.Slev. 199 V Trstu, v ponedeljek IS. lulija 1913 tatnik spil. izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. - Uredništvo^ Ulici sv. Frančiška Asiškega št. 20, !. nad*. - Dopis«.. naj se pošilja o uredništvu. - Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij I sta »Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti«. _ Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. - Naročnina znaša: Za telo leto K f)- 'pol leta K zO -, tri mesece K 10 —, za nedeljsko izdajo za celo leto K 8-—, pol leta K. 4 —. ■ Posamezna številka v Trstu in okolici* 10 vinarjev. - Posamezne Številke zastarele 2', /in. Oglasi trgovcev In obrtnikov mm pj 10 vin; osmrtnice, zahvale, pos!anl:e, vabila, ogb.-Tl denarnih zavoJov mm f»o 30 vin; oglasi v tekstu tista Jo pet vrst ^ —; v-s3ka nadaijna vrsta K - —. Mali oglasi p3 S vin. beseda, najmin; pa oj vin. Ogiase sprejem inscratnl oddelek .Edinosti*. NaroČnioa tn reklamacije se pošiljaj d upravi lista. — Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Uprav3 tn inseratni oddelek se nahajata v ulici sv. Frančiška As. Št. 10. Poštnohraailnlčni račun št. 8+1.652. == Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. — MADM POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se poroča: Med Gardsklm jezerom in Adižo je bilo obojestransko topovsko delovanje zelo živahno. Na beneški gorski Sronii ie zopet narastlo bojno gibanje. Včeraj so naši varnostni oddelki na Sasso rosso pognali sovražne poizvedovalne oddelke v beg. Danes zjutraj so italijanski bataljoni zaman napadali jugovzhodno Asiaga in severno Monte di Val tel?a. Tudi boj ob zapaduih vznožjih doline Brente je bil ugoden za nas. V Albaniji tipajo nasprotniki polagoma proti naši novi obrambni črti. V dolini Devolija je bil napad francoskega eskadrona odbit. Namestnik generalnega štaba. NEA1SKO. BETCOUN, 14. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprelita: Na zapadnem bregu Avre čez dan živahno iopovsko delovanje. Zvečer je v zvezi s poizvedovalnimi boji oživelo tudi na ostali fronti. _ Armada nemškega ccsarjeviča: Krajevni boji v gozdu Villers Cottereta. Po močni topovski pripravi 12 Iz.vrs:3 sovražnik zvečer rapad zapadno Chaleau Th'crrya. Dil je krvavo c :b!t. Ponočr.o streijsnie je b;!o od časa do časa živahno. Vsled jasnesa vremena so izvršila nasa letalska bro-dovja ponoćne napade r.a sovražne železniške naprave ob irar.coski Gbali med Diinkirchnom, Bou-logne in AbbeviHom, v okolišu Liliersa, Saint Pola, Doulensa kakor tudi v okolišu Crepy en Val-loisa in YI!!ers Cotte.'cta. Prvi geceraini kvartirmojster pl. Ludendorff. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 13. julija. — Včeraj popcldne je pričel sovražnik z močnimi oddelki napadati naše postojanke na Cornone; naša .posadka, ki je zgrabila za bajo~-nete, ga je pognala v beg in ga zasledovala do njegovih izhodnih jarkov. Veliko število sovražnikov je obležalo na bojišču. Ujeli smo 2 oficirja in 64 vojakov in uplenili 2 strojnici. Bojno delovanje na Pasubiu je bilo precej zmerne. Med dolinama Frcnzeile in Brente so bile sovražne patrulje odbite. Letalsko delovanje je bilo kljub manj ugodnemu vremenu razmeroma živahno. Sestreljenih je bilo 10 sovražnih letal. Poročnik Silvij Scaroni je izvojeval 30. letalsko zmago. — Albanija: Naše čete so v stikih z novo sovražno črto. Severno Semenija in vzhodno dolnjega Dovolila (severno Berata) so bile sovražne umikajoče sc kolone v noči 12. t. m. napadene od naših oddelkov in razpršene. Med rekama Semeni in V r.iša smo nadaljevali očiščevanje ozemlja in z\ :ranje plena. Število dne 6 julija ujetih mož presega ISOO, med njimi 61 oficirjev. zbornic se je udeležil tudi poljski minister rojak, dr. Twardowski, ki se trudi, da bi pridobil Poljake, ako bodo glasovali proti proračunskemu provizoriju, vsaj za 12 milijardno vojno kreditno predlogo, od katere odpade par sto milijonov na Galicijo. Zakaj je ministrski predsednik dr. Seid-ler tako naglo in ob tako pozni uri poklical k sebi klubove načelnike in jih držal pri sebi, ne da bi počakal ponedeljkove seje klubovih načelnikov, ki je sklicana za peto uro popoldne, še sedaj ni pojasnjeno. Domneva se, da je bila ponočna konferenca posledica zahteve zunanjega ministra barona Buriana in vojnega ministra Stoger Steinerja, ki sta bila v zadnjih dneh sprejeta 00 cesarja v posebnih /^V _ ' . uničenje evropske kulture?« In potem, ko naglašate dalje: »da miT, ki ga predlagamo mi, mora biti mir med narod), da to mora biti mir, baziran na časti In samoodločbi, ki zagotovi vsakemu narodu svoboden gospodarski m intelektuvalnr razvoj« — so vam ne samo mase vojskujočih Bodite dosledni, gostpod Lenjin! Ako imate pravico, da kritizirate tiste, kr so bili doslej zavezniki Rusije, bila bi vaša absolutna demokratska dolžnost, da nastopiti proti ljudem, ki hočejo udušiti Cndcrna, Porro in Cnpcllo odstavljeni. LUG ANO. 13. (Kor.) Kakor poroča rimski uradni 1' t, so bili generali Cadorna, Porro in Capello stavljeni na razpolaganje in so izgubili čin in dohodke kot armadni poveljniki. Tudi general Cava-ciocclii je bil stavljen na dispozicijo. Lloyd George o miru. LONDON, 13. (Kor.) Lloyd George je imel na jnekem dineju, ki je bil prirejen na čast kanad-sl im časnikarjem, govor, tekom katerega ie izjavil, da sc državniki dominijev udeležujejo vojnega sveta kot enakopravni člani in bodo skupno z angleškimi državniki določili pogoje, pod katerimi so pripravljeni skleniti mir. Mir ne sme biti neodkritosrčen, ampak pravi. Ako bi, je rekel mi-i'istrski predsednik, odnehali, potem bo mir sleparija za človeštvo. Preiskava proti nemškim zarotnikom v Ameriki. NEWYORK, 13. (Kor.) Vrhovno sodišče prične v ponedeljek preiskavo proti nemški zaroti, ki je bila nameravana pred vstopom Združenih držav v vojno in ki je imela namen, da bi bili v Anglijo odposlani vohuni, ki naj bi ugotovili angleške brodovne postaje, da bi bil omogočen nanje napad podvodnifeov. IZ VELIKE RUSIJE. Kritičen položaj v Petrogradu. MOSKVA, 12. (Kor.) Glasom listov so se socijalni revolucijonarji levice ustalili v palači pažev. Zavzetje poslopja se je posrečilo šele po večjem boju, tekom katerega so grmeli tudi topovi in prasketale strojnice. Razpoloženje v Petrogradu je razburjeno. Pred sestankom parlamenta. K včerajšnji konferenci pri Seidlerju. DUNAJ, 14. (Izv.) V zborniškem poslopju vlada med poslanci obeh zbornