabrusil »Ande parlar sciavo in Jugoslavia. Fora de Triestel«. Avtobus, ki je vozil med Trgom Oberdan in železniško postajo, se kljub protestu užaljenih deklet in baje tudi nekaterih potnikov ni ustavil, tako da je nestrpnež lahko mirno izstopil. Ni jasno, ali se je šofer sploh zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo.
Neljubi dogodek je javnosti razkril deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar, ki je s tem v zvezi že posegel pri vodstvu ACT, istočasno pa vložil interpelacijo predsedniku Dežele Biasuttiju. Predstavnik SSk je mnenja, da je šlo za grob izpad nestrpnosti, ki je po njegovem mnenju tudi izraz narodnostne napetosti, za katero nosijo odgovornost nekatere krajevne politične sile. Brezigar poziva predsednika deželnega odbora, naj obsodi taka in podobna dejanja, upravo pa poziva, naj spodbudi informacijsko kampanjo o vprašanjih sožitja, strpnosti in tudi civilnih svoboščin posebno na področju svobodne rabe materinega jezika.
Na velesejmu mednarodni dan lesa
Na tržaškem velesejmu bo danes že tradicionalni "mednarodni dan lesa", katerega glavna točka bo letos simpozij na temo Ekologija - tropski gozdovi -trgovina z lesom. Simpozij bo ob 9.30 na kongresnem centru velesejma, uvodno poročilo pa bo, po pozdravu predsednika velesejma Marchia, imel predsednik Vsedržavne zveze trgovcev z lesom Alfonso Froncillo. Predvideni so tudi posegi univerzitetnega profesorja Giordana, predsednika združenja "Arniči della terra" Signorina ter mednarodno znanega izvedenca Stepharda Gordona, ravnatelja oddelka za vzgojo in propagando pri Mednarodnem skladu za naravo WWF.
Govor bo med drugim o zanimivem predlogu Zveze trgovcev z lesom, da bi na svetovni ravni uvedli davek na uvoz tropskega lesa in njegovih izdelkov. Ta denar naj bi šel v enoten sklad, ki bi ga upravljal kvalificiran mednarodni organizem in ki naj bi služil za financiranje raznih pobud za zaščito tropskega pragozda.
Padovska nasilneža sta se »proslavila« tudi v našem mestu
Med petimi nasilneži, ki so prejšnji teden v Padovi načrtno in surovo napadli 24-letnega narkomana Raffaeleja Carare in ga skoraj do smrti pretepli, sta dva že poznana tržaški policiji. Devetnajstletnega Silvia Pavana in mladoletnega P.G. so namreč tržaški agenti aretirali 17. aprila lani pred nogometno tekmo med Triestino in Padovo, ko so v naše mesto prihrumeli padovski ultrasi, znani po svoji skrajni brutalnosti.
Pavan in njegov pajdaš sta se tistega dne znesla nad palačo zavarovalnice Assicurazioni generali in mimogrede razbila več šip. Ko je neki zapriseženi stražnik posegel in skušal preprečiti še večjo škodo, pa sta se huligana zakadila vanj in ga obdelala z brcami ter pestmi. Ker sta bila še oba mladoletna, ju je policija izročila sodišču za mladoletne, ki ju je nekaj dni zatem oprostilo in poslalo domov.
Kot poročajo časopisi, so se v Padovi organizirale zadnje čase tolpe ultra-sov, ki sejejo teror med narkomani. Po mestu krožijo z motorji, obraz si zamaskirajo, v žepih pa skrivajo nože. Prejšnji teden se je zgodilo najhujše: v petih so se spravili nad Cararo in ga tako pretepli, da so zdravniki ugotovili prebitje lobanje in številne krvavitve. Fant je nekaj dni bil v komi, predvčerajšnjim pa se je njegovo stanje izboljšalo, tako da zdravniki upajo, da bo preživel.
t
Naznanjamo žalostno vest, da je kruta nesreča prerano odvzela svojim dragim
Gualtiera Savija
Pogreb bo jutri, 23. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v župno cerkev pri Sv. Ivanu.
Žalujoči: mama Mariuccia, oče Glavko, sestra Tatjana, teta Nadja z Alešem in Andrejem ter ostalo sorodstvo.
Trst, 22. junija 1989
Ravnatelj poklicnega zavoda J. Stefan, profesorji mehanskega oddelka ter sošolca izrekajo družini Savi iskreno sožalje ob nenadni izgubi dragega sina Gualtiera.
ZAHVALA
Ob pogrebu naše drage
Marije Sosič vd. Nussdorfer
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spo-min, Posebna zahvala naj gre župniku g. Žerjalu za občuten govor pri pogrebni sv. maši, pevskemu zboru ter nositeljicam cvetja in sveč.
Hčerka Mara z družino in ostalo sorodstvo
Opčine, 22. junija 1989
22. 6. 1984	22. 6. 1989
Ob 5. obletnici smrti
prof. Vladimira Berginca
se ga spominja
žena Lidija
Trst, 22. junija 1989
Gojenci harmonikarskega odseka Glasbene matice Prosek-Kontovel izrekajo prof. Loredani Kočevar globoko sožalje ob izgubi drage none.
Slavje dolinskih 60-letnikov
Prejšnjo nedeljo so se 60-letniki dolinske občine zbrali pred občinsko telovadnico, kjer so jim organizatorji pripeli rdeč nagelj, nato so v sprevodu odkorakali k občinskem spomeniku ter z enominutnim molkom počastili spomin vseh občanov padlih v NOB in položili lep, velik venec. Prej pa so po vseh vaseh občine položili cvetje na grobove sovrstnikov, ki na žalost niso dočakali tega slavja.
Kosilo so imeli na Jezeru v znani slovenski gostilni "Pri vodnjaku ', kjer so se zabavali in plesali skoraj do večera ter obudili lepe in grde spomine na mlada leta. Priredili so tudi srečolov in seveda ni manjkala lepa slovenska pesem, (mm) Na sliki (foto Magajna) dolinski 60-letniki pred dolinskim spomenikom padlim.
Na Opčinah odprli novo mehanično delavnico
Preteklo soboto je odprl na Opčinah novo mehanično in kleparsko delavnico Radko Guštin. Delavnica stoji nasproti gasilske postaje v Ul. Carsia 45. Razdeljena je na dva prostora, prvi je namenjen mehaničnim popravilom, drugi pa kleparskim. Skupno merita približno 300 kvadratnih metrov. Delavnica je opremljena z najnovejšimi stroji. Kleparska delavnica je pooblaščena IMMONT RM, ima seveda peč (s filtri za strupene odpadke). Proti prahu je delavnica opremljena s sesalsko napravo PESTO. Vzravnavanje nosilnih sktrutur avtomobila opravlja milimetrski stroj BLACKHA WK - PORTO POWER.
Otvoritvi je prisostvovalo mnogo prijateljev, obiskovalcev in kolegov. Med pogovorom je Radko Guštin dodal, da se oprošča stalnim odjemalcem zaradi preselitve na Opčine. Žal pa mu ni bilo dano odpreti nove delavnice v Repnu. Ob prošnji za razumevanje vabi vse na obisk v nove prostore.
Na sliki (foto Križmančič) otvoritev nove delavnice na Opčinah.
gledališča
kino
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Noco-job 21. uri (red O) in jutri ob 21. uri (red R) BRECHT V GLASBI s skupino BERLI-NER ENSEMBLE. Dirigent Rainer Bo-hem.
Danes ob 12. uri bo v svetlomodri dvorani občinske palače srečanje skupine BERLINER ENSEMBLE z novinarji in sprejem pri županu.
koncerti
VERDI
V gledališču Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev za POLETNI FESTIVAL OPERETE 1989. Informacije dobite pri blagajni gledališča Verdi.
Športno društvo S. Nazario - Super-caffe priredi za ljubitelje glasbe v cerkvi v Naselju sv. Nazarija pri Proseku KONCERT flavtista FULVIA MINGHINELLI-JA in kitarista AXELA BOCHA. Izvajala bosta: Vivaldi, Granados, A. M. Barrios. Koncert bo danes, 22. t. m., ob 20. uri. Vstop prost. Vabljeni!
Tor Cucherna
Jutri in v soboto ob 22. uri bo nastopila ameriška pevka Joy Clayton ob spremljavi Roberta Preverja (kontrabas), Franca Vallisnerija (klavir) in Giancarla Špirita (bobni).
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
ARISTON - 20.00, 22.10 Afrikander, Južna Afrika 1988, r. Oliver Schmitz.
EXCELSIOR - 18.45, 22.15 Cimitero vi-vente.
EXCELSIOR AZZURRA - 19.45, 22.30 Romuald e Juliette, kom., r. Coline Serreau, i. Daniel Auteuil.
LJUDSKI VRT - 21.15 Sulle tracce delT-assassino, srh.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Scuola di mostri, komični film.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Una vedo-va allegra ma non troppo, i. Michelle Pfeiffer, Mathew Modine.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Le mor-bose passioni di una moglie partico-lare, pom., □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Phi-lippe Noiret.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Un grido nella notte, r. Fred Shepisi, i. Meryl Streep.
MIGNON - 16.30, 22.15 II principe cerca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
EDEN - 16.00, 22.00 Superdotati cercasi,
porn., □□
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - 17.15, 22.00 Rain man, i. Dus-tin Hoffman, Tom Cruise.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.15 L’opera al nero, Fr. 1988, r. Andre Delvaux, i. Gian Maria Volonte, Sami Frey.
ALCIONE - 16.30, 22.10 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, ris., ZDA 1989, r. Robert Zemeckis, i. Bob Hoskins, Cristop-her Lloyd, Voanna Cassidy.
RADIO - 15.30, 21.30 Marilyn Tamour, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
šolske vesti
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan sporoča, da so v teku vpisovanja za šolsko leto 1989/90 do vključno 3. julija v jutranjih urah.
1 GLASBENA		KD IVAN GRBEC
MATICA		ZVEZA SLOVENSKIH
>JIII TRST		KULTURNIH DRUŠTEV
Šolsko leto 1988/89		vabita na
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice		predstavitev pesmarice Ignacija Ote
Evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili		ŽENSKI ZBORI
Jutri, 23. junija 1989, ob 20.30		in na
Kompozicijski razred		KONCERT
prof. A Ida Kumarja in gostje		ženskega zbora IVAN GRBEC
Na sporedu: I. Florjane, A. Kumar, F. Nieder, M. Ozbič, A. Pegan, A. Tavčar, B. Turel.	Vabljeni!		danes, 22. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Škednju.
		
razna obvestila		razstave
_ Glasbena matica vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29.
TFS Stu ledi vabi vse člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo jutri, 23. t. m., ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nad.
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo od ponedeljka, 26. t. m., poslovala s poletnim urnikom in sicer od 8. do 16. ure.
Prosvetno društvo Kolonkovec obvešča, da zaradi tehničnih razlogov letošnje tradicionalno kresovanje in razstava domačih vin odpadeta.
Hkrati sporoča, da se bo tradicionalni praznik solate vršil 2. in 3. septembra 1989.
V Tomaju bo v nedeljo, 25. junija, ob 17. uri posebna slovesnost. Maševal bo tržaški g. škof Bellomi v zahvalo za tri duhovnike, ki delujejo v škofiji in za nove duhovne poklice. Pela bosta mešana cerkvena zbora iz Tomaja in Mačkolj. Po maši bo krajši kulturni program ob 10-letnici tomajskega zbora in 40-letnici zbora iz Mačkolj. Ob koncu bo bratsko srečanje na župnijskem dvorišču. Lepo vabljeni verniki iz tostran in onstran meje.
razne prireditve
Glasbena matica vabi na sledeče zaključne nastope: danes, 22. t. m., ob 18. uri na osnovni šoli na Katinari ter v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
KD Slovan - Padrfče priredi jutri, 23. t. m., KRESOVANJE. Ob tej priliki bomo odprli razstavo o poreklu GRGIČEV, ki je nastala iz večletnih raziskav prof. Sama Pahorja o zgodovini Padrič. Kulturni program: ob 20.30 otvoritev razstave, uvodna beseda prof. Sama Pahorja, nastop MPZ Lipa iz Bazovice, ob 21.30 KRES "Zad za kalom ", nastop godbe na pihala V. Parma iz Trebč, sledi prosta zabava. Vabljeni!
Pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin pod pokroviteljstvom občine Devin-Nabrežina vabita na pevsko revijo PESEM V ZALIVU, ki bo jutri, 23. t. m., ob 20.30 pred devinsko cerkvijo. Poleg prirediteljev bodo nastopili: MePZ M. Pertot iz Barkovelj, MPZ Ermes Grion iz Tržiča, MePZ Hrast iz Doberdoba in MePZ Obala iz Kopra.
ŠZ Gaja Gropada-Padriče vabi na ŠPORTNI TEDEN od 24. junija do 2. julija na športnem objektu na Padričah. Program: 24. in 25. t. m. teniški turnir, od 24. t. m. do 1. julija nogometni turnir 7:7, od 26. do 30. t. m. turnir v odbojki (mešane ekipe M + Ž), 1. julija tradicionalni nočni tek Gaje, 2. julija nagrajevanje. Vsak večer ples z ansamblom Happy day in Zodiaco. Kioski bodo dobro založeni. V petek, 30. t. m., ples v maskah z bogatimi nagradami. Vabljeni!
Praznovanje sv. Ivana - Danes bo večer posvečen športu. Poleg raznih športnih prireditev in srečanj bo večer povezan s prireditvijo "Spoznaš svoje vino'' in z razgovorom o škodljivosti alkohola in mamil za naše zdravje. Jutri bo nastopila godba na pihala G. Verdi. Zvečer bo zagorel tudi velik kres, okrog katerega bodo udeleženci zapeli in zaplesali. Oba večera ples.
Otroci openskega vrtca, openski skavti in Sklad Mitja Čuk priredimo kresovanje na Opčinah. Želite tudi vi oživiti to navado? Pridružite se nam v petek, 23. junija, od 19. ure dalje na Pi-kelcu.
KD France Prešeren iz Boljunca in
vaške organizacije priredijo tradicionalno šagro »NA GORICI«. V soboto, 24. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom ŠANK ROCK. V nedeljo, 25. t. m., ob 17. uri kulturni program: sodelujejo folklorna skupina Adlešiči in Veseli godci. Ob
20.30	ples z ansamblom POMLAD. V ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 ples z ansamblom DON JUAN.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
Skupnost Slovencev z Vrha sv. Ivana pri Štramarju v miljski občini bo v soboto, 24. t. m., praznovala svojega patrona. S pričetkom ob 20. uri bo v domači cerkvici maša, med katero bo nastopil moški zbor Sv. Antona Novega iz Trsta. Sledila pa bo prosta zabava.
VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 24., 25. in 26. t. m. šagro. V soboto, 24. t. m., ob 15.00 odprtje kioskov, tekma v briškoli z bogatimi nagradami in ex tempere za mladino do 14. leta; ob 17.00 ne-tekmovalni pohod 12 km; ob 21.00 ples z ansamblom L. FURLAN. V nedeljo, 25. t. m., ob 14.00 odprtje kioskov, ob 15.00 zabavne otroške igre, ob 17.00 tekmovanje v košnji, ob 21.00 ples z ansamblom LORDS. V ponedeljek, 26. t. m., ob 17.00 odprtje kioskov ter ob 21.00 ples z ansamblom POMLAD.
V	pritličnem salonu Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, so na ogled skulpture in slike JANEZA BOLJKE.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je do 29. t. m. odprta razstava likovnika Marka HREŠČAKA.
V	galeriji Bassanese - Trg Giotti 8 -je na ogled razstava SPACAL 1989.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava slikarja Dina PREDONZANIJA.
V	galeriji Tribbio je še jutri, 23. t. m., odprta razstava slikarja Giordana MER-LA.
Ani Tretjak razstavlja do 4. julija v galeriji Da Codroma v Benetkah (2540 Dorso Duro). Razstava je odprta vsak dan razen ob četrtkih.
KD VESNA in Kulturno združenje Italija - Mongolia vabita v soboto, 24. t. m., ob 20.30 v Dom A. Sirka v Križ na odprtje razstave »MONGOLIA: spoznajmo državo in narod«. Na ogled bodo fotografije in mongolske narodne noše.
izleti
SKD Vigred priredi v nedeljo, 25. t. m., izlet na Brione. Informacije in vpisovanje pri Franki Škrk, tel. 200150, in Armiti Kante, tel. 201102, od 19. do 21. ure. Na razpolago je še nekaj mest.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 22. junija 1989
GOSTIMIR
Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.42 - Luna vzide ob
23.30	in zatone ob 8.16.
Jutri, PETEK, 23. junija 1989
VIŠESLAV
PLIMOVANJE DANES: ob 6.11 najnižja -62 cm, ob 13.00 najvišja 36 cm, 18.32 najnižja -7 cm, ob 23.52 najvišja 33 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb pada-veter 6 km na uro zahodnik, vlaga 62-od-stotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Corazza, Fran-cesca Colamartino, Erika Stocca, Nikolas Alexander Cotterle, Paola Zanfabro, Gregor Žnidarčič, Alessandro De Angelis, Mattia Pagliano, Sara Brezzi.
UMRLI SO: 83-letni Pietro Penzo, 65-letni Paolo Ferrari, 25-letni Gualtiero Savi, 69-letni Ferruccio Crovatto, 76-letni Carlo Spazzapan, 75-letna Carolina Coci-ancich, 79-letna Leopolda Petelin vd. Delben, 64-letni Paolo Zucchiatti, 83-let-na Carla Raseni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 19., do sobote, 24. junija 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Zavije).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
novo
Gfcebeno zodogo
vabi na
Nore četrtke v kopališču Ausonia
vsak četrtek do 14. septembra od 21.30 do 2.30 v družbi plesne skupine STIL.
Na sporedu bodo nova tekmovanja z bogatimi nagradami, ob 24. uri pa bo razsajal ansambel
HAPPV DAV
mali oglasi
PRODAM akacijeva in hrastova drva po ugodni ceni. Tel. 281920 ob uri obedov.
PRODAM po zelo ugodni ceni kotel za ogrevanje vvunderbus, 41.000 kal, gorilnik riello, pumpo, termometer, rezervoar za 400 1, avtomatski, star dve leti, v odličnem stanju. Tel. 44738 od 9. do 15. ure.
PRODAM A 112, star štiri leta in pol, prevoženih 45.000 km. Tel. 228607.
OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini št. 161.
OSMICO je odprl Rudi Košuta v Križu št. 44.
V	BLIŽINI PRIMOŠTENA dajemo v najem stanovanja za dve ali štiri osebe za mesec julij. Ža informacije telefonirati na št. 826545 - Silvija.
V	SREDIŠČU MOŠE prodam zazidljive parcele za vile ali dvostanovanjske hiše. Tel. (0481) 390238.
NA RAZPOLAGO imam krasne, mesec dni stare nemške ovčarje. Tel. 229450.
HIŠO z vrtom ali zazidljivo parcelo iščem v okolici Trsta ali Gorice. Tel. 575145.
SE ŽELIŠ učiti francoščine? Francozinja, diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega poučevanja jezikov v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje, tudi v poletnih mesecih. Tel. 566256.
LEKCIJE italijanščine nudi profesorica. Tel. (0481) 30358 med 13. in 15. uro.
URADNICO z znanjem slovenščine za vodenje knjigovodstva zaposli podjetje v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored 24 Maggio 1, 34170 Gorica, pod šifro "Panda".
PRODAM gumijasti čoln, bat cormoran
4,20	m, s sedeži in volanom, s pokrivalom, z vsemi pripomočki do 3 milj, motor mercury, 20 KM za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 220367 - zjutraj.
ČE ŽELITE obrambo pred vročimi sončnimi žarki za vašo teraso oziroma izložbena okna vaše trgovine, seveda iz lepega, barvanega in kvalitetnega materiala, po konkurenčnih cenah, varu izvedenec trgovine FARTENDE, po dogovoru, pripravi brezplačno na vašem domu proračun in pokaže modele ter vzorce. Tel. (040) 226510 v večernih urah.
INŠTRUIRAM angleščino, slovenščino, pravo in ekonomijo za slovenske šole uspešno in poceni. Tel. 380603.
V	NAJEM dajemo urad na Opčinah. Tel-v večernih urah na št. (045) 7611939.
DRUŠTVENA prodajalna na Opčinah išče uslužbenca oz. uslužbenko. Tel-med 19.30 in 20.30 na št. 211054.
LJUBITELJU ali otroku podarim električni vlakec lima (komplet). Tel-572662 - zvečer.
prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Josip3 Stoka darujeta Marija in Ada Markon
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na gospo Marčelo Pertot daruje Irina z družino 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob pok. Josip3 Štoka, Nadinega očeta, daruje Ana Ter-bižan vd. Siviz 50.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Marčelo Pertot darujejo Draga, Albina, Meri in Nerina 60.000 l>r za SKD Barkovlje.
Ob 1. obletnici smrti Dorčeta Sardoč3 daruje hčerka Vera 100.000 lir za Dijašk0 matico.
Namesto cvetja na grob drage Viktor1' je Štolfe vd. Verginella darujeta Doric3 in Dušan Sirk 20.000 lir za dekliški zbo Vesna.
menjalnica
21. 6. 1989

TUJE VALUTE	FIXING _ MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVC’ trst
Ameriški dolar		. 1441,900	1430,—	Japonski jen 		9,940	9,4°
Nemška marka		. 724,900	722,—	Švicarski frank		836,390	83K 102,3°
Francoski frank ...	. 213,650	211,50	Avstrijski šiling		102,962	
Holandski florint .	. 643,510	641,—	Norveška krona		199,880	196.
Belgijski frank ....	34,612	34.—	Švedska krona		215,090	212--^ 8,2° 10,8°
Funt šterling		. 2211,200	2190.—	Portugalski eskudo .	8,690	
Irski šterling		. 1932,600	1915.—	Španska peseta 		11,398	
Danska krona		. 186,260	183,—	Avstralski dolar		1100,600	1032>
Grška drahma		8,426	8,—	Jugoslov. dinar 		—-	
Kanadski dolar		. 1203,050	1160,—	ECU		1500,200	
				rsiMiMi	
					msn
Legendarni »oče rocka« spet navdušuje občinstvo
sklad mitje čuka
jelka cvelbar
O različnih oblikah artritisa
Čeprav je artritis na videz zelo splošna bolezen, je lahko prava ovira za normalno življenje, prava prizadetost, ki birez velike izbire napada starejše in mlajše.
Razumljivo je, da se taka bolezen ne pojavlja pri vseh ljudeh enako in nima pri vseh enakih ali takojšnjih učinkov. Revmatični artritis na primer, ki je pravzaprav zelo razdiralen, se pojavlja kot nenehno progresivno vnetje sklepov, ki povzroča, da nekatere njegove žrtve ostanejo za zmerom invalidi. V nekaj tednih lahko ta akutna faza bolezni spremeni zdravega mladega človeka v nemočnega starčka.
Nekaj podobnega se je pripetilo pred petnajstimi leti tedaj dvajsetletni Holly Wallace. Med študijskim potovanjem v London je opazila prve zaskrbljujoče spremembe v telesu. Od tedaj je obiskala celo vrsto zdravnikov, zaužila nič koliko zdravil, vendar brez uspeha. Med tem časom je vnetje sklepov napredovalo, povzročalo nastanek kostnih izrastkov na kostnih koncih v sklepih, in postopoma povzročijo, da so se sklepi v zapestjih in v desni nogi popolnoma zrasli.
Nenehna bolečina je spremenila tudi njeno duševnost. Mlado zdravo dekle, ki se je prej vzpenjalo po gorah, veslalo v kajaku in se ukvarjalo s športnim tekom, se sedaj prevaža le s pomočjo električnega motornega kolesa, veliko bere in pomaga neki
manjši založniški hiši pri prodaji knjig. Veliko svojega časa posveča prepričevanju zdravnikov, da bi pri svojem delu upoštevali pacianta v celoti, posebej ko imajo opravka s kronično boleznijo, kajti nosilec tega kroničnega zla ima tudi srce in možgane.
Artritis ne pomeni le bolezni, kakršno ima Holly Wallace. Pojavlja se lahko v stotih različicah. Pri starejših osebah poznamo osteoartritis, pri katerem se sklepi obrabijo. Ta napada skoraj trikrat več žensk kot moških.
Že prej omenjeni reumatoidni artritis, ki je pravzaprav vnetje sklepov, povzroča zelo ostro bolečino, napor in celo izgubo telesne teže. Tudi zanj je značilno, da napade dvakrat več žensk kot moških. Ob tem poznamo tudi otroški reumatoidni artritis, ki napade celo do šestkrat več deklic kot fantov.
Osemkrat več napada ženske kot pa moške sistemski lupus, ki se pojavlja z visoko vročino, slabokrvnostjo, izgubo las in drugimi disfunkcijami.
Tudi protin, ki so ga nekoč pripisovali čezmernim jedcem in pivcem, je le eden izmed izrazov artritisa. Pri tej bolezni je največkrat značilno, da boli in zateka palec na nogi, skelijo ostali sklepi, napadi ga so nenadni in bolečina zelo ostra. Zenske so štirikrat bolj podvržene tej bolezni kot moški.
Tudi ankilozni spondilitis je vrsta artritisa. Zanj je značilna izguba gibljivosti hrbta, nog, nenavadna ukriv-
ljenost hrbtenice in zaradi tega problemi pljuč in srca. V tem primeru bolezen napada dvakrat in pol več moških kot žensk.
Posebne vrste artritisa, za katerim obolevajo bolniki, ki jih prizadeva luskavica, je psoriatični artritis. Prizadeva le majhen odstotek vseh bolnikov, pojavlja pa se simetrično v manjših sklepih, z vročino in ostro bolečino.
Tudi Lymova bolezen spada med artritična obolenja. Bolni so izčrpani, bolečine so nenadne in hude, zbada jih v sklepih, pri njih pa se pojavljajo tudi že motnje v vidu in spominu. Ta vrsta bolezni ni zelo razširjena.
Za večino vrst artritisa znanost nima zdravila in večinoma obravnavajo artritis v raziskovalnih središčih kot pastorko, kajti to ni neka izredno pomembna bolezen, ali pa bolezen, ki bi stregla bolniku po življenju.
Bolniki še vedno hodijo, delajo, včasih celo ne pokažejo bolečine, čeprav je prisotna. Statistike kažejo, da je raz-poroka trikrat bolj pogosta pri parih, kor eden izmed partnerjev boleha za to boleznijo. Depresija narašča dnevno, prav tako jeza zaradi nemoči, notranji nemir, izguba samospoštovanja in nezmožnost, da bi še uživali življenjske radosti. Vsi ti negativni občutki nastanejo, ker je pri človeku prizadeta gibljivost, pa tudi zaradi težav, ki jih s seboj nosi zdravljenje.
(se nadaljuje)
Morda so italijanski trideset- ali štiridesetletniki pozabili na svoje sanje ali raje sedejo v udoben fotelj in prisluhnejo zvočno brezhibnim compact ploščam, kot da se gnetejo na rock koncertih. Res je, da je 6000 oseb, ki je prisluhnilo milanskemu koncertu Boba Dylana, drobtinica v primerjavi z množico, ki se je zbrala pred dvema tednoma na wembleyskem stadionu v Londonu. Po Milanu in Rimu bo Robert Zimmerman, to je namreč njegovo pravo ime, nastopil nocoj še v Livornu. Sicer je »legendarni oče rocka« ali »mesija folka« - zanj so skovali nešteto oznak - v Milanu ponudil izredno prijeten večer, izbor starih uspešnic, ob katerih so gledalci prižgali na stotine vžigalnikov, da je postalo ozračje nadvse sugestivno in primerno za znane hite, kot Mister Tambourine Man, Knocking On Heaven's Door ali skoraj himna Blowin' In The Wind. Pred velikim Dylanom sta nastopila italijanski kantavtor Alessandro Bono in mlada zvezdica Edie Brickell, ki jo je spremljal ansambel Bohemians. Njen stil spominja na Suzanne Vega, njen slad-kokisli muckasti glas pa je navdušil predvsem mladi del občinstva.
Zakaj morajo otroci jokati?
Tudi jok je lahko zdravilo. Dojenček s svojimi kriki, s svojim jokom daje odrasTm signale. Znak, da je umazan, da je lačen, da je žejen, da ga nekaj boli. Če odrasli pravilno reagirajo na te signale, jih bo dojenček pravilno tudi uporabljal in se tudi z njihovo pomočjo pravilno razvijal. Zato je prav, da starši na jok reagirajo, vendar pravilno! V normalnih pogojih je jok vedno opozorilo, zahteva pomoči, včasih upravičena želje po pozornosti. Z opazovanjem lahko starši zaznavajo tudi pri svojem doraščajočem otroku, kaj kateri ton joka pomeni. Kdaj je jok le izsiljevanje, kdaj označuje pravo otroško potrebo, kdaj kaže na otrokov strah. Seveda za starše ni vedno lahko spoznati pravi signal, tako da bi tudi na pravi način reagirali na otrokove solze. Vendar tudi pri tem zelo pomaga, če svojemu otroku posvetijo dovolj lastnega časa, če ga znajo opazovati, če ga poznajo.
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 1______________
11.55	Vreme in Dnevnik
12.05	Nad.: Santa Barbara
12.30	Nadaljevanka: Creature grandi e piccole
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Politična tribuna o
vladni krizi: KD in SVP
14.25 Nanizanka: Stazione di servizio - II grande as-sassino
14.55	Film: Musiča per signo-ra (glas., ZDA 1937, r. John Blystone, i. Joan Fontaine)
16.20	Aktualno: Primissima
17.15	Mladinska oddaja: Big!
18.10	30 let naše zgodovine
19.10	Nad.: Santa Barbara
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddop-pia
22.30	Dnevnik
22.40	Glasbeni praznik v Sa-int Vincentu
23.10	Film: Les italiens (kom., It. 1988, r. Umberto Silva, i. Cecilia Dazzi, Alberto Di Stasio, Marcel-lo Modugno)
0.35 Dnevnik - danes v parlamentu
0.50 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
~ RAI 2____________________
11.55	Nanizanka: Sguadriglia Top Secret
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Rubrika: Diogenes
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik, nato rubrika Lepa Italija
15.15	Naniznaka: Lassie
15.40	Risanka: Cucciolo
16.05	Dok.: Animali del sole
16.35	Dnevnik - flash
16.40	Film: Segretaria tuttofa-re (kom., ZDA 1949, r. Lloyd Bacon, i. William Holden)
18.05	TV igra: II sicario
18.30	Večerni šport
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: La baionetta di Mirabeau (zgod., Fr.-It. 1988, r. Claude Faraldo, i. B. P. Donadieu)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Variete: Improvvisando
23.10	Nočni dnevnik
23.30	Koncert: Firenze za Kitajsko (dir. Zubin Meh-ta, sopran Cecilia Gas-dia; Beethoven, Verdi)
0.45 Film: La conferenza del Wannsee (zgod., ZRN 1984, r. Heinz Schirk)
|	^ RAI 3	|
13.30	Ženska kolesarska dirka po Italiji
14.00	Deželne vesti
14.30	Informativna oddaja: Telestoria - Mediteran
15.30	Dokumentarna oddaja: Drobci
15.55	EP v košarki: Nizozem-ska-Italija (prenos iz Zagreba)
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo Reprint
18.15	Nanizanka: Vita da stre-ga - La strega infuriata
18.45	Športna oddaja: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: Chi l'ha visto?
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu
20.30	Tedenski pregled aktualnosti: Samarcanda
23.00	Dnevnik nocoj
23.05	Aktualno: lo confesso -Parole segrete in TV (vodi Enza Sampo)
23.35	Variete: Blob. Di tutto di piu
23.55	Rubrika: Filmske novosti
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Dokumentarna oddaja: pred 20 leti
| Er RTV Ljubljana 1 * i. * * * 5
16.30	Video strani
16.40	Poletna noč (pon.)
17.55	Video strani
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Aktualna oddaja: Po sledeh napredka
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (3. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Nadaljevanka: Denar (po romanu Emilea Zolaja, r. Jacgues Rouffio,
i. Claude Brasseur, Miou Miou, Anna Gali-ena, Michel Galabru, 2. del)
21.30	Tednik
22.20	Dnevnik in vreme
22.40	Poletna noč, vmes nadaljevanka Uboga mala bogatašinja (po romanu C. D. Heymanna, r. Charles Jarrott, i. Far-rah Fawcett, James Read, Kevin McCarthy,
5. del) in nanizanka Leteči cirkus Montyja Pyt-hona (3. del)
1.40	Video strani
[HIP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box (pon.)
14.00	Nogomet: Svica-Braz.
15.50	EP v košarki: Nizozem-sk?-Italija
17.30	Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Izvršni odbor SKGZ o evropskih volitvah TRST — Obisk predstavnikov SR Slovenije TRST — Začetek matur TRST — Zaključne akademije Glasbene matice
19.30	TVD Stičišče
20.00	Juke box
21.00	EP v košarki: SZ-Šp.
22.30	TVD Novice
22.40	Sportime: jadranje
22.50	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.20	Nočni boks
24.00	Dok.: Čampo base (pon.)
RTV Ljubljana 2
18.45	EP v košarki, nato Fran-cija-Jug. (prenos)
20.30	Žarišče
21.00	Košarka: SZ-Španija
22.45	Oči kritike
23.15	Alpe-Jadran
_ CANALE 5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori (vodi Enrica Bonac-corti), 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Nanizanke: Love Boat -L'attore recita, 16.00 VVebster- Ancora un tiro,
16.30	II mio amico Ricky Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e mari-to (vodi Marco Colum-
2 bro)
■30 Variete: Bellezze al bag-22 ^ no (vodi Milly Carlucci) ■30 Nanizanka: Top Secret -2-, , 11 capro espiatorio •30 Variete: Maurizio Co-1 ho stanzo Show Estate ■00 Tedenska rubrika o fil-
17.00
mu: Premiere 5 Nanizanki: Baretta -Vostro onore, 2.00 Man-nix
8.05	Nanizanki: Lou Grant,
8.55	Switch
9.55	Film: La leggenda di Ge-noveffa (pust., It. 1962, r. Arthur Rabenalt, i. Ros-sano Brazzi, Anne Ver-non)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Cosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre damore
18.30	Nanizanke:	General
Hospital, 19.30 I Jefferson
20.00	Vesti: Dentro la notizia
20.30	Film: Un borghese pic-colo piccolo (dram., It. 1977, r. Mario Monicelli, i. Alberto Sordi, Shelley VVinters)
22.50	Filmski tednik: Ciak
23.35	Film: Viva la vita (kom., Fr. 1984, r. Claude Lelo-uch, i. Charlotte Ram-pling, Michel Piccoli)
1.40	Nanizanka: Vegas
8.15	Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxie-roe, 10.00 Harcastle and McCormick, 11.00 Luo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00'Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
15.00	Variete: Smile
15.30	Glasbena oddaja: Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Nogomet: Milan-Barzili-ja (prenos iz Monze)
23.00	Napoved oddaje Scene da un matrimonio
23.35	Nanizanka: Starsky & Hutch
0.35 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanki: Taxi, 1.10 Kung-fu
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Colorina
16.30	Sugar (2. del) in risanke
19.30	Rubrika: Beyond 2000
20.30	Film: Appuntamento con 1'assassino (krim., Fr. 1975, r. Gerard Pires, i. Catherine Deneuve, Jean-Louis TrintignJnt)
22.30	Film: Gli adoratori della morte (srh., Meh. 1987, r. Juan Ibanez, i. Boris Kar-loff, Charles Eat)
24.00	Nanizanka: Night Heat
TMC____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Appesi a un filo
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: Lobo
15.55	EP v košarki: Italija-Ni-zozemska (iz Zagreba)
17.30	Dok.: Natura amica
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Onde cerebrali (dram., ZDA 1982, r. Ulli Lommell, i. Keir Dullea, Tony Curtis)
22.05	Glasoena oddaja: Simple Minds
23.00	Aktualno: TMC nocoj
23.15	Športni oddaji
TELEFRIULI
11.30	Nanizanka: Matt e Jen-
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Šport mare
13.00	Dnevnik
13.30	Rubrika: Trentatre
14.00	Glasbena oddaja: Musič box /
17.30	Nadaljevanki: Piccolo mondo antico, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Boss (1. del)
21.30	Dokumentarec o Avstra-Uji
22.30	Nan.: Riuscira la nostra carovana di eroi a
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva, Beležka; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Duh Velikih jezer (5. del); 15.21 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: zbori Marija Kogoja; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi, 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.00 Evrobasket iz Zagreba; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 20.00 Evrobasket; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Občinski svet v Sovodnjah odobril načrt finančnega poslovanja za letos
Na torkovi seji odobren tudi obračun poslovanja 1987
Občinski svet v Sovodnjah je na torkovi seji, ki je trajala s krajšo prekinitvijo skoraj pet ur, odobril finančni načrt za letos, obračun finančnega poslovanja v letu 1987 in vrsto drugih pomembnih sklepov.
Občina bo letos v celoti upravljala skoraj pet milijard lir. Dohodki znašajo 2.410 milijonov lir in prav toliko razhodki. Proračun je uravnovešen, to pomeni, da predvideni dohodki krijejo stroške in da se ne predvideva primanjkljaj.
Finančni načrt je dokaz tesen. V primerjavi z lanskim letom so se povečali stroški za osebje, ki v celoti znašajo nekaj nad 380 milijonov lir, ali skoraj 45 odstotkov vseh tekočih izdatkov.
Veliko breme predstavljajo amortizacije, saj letna kvota odplačila kapitala in obresti znaša skoraj 300 milijonov lir.
Skoraj 140 milijonov lir znašajo pasivne obresti, nekaj nad 150 milijonov lir pa kvota kapitala.
Občina bo od Države prejela dotacijo v znesku okrog 680 milijonov lir. Razliko predstavljajo prispevki dežele, dohodki iz najema posojil, davki in razne pristojbine.
Na področju investicij so predvideni nekateri pomembnejši posegi in sicer izgradnja socialnega centra (480 milijonov), urejanje cest v Gabrjah in na Peči (85 milijonov), prenova električnega omrežja v nekaterih zaselkih (50 milijonov), preureditev športnega sre-
dišča na Peči, (105 milijonov lir), urejanje turističnih cest (105 milijonov lir).
V razpravi o proračunu, pri čemer so v občinskem svetu vnesli nekatere manjše popravke v osnutek, ki so ga svetovalci prejeli na dom, skupaj z vabilom za sejo, je bil govor o težavah in zamudah v zvezi z odobritvijo finančnega načrta in zlasti z načinom, kako v prihodnje organizirati delo, da bi zamude bile manjše in delo ažurnejše.
Na to problematiko je opozoril načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič, ki je predlagal tudi nekaj bistvenih sprememb v načrtu, med drugim tudi to, da se v finančnem načrtu poveča vsota namenjena za kon-
sulence na področju knjigovodstva. Černič je predlagal tudi spremembo dnevnega reda seje s tem, da se razpravlja o porazdelitvi pribitka obtra-čuna 1987, kar so sicer predstavniki večine zavrnili.
Pred glasovanjem je načelnik manj-šinjske skupine Černič napovedal, da bodo glasovih proti osnutku.
Na torkovi seji je občinski svet odobril tudi končni obračun finančnega poslovanja leta 1987, ki izkazuje nekaj nad 70 milijonov lir pribitka. Ta znesek se v celoti prenese na finančno poslovanje leta 1988. Tudi v tej zadevi je bilo nekaj razprave, zlasti s strani načelnika skupine SSk, ki je predlagal, da se pribitek takoj uporabi.
Prost vstop v »zaprt« muzej
Prejšnji teden smo poročali o svečanem odprtju novega sedeža Pokrajinskih muzejev v palačah Dornberg in Tasso na gradu, kjer so v petek odprli zanimivo razstavo zlatega nakita, jutri pa bodo odprli še razstavo antične kartografije z območja Alpe-Jadran. O tem je bil govor tudi v pokrajinskem svetu, kjer so svetovalci opozicije imeli nekaj kritičnih pripomb, ker sta se otvoritvi odvijali v dneh tik pred volitvami. Mimo tega pa je prišel na dan problem v zvezi z uporabljivostjo novih prostorov. Kot je namreč potrdil sam odbornik za kulturo Panzera, pristojna komisija še ni dala dovoljenja za odprtje prostorov občinstvu, češ da ne ustrezajo vsem varnostnim predpisom. Pokrajina je poskrbela za nekatere prilagoditve, še vedno pa pričakuje dovoljenje za odprtje. Menda ostaja pri tem sporno tolmačenje nekaterih predpisov. Muzej je tako formalno zaprt, čeprav so ga otvorili in je v njem postavljena pomembna razstava. Prav zaradi tega pa dejansko lahko stopi vsakdo noter, brez vstopnine in na lastno odgovornost. Taka so pač pota italijanske birokracije.
Nocoj začetek v Gradežu, jutri pa na goriškem gradu
Ciklus poletnih koncertov v znamenju antične glasbe
V Gradežu se bo nocoj pričel poletni koncertni spored »Musiča cortese«, ki ga prireja Pokrajina. Ob 21.30 bo v slikovitem okolju Calle Tognon nastopil ansambel srednjeveške glasbe iz Miinchna »Sarbande«, ki bo predstavil spored antične glasbe po katalonskem kodeksu »Llibre vermeil de Montserrat«. Ista skupina bo jutri, prav tako ob 21.30, nastopila na notranjem dvorišču goriškega gradu.
Spored, ki bo skupno obsegal deset koncertov v vseh večjih centrih naše pokrajine, so včeraj predstavili predsednik Pokrajine Crisci, odbornik za šolstvo Mirko Spazzapan in organizator Giuseppe Paolo Cecere. Crisci je povedal, da želijo s koncerti valorizirati nekatere slikovite in zgodovinsko pomebne točke, ki so primerne za prireditve na odprtem. Hkrati pa želijo ponuditi občinstvu kakovostno in malo poznano glasbo, ki je zasebni organizatorji zaradi ekonomske raču-nice ne ponujajo in jo lahko zato samo pokrajinska uprava. Spazzapan je k temu pristavil, da so z v prejšnjih letih nabranimi izkušnjami lahko sestavili res kakovosten program, saj sodijo nekateri izvajalci v sam evropski vrh kar zadeva antično glasbo.
Cecere je povedal, da bo program ponudil antično glasbo, ki pa se navezuje na sodobnost, saj so izvajalci večinoma muzikologi, ki raziskujejo staro glasbo in skladajo sodobne kompozicije. Po ansamblu »Sarbande«, ki izvaja srednjeveško glasbo in ga sestavlja sedem vrhunskih izvajal-
Poljska predlaga Gorici gospodarsko sodelovanje
Jutri zvečer v Sovodnjah
Pregled delovanja članic ZSKD ocene, težave in perspektive
cev, bodo v prihodnjih tednih nastopili glasbeno-vokalna skupina »Dram-sam« iz Gradišča, trio »Gallus con-sort« iz Trsta, kvartet »Collegium pro mušica antigua« iz Genove, ansambel »Musiča rara« iz Bologne ter Baročni ansambel iz Jaroslava v Sovjetski zvezi.
Slavnostni koncert na Sveti gori
Kulturni dom v Novi Gorici bo sklenil svojo letošnjo koncertno sezono s slavnostnim koncertom v baziliki na Sveti gori ob njeni 450-letnici. Prireditev bo jutri, 23. junija, ob 18. uri. Uro pred tem, ob 17.00, bo pritrkovanje na svetogorskih zvonovih, pri katerem bodo sodelovali pritrkovalci iz Vrtojbe in okolice, ki jih vodi Jožef Nemec.
Ob 18. uri bo slavnostni koncert pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta. Nastopili bodo Slovenski madrigalisti, Komorni zbor Nova Gorica in Obalni komorni orkester Koper. Solistka bo Olga Gracelj - sopran, pri orglah bo Cecilija Kobal. Izvedli bodo šest skladb Jakoba Gallusa, Mušico sacro Stevana Mokranjca in Misso brevis in hon. St. Joannis de Deo v B-duru Josepha Haydna.
Posebej označeni koncertni listi veljajo kot vstopnice in so v predprodaji na upravi Kulturnega doma Nova Gorica, na sedežu Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica ter v turističnih agencijah Gea v Šempetru in Marco Polo v Ajdovščini.
razna obvestila
V župnijski dvorani v Podgori bd
jutri, 23. t. m., ob 20.30 predstavitev zbornika o Lojzetu Bratužu, ki ga je pred kratkim izdala Pokrajina.
Poljski veleposlanik v Italiji Jožef VViejacz je bil te dni na obisku tudi v Gorici, kjer se je na županstvu srečal z županom Scaranom in predsednikom Pokrajine Criscijem, ob tem pa je bil tudi daljši razgovor o gospodarskem sodelovanju na Trgovinski zbornici z njenim predsednikom Bevilacguo in sodelavci. Veleposlanika sta spremljala trgovski ataše Minkievvicz in poslanec Baraccetti.
Goriški župan je poudaril zanimanje našega mesta za poglobitev sodelovanja s Poljsko, ki že uspešno poteka na kulturnem področju z gostovanji in drugimi stiki. Poglobitev sodelovanja naj bi prispevala k razširjanju zamisli o skupni Evropi. Wiejacz je dejal, da se te želje po sodelovanju že uspešno uresničujejo in nato podrobneje govoril o procesu demokratizacije na Poljskem.
Sezona prireditev na zaprtem prepušča mesto tradicionalnim šagram in nasploh poletnim prireditvam. Čas je tudi za prve obračune, tako pri ZSKD, kakor pri včlanjenih društvih. Spodbudnim trenutkom in odmevnejšim prireditvam sledijo tudi težave, ki se med seboj prepletajo. Vse več je treba skupnega prizadevanja, da bi se izognili večjim zapletljajem, ki bi huje ovirali nadaljnje delovanje.
Pomanjkanje finančnih sredstev, vse manjša povezanost med osrednjo organizacijo in društvi, pomanjkanje določenih novih oprijemov v ljubiteljski kulturi, vse zahtevnejši pristop pri vodenju društvenih knjig, fiskalna problematika, smotrnejša uporaba prostora, časa in denarja in vrsta drugih vprašanj bo na dnevnem redu posveta, ki ga goriška Zveza slovenskih kulturnih društev prireja jutri, v petek, ob 19.30 v sovodenjskem Kulturnem domu.
Pobudo za posvet so dala sicer društva sama na zadnjem srečanju v Gorici, ko je prišla na dan želja, da se pripravi temeljitejšo obravnavo delovanja in predvsem vsebinskih problemov kulturnega delovanja v okviru goriških društev, včlanjenih v ZSKD. Da bi boljše utemeljili težave in obseg raznolikega delovanja na Goriškem,
Financa je na Goriškem ugotovila skoraj 50 milijard lir davčnih utaj
Obračun delovanja finančnih stražnikov v zadnjem letu kaže, da so davčne utaje in drugi fiskalni prekrški tudi na Goriškem precej razširjen pojav, pa čeprav morda manj, kot drugod po državi. Podatke o obračunu goriških financarjev je podal njihov poveljnik podpolkovnik Alfonso D Auria na včerajšnjem praznovanju 215-letnice ustanovitve enot finančne straže. Slovesnost se je po polaganju vencev k spomeniku padlim v spominskem parku odvijala na dvorišču vojašnice finance pri mednarodnem mejnem prehodu v Štandrežu. Ob vojaških in političnih oblasteh so bili prisotni tudi predstavniki jugoslovanskih mejnih organov.
Financarji so v zadnjem letu na Goriškem prijavili 9 oseb, ki so povsem utajevale svoje dohodke, »kot da bi davčnega urada sploh ne bilo«, je povedal poveljnik. Skupno bodo morali poravnati dolg do države, ki presega 4 milijarde lir. Pri 200 popolnih in 131 delnih fiskalnih pregledih so lani ugotovili za skoraj 43 milijard lir utaj neposrednih davkov in nekaj manj kot 6 milijard utaj davka IVA. Prijavili so 112 oseb zaradi prekrškov pri vodenju knjigovodstva, izdajanju faktur in drugih davčnih obveznostih.
V nekaterih dejavnostih je odstotek prekrškov res visok. Glede prevoza blaga so opravili 4.214 pregledov in ugotovili kar 2.947 prekrškov. Povprečno več kot 10% trgovcev ne spoštuje norm o registrskih blagajnah, saj
so pri 3.479 pregledih ugotovili 352 prekrškov. Nekoliko manj razširjene so utaje v dejavnostih, kjer je obvezno izdajanje fiskalnih potrdil: pri 2.715 pregledih so ugotovili 124 prekrškov. Ti podatki so dokaj zgovorni o razsežnosti, ki jo tudi pri nas imajo davčne utaje, saj so primeri, ki jih lahko ugotovi financa, le vrh ledene gore.
Intenzivno je bilo tudi delovanje na mejnih prehodih, kjer so prijavili 17 oseb zaradi carinskih prekrškov, deset
pa zaradi posesti mamil. Poleg tega so tudi izvedli okrog devet tisoč bančnih in premoženjskih pregledov v skladu z zakonom proti mafiji. Pri nadzorstvu na cestah so ugotovili 2.129 prometnih prekrškov, zaradi katerih so nedisciplinirani vozniki morali vplačati približno 113 milijonov lir glob.
Na včerajšnji slovesnosti so tudi podelili priznanja enajstim financar-jem in podčastnikom, ki so se izkazali v izpolnjevanju svojih dolžnosti.
bodo na sovodenjskem posvetu imeli glavno besedo prav predstavniki društev.
Želja celotnega predsedstva ZSKD je, da bi na posvetu posegli vsi udeleženci, ki naj se v največjem številu udeležijo te pobude. Jutri bo namreč priložnost, da se podrobno analizira vrsta odprtih vprašanj; priložnost bo tudi za dogovor o nadaljnjem delu. Čeravno bo na posvetu prostora za obravnavo vsakovrstne teme, so prireditelji smatrali za potrebno, da iz uvodnih referatov izostane vprašanje zborovske dejavnosti. Zaradi specifičnosti tega vprašanja naj bi o tem celovito razpravljali kdaj drugič.
Kot smo povedali bodo v uvodnem delu posveta podani tematski referati. Po uvodni misli, ki jo bo izrekel predsednik ZSKD za Goriško Rudi Pavšič, bodo spregovorili še Slavko Tomšič (Odnosi med kulturnimi društvi in ZSKD), Viljem Gergolet (Popestritev društvenega delovanja v sodobnem družbenem okolju), Sara Hoban (Mladi in društvo: težave in perspektive vključevanja), Mariza Pelesson (Pregled storitev ZSKD v korist društvom) in Igor Prinčič (Perspektive in usmeritve ZSKD v sezoni 1989/90).
Želja prirediteljev je, da bi se k razpravi oglasilo čimveč prisotnih, saj bi s tem prispevali, da bi bila slika o vprašanjih, ki težijo ljubiteljsko kulturo, jasnejša. Ob koncu pa bo na sovo-denjskemm posvetu tudi nekaj časa za družabno srečanje ob izteku letošnje sezone.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev vabi na izlet na Reko dne 4. julija. Izlet prireja VZPI-ANPI iz Gorice ob priložnosti podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju. Vpisovanje bo danes, 22. junija, od 10. do 12. ure na sedežu v Ul. Croce 3.
SPD GORICA vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 25. t. m., udeležijo slovesnosti ob 85-letnici SPD Trst, ki bo na vrhu Poldnašnje špice, popoldne pa v Domu Mangart v Žabnicah. Zbirališče in odhod ob 6. uri s Travnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Za dostop na vrh Poldnašnje špice je treba približno dve uri vzpona.
Knjižnica Damira Feigla v Gorici obvešča, da je odslej odprta vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 9. do 13. ure.
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem sporoča, da bo avtobus za piknik na Jezerskem odpeljal ob 6. uri s Travnika, vozil mimo gostilne Primožič, skozi Pevmo, Oslavje, Šte-verjan, Podgoro, Štandrež in Sovodnje. Priporoča se točnost.
Avtomobilski rally ARGOŠ 89 bo 1. in 2. julija. Prijave in pojasnila pri Sari Hoban, tel. 21317, Karliču Nanutu, tel. 34730, in v Kulturnem domu v Gorici ob delavnikih med 9. in 12. uro.
Kmečka zveza obvešča, da 30. junija zapade rok za vlaganje prošenj za obnovo vinogradov, oziroma za urejanje novih vinogradov. Prav tako 30. junija zapade rok za vpis vinogradov, kjer se prideluje vino z zaščitenim in kontroliranim poreklom (DOC). Register se vodi pri Trgovinski zbornici.
kino
Gorica
CORSO 17.30—22.00 »Cocoon II ri-torno«.
VERDI 18.00—22.00 »Accadde in para-diso«. Nick Nolte.
VITTORIA 17.30—22.00 »Attrazione sessuale«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
rwi v \s
Trzic
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30—22.00 »II vizio segreto di mia moglie«.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Lov na dragulje«. Ob 22.
uri »Pod udarcem zakona«. ŠEMPETER 20.00 »Detektiv in dama«. DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo, Ul. 1. maja 94, tel-790338.
#
#
informacije SIP uporabnikom
%
Družba SIP obvešča, da je od včeraj, 21. junija, v 4j ^ teku zamenjava telefonske številke približno 300 m ^ abonentom v občini Tržič in občini Ronke. Intere- % x senti so že bili obveščeni.

Nove telefonske številke bodo objavljene v telefonskem imeniku 1989/90, ki bo v kratkem razdeljen.
J
»Preteklost se nadaljuje« Žarka Petana
Analogije s procesom četverici
Žarko Petan, znani slovenski gledališki režiser, pistelj, satirik in humorist, je pred dobrim letom pri Založbi Borec v Ljubljani izdal knjigo "Preteklost", ki opisuje njegovo resnično življenjsko zgodbo izpred tridesetih let, ko so ga na služenju vojaškega roka osumili in kasneje obtožili vohunjenja za Združene države Amerike, ga držali v preiskovalnem zaporu 18 mesecev, ga obsodili na 7 let ječe, da bi sodišče višje stopnje odvezalo istega Žarka Petana vsakršne krivde in suma. Šlo je seveda za zgodbo pred vojaškim sodiščem in avtorjeve peripetije so se nenavadno ujele z znanim sojenjem četverici v Ljubljani. N.pr. z njegovo sodbo za zaprtimi vrati, z dejstvom, da je osumljenost že kar vnaprej krivda, zato se sodni postopek krčevito bori za dokaz hipotetične krivde, tako da je v prvem planu - mnogo bolj od obdolženca - nezmotljivost aparata, ki mora na vsak način potrditi svojo vsevednost, sposobnost in tudi neoporočenost.
Knjiga "Preteklost" je imela velik odziv tudi zaradi avtorjevega strpnega tona do mučnih dogodkov njegovega življenja, še več, v zapisu je čutiti presenetljivo mirnost, širino in distanco do gotovo traumatičnih dogodkov. Zaradi uspešnega odmeva se je Žarko Petan odločil napisati še eno knjigo o teh svojih pripetljajih, naslovil jo je "Preteklost se nadaljuje", v kateri uvodoma pojasnjuje, da je v prvi knjigi nemara preveč upošteval zgolj lastno osebo, premalo pa svoje bližnje, ženo, otroke, prijatelje, a tudi sodnike, zasliševalce, preiskovalce in provokatorje, ki so ga spravili v brezizhodno situacijo. Uvodoma zato povzema izrazitejše odzive na prvo knjigo, ki so ga seveda opogumili, da se je lotil novega besedila z večjo notranjo odpornostjo: docela lahko vsi razumemo, da mu je n.pr. že pregledovanje rokopisa prve knjige povzročilo velike psihične bolečine in spomine, zatorej je le stežka spravil delo v red, dosti muke pa je imel tudi pri pregledovanju prevoda v hrvaščino. Odzivi znancev ali vseh tistih, ki so mu kar pismeno posredovali svoje vtise, so brez izjeme izpostavili nenavadno mirnost, ne-jezo, ne-zagrenjenost, s katero se je lotil obujanja tako mučnih in nesmiselnih dogodkov. In v tej drugi knjigi, "Preteklost se nadaljuje", posveča Petan precej pozornosti svoji ženi, ki je morala prenesti
nepopisno muko, kar 15 krat je v času pripora prišla v Beograd, pa so jo samo enkrat pustili do moža. Nič dosti manj prijetna ni bila hišna preiskava v Ljubljani dva dni pred aretacijo v Novem sadu itd. Avtor potem posveti precej svojega spomina pa tudi psihološke analize provokatorju Ivu Gjeneru, Dubrovčanu, ki ga je neverjetno spretno zapletel v celo vrsto izjav, s katerimi je potem operiralo sodišče. Za Petana so tudi zelo zanimivi liki zasliševalcev, ki morjao na vsak način odkriti krivca v osebi, ki jim je bila kot takšna ponujena. Istočasno avtor ugotavlja, da je prej pa tudi kasneje prišel v težave vedno zaradi ene same stvari: ker je preveč govoril, ker je mislil s svojo glavo - slej ko prej je zaradi tega vedno naletel na oficial-ne osebe te ali one vrste, ki pač ne prenesejo nikakršnega ugovora. Nasvet bralcem je seveda provokativno jasen: ljudje, bodite tihi in ubogljivi, če pa to nočete biti, si pripišite posledice (nasilja) sami.
"Preteklost se nadaljuje" se logično ves čas dotika sojenja četverici in neverjetno osveščajoč je odstavek, s katerim Petan vendarle odkrije realno upanje vseh takšnih in podobnih dogodkov. Kot vsako pristno in tvorno upanje je tudi to upanje okvirno zelo bridko, vsaj kar se tiče usode posameznika v mašineriji zgodovine: leta 1948 so na Dachauskem procesu gledalci, ki so zaslišali branje smrtnih obsodb, navdušeno ploskali; leta 1960, ko je bil obsojen on, ni nihče ploskal, leta 1988 so Slovenci polagali rože osumljeni in obsojeni četverici. Avtor dodaja, da brez napredovanja v človečnosti vseh ljudi pač ni nikakršnega upanja na boljši svet, v odločilnem trenutku vendarle s svojo zavestjo odločajo vsi - v tem prerezu je bil v poslednjih štirih desetletjih storjen bistven korak dalje, korak, ki je pravzaprav čudovit, manifestacija srca in življenja, razumevanja demokratičnosti, ki je pač edino vodilo v znosno prihodnost. V kolikor bodo zmagale mračne sile, ki si ne pomišljajo uporabljati vseh vrst nasilja, za človeka pač ni svetlega upanja. Nemara je zgodovina vendar dvoboj dveh velikih principov, pa čeprav uporablja nasilje orožje, človečnost pa zmaguje z golimi rokami in neustavljivim prepričanjem.
JANEZ POVŠE
Chopin in Dvoržak za konec Verdijeve pomladanske sezone
Spomladansko simfonično sezono orkestra gledališča Verdi je v četrtek sklenil koncert pod vodstvom romunskega dirigenta Christiana Badea s sodelovanjem ameriške pianistke ruskega porekla Belle Davidovich. Na sporedu so bile Schumannova uvertura op. 15 "Manfred", Chopinov Koncert št. 1 v e-molu za klavir in orkester op. 11 in Dvoržakova Simfonija št. 8 v G-duru op. 88.
Pianistkin ugled je osredotočil pozornost na Chopinov koncert št. 1 v e-molu Za klavir in orkester. Bella Davidovich, ki velja za enega najboljših sodobnih interpretov Chopinove romantične melodičnosti, je vodilno vlogo klavirja skozi vso skladbo interpretirala z očarljivo muzikaličnostjo, dognanim fraziranjem in briljantno virtuoznostjo, ki je prišla posebno lepo do izraza v drugem stavku -Romanci, prežeti s čudovito eleganco v poustvarjanju izmenjajočih se dramatičnih in svetlih psiholoških občutij. Nič manj lepa v svoji folklorni navdahnjenosti je bila njena interpretacija v tretjem stavku Rondo na ritem poljskega ljudskega plesa krakovjak. Skoda, da v orkestru, ki ga je dirigent Badea sicer skušal motivirati s sugestivnim nakazovanjem, pianistka ni imela najbolj razpoloženega spremljevalca ne v skladnosti dialogiranja in niti v poustvarjanju romantičnega vzdušja.
Dvoržakova Simfonija št. 8, prepojena z ljudsko barvitostjo v rafinirani in elegantni orkestraciji, ki se zgleduje po nemški (Brahmsovi) simfonični resnosti, v precej neizraziti izvedbi Verdijevega orkestra, ni prišla do polnega izraza, predvsem pa je v njej manjkala tista svojstvena slovenska melodična barvitost, ki veje iz skladbe in jo dela prijetno. Pogrešali smo pravo spevnost godal, zlasti violončelov, katerim je zaupana uvodna tema v Allegro con brio, večjo elegantnost v melanholičnem tretjem stavku Allegro grazioso, ki v tempu valčka zamenjuje klasični Scherzo, in tudi večjo zvočno bogastvo in intonančno čistost in jasnost trobil v veličastni apoteozi zadnjega stavka Allegro ma non troppo.
Dirigent Christian Badia je koncert vodil z veliko izkušenostjo, zavzetostjo in jasnim nakazovanjem, toda žal ne vedno ob ustreznem odzivanju orkestra, (jk)
»Eurokaz« v Zagrebu
Danes se bo v Zagrebu pričel tretji mednarodni gledališki festival »Eurokaz«, na katerem se bodo do 3. julija zvrstile predstave iz Sovjetske zveze, ZDA, Italije, Bolgarije, Francije, Belgije in Jugoslavije. Organizator festivala, Om-ladinski kulturni center iz Zagreba, je v goste povabil skupine, ki jih odlikuje oblikovanje novega teatrskega jezika in izraza. Značilnost letošnjega Eurokaza naj bi bil nastop ameriških in evropskih amaterskih in alternativnih scen, kot tudi že uveljavljeno odpiranje festivala k drugim sodobnim medijem, posebno videu in likovni umetnosti. Med domačimi predstavami velja omeniti projekt »Travi-ata« v produkciji Gledališča mladih, ki nastaja kot rezultat sodelovanja vrhunskih jugoslovanskih umetnikov mlade in srednje generacije. Predstavo, ki simultano teče na več prizoriščih, odlikujejo vizualne atrakcije v neobičajni kombinaciji z glasbeno-scenskimi efekti.
V deželi mnogo vrhunskih fotografskih pregledov
»Policija pred senatom« VVilliama Kleina
Niti pomisliti, da bi bilo danes mogoče živeti brez podob v svetu, ki mu vladajo neposredni televizijski prenosi. In vendar se je fotografija rodila šele pred 150 leti in niti ne gre pozabiti, da sta film in televizija v osnovi grajena, čeprav z različnimi tehnikami, na tem temeljnem odkritju — to je fotografiji. Prav zaradi proslavitve te obletnice predstavlja letošnja, že tretja priredba »Furlanija-Julijska krajina fotografija«, vrsto manifestacij, ki potekajo v različnih deželnih središčih. Pr razstavi Roberta Cape (1987) in lanskih Cartiera Bressona, Berenga Gardina, Johna Phil-lipsa in Dorothee Lange v Spilimbergu, se bodo letošnje predstavitve preselile še v Lignano, Humin, Meduno, Videm, San Daniele in Trst. Zaradi tega se tudi organizacija, ki je v rokah videmske ART, poslužuje letos pokroviteljstva Dežele, videmske Pokrajine in občinskih uprav omenjenih mest.
Pozornost je torej obrnjena v deželo kot »pol fotografije«, ki privlači profesionalce, kulturne operaterje in amaterje, torej vse tiste, za katere je fotografija osrednje zanimanje. Zadnji cilj organizatorjev pa je vsekakor ustanovitev koordinacijskega središča za vse aktivnosti, ki so povezane z govorico podob.
Pregled bogate razstavne dejavnosti lahko začenjamo s Fotografsko agencijo Magnum, ki je nekakšno idejno nadaljevanje Bressonove in Čapove razstave. »Magnumova Italija« namreč predstavlja :o državo skozi oči fotografov omenjene sgencije in je ednistvena priložnost štiridesetletnega zgodovinskega pregleda naše polpretekle realnosti.
svoj poskus pripovedi o svetu in vizije, da bi »dal obliko kaosu, čeprav gre za šibko, drobno, brezvezno obliko trenutka...« Posvečena manjšim italijanskim otokom je razstava »Po poletju« fotografa
Madžara Andreja Kertesza. O razvoju fotografije v Furlaniji govori »Neorealistič-na fotografija 1955-1965«, ki razširja nekaj tematik izpred dveh let, medtem ko so dela Attilia Brisighellija veren prikaz njene kakovosti in predstavljajo petdeset let življenja Vidma in Furlanije same. Dokumentaristični aspekt predstavljata še dve razstavi, uokvirjeni v deželno
vietnamskega porekla Bernarda Plossuja, medtem ko prikazuje »Avtoportret« dela
»Oblike kaosa« je posrečen naslov razstave Ferdinanda Scianne, ki predstavlja
■/* »S
Kerteszev »Washington Sguare«
stvarnost. Prva je v obliki natančnega arhivskega raziskovanja in daje v ogled Humin, kakor je zgledal v prejšnjem stoletju in pred potresom leta 1976. Oblikoval jo je Fabio Amodeo. Druga pa preko fotografij Giuliana Borghesana in poezij Novelle Cantarutti pronica v najbolj avtentične plati furlanskega ljudstva.
V Spilimbergu, »moralni prestolnici« celotne prireditve, sta dve razstavi: »Pariz, revolucionarni laboratorij« in »Met-ropolis, podobe nekega kraljestva«. Prva obeležuje dvestoletnico francoske revolucije, druga pa je posvečena režiserju Fritzu Langu. In za konec še beseda o razstavi, ki jo bodo odprli jutri na Gradu sv. Justa in ki bo ponudila občinstvu »Close up« Williama Kleina. Okrog 100 fotografij bo ustrezno posredovalo delo tega eksperimentalnega ameriškega fotografa.
Lahko torej rečemo, da gre ob tem prazniku — 150 let fotografije, za lep prikaz dosežkov, ki pričajo na eni strani o življenju v naši deželi, po drugi pa segajo v sam kakovostni vrh svetovne produkcije.
SERGIO FERRARI
Zaključne akademije Glasbene matice v Luteranski cerkvici na Trgu Panfili se iztekajo. V petek je na vrsti le še predstavitev del gojencev kompozicijskega razreda prof. Alda Kumarja v izvedbi gojencev in pa nastop nekaterih gostov (Žarko Hrvatič, Marko Bitežnik, Bojan Gorišek in godalni kvartet GM), nied katerimi so razen enega vsi opravili srednje glasbene študije na šoli GM.
Zadnje tri zaključne akademije, o katerih nismo še poročali, so se zvrstile v dneh 15., 17. in 19. t. m.
Na akademiji 15. t. m. so se v prvem delu Predstavile tri gojenke klavirske šole GM: Eva Žafran iz 5. r. prof. Ksenije Brass, Tamara Kažem iz 6. razreda iste pedagoginje in Clau-nia Sedmach iz 9. r. prof. Rosande Kralj, v drugem delu pa dekliški pevski zbor pod vod-styom prof. Stojana Kureta. Eva Žafran je iz-vajala Mozartovo Sonato v B-duru K 333, Ta-jnara Ražem Beethovnovo Sonato Quasi una jantasia op. 27 št. 2 v cis-molu "Al chiaro di ihna", v kateri ji je zlasti lepo uspel prvi sta-vek Adagio sostenuto, Claudia Sedmach pa je 'j Chopinovi Sonati op. 35 št. 2 v b-molu potrdila svoje pomembne izvajalske sposobnosti v Vseh štirih, tematsko različnih stavkih.
Nekaj čez dvajsetčlanski Dekliški zbor glasbene matice je pod vodstvom dirigenta tojana Kureta še enkrat potrdil kako lepo ^aven je mogoče doseči z resnim delom pod °dstvomn sposobnega pevovodje. Vse pesmi n sporedu je podal z dobro pevsko tehniko, 9 asovno ubranostjo, skrbno intonacijo in in-j^EP^tativnim poglabljanjem. V Gobčevi mol etom Je Prižel do lepega izraza narodni Ph OS' v Lukaševi Quot sunt apes in še bolj v § er?ovi Catonis moralia izdelana tehnika, v avirjevi Uspavanki mrtvi Mercedes na bese-čm° ^arcie F- Lorca pristno podoživljena ob-redb°St' V Cabrijelčičevih kar zahtevnih pri-dbah medžimurske Vuprem oči in goriške al] Matjaž, pa točna intonacija.
Prei a^ademiji 17. junija so v prvem delu 2 rV adovali mlajši gojenci od pripravnice do azreda, med zadnjimi pa tudi gojenci višjih
Iztekajo se zaključne akademije GM
razredov skupno s šolskim godalnim orkestrom Glasbene matice.
Za začetek smo lahko prisluhnili trem malim violinistom iz 1. r. šole prof. Aleksandre Pertot. Ob klavirski spremljavi so nam prvo znanje pokazali Alja Hrvatič, Frančišek Tavčar in Luisa Vigni, vsi trije ob klavirski spremljavi Aljoša Tavčarja. Mala pianistka iz pripravnice prof. Aleksandra Rojca Vera Repini, je kar pogumno zaigrala Tri lirične skladbe P. Mihelčiča, Stefano Artesi iz 1. r. prof. Mojce Šiškovič pa Bachov Menuet v G-duru in dva Kozinova Divertimenta. Sara Moseti iz 2. r. violinske šole prof. Jagode Kjuder je z Beatri-ce Zonta pri klavirju lepo podala Allegro iz Vivaldijevega Koncerta v D-duru, Taisja Kodrič iz istega razreda iste profesorice in ob spremljavi iste pianistke pa z lepo muzikaličnostjo Allegro iz Tessarinijevega Koncerta v D-duru. Maja Grgič iz 2. r. prof. Ravla Kodriča je zelo dobro interpretirala tri skladbice iz Prokofjeva Otroške glasbe op. 65, Sonja Rojac iz 4. r. prof. Mojce Šiškovič se je spopadla z interpretativno zahtevnima deloma, Bachovo Dvoglasno invencijo in Chopinovim Valčkom op. 64 št. 1 v Des-duru, Ambra Cossutta iz 2. r. violinske šole prof. Marka Bitežnika je, z Aljošem Starcem pri klavirju, prikupno zaigrala Škerjančev Rondo, Tartinijevo Sarabando in zlasti Gosseca Gavotto. Lepo moduliran zvok in lepo mero tehnike loka je v Lovčevem Preludiju in Rondoju za violončelo in klavir (Aljoša Starc) pokazal čelist Aleksander Sluga iz 4. razreda šole prof. Petra Filipčiča, Tatjana Jercog iz 5. r. prof. Ksenije Brass pa z znatnim tehničnim znanjem Schumannovo Papillons op. 2.
V zadnjem delu akademije so se predstavili trije gojenci - solisti ob spremljavi šolskega godalnega orkestra GM: violončelist Vasja Legiša iz razreda prof. Petra Filipčiča v Vival-
dijevem Koncertu v c-molu za violončelo in okrester, violinistka Daša Radovič iz razreda prof. Boruta Logarja v Tartinijevem Koncertu v d-molu za violino in godala in pianist Marko Sancin iz razreda prof. Aleksandra Rojca v Sugarjevem Rondoju za klavir in godala. Vsi trije so v ubrani soigri z orkestrom pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja, pokazali smisel za komorno muziciranje, okrog 12-članski orkester pa je ves čas zelo pozorno sledil dirigentovi taktirki in ustvaril kar lepo zvočnost.
Na akademiji 19. t. m., smo bili ob nastopu inštumentalnih gojencev in treh komornih skupin deležni tudi predstavitvi treh gojencev solopetja iz razreda prof. Dragiše Ognjanoviča. Za uvod v res lep glasbeni večer je poskrbel violončelist Vasja Legiša iz 7. r. prof. Petra Filipčiča. Ob klavirski spremljavi Aljoše Starca je Lipoglavškovo Balado za čelo in klavir zaigral s prepričljivo zvočnostjo inšturmenta zlasti na nizkih strunah in s poudarjeno težnjo po interpretativnem prednašanju. Marko Oz-bič iz 9. klavirskega razreda prof. Ravla Kodriča, je v treh kratkih in prikupnih Skrjabino-vih stavkih v Trois morceaux op. 2 potrdil svoj glasbeni talent z lahkotno zniansiranim muziciranjem in barvitostjo zvoka.
Duo flavt Elena Parovel in Martina Ozbič iz razreda prof. Daniele Brussolo in pianistka Jana Radovič iz razreda prof. Rojca, so v komorni sestavi pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča, zelo diskretno in s čisto zvočnostjo zaigrale Oantzovo Trio sonato za dve flavti in klavir, Erika Buzečan iz 5. r. prof. Erike Slama je ob spremljavi Marka Ozbiča na klavičem-balo zaigrala Bachovo Sonato v D-duru BWV 1033 tehnično izdelano, izrazito in zvočno čisto zlasti v prvih treh stavkih. Pianist Aljoša Starc se nam je tokrat predstavil kot klarinetist, gojenec 5. r. prof. Marcella Manuellija. Ob klavirski spremljavi Claudie Sedmach je zaigral Martinuj evo Sonatino za klarinet in
klavir. Iz inštrumenta je z lepim tehničnim znanjem znal izvabiti blago zvočnost v vseh višinah in poustvariti tudi ljudsko motivnost dolge skladbe, ki jo je zaigral brez not.
Iz solopevskega razreda prof. Dragiše Ognjanoviča, nekdanjega solista ljubljanske Opere in Slovenskega okteta, smo poslušali tri gojence, baritonista Davida Vidalija in sopranistki Natašo Gregori in Tamaro Stanese. Prvi je zapel najprej narodno v priredbi Zorka Prelovca Ti si urce zamudila in potem še črnsko duhovno Swing low sweet chariot, druga narodno prav tako v priredbi Zorka Prelovca, Hribčki ponižajte se, tretja pa črnsko duhovno Sometimes i feel like a Motherless child. Vse tri je pri klavirju spremljala Claudia Sedmach. Glede na to, da so šele na začetku vokalnega šolanja, so vsi trije, posebno pa baritonist, pokazali lepo glasovno podlago, ki jim bo ob resnem delu omogočila zanesljivo zorenje.
Harmonikarski kvintet gojencev iz razreda Pr°f- Loredane Coceani (Igor Cante, Boris Dolliani, Alessandro Ipavec, Dario Savron, Daniela Stefani) je zaigral najprej Herrmannovo Irsko suito nato pa še Truhlarjeve Štiri hu-morske op. 66 (L984) na temo štirih letnih časov. V natančni, ubrani in fino zadržano interpretirani komorni igri, v kateri je prišla do lepega učinkovanja zvočnost so pokazali, da je tudi harmonika lahko ob resni šoli, enakovreden koncertni inšturment.
Pod mentorstvom prof. Petra Filipčiča sta se za konec predstavila še dva komorna sestava. V prvem so David Žerjal (violina), Maila Ozbič (violina), Aleksander Sluga (violončelo), Tamara Ražem (klavir) zaigrali Purcellovo Trio Sonato za dve violini, violončelo in klavir; v drugem: Erika Buzečan (flavta), Daša Radovič (violina), Vasja Legiša (violončelo) in Marko Ozbič (klavičembalo) pa Haendlovo Sonato a tre za flavto, violino, violončelo in klavičembalo. Prisluhnili smo lahko skrbnemu skladnemu in na trenutke kar muzikalično oblikovanemu izvajanju, kljub občasno ne najboljši čisti intonaciji.
j. k.
Jugoslavija in SZ že v polfinalu Azzurri strli odpor Špancev
ZAGREB — Sovjetska zveza v skupini A in Jugoslavija v skupini B sta si na 26. košarkarskem EP že zagotovili uvrstitev v polfinale, odločilen korak pa je v bistvu opravila tudi Italija, ki je z odlično igro v drugem polčasu povsem razorožila Španijo. Četrti polfinalist bodo nemara Grki, ki so s težavo odpravili Francijo. SZ, Jugoslavija in Italija so dokazale, da so za razred boljše od ostalih udeležencev končnice EP.
SKUPINA A
Italija - Španija 97:76 (41:39)
ITALIJA: Gracis 6, D'Antoni 6, Magni-fico 21, DelFAgnello, Bosa 2, Brunamonti, lacopini, Binelli 13, Riva 33, Morandotti 14, Čosta 2, Carera.
ŠPANIJA: Vesina, Arcega 4, Birjukov 10, Laso, Jimenez 5, Andreu 2, Montero 7, Vilalobos 8, Morales 6, Martinez 20, Aller, San Epifanio 14.
PM: Italija 27:36, Španija 11:16, TRI TOČKE: Italija 8:13, Španija 7:13.
Že na začetku so Italijani vsilili Špancem trdo igro. Costa je bil pod svojim košem brezkompromisen, italijanska cona je bila za mlado Španijo nerešljiva uganka. Azzurri so pokazali, da imajo tokrat primerne zamenjave za prvo peterko. Telesno so zelo dobro pripravljeni, Riva je v izredni formi. Jugoslavija, s katero se bodo najverjetneje pomerili v polfinalu, ne bo proti Gambovi vrsti imela lahke naloge.
IZJAVE TRENERJEV
Gamba: »V drugem polčasu smo izboljšali skok. Zadovoljen sem, ker smo proti močni obrambi izgubili samo 11 žog.«
Miguel Diaz: »Naši mladi centri so še preveč neizkušeni.«
Sovjetska zveza -Nizozemska 109:56 (46:32)
SOVJETSKA ZVEZA: Vetra 14, Sok 14, Berežnoj 14, Marčulionis 12, Volkov, Ti-honjenko 3, Kurtinajstis 6, Sabonis 9, Ga-dašev 4, Homičus 13, Belostenjij 12, Go-borov 8.
NIZOZEMSKA: Bottse 9, Emanuels, De Waard, Van Rootselaar 2, Franke, Te Velde 6, Van Poelgeets 15, Houben, Lie-verst, Vrind 4, Dam 10, Kuipers 10.
METI: SZ 40:69; Nizozemska 21:83. PM: SZ 23:30; Nizozemska 14:19. ON: SZ 20, Nizozemska 22. SODNIKA: Radič (Jug.) in Točev (Bol.).
D'Antoni je proti Španiji odlično vodil igro svoje ekipe
LESTVICA	
Sov. zveza	2 2 0	196:140 4
Italija	2 11	181:163 2
Španija	2 11	154:173 2
Nizozemska	2 0 2	132:187 0
SKUPINA B	
Jugoslavija - Bolgarija	98:78
(54:42)	
JUGOSLAVIJA: Petrovič	33, Radulo-
vič 5, Čutura 6, Kukoč 5,	Paspalj 12,
Zdovc 6, Radovič, Vrankovič 5, Divac 3, Danilovič 8, Radja 8, Primorac 7.
BOLGARIJA: Koev, Valčev, Kolev, Gergov, Glučkov 8, Slavov 4, Genov 4, Vezenkov 10, Mladenov 33, Jonov 13, Antov 9, Amiorkov 7.
Modri so po pričakovanjih brez težav premagali Bolgarijo, a res niso igrali dobro, medtem ko so nasprotniki pokazali več kot proti Franciji. Bolgarije niso podcenjevali, toda preprosto jim ni šlo od rok. Divac je bil nerazpoložen in je igral zelo malo. Spet pa je bil sijajen Petrovič, ki je v bistvu sam zmagal to tekmo, če vemo, da je imel odstotek v metih 14:15, zadel pa je tri trojke.
IZJAVE TRENERJEV
Ivkovič: »Z igro nisem zadovoljen. Ekipa je igrala s polno paro, več nismo zmogli.«
Semov: »Zmagal je močnejši, mi pa smo dokazali, da nismo naj slabši udeleženec prvenstva.«
Grčija - Francija 80:74 (42:33)
GRČIJA: Galis 30, Patavoukaas, Yan-nakis 16, Kambouris, Stergakos, Filipou 4, Andritsas 2, Fassoulas 18, Christodolou 10.
FRANCIJA: Hufnagel 8, G. Beugnot 9, Dacoury 1, Ostrowski 31, Occansey 4, Dubuisson 13, Cham, Jackson, Butter 2, Vestris 6.
METI: Grčija 29:63; Francija 27:68. PM: Grčija 18:27; Francija 14:16. ON: Grčija 19, Francija 24. SODNIKA: Crowley (ZDA) in Jungenbrand (Fin.).
LESTVICA
Jugoslavija
Francija
Grčija
Bolgarija
2	2	0	201:146	4
2	1	1	183:158	2
2	1	1	148:177	2
2	0	2	156:207	0
Costa: »Jugoslovanski centri bolj produktivni od Sabonisa«
ZAGREB — Za masivnega italijanskega centra Aria Costo je bil uvodni dan tega EP nadvse naporen. Najprej se je moral na igrišču spopasti s Sabo-nisom, nato pa je ves večer presedel v ambulanti Doma športov, dokler ni na antidoping kontroli napolnil epruvete za urin toliko, kolikor je od njega zahteval dežurni zdravnik.
Proti sovjetskemu orjaku Sabonisu Costa ni razočaral. Kako je sam ocenil svoj pogumni nastop?
»Tega ne bi vedah Skušam biti koristen ekipi in mislim, da sem proti SZ zadovoljil. Sabonisa v napadu ni mogoče zaustaviti, dovolj je že, da se od tebe oddalji za pol metra. V obrambi pa ti pušča mnogo prostora, je mnogo manj agresiven. Čaka le, da ti bo priselil blokado.«
Costa ceni tehnične vrline Sabonisa, a meni, da ni najboljši evropski center.
»Če pa že je najboljši«, meni Costa, »je malo len. Fizično ne pozna primerjav, ima dobro tehniko, a je docela ne izkoristi vedno. Jugoslovanski dolgini so na primer mnogo bolj produktivni, začenši z Divcem, tja do Radje, ki mi je še posebej všeč. Če sicer bolje pomislim pa je Sabonis za svojo ekipo mnogo bolj pomemben, kot Jugoslovani za svojo.«
Že sama prisotnost Sabonisa je v prvem polčasu torkove tekme dobesedno paralizirala Italijane. »Nato smo si opomogli,« pravi Čosta. »Vzpostavili smo ravnotežje in, ne da bi hotel polemizirati, menim, da bi se lahko izteklo drugače, če nas določene sodniške napake ne bi oškodovale.«
Ario Costa bo kmalu dopolnil 28 let in je že devet let v reprezentanci (krstni nastop je opravil novembra 1980. leta, kmalu po olimpijskih igrah v Moskvi). To je zanj že peti nastop na EP. V Nantesu je osvojil zlato kolajno, v Stuttgardu pa bron.
»Letos je naš cilj zmagovalni oder. Ni važno, ali bomo osvojili le bron. V Nantesu nisem igral skoraj nič. V Stuttgardu sem igral več, a nisem bil med protagonisti, tu pa bi želel veliko prispevati k osvojitvi kake kolajne. Nisem več tako mlad in čeprav mnogi menijo, da v Italiji ni mnogo dobrih centrov, je konkurenca na tem položaju pri nas dokaj ostra.«
halo Zagreb
E!'
Zaplet s Korfasom
Letošnje EP poteka v znamenju odprtja »oriundom« in bivšim članom NBA. Toda že je prišlo do zapleta. Grški reprezentant loannis Korfas sledi svojim soigralcem s tribun, kajti grškemu vodstvu se je po prizivu Francije glede njegovega državljanstva zdelo umestno, da ga ne uvrsti v ekipo. In storili so prav, saj je FIBA prejela dokumentacijo, iz katere baje dokaj razvidno izhaja, da je Korfas rojen v državi Ohio in je ameriške narodnosti.
Američani »za« SZ
Številnim opazovalcem iz ZDA, ki so se zbrali v Zagrebu, je bolj všeč sovjetski pragmatizem od jugoslovanske »norosti«. Georeg Raveling, pomočnik Knighta na OI v Los Angelesu, trdi, da imajo Sovjeti boljši pristop do igre, Jugoslavija pa več naravnih talentov. Američani vsekakor menijo, da je Jugoslavija favorit.
Italijanska propaganda
Italija si na vse kriplje prizadeva, da bi priredila kako večjo košarkarsko prireditev in upa, da ji bo v Rimu uspelo organizirati prihodnjo izvedbo EP. Zato je zveza dobesedno poplavila tiskovno dvorano z reklamnimi brošurami, fotografijami ekip in nalepkami. V Zagrebu se mudi tudi predsednik »lege« minister De Miche-lis.
Vismara še aktivna
Že smo pisali, da se cantujska Vismara zanima za nakup sovjetskega centra Belostenjija. Kaže sicer, da trener Recalcati ni prav navdušen za to rešitev. Izvedelo se je, da je italijansko društvo med finalom Koračevega pokala navezalo stike s Sovjeti za Volkova, a po nakupu Pessine (doslej Philips) je zanimanje pošlo. Gotovo pa je, da se v Cantu ne bo vrnil Američan Jeff Turner, ki je za 900 tisoč dolarjev podpisal pogodbo z NBA moštvom iz Orlanoda.
Velike novosti pri Ferrariju
Scalabroni namesto Bamarda
Udinese sinoči v Vidmu premagal Inter
Sonettijevo slovo z zmago
RIM — Velike novosti pri dirkalni avtomobilski hiši Ferrari! Angleški projektant John Barnard, ki je ustvaril najmodernejšo podobo ferrarija, je presenetljivo odločil, da ne bo obnovil svoje pogodbe z avtomobilsko hišo iz Maranella.
Včeraj je namreč tiskovni urad Ferrarija izdal tiskovno poročilo, v katerem je rečeno, da sta se z Barnardom pogovarjala predsednik Ferrarija Piero Fusaro in odgovoren za športno dejavnost Cesare Fiorio, vendar da se nista mogla domeniti z Barnardom. Zato se Ferrari zahvaljuje svojemu dosedanjemu projektantu za vse tisto, kar je do sedaj storil. In to nikakor ni malo! S svojimi inovacijami je namreč popolnoma spremenil in moderniziral pred tremi leti zastarelo obliko ferrarija (v Maranello je namreč prišel leta 1986) ter jo s svojimi posodobitvami predvsem v sašijah približal najboljšim avtomobilskim hišam. Mclaren je namreč razred zase...
Johna Bamarda bo nadomestil znani argentinski projektant Enrigue Scalabroni, ki je vsekakor zanimiva osebnost. Nima namreč vozniškega dovoljenja (!), ker je po lastnih besedah preveč raztresen, poleg tega pa ne trpi prometnega
vrveža. Scalabroniju, ki ima 40 let, zapade avgusta pogodba z Williamsom, je pa diplomiran v Buenos Airesu, mnogo časa pa je živel v Italiji.
Chavez se je odpovedal naslovu lahke kategorije
CIUDAD MEKICO — Mehiški boksar Julio Cesar Chavez je včeraj uradno izjavil, da se odpoveduje svetovnemu naslovu verzije WBC lahke kategorije, da bi tako lahko ohranil tistega v superlahki. Chavez je postal svetovni prvak v lahki kategoriji po zmagi nad rojakom Rami-rezom, pred mesecem dni pa je za naslov superlahke kategorije premagal Američana Mayweaterja.
Leonard in Hearns se lahko spet srečata
CIUDAD MENICO — Ray "Sugar" Leonard in Thomas Hearns se bosta morda ponovno srečala po nadavnem izenačenju, ki je dvignil mnogo polemik in po katerem je Leonard ohranil svetovni naslov. Predsednik WBC Sulaiman je namreč poudaril, da ni razlogov, da bi se boksarja ne ponovno srečala.
VIDEM — Sinoči je Udinese na prijateljski tekmi, s katero je videmska enajsterica proslavila napredovanje v A ligo, presenetljivo premagal državnega prvaka Inter s 3:2 (2:1). Videmča-ni so prvi povedli že v tretji minuti igre s Paso, vendar je Berti izenačil le tri minute kasneje. V 19. min. pa je videmski "bomber" De Vitis spet zasluženo povedel svojo ekipo v vodstvo. Videmčani so vseskozi igrali boljše ter v začetku drugega dela igre tudi povišali izid s Firicanom. Interjev rezervni igralec Pizzi, ki je nadomestil Diaza, je kmalu zatem tudi zapečatil končni izid.
Medtem pa je malo pred tekmo z Interjem vodstvo Udineseja uradno potrdilo, da trener Sonetti zapušča enajsterico in da bodo novega trenerja predstavili na tiskovni konferenci 30. t. m. Znano je, da bo to Bruno Mazzia, ki je do sedaj vodil Cremonese. Sonetti se je z Udinesejem razšel sporazumno in v prijateljskem vzdušju, saj je v tem mestu dosegel svoj cilj, napredovanje v najvišjo italijansko ligo.
Tudi Zenga diskvalificiran
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi diskvalificirala deset igralcev, v B ligi pa osem. V najvišji ligi so bili izključeni za dve koli Calcaterra (Cese-na) in Monza (Bologna), za eno pa Lanna (Sampdoria), Todesco (Como), Verdelli (Inter), Boccafresca (Piša), Bordin (Cesena), Bruno (Juventus), Li-mido (Cesena) in Interjev vratar Zenga. V B ligi pa so bili diskvalificirani za eno kolo Saini (Monza), Caneo (Co-senza), De Simone (Messina), Giaco-marro (Licata), Gualco (Cremonese), Mariani (Brescia), Masi (Piacenza) in Tarantina (Licata).
Sampdoria - Napol! v Cremoni
MILAN — Italijanska nogometna zveza je dovolila Sampdorii, da odigra povratno tekmo finala italijaskega nogometnega pokala v Cremoni, ker pa stadion v Genovi še popravljajo. Sobotno dodatno srečanje za obstanek v B ligi pa bodo odigrali v Ceseni in ne v Modeni, iz varnostnih razlogov.
Včeraj na Bonifiki
Presenetljiva zmaga nogometašev Kopra
KOPER — V polfinalni nogometni tekmi za pokal Jugoslavije na področju Slovenije je medrepubliški ligaš Koper (prvenstvo je v nedeljo sklenil na 5. mestu kot najboljša slovenska ekipa) na Bonifiki pred več kot 3.000 gledalci izločil iz nadaljnjega tekmovanja novega prvoligaša ljubljansko Olimpijo in se uvrstil v finale.
Drugi finalist je Maribor. Finalna tekma bo odigrana na Bonifiki v nedeljo, 25. t. m. Koprčani so Ljubljančane povsem nadigrali in z veliko športne sreče je Mohor moral le enkrat po žogo v mrežo, ko ga je v 45. minuti iz prostega strela v stilu Maradone prelisičil prvi strelec Kopra Miloš Breznikar. (Kreft)
Zahodnonemški tisk o Selešev!
ZAHODNI BERLIN — Zahodnonemški športni tisk piše navdušujoče o najboljši jugoslovanski teniški igralki igralki 15-letni Moniki Seleš. Pisano je namreč, da sta na bližnjem turnirju v VVimbledonu le ona in Aranxa Sanchez edini, ki lahko ogrozita zmago "nepremagljive" Steffi Graf.
Nicola Salerno novi športni direktor Triestine
Zdaj na vrsti nakup igralcev
Nicola Salerno je nov športni direktor Triestine. Do lani je bil pri Licati, še prej pa je vodil Ravenno. Sodi med mlajšo generacijo nogometnih poklicnih funkcionarjev.
Z najemom Salerna bo pri Triestini naposled (z zamudo) lahko stekla kupoprodaja. Že v teh dneh bodo Salerno, trener Lombardo, predsednik Da Riu in podpredsednik Causio (kakšna je zdaj njegova funkcija, je nekoliko vprašljivo) sestavili seznam igralcev, s kateri naj bi okrepili moštvo. Da Riu obljublja, da je pripravljen seči globoko v svoj žep za nakup nekaj perspektivnih igralcev in »pravih« okrepitev, čeprav društvo za prihodnjo sezono prav gotovo ne načrtuje napredovanja v A ligo. Mnogo je odvisno tudi od izida abonmajske kampanje. Vodstvo Triestine pričakuje velik odziv navijačev, upa, da bodo prodali 10 tisoč izkaznic, kar je seveda nekoliko izzivalni poziv, saj si kaj takega ne more pri-
čakovati niti največji optimist. Res pa je, da bi na ta način društvo dobilo več kot štiri milijarde lir svežega denarja.
Ce naj verjamemo vztrajnim govoricam, ki jih zainteresirani kajpak nočejo potrditi, pa društvo že pred prihodom Salerna ni bilo križem rok. Tako naj bi se potegovalo za nakup 21-let-nega napadalca Fabrizia Ravanellija, ki je s Perugio v B skupini C-l lige dosegel letos 13 zadetkov, lani v C-2 ligi pa 23. Zanj so se baje zanimali mnogi prvoligaši (Bari in Sampdoria), vse kaže pa, da je najbližji njegovemu nakupu Avellino.
Pozornost Triestine je usmerjena tudi na 23-letnega Gianfranca Zolaja. Zola je dinamični vezni igralec z zelo dobro osnovno tehniko (pravijo mu mali Maradona) in smislom za streljanje na vrata. Letos je igral v C-l ligi za Torres, dosegel pa je kar 12 golov.
Stane okrog dve milijardi lir in tudi za njegov nakup je konkurenca zelo ostra.
Tržaškim odbornikom je všeč tudi Massimiliano Pellegrini (23 let), vezni igralec Spala. Mnogo se je govorilo tudi o povratku Francesca Romana, ki letos pri Napoliju ni veliko igral, vendar pa je bolj verjetno, da bo prestopil h kakemu drugemu prvoligaškemu društvu.
Trener Lombardo je baje zahteval tudi še enega branilca in pa novega »libera«. Možno je, da bo Triestina odstopila drugim Polonio in Pasgualini-ja. S tem bi baje precej razveselila svojega blagajnika, saj je kotacija mladih upov Triestine dokaj ugodna.
Če bi Triestina res prišla do omenjenih igralcev, bi v bistvu potrdila, da resno namerava naskakovati olimp italijanskega nogometa, saj bi si zagotovila še mlade, a že uveljavljene igralce.
Na ženskem Giru Kindlingova presenetila
SCORDIA (CATANIA) — Vzhodna Nemka Angela Kindling je osvjila šesto etapo ženske kolesarske dirke po Italiji. 78 km dolgo krožno progo v okolici mesteca Scordia je prevozila v 1.48'06" s povprečno hitrostjo 43,293 km na uro. Na cilju je za tri sekunde prehitela Švedinjo Normanovo. Na skupni lestvici še vedno vodi Vzhodna Nemka Petra Rossner, ki ima 29" pred Italijanko Imeldo Chiappo.
Na dirki po Švici Kappes pred Vandellijem
ZERMATT — Zahodnonemški kolesar Andreas Kappes je včeraj osvojil deveto etapo dirke po Švici. Na ciljni ravnini je za las prehitel Italijana Claudia Vandel-lija. Švicar Beat Breau še vedno vodi na skupni lestvici pred rojakoma Steiger-jem in Mullerjem.
Švica premagala ”italijansko“ Brazilijo
BASEL — Sinoči je na prijateljski nogometni tekmi v Baslu domača Švica presenetljivo, a nezasluženo premagala trikratnega svetovnega prvaka Brazilijo
z 1:0. Gol je iz sumljive enajstmetrovke dosegel v 49. min. Turkylmaz, sodnik pa je nerazumljivo razveljavil zadetek Brazilca Gersona. Za Brazilijo, ki opravlja "duhamorno" turnejo po Evropi, saj je že izgubila celo vrsto tekem, so nastopili "Italijani" Dunga, Renato, Alemao in Tita ter bodoči igralec Bologne Geovani.
Ljubojevič prekinil s Portischem
ROTTERDAM — Včeraj so v Rotterdamu odigrali 15. kolo petega turnirja za svetovni pokal. Jugoslovan Ljubojevič' ki tokrat igra nezanesljivo in zaseda zadnja mesta na skupni lestvici, je s črni®1 figurami prekinil z Madžarom Portischem. Do sedaj vodeči bivši svetovni Pr' vak Karpov je kot beli presenetljivo rZ" gubil z mladim sovjetskim velemojstrom Salovom ter tako dopusatil, da ga je na vrhu lestvice dosegel Nizozemec Tur1' man, ki je premagal Noguerasa.
SKUPNA LESTVICA: Karpov in Ti®' man 9,5; Vaganjan 8,5; Van der Viel ' Sokolov, Short, Nunn in Šalov 7; SeJr wan 6,5; Sax, Ehlvest, Nogueras 6; Jus pov 5,5; Ljubojevič 4,5; Portisch 4; H]ar tarson 3,5.
Ob 20. obletnici Športnega društva Mladost iz Doberdoba
Jubilej v znamenju prireditev in tekmovanj v raznih panogah
Drevi tenis Jutri spretnostne igre, konec tedna nogomet, kotalkanje in odbojka
Športno društvo Mladost iz Doberdoba praznuje dvajsetletnico svoje ustanovitve.
Dvajset let je že minilo, odkar so se doberdobski športniki vpisali na 11. Slovenske športne igre in memorialu M. Filej in tekmovali pod imenom prosvetnega društva Jezero v odbojki, namiznem tenisu in nogometu ter priredili finalno srečanje v streljanju z zračno puško.
Petega novembra istega leta so sklicali ustanovni občni zbor novega društva z imenom Mladost. Svoje prve korake je kraško društvo opravilo ob odbojkarski mreži in to kar se da pozitivno, saj je moška postava zmagala na promocijskem prvenstvu.
Odtlej je minilo precej let in delovanje doberdobskega društva se je preusmerilo skoraj v celoti v nogomet, kjer so bili doseženi dobri rezultati. Medtem ne smemo pozabiti na dvakratni sicer neuspeli poskus Kraševcev, da bi si v dodatnih srečanjih zagotovili prestop v 2. amatersko ligo ter na dobre dosežke na mladinskem nivoju.
Da bi primerno proslavili dvajsetletnico delovanja, so pri društvu pripravili vrsto prireditev.
Pred dnevi se je začel teniški turnir dvojic, ki se bo zaklučil prav danes.
Jutri zvečer bo ob 20.30 na vrsti zanimiva zabavna prireditev v športni spretnosti, ki bo na igrišču za šolskim poslopjem. Nastopilo bo deset ekip z Goriškega, to so Gorica, Doberdob, Dol/Poljane, Vrh, Sovodnje, Štandrež, Pev-ma/Oslavje, Števerjan, Rupa/Peč in Ronke.
Sobotni popoldan bo namenjen nogometu. Na kakovostnem turnirju se bodo namreč pomerile enajsterice Ronk (1. amaterska liga), Vozil iz Nove Gorice (slovenska liga), Saka iz Celovca (C liga) in goriške reprezentance ZSŠDI.
Povejmo, da so novogoriški nogometaši na odličnem 2. mestu slovenske lige ter da so slovenski igralci iz Celovca za eno samo točko zamudili prestop v avstrijsko B ligo.
Prvo srečanje med Ronchijem in Vozili bo ob 16. uri; ob 17.45 pa bo na vrsti tekma med reprezentanco ZSŠDI, ki jo trenira Evgen Ferfolja, in postavo Slovenskega akademskega kluba.
Vedno v soboto, a ob 19.30, pa se bodo doberdobskemu občinstvu predstavili kotalkarji in kotalkarice kulturnoš-portnega društva Vipava s Peči.
V	nedeljo bo ob 9.30 finalno srečanje v nogometu, ki bo odločalo o 3. mestu, veliki finale pa bo na vrsti ob 11. uri.
V	večernih urah bodo na odprtem igrišču v prijateljskem srečanju nastopili ženski odbojkarski postavi Agores-ta in Hita iz Nove Gorice.
SK Brdina bo sezono sklenil v Avstriji
Po uradnem zaključku smučarske sezone, ki je bila meseca aprila, so atleti Smučarskega kluba Brdina redno dvakrat tedensko obiskovali suhe treninge v telovadnici in na prostem.
Za prvomajske praznike so se podali na tridnevne dopolnilne treninge v Avstrijo na ledenik Miiltaler.
Prav v torek so končali ciklus suhih treningov, jutri pa bodo znova odšli na tridnevni trening v Avstrijo (spet na Miiltaler), kjer bodo imeli šolo smučanja. S tem pa se bo tudi zanje zaključila sezona 1988/89. Po povratku bodo atleti imeli dva meseca počitka.
Prvi treningi za sezono 1989/90 bodo 22. avgusta.	(R. Peric)
Na sliki: smučarji Brdine bodo na Uslužen poletni odmor odšli šele Prihodnji teden
Na zamejskem balinarskem prvenstvu
Zarja se je izkazala Kras še gladko vodi
Do konca letošnje izvedbe zamejskega balinarskega prvenstva manjka le še četrtina srečanj. Nemoteno pa se nadaljuje mrtvi tek Krasa, ki je doslej s svojimi zmagovitimi pohodi popolnoma zasenčil vse ostale.
Posebno pohvalo pa za igro, ki so jo prikazali v 4. povratnem kolu zaslužijo balinarji bazovske Zarje, ki so, poleg Nabrežine, izbojevali vse tri možne točke. Njihova žrtev so bili v ponedeljek poletovci, ki očitno v letošnji sezoni namenjajo veliko večjo pozornost zelo važnim nastopom v pokrajinskem društvenem prvenstvu C kategorije (v katerem imajo lepe izglede, da se uvrstijo v play off), kot pa zamejskemu prvenstvu.
Prvo točko je za razigrane domačine dosegla četverka, katerim gostje res niso mogli do živega, saj se lahko tolažijo le z osvojitvjo ene same točke. Slab začetek, a dober konec. Ta rek označuje srečanje obeh dvojic. Pole-tovca sta namreč že visoko vodila s 7:0, a ko je odlični Sancin nadomestil nerazpoloženega soigralca, so se stvari na igrišču popolnoma spremenile, saj je uspelo domačinoma rezultat preobrniti v lastno korist, ne da bi prepustili nasprotniku niti točke več.
Zmagoslavje Bazovcev je dopolnil Žagar, ki je premagal Kramarja, čeprav je imel slednji zmago že v rokah.
Izredno pomembno zmago je proti Gaji izbojevala tudi Nabrežina, ki ima v preostalem delu prvenstva lepe možnosti, da poseže po enem izmed prvih mest.
Že četrtič zaporedoma so makovci, ki so trdno prepričani, da bodo čim prej izbojevali prvo zmago, prišli do točke, tokrat na račun sosedov, igralcev Danice, ki so seveda računali na celoten izkupiček.
Vodeči Kras je nepoškodovan prestal še eno težko oviro. Sokol se je moral zadovoljiti le s točko, ki jo je svoji ekipi priboril Stanissa. Ta je zadal Krasovemu predstavniku težak poraz, saj je bil uspešen tudi v Zgoniku. Domačini bi si kaj več zaslužili predvsem v dvojicah, saj jim je v ključnih trenutkih sreča obrnila hrbet, tako da sta krasovca s težavo vknjižila že šesto zaporedno zmago v uradnih nastopih.
IZIDI 4. POVRATNEGA KOLA
Danica - Mak 2:1 (3:11, 11:3, 11:5), Sokol - Kras 1:2 (11:2, 7:11, 2:11), Zarja -Polet 3:0 (11:10, 11:7, 11:1), Nabrežina -Gaja 3:0 (11:6, 11:0, 11:10); prost je bil Kraški dom.
LESTVICA
Kras 26 točk, Danica 21, Sokol 20, Nabrežina in Kraški dom 19, Polet in Zarja 15, Gaja 14, Mak 7.
PRIHODNJE KOLO
Danes na Vrhu ob 19.30 Mak - Kraški dom, v Zgoniku ob 19. uri Kras -Nabrežina, na Opčinah ob 19.30 Polet
-	Danica, na Padričah ob 19. uri Gaja -Zarja. Prost bo Sokol.
(Z. S.)
Na memorialu Delbello zdaj na vrsti 3. kolo
V drugem kolu nogometnega Memoriala Delbello v Križu so dosegli sledeče izide:
SKUPINA A: Pizzeria Cantinon -Club Altura 4:2, Real Čampo Romano
-	Bar Fausta 2:0.
SKUPINA B: Tenda Rossa - Salone Maida 3:3, Prosecco - Bar San Carlo 0:7.
SKUPINA C: Anna Patrizia - Botte-ga della Scarpa 4:3, Gelateria Arnoldo
-	Trattoria alla Posta 3:2.
SKUPINA D: Bar Marino - Pizzeria
alle 9 sorelle 3:2, Bar Catina - Bar Deborah & Carlo 5:7.
Tekme tretjega kola se odigravajo v tem tednu, četrtfinalne tekme pa bodo 26. in 27. tega meseca.
Off shore v Trstu letos 16. julija
Tudi letos bodo v Tržaškem zalivu priredili »Veliko nagrado Trsta« za dirkalne motorne čolne off shore. Prireditev, ki bo štela za italijansko prvenstvo v L, 2. in 3. razredu, bo v nedeljo, 16. julija. Pričakujejo, da bo letos udeležba večja kot na zadnjih dveh izvedbah, upajo pa tudi, da se ne bo ponovil lanski zaplet, ko so morali večje število preizkušenj ukiniti zaradi razburkanega morja in burje.
Tekmovanje, ki ga organizirata tržaška Pokrajina in Občina, so uradno predstavili v Milanu ob prisotnosti od-bronika za šport De Gioie in predstavnikov italijanske motonavtične zveze.
Polfinale memoriala Metlika za cicibane
Borovci v finalu za 3. mesto
CGS - BOR	2:1
STRELEC ZA BOR: Kariš v 10'. BOR: Gregori, Lorenzi, Omari gagna), Brazzani, Ban, Kariš,-Fu: Tence, Furlanič.
V prvem polfinalnem srečanju popr-venstva Memorial Metlika za cicibane
je Bor nesrečno klonil bolj izurjenemu nasprotniku. Naši se bodo tako spoprijeli za tretje mesto s Soncinijem na igrišču Campanelle v soboto ob 18. Uri.
Kljub izidu tekme smo lahko nadvse Zadovoljni, ker že sama uvrstitev Bora ■bed četverico najboljših je zelo laskav in popolnoma upravičen uspeh, 2lasti, če upoštevamo razplet dogodkov na igrišču. Ražmovi varovanci so v prvem polčasu resnično razpolagali 2 nasprotnikom in zasluženo sklenili Prvi del tekme v vodstvu 1:0. Zadetek je Padel v 10. minuti, ko je Kariš odbil to žogo (po krasni akciji Furlanija, ki Se je po levi strani lepo prebil do kninskega prostora ter ostro streljal na 9°1), hladnokrvno potisnil v mrežo. Par minut pred koncem prvega dela ^nčanja pa je borovce sreča zapustila, “fazzani je silovito izvedel prosti di-
rektni udarec, meter ali dva zunaj kazenskega prostora. Vratar je z veliko težavo žogo preusmeril v vratnico. Gol bi pomenil konec srečanja. V drugi polovici je kazalo, da bo borovcem zlaha uspelo ohraniti prednost. Tekma se je že bližala koncu, ko je Benvenuti lepo zaustavil žogo ter jo preusmeril (predno se je dotaknila tal), s sijajnim volejem v desni zgornji kot nemočnega Gregorija. Zadetek je bil res prekrasen, čeprav gotovo slučajen, kajti tak strel bi se težko posrečil samemu Maradoni. Minuto kasneje je vsega bilo konec. Isti nasprotnik je bil še enkrat uspešen. Tokrat je v gneči pred vrati potisnil v mrežo kratko odbito žogo. Zaman so borovci silovito pritisnili, a razočaranje in utrujenost sta opravila svoje in zmaga je pripadla ekipi CGS.
Kljub neuspehu moramo iskreno pohvaliti vse igralce in trenerja, kajti pokazali so dober nogomet in zvrhano mero borbenosti. Četudi poraženi so lahko ponosni za to, kar so nam pokazali. (V. D.)
IZIDI DRUGEGA POLFINALA : Ponziana - Soncini 1:0.
ŠD SOVODNJE
klicujg 29. t. m. ob 20.00 v prvem ter »n 20.30 v drugem sklicanju redni ob-tni z^or- Skupščina sovodenjskih špor-nih delavcev bo v Kulturnem domu v
^nvodnjah.
riuTe^a' da sprejema vpisovanja za te-tew turnir še jutri, 23. t. m.; za nočni s,k Gaje pa do 1. 7. ter eno uro pred čaiftom na športnem objektu na Padri-
'lenil ’ 226115) od 18’ do 20- ure' Vab‘
J* SLOGA abi
iutri,
Jutri ^*ane na redni občni zbor, ki bo d°tnu *’ m'' ob	v Prosvetnem
'‘edojn;
na Opčinah s sledečim dnevnim
otvoritev in določitev predsed-
tto *' Forotlla, razprava, volitve in raz-
S^oSarkarska sekcija
26lradi košarkarski turnir 3:3, ki bo od cen*	*• m- v dolinskem športnem
Orl*’ ^a vse informacije telefonirati loen2’00 do 14 00 na št. 228309 ali od a-°0 do 20.00 na št. 228394.
ski*0 vesna
2l nnU^e 30’ m’ ob 20.30 v prvem in v •u0 v drugem sklicanju redni občni
zbor, ki bo v dvorani Ljudskega doma v Križu. Dnevni red: izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika, blagajnika in nadzornega odbora, razno ter volitve novega odbora. Vabljeni člani in simpatizerji.
JK ČUPA
obvešča vse svoje člane, da je telefonska številka na društvenem sedežu naslednja: 299858.
ZSŠDI
obvešča, da bo zbirališče udeležencev za odhod na 13. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, ki bo s soboto, 24. t. m., in v nedeljo, 25. t. m., v Hrastniku, ob 6.45 pri Prosvetnem domu na Opčinah. Odhod avtobusa točno ob 7. uri.
ZSŠDI
obvešča, da se morajo igralci, prijavljeni na moški košarkarski tabor 89, ki bo od 26. 6. do 1. 7. (prva izmena) v Tolminu, zglasiti v Domu učencev Svetozar Markovič v Tolminu do 15. ure prvega dne tabora. Igralci morajo s seboj prinesti košarkarsko opremo in kvalitetno košarkarsko žogo.
Pohod v Dolomite Brente
Kot je bilo že večkrat napovedano, pripravlja SPDT enotedenski tabor v Dolomitih Brente od 26. avgusta do 2. septembra. Obetajo se prekrasna hribovska doživetja v osrčju prečudovitih sten te gorske skupine. Ker so za uspeh tega tabora nujno potrebne rezervacije v planinskih kočah, kjer bomo prenočili, poziva SPDT vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tega planinskega podviga, da se čimprej vpišejo. Zadnji rok za vpis je 30. junij. Pohitite, ne zamudite izredne priložnosti obiska v prelestnih Dolomlth Brente. Vpisovanje se nadaljuje v uradih ZSŠDI (tel. 767304).	(L.A.)
Proslava 85-letnice SPDT
Vse je pripravljeno za počastitev 85. obletnice ustanovitve slovenskega planinskega društva v Trstu. Odbor društva si je tokrat zamislil svojevrstno proslavo tega važnega jubileja. Namesto običajne akademije se je odločil, da proslavi 85. rojstni dan društva v skladu z nameni in poslanstvom SPDT in sicer na vrhu gore. Udeleženci proslave in gostje se bodo zato v nedeljo, 25. aprila, zbrali na vrhu Poldanjšnje špice v Zahodnih Julijcih, s katere se širi prelep razgled na Kanalsko dolino in na vse bližnje vrhove. Opoldne bo na vrhu krajša slovesnost s krajšim govorom in nastopom pevk iz skupine "Stu ledi". Proslava se bo potem nadaljevala v popoldanskih urah in sicer ob 17.00 v Domu Mangart v Žabni-cah, kjer bo uradni del slovesnosti z nastopom pevskega zbora iz Ukev.
Udeleženci nedeljskega slavja na Pol-danjšnji špici in v Domu Mangart bodo odpotovali iz Trsta točno ob 6.30 izpred sodne palače. Ob 9.00 uri je napovedano zbirno mesto vseh udeležencev in gostov v dolini Zajzere, odkoder se bo pričel vzpon na Poldanjšnjo špico mimo koče "Grego". Po slavju na vrhu bo sestop in odhod do Doma Mangart. Povratek v Trst je predviden okrog 22. ure. (L.A.)
Odhod alpinistov SPDT v Južno Ameriko
V	soboto so se podali na pot štirje alpinisti AO SPDT (Štefan Ukmar, Štefan Brecelli, Boris Siega in Gilberto Škerl) in dva trekingaša (Zvonko Vidau in Livio Pertot), njihov cilj pa je Peru v Južni Ameriki. Alpinisti se bodo povzpeli na Huascaran Sur (6768 m) po normalnem pristopu, nato pa odšli na "potep" po Peruju, Zvonko in Livio pa sta takoj začela s svojim "pohajkovanjem", ki bo seveda doseglo svoj višek z obiskom Machu Pichuja, pohoda po inkovskih poteh (Camino Inča) in jezera Titicaca. Vsi se bodo vrnili domov 11. julija.
Pestro delovanje AO SPDT
V	petek je bil na sedežu AO SPDT poslovilni večer z alpinisti, ki se podajajo na Huascaran. Naslednji sestanek alpinistov, ki žal v tem obdobju niso
mnogo plezali zaradi slabega vremena, pa tudi slabega snega, bo v petek, 30. t. m, ob 20.30 na sedežu odseka (Ul. Car-ducci 8/2. nad.).
* * *
Ta konec tedna se je manjša skupina tečajnikov podala na programiran alpinistični izlet, vendar pa zal zaradi slabega vremena niso opravili ničesar. Pod vodstvom Davorja Zupančiča in Vfalter-ja Ukmarja so se podali v Baško Grapo, tam pa jih je zajel naliv in njihove "avanture" je bilo konec.
Tuma osrednja osebnost zadnjega Planinskega vestnika
Naslovnica junijske številke Planinskega vestnika prikazuje samostan Tjangboče v Himalaji, kakršen je bil pred požarom, v ozadju pa je Arna Dab-lam. Osrednja osebnost letošnje šeste številke Planinskega vestnika je Henrik Tuma, saj je prav njemu posvečen daljši uvodni članek Povod za zapis je bila okrogla miza, ki ga je konec letošnjega marca v Kulturnem domu v Gorici priredilo Slovensko planinsko društvo iz Gorice in katerega so se udeležili Tumov sin Brane, Miha Potočnik, Tone Strojin, Branko Marušič in Marko Waltritsch, moderator pa je bil predsednik SPDG Vlado Klemše.
Sledi nekaj zanimivih tehničnih člankov, nato pa še nekaj sestavkov o naših planinskih poteh in postojankah, zanimiv pa je prispevek o plezanju in kro-žarjenju po Kitajski. Rubrika Društvene novice se začenja s spominom na pred kratkim preminulega tržaškega planinca Dušana Furlana, sledijo pa drobne in zanimive informacije od vsepovsod.
Alp kot vedno svež in aktualen
Poletno branje italijanskega planinskega mesečnika Alp je prijetna osvežitev, ki prihaja kot nalašč v tej sopari, ki jo le občasno prekinjajo poletni nalivi. Rubrika Exploit je tokrat posvečena švicarskemu alpinistu Martinu Scheelu, pa tudi nekaterim podvigom v Himalaji, ki postajajo vse bolj vsakdanji, tako da gredo še precej neopazno mimo nas. V novi hvalevredni rubriki o psihologiji alpinizma se Daniele Ribala pogovarja s planinsko pisateljico vodičev in alpinistko Silvio Metzeltin, prijetnega branja pa je tudi intervju z vsedržavnim tajnikom sindikata CIGL Brunom Trentinom, ki se stalno rad vrača (kot pač Dino Buz-zati) v hribe in predvsem Dolomite. Pomenljiv je sestavek z naslovom "Koča ali hotel?", vrsto lepih fotografij ima članek "Mare verticale" (navpično morje), v knjižni rubriki pa urednik Piero Spirito analizira vrsto planinskih knjig, ki so v zunanjosti vse lepše, vsebinsko pa vse bolj revne.
Alpinistični razgledi vse bolj kvalitetni
Dvaintrideseta številka "rednega občasnika" Alpinistični razgledi je vredna branja, uvodoma pa se posvečajo vprašanju "Komu služi podcenjevanje alpinističnih dosežkov". Morda tistemu, ki podcenjuje druge in tako pač poveličuje sebe? No, mimo polemik, ki so pravzaprav večkrat konstruktivne, revija prinaša izredno zanimiv intevrju z enim naših najboljših alpinistov Silvom Karom, nato pa iz Primorskega dnevnika še povzema pogovor, ki ga je opravil Dušan Jelinčič z glavnim urednikom revije Alp Enricom Camannijem.
Junijska številka Alp: skala nad penečim morjem...
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG
22. junija 1989
Po trčenju sovjetske prekooceanke v ledeno goro na področju Spitsbergov
Ladja Maksim Gorki že izven nevarnosti Možen vzrok nesreče pretirana hitrost
BONN Maksim Gorki, potniška ladja, ki je v ponedeljek približno ob polnoči trčila v ledeno goro na področju Spitsbergov, je izven nevarnosti, mornarjem naj bi s pomočjo petih črpalk uspelo odstraniti vso vodo, ki je vdrla v podpalubje skozi odprtino, ki je nastala po trčenju v ledeno goro. Kot poroča sovjetska agencija Tass, je prekooceanka sicer še vedno nagnjena za 12 stopinj, toda sovjetski strokovnjaki si zdaj prizadevajo, da bi ladjo zravnali in zakrpali sedemmetrsko luknjo v trupu ladje.
Medtem pa so že začele krožiti prve govorice o odgovornosti za nesrečo, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. Predsednik turistične agencije Phoe-nix iz Diisseldorfa, ki je organizirala križarjenje, je izjavil, da je do trčenja lahko prišlo le zaradi prevelike hitrosti. Po njegovem mnenju prekooceanka na področju Spitsbergov v pogojih slabe vidljivosti ne sme voziti hitreje
kot dva vozla, kot pa kaže, naj bi Gorki tik pred nesrečo vozil s hitrostjo več kot 18 vozlov. Predsednik nemške turistične agencije še trdi, da je bil kapitan povsem neizkušen in naj bi bilo to eno njegovih prvih križarjenj. Po nekaterih virih naj bi kapitana tudi že poklicali v Moskvo, da bi ga zaslišali v zvezi z vzroki nesreče.
Vseh 575 potnikov (skoraj vsi so Nemci) pa so ta čas že prepeljali v ZRN, od koder so 11. junija tudi odpotovali. V Diisseldorf so prispeli z dvema čarterskima letaloma, ki ju je dala na razpolago družba LTU. Skupaj s potniki je prispelo tudi približno 150 članov posadke, medtem ko je več kot dvesto mornarjev ostalo še na ladji, ki jo bodo skušali odvleči do Barentsbur-ga, približno 300 km proč od kraja nesreče.
. i'
.a**
>1
rs?5

Potniki, ki so jih rešili z nesrečne sovjetske prekooceanke, zadovoljni zapuščajo Maksim Gorki je še nagnjen, vendar so že izčrpali vso vodo, ki je vanj vdrla (AP) norveško reševalno ladjo v pristanišču Longyearbyen na Spitsbergih	(AP)
Za Washington mudžahedini v težavah
ISLAMABAD — Le štiri mesece po optimističnih napovedih raznih funkcionarjev washingtonske administracije o skorajšnji zmagi afganistanskih mudžahedinov in padcu komunističnega režima v Kabulu, ima sedaj Busheva administracija resne dvome, če je to sploh izvedljivo, tako da se sedaj že zavzema za politično rešitev.
»Nahajamo se v skrajno dinamičnem položaju, zaradi katerega ZDA dvomijo v uspešnost vojaške rešitve afganistanske krize,« je izjavil neki afganistanski politolog, ki dela za Ameriko. Optimističnim napovedim o zmagi mudžahedinov v roku šestih ali najkasneje v dvanajstih mesecih je botrovalo zgrešeno prepričanje, da je režimska vojska demoralizirana zaradi umika sovjetske vojske in številnih porazov.
Umik sovjetske vojske pa je po vsem sodeč vrnil borbenost redni vojski, ki ni več v podrejenem položaju in ji ne morejo več očitati, da se udinja okupatorjem. Mudžahedini, ki so bili tako uspešni v gverilskem vojskovanju proti sovjetskim in režimskim enotam, pa so naleteli na izredne težave zaradi žilavega in odločnega odpora redne vojske. Iz gverilskega so namreč prešli v konvencionalni spopad, saj bi morali sedaj »osvobajati« mesta, ki so pod kontrolo kabulskega režima.
Da pa bi bila mera polna, je prišlo do dodatnih zapletov glede vodenja boja proti komunistom. Nekdanje zavezništvo se spreminja v pravi kalejdoskop, v katerem verski, plemenski in celo klanski interesi preprečujejo skupni nastop. Še več, v zadnjih dneh prihaja celo do oboroženih spopadov med posameznimi gverilskimi skupinami, tako da bodo morali na »zmago« še počakati.
Skorumpirani uradniki in sluge v zapor zaradi »prodaje« izpitov
RIM — Po 27. urah posvetovanja so rimski sodniki končno sestavili razsodbo, v katerem so bile zabeležene vse podrobnosti o že slavnem primeru tridesetič, ki so jih bogati, a leni univerzitetni študentje, »kupovali« s pomočjo skorumpiranih funkcionarjev, lakomnih tajnikov in nepoštenih slug rimske fakultete za ekonomske vede La Sapienza.
Za tridesetico na univerzitetni knjižici so študentje plačevali do 400 tisoč lir na izpit, tajniki pa so potem poskrbeli, da so bile ocene redno registrirane na knjižicah, na uradnih dnevnikih in celo na računalniških disketah. Zaradi te organizaciske domislice bosta morala uradnik Claudio Falmmini in sluga Gi-ancarlo Giovannucci presedeti v zaporu sedem let, po nekaj let manj pa bo morala v zapor večina ostalih 65 obtožencev. Med njimi je tudi edini študent (izpite si je kupilo menda 450 študentov), ki je padel v mrežo policije. Faustino Mezzanotte je bil obsojen na tri leta in štiri mesece zapora.
Umrl zaradi varnostnega pasu
BARI — V noči na sredo je v kliničnem centru v Bariju izdihnil 31-letni Girolamo Rondinelli, doma iz Cutra pri Catanzaru. Rondinelli je umrl zaradi težkih opeklin, ki jih je dobil v svojem avtomobilu. Pokojnik je s svojim avtomobilom zavozil s ceste, pri tem pa se je vnel bencin.
Rondinelli je bil privezan z varnostnim pasom, ko se je hotel osvoboditi, pa mu ni uspelo odpeti pasu in je zato ostal priklenjen v avtomobilu, ki je gorel. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč, ko so ga končno odvezali, pa je bilo zanj že prepozno.
Stonehenge prepovedan za oboževalce sonca
Zablodela krogla ubila enoletno deklico v Baru
TITOGRAD — Vest, da je komaj leto dni stara Jelena Vujkov iz Bara umrla, ker jo je zadela na slepo izstreljena krogla, je povzročila veliko ogorčenje v vsej Črni gori, saj to ni prvič, da nedolžna oseba plača z življenjem proslavljanje tega ali onega veselega dogodka.
Storilec je za zdaj še neznan, vedno več pa je vprašanj, zakaj je treba vsak malo bolj pomemben dogodek v teh krajih proslaviti z nekontroliranim streljanjem v zrak. Pri tem pa na te neodgovorne »veseljake« nima nobenega vpliva dejstvo, da se je že precej takih streljanj tragično končalo. Po statističnih podatkih največ ljudi umre na porokah, ki si jih v Črni gori skoraj ni mogoče predstavljati brez uporabe strelnega orožja. Prizadevanja milice, da bi se to preprečilo, so imela doslej le delen uspeh, saj so miličniki dosegli le, da se s streljanjem ne začne neposredno pred poročno dvorano. Vendar pa začne pokati, takoj ko svatje pridejo v hišo mladoporočencev. Zato ni čudno, da ljudje, ki živijo v bližini, takrat sploh ne pridejo na plan, mnogi pa se na daleč ognejo ulicam, ki so v bližini hiše, v kateri je poročno slavje.
LONDON — Grič Stonehenge, kjer stoji skrivnostni kamniti tempelj sonca, je bil včeraj prizorišče slikovitih spopadov med policijo in več stotin hipijev. Slednji so člani sekte oboževalcev sonca, in se vsako leto ob poletnem solsticiju zberejo v Stonehen-geu, da bi pričakali sončni vzhod. Nanje se je spravilo kakih tisoč policistov, ki so prišli od vsepovsod.
Poseg policije, ki je bil po mnenju okoliških prebivalcev popolnoma neumesten, saj so hipiji mirno zasedli grič, naj bi bil zgolj preventivnega značaja. Lani je namreč prišlo do hu-
dih neredov, ki so terjali več ranjenih. Med skupine oboževalcev sonca, ki so sicer zelo miroljubna sekta, so se menda vrinili huligani in prav malo je manjkalo, da ne bi nepopravljivo poškodovali ostankov prazgodovinskega templja. Včeraj je policija aretirala najmanj 250 ljudi, vendar jih je večino že izupustila iz zapora. Londonska policija je že napovedala, da bo prihodnje leto pravočasno poskrbela za javno varnost tako, da bo okrog Stone-hengea postavila pravi človeški obroč. Menda pa tudi hipiji ne bodo popustili.
Križarska vojna proti mini krilom
RIM Nezdrave strasti spolnih iztirjencev in podobnih nasilnežev je mogoče ustaviti tudi s primernimi oblačili. Tako vsaj trdi 23-letna Maria Punzo, ki je v Neaplju ustanovila Center za zaščito ženskega ugleda. Ker pa ženske zlasti v poletnem času rade manj pokrivajo svoje obline, je podjetna Maria priredila pravcato križarsko vojno proti mini krilom in cunjicam, s katerimi se mladenke odevajo. Z Mario se seveda ne strinjajo prav vsi, še najmanj dekleta, ki mini krila ne oblačijo zato, da bi nase pritegovale pozornost bolj ali manj dobro mislečih moških, pač pa zato, da bi v mejah dostojnosti sledile mladi modi. Maria Punzo pa pravi, in s tem se marsikdo strinja, da se nekatere najstnice resnično izzivalno oblačijo, zato vabi matere, naj jim »kikelce« vsaj za silo zdaljšajo.
Da bo kampanja proti mini oblekam učinkovitejša, pa si je Punzova omislila tudi nalepke, ki jih pridno deli po plažah. Na njih je naslikano skopo oblečeno dekle, ki jo moški nagovarja, naj se do konca sleče. »Gola? Ne, hvala!« pravi krepostna punca.
Ce stavkajo vlaki...
■
I
II


BMW 318i touring po meri za avtomobiliste ki se ne zadovoljijo z navadnim kombijem
Limuzina serije 3 s 1800-kubič-nim motorjem in je v Italiji požela dokajšen uspeh. Zato so se odločili, da s tem štirivaljni-kom opremijo tudi različico touring, ki je do sedaj v Italiji obstajala samo z 2500 in 2000-kubičnim šestvaljnikom. Avto je namenjen voznikom, ki potrebujejo veliko prostora za
prtljago, se pa ne zadovoljijo s preprostim kombijem, temveč zahtevajo prestižnejše vozilo. In BMW touring, kljub skromnejšemu motorju je še zmeraj dovolj zmogljiv in prestižen, da zadosti potrebam marsikoga. Motor zmore 115 KM, ki ga že dobro poznamo, saj opremlja limuzino 318i.
Za pravšnjo mešanico skrbi motronic, ki zagotavlja tudi relativno skromno porabo. Motor je dokaj tih in se rad vrti, čeprav ima v nizkih območjih nekaj lukenj. Notranjost, predvsem voznikov delovni prostor, je skoraj povsem enak kot v limuzini in ima dokaj jasen športni pečat. Razlika
med limuzino in kombijem je seveda v prtljažniku, kjer je prostora tudi za še kar zajetne kose prtljage. Prtljažnik je pokrit z zložljivim pokrovom, tako da tovor ni pred nepozva-nimi očmi. Meri 1290 litrov, ne da bi upoštevali tudi majhne stranske prostore, v katere je mogoče spraviti marsikaj.
■2. #N ix sveta motorjev
i|!||
■II!
Za Mercedesov roadster bi morali odšteti najmanj 80.000 D M
Če hočeš zvezde nad glavo
Vožnja s prestižnim dvosedežnikom je čisti užitek - Kar 46 različnih električnih servomotorjev - Nanj boste morali čakati približno 3 leta
nevarnih trenutkih in v samo treh desetinkah sekunde samodejno (lahko pa tudi ročno, s pritiskom na gumb in počasneje) zavaruje glavi obeh potnikov. Potnika, vštevši voznika, sta v tem avtu lahko samo dva. Za doplačilo si je sicer mogoče zaželeti še zasilno zadnjo klop (brez doplačila je tam lično tapeciran prostor z dvema pokritima vdrtina-ma), ampak tudi na klopi je prostor kvečjemu za otroka ali nekaj malega prtljage. Pičel je prostor tudi v prtljažniku, in razmeroma kratek (glede na ostale mercedese) je pomik prednjih sedežev. Ovira ju ojačitev osrednjega karoserijskega dela, in nad njim vstavljenega ter že omenjenega varnostnega loka.
Vsi dodatki, vključno s popolno opremo, pomenijo v novem mercedesu kar 46 elektromotorjev in za 2,4 kilometra električne napeljave. Seveda so električno pomični ne le zgibna streha, ampak tudi obe stranski šipi ter vsa tri (tudi notranje!) ogledala. Obenem pa so elektrona 3. strani c£>
Ni obvezno, ampak predvsem tako je mišljeno: da si za ceno (ta je za zdaj znana samo na zahodnonemškem tržišču) med 80.000 in 125.000 markami kupite eno od treh različic novega Mercedesovega roadsterja in v njem uživate. Tudi pri gledanju zvezd nad seboj, na primer. Kajti roadster pomeni odprt dvosedežnik. In predvsem to hoče mercedes biti. Ponuja pa še dve dodatni možnosti: mehko streho, ki jo je s pomočjo gumba in zamotanega elektrohidravlič-nega sistema mogoče v okrogle pol minute odpreti ali zapreti, ter čvrsto aluminijasto streho, ki jo morate natikati in snemati ročno, pa imeti tudi prostor zanjo, kadar se hočete voziti brez nje. Novi mercedes je vsekakor imeniten avtomobil: zelo skladen po obliki (večji in težji od svojega prednika), aerodinamičen glede na vrsto strehe (Cw sega od 0,41 pri odprtem do 0,32 pri čvrsto zaprtem avtu) in presti-
žen, najsi gre za videz, ali za vse ostale lastnosti. Tovarna se ponaša z veliko vgrajene varnosti: od zasnove vozila same po sebi do varnostnega loka, ki v
M19		Eli
		Pooblaščena avtomehanična
		delavnica
rtfiT!		
		
		OPČINE
TRST - Trg Foraggi 8		Bazoviška ul. 60
Tel. 391203		Tel. 214618
Pcuzaulcr
OREL
Ul. Rosandra 2 Tel. 820256 - TRST

KADETT
lil
M
m
1!
■
C> s 2. strani magnetne ključavnice tudi pri tistih pokrovih, ki ob odprtem avtu izzivajo tatove. Elektrika in elektronika segata tudi k podvozju. Tam so: ABS za štiri kolutne zavore; ASR zoper zdrsavanje pogonskih koles ob naglem pospeševanju in na spolzkih tleh; ter ADS, ki je kratica za prilagojevano blaženje ko-
les. ABS IN ASR sta s tipati elektronsko povezani (hkrati pa je ASR v zvezi tudi z motornim navorom in diferencialno zaporo), ADS pa je naprava, ki s pomočjo tipa! (za navpične pospeške koles in karoserije, hitrost vozila, volanske kote ter obtežbo vozila) in magnetnih ventilov na blažilnika prilagaja blaženje ter sproti določa višino vozi-
ta od tat. To pomeni, da se nad hitrostjo 120 km/h vozilo zniža za 15 milimetrov, ga je pač moč tudi privzdigniti, če je hitrost manjša od 50 kilometrov na uro in bi se radi izognili morebitnim udarcem v avtomobilski trebuh.
Glede motorjev je izbira naslednja: če je mercedes 300 SL, pomeni to šestvaljni motor s tremi litri gibne prostornine, s po dvema ventiloma za vsak valj ter s 190 KM (140kW) največje moči. K oznaki 300 SL-24 sodi enak motor z drugačno glavo ter z dvema odmičnima gredema in 24 ventili v njej. Mercedes 500 SL pa poganja motor V8 z 32 ventili ter s štirimi odmičnimi gredmi. Največje hitrosti segajo od 228 do (tovarniško omejenih) 250 kilometrov na uro, pospeški 0-100 km/h pa od 9,3 do 6,2 sekunde.
Eno z drugim: sneta streha, milijonarski občutek in zmogljivost novega mercedesa, predvsem najmočnejšega in najimenitnejšega med njimi, torej 500 SL, so tisto, zaradi česar so kupci pripravljeni čakati v (ta hip) približno tri leta dolgi vrsti.
Za to potrpežljivost in veliko vloženega denarja dobijo avtomobil, ki je nabit z užitki -najsi gre za vetrnjaštvo, ali za prefinjene zahteve glede lege na cesti.
Včasih se zelo zahtevnemu vozniku zdi, da ta avtomobil ne pozna zgornjih zmoglji-vostnih meja. Jasno, fizika velja tudi zanj, ampak pravila te znanosti so odmaknjena v daljavo, neskončno dolgo jih je mogoče izzivati. In kako je če drviš z 250 kilometri na uro, brez strehe nad glavo? Lepo, nekako tako kot v sanjah. Dodatna šipa za prednjima sedežema odločno zmanjšuje prepih, ne zapira pa neba nad avtom. In kdor tako uživa, mora tudi plačati: ne le ob nakupu avtomobila, tudi pozneje, za poprečno žejo okroglih 20 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Pri mercedesu 500 SL. Pri ostalih dveh pa nekaj manj. Tako je pač, če gledaš zvezde nad seboj in trikrako zvezdo tik pred seboj in, če hočeš ravno roadster te (imenitne) znamke.
Ponaulcr, «
Ul. Rosandra 2 Tel. 820256 - TRST
OREL
P05K
KADETT COMBO
cierreauto
center za terenska vozila
ZASTOPSTVO:
DAIHATSU - LADA -UAZ - MAGNUM -GIANNINI - MORETTI
POVERJENI
PRODAJALEC
FIAT
Agencija zavarovalnice »REALE MUTUA Dl ASSICURAZIONI«
TRST - Proseška postaja 13 (Zgonik) - Telefon 040/251028 (pri salonu pohištva Lanza)
Pajero z bencinarjem
Potem ko je bil na prodaj z več različicami dizelskega motorja, je Mitsubishijev pajero sedaj na voljo tudi s 3-litrskim šestvaljni-kom, ki zmore celih 141 KM. Pajero 3000 6V dobite samo s katalizatorjem
Suzukijeve vitare, ki jih uvaža uradni uvoznik Autezpo iz Bočna, so odslej na voljo tudi z zaporo diferenciala. Autezpo jih celo ponuja brez doplačila, prav tako pa so podaljšali Suzukijevo garancijo na 3 leta.
Nova sierra še bolj bogata
Odkar so se pri Fordu odločili za klasično obliko svoje limuzine srednjega razreda, govorimo seveda o sierri, je slednja zabeležila na italijanskem tržišču prodoren uspeh. Prejšnja oblika, tako zaobljena in aerodinamična, nekako ni bila po italijanskem okusu. V prizadevanjih, da bi si sierra pridobila ugled tudi kot avto z visokimi zmogljivostmi, so jo opremili s popolnoma novim dvolitrskim štiri-valjnikom z dvema odmičnima gredema v glavi in elektronskim vbrizgavanjem goriva. Poleg tega ima sierra popolnoma nov petstopenjski menjalnik. Cena sierre z novim motorjem znaša približno 22 milijonov Ur, in v njej je vključen cel kup opreme, ki bi ga sicer dobili le za doplačilo, kot npr. klimatsko napravo. Za doplačilo dobite le samodejni menjalnik, napravo zoper blokiranje koles pri zaviranju ABS, servovolan in platišča iz lahke litine. Ob koncu naj še povemo, da dosega sierra 2.01 najvišjo hitrost 195 km na uro.
Ili
■
I

1
I
II
|

1
1
lil
1!
11
i:!;:
■

II
in
Vodno hlajenje za Ducatijevega dvovaljnega novorojenčka pašo 906
Motocikel je pripraven za daljša potovanja - Dobre zmogljivosti
Na motociklističnem salonu v Kolnu, ki je bil septembra lani, sta brata Castiglioni (lastnika tvrdke Cagiva) predstavila novo verzijo modela Ducati pašo 906. Novost tega cestnega motocikla predstavlja predvsem motor, ki ima sedaj večjo prostornino. Skoraj nespremenjen pa je ostal oklep, saj so se pri Ducatiju odločili, da bodo ohranili njegovo priljubljeno obliko, ki so jo poznavalci motociklov lahko občudovali že leta 1985 na salonu v Milanu. Takrat sta namreč brata Castiglioni prevzela tovarno Ducati in si z modelom pašo, ki ga je narisal Massi-mo Tamburini, odprla novo pot v svet cestnih motociklov, kjer so do takrat nesporno vladali japonski proizvajalci.
Ljubitelji motociklističnega turizma, bodo s tem modelom povsem zadovoljni, saj je Ducatijev pašo namenjen prav njim. Voznik, se bo lahko udobno namestil na pasov sedež. Potnikovo sedenje pa bo nekoliko bolj problematično, saj bo ta zaradi prevelikega naklona sedeža pri vsakem zaviranju drsel naprej in se tako tudi on opiral na pilotova ramena. Dolga potovanja bodo zato tudi bolj utrudljiva.
Lastonosti tega novega modela so povsem enake prejšnji verziji, kar pomeni, da pašo leži zaradi trdega vzmetenja pri visokih hitrostih zelo dobro na cesti. Značilnosti njegovega jeklenega krommolibdenovega okvirja, vzmetenja in pasastih Mic-helinovih pnevmatik pa pridejo predvsem do izraza v dolgih in hitrih ovinkih. Nekoliko slabše pa se pašo obnaša pri vožnji po mestu, kjer mu ”težka“ bilanca onemogoča hitro manevriranje. Povsem zadovoljivo pa se v mestnih pogojih obnašajo zavore Brembo. Spredaj je pašo opremljen z
dvema kolutoma s premerom 280 mm, zadaj pa ima kolut s premerom 270 mm. Zato, da zavore delujejo brezhibno v še tako slabih pogojih pa skrbijo zavorne čeljusti Brembo, ki imajo, kot pri modelu pašo 750, po dva bata.
Inženirji so se pri tem motociklu posvetili predvsem motorju. Pasa so opremili z dvovaljnim štiritaktnim 904-kubičnim motorjem z valji na V pod kotom 90 stopinj in eno odmično gredjo v glavi. Kot model 750 ima tudi ta samo dva ventila v glavi. Ni pa več hlajen na zrak. Ducatijev motor modela pašo 906 je namreč hlajen na tekočino. Zato pa so morali motocikel opremiti s primernim radiatorjem, ki je bistveno pripomogel, da so inženirji iz tega motorja izželi 88 KM (pri 8.000 obratih), kar je spoštljivo, če po-
mislimo, da govorimo o dvovaljnem štiritaktnem motorju. Največji navor pa doseže pri 6.000 obratih. Povečana prostornina, je tudi glavni razlog, da se moč pri novem modelu veliko bolj lagodno sprošča že pri 2500 obratih. Kljub izboljšavam pa mehanski deli motorja ostajajo nekoliko prehrupni, kar seveda ne pripomore k udobnemu počitniškemu potovanju. Ducatijev šeststo-penjski menjalnik omogoča, da s pasom dosežemo hitrost 220 km na uro. Poraba goriva je kar zmerna. Pri smotrnem izkoriščanju motorja lahko z enim litrom bencina prevozimo 15 kilometrov, če pa seveda motor obremenimo prevozimo z enim litrom le 9 km.
Tudi vzmetenje je na nivoju. Pri Ducatiju so svoj nov model opremili z vzmetenjem Marzocchi. Ime, ki je že
samo po sebi garancija za dobro vzmetenje. Sprednje vilice M1R s sistemom Anti-Dive imajo krake s premerom 42 mm in hodom 125 mm. Zadnja nihajna vilica iz lahke litine pa je opremljena z monoblažilnikom Duos-chok s hodom 80 mm. Navkljub temu pa niha zadnje kolo kar za 125 mm. Zadnji monoblažilnik lahko nastavimo na 7 različnih trdot, kar res niso mačje solze in tako lahko prilagodimo vzmetenje svojemu okusu. Cena tega novega modela pa zaradi motornih izboljšav ni bistveno poskočila. Ducatijev pašo 906 stane (tovarniška cena) 11.937.000 lir, kar je samo 700.000 lir več od modela 750, če pa njegove zmogljivosti primerjamo z novim modelom se nakup pasa 906 še kako izplača.
ZVONKO PETJE
Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.Polo. Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.Polo.
Žanje uspehe ____	6.000.000 brez obresti v 18 mesecih ali
£ZT3iS
DINdjjDNTI
Ul. della Rosandra 2 — TRST
6 te sveta motor/ev-------------------—
Citroen XM sodobni avto ki napoveduje bodočnost
Vozilo je tako, kot si ljubitelji pričakujejo, da citroen mora biti Hidropnevmatsko vzmetenje še vedno velik adut francoske tovarne
Novi citroen XM je natanko takšen avtomobil, kakršen človek pričakuje, da nov citroen je. Z njim so v zgodovino odrinili dozdajšnji model CX, postregli pa s svežimi zamislimi v podobi kombi-limuzine višjega srednjega razreda. A je tudi ta podoba spretno obdelana: Bertone, ki je risal njene osnovne poteze, je boke zadaj stopničasto pri-vihnil, pa se od strani zdi, da je zadek klasičen, takšen z običajnim prtljažnim pokrovom. Optična prevara! Citroen XM ima pet vrat, zadnja s pomočjo velike in zelo položne šipe.
Nos novinca je približno takšen kot pri citroenu BX, toda bolj zašiljen in z nižjimi ter širšimi žarometi. Streha je ravna, vseh šip, vštevši stranske ter prednjo in zadnjo, je pa dvanajst, kar pomeni v celem 3,25 kvadratnega metra steklene površine. A tudi to še ni vse: pritaknili so še eno šipo, tik za zadnje naslonjalo.
Tam varuje potnike pred mrazom, ropotom, prahom in vetrom, kadar so zadnja vrata odprta. Ta šipa je morebiti nepripravna, kadar zlagate večje kose prtljage v citroenov zadek, toda prijetno prispeva k dobremu počutju na sedežih. In počutje je tudi nasploh dobra plat notranjosti citroena XM. Začne se z velikimi koti odpiranja vsej štirih vrat, nadaljuje pa z ugodnima notranjo dolžino in širino potniškega prostora. Prednja strežeta z ravnotežjem med udobjem in čvrstim oprijemom teles, zadnja klop pa ponuja še dovolj prostora za kolena in tudi prtljažnik je potovalno ugoden. Povrh tega ga je moč - s pomočjo zlaganja zadnje klopi - povečati
na 7. strani
I!
1!
II

OPEL SERVIS • Srni Ti« t C. s«
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačen servis s kuponom 1000 km ali 5000 km.
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah. Prodaja rabljenih avtomobilov z garancijo.
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
IZLOŽBA: UL Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211
Ob sobotah odprto 8.30 - 12.30
Pancudcr
Ul. Rosandra 2
Tel. 820256 - TRST

c£> s 6. strani
od osnovnih 455 na 1460 litrov. Malce neskladja mora prenesti voznik: prestavna ročica je nameščena predaleč nazaj na sredinskem grebenu, ročna zavora je v resnici pedal za levo nogo, stikala, vštevši tista, ki jima služita kratki ročici ob volanskem drogu, pa niso najpriprav-neje razporejena. Toda novi citroen streže s klasičnimi in dobro preglednimi merilniki (motorni vrtljaji, hitrost, temperatura, gorivo, količina olja v motorju). Elektroniki, namenjeni voznikovim očem, so prepustili potovalni računalnik (zunanja temperatura, poprečna in trenutna poraba goriva, poprečna hitrost vozila) in obveščevalno tablo, ki zna zapisati 24 obvestil o delovanju in morebitnih napakah vozila - v štirih jezikih (francoščini, italijanščini, nemščini ali angleščini).
K udobju in ergonomiji sodijo: nastavljivi varnostni pasovi, dovolj dobri, z blagom prevlečeni sedeži in električno pomična okna, ogledala ter sedeži. Na voljo je tudi učinkovita klimatska naprava, zanimive pa so ključavnice na vratih, ki jih ni mogoče prevrtati (kar velja kot obvestilo za tatove).
Vseh različic citroena XM je osem: pri tem štejejo trije različno obsežni zalogaji opreme in pet motorjev. Trije motorji so bencinski, dva sta dizelska. Bencinske motorje poznamo že od prej, za zdaj so jih le vnovič obdelali ter jih ponudili takole: dvolitrskega z upli-njačem in startno avtomatiko, enakega (po velikosti) z elektronskim vbizgavanjem goriva, trilitrskega oblike V6 pa z elektronskim vbrizgavanjem in vžigom. Dizla
na 8. strani
TEHNIČNI PODATKI					
CITROEN XM	2 1 uplinjač	2 l vbrizgavanje	V 6	.2.1 1 d lese 1	2,1 I diesel torbo
Motor zasnova	4-valjni, vrstni	4-valjni, vrstni	V 6	4-valjni, vrstni	4-valjni, vrstni
Vrtina in gib (mm)	86,0 x 86,0	86,0 x 86,0	93,0 x 73,0	86,0 x 99,0	85,0 x 92,0
Gibna prostor, (kubiki)	1998	1998	2975	2138	2088
Ko m p resi ja	8,8 : 1	8,8:1	9,5:1	22,5 : 1	21,5 : 1
Največja moč (kW/KM pri 1/mtn)	84/115 pri 5800	94/130 pri 5600	123/170 pri 5600	60/83 pri 4800	80/110 pri 4300
Največji navor (Nm pri l/min)	168 pri 2250	175 pri 4800	235 pri 4600	145 pri 2000	234 pri 2000
Odmična gred (pogon)	1, v glavi (z. jermen)	1, v glavi (z. jermen)	2, v glavah (veriga)	1, v glavi (z. jermen)	1, v glavi (z. jermen)
Število velntilov za valj	2	2	2	3	3
Polnjenje z gorivom, vžig	dvojni uplinjač, transistorski vžig	elektronsko vbrizgavanje transistorski vžig	elektronsko vbrizgavanje in vžig	rotacijska visokotlačna črpalka	rotacijska visokotlačna črpalka, turbinski polnilnik
Hlajenje	vodno				
Menjalnik (število prestav)	5				
Prednja prema	vzmetne noge, hidropnevmatsko oziroma hidroaktivno vzmetenje, stabilizator				
Zadnja prema/	vzdolžna vodila, hidropnevmatsko oziroma hidroaktivno vzmetenje, stabilizator				
Zavore spredaj	kolutne (notranje hlajenje), servo				
Zavore zadaj j	kolutne, servo				
Volan	zobata letev, servo				
Gume	185/65-R15	195/60-R15	205/60-R15	185/65-R15	195/65-R15
Teža praznega vozila (kg)	1280	1310	1420	1305	1380
Dovoljena skupna teža (kg)	1760	1845	1910	1820	1910
Medosna razdalja (m)	2,850				
Dolžina x širina x višina (m)	4,708 X 1,794 x 1,390				
Prtljažnik (litri)	455/1020/1460				
Posoda za gorivo (litri)	80				
Največja hitrost (km na uro)	193	205	222	176	192
Pospešek 0/100 km na uro (s)	11,0	10,3	8,3	15,5	11,1
Poraba goriva po ECE (1/100 km)	6,3/7,9/10,7	6,3/8,1/11,5	7,8/9,6/15,5	5,1/6,7/8,0	4,9/6,6/8,5
Vrsta goriva	bencin super (neosv.)			pl. olje	
&SSK8Sr*",eH* BOLDRIN Roberto
akumulatorji:	Ul. Massimo D’Azeglio 20
SteCO	MARELLI
AVTORADIO - VARNOSTNE NAPRAVE "AUTOSONIK”
COLJ02/2
AVTOKAROSERIJA
Colja - Kante
SAMATORCA 53 — Tel. 229377
PancuiUr
Ul. Rosandra 2
Tel. 820256 - TRST
MIDI
P05M
8 ‘Š&\ /z sveta motor/ev
obračanja koles, za hitrost oddajanja in odvzemanja plina, za hitrosti karoserijskih premikov, za zavorni tlak in za hitrost vozila v celem).
Samodejnosti tega delovanja, torej prilagajanja trenutnim voznim razmeram in skladnega delovanja blaženja ter vzmetenja koles se voznik lahko odreče le v eni smeri: da z gumbom izbere tršo, torej športnejšo možnost. Če tega ne stori, o trdoti odloča računalnik. Hidroaktivno vzmetenje so namenili vsem močnejšim in hitrejšim citroenom XM, sicer pa je na spisku doplačil.
Prav s to zasnovo pa so odločilno prispevali k vozilu, ki je izdelano po geslu -danes za jutri. Kajti novi citroen je napreden, udoben in zelo zmogljiv avtomobil. In obenem - predvsem citroen.
c£> s 7. strani
sta svetovna premiera: 2,1-litrski dizel in dvolitrski tur-bo-dizel (razlikujeta se le V: vrtinah batov) imata po tri ventile za vsakega od štirih valjev. Seveda so ju zaradi tega opremili z novima glavama, žal pa ob uradnem krstu avtomobila še nista bila nared za preskusno vožnjo.
Paleta motornih moči, upoštevaje bencinsko in dizelsko ponudbo citroena XM pa sega od 83 KM (60 kW) do 170 KM (123 kW). To zagotavlja največje hitrosti med 176 in 222 km na uro, ter pospeške z mesta do hitrosti 100 km/h v časih od 15,5 do 8,3 sekunde. Motorne zmogljivosti gredo zelo dobro vštric z zmogljivostmi podvozja. Novi citroen je namreč prvi serijski avtomobil z aktivnim vzmetenjem, ki ga v tovarni oznanili kot »hidroaktivno« vzmetenje.
Uporabili so lani v Parizu predstavljeno znanje (prototip activa) in že temeljito preskušeno hidropnevmati-
ko. Tej so dodali po eno vzmetno kroglo za vsak kolesni par, po dva dodatna blažilna elementa in v celem pet računalniških tipal (za volanski kot in hitrost
, SAS
TRST - Drevored Ipoodromo 12 - Tel. 040/393888 prodaja na debelo in drobno nadomestnih in dodatnih delov za avtomobile
L°ckheed [AŠntoir)
MINTEX
brake pads
J
Pancudcr« II
Ul. Rosandra 2 Tel. 820256 - TRST
- r ^ F
ISUZU TROOPER
II
II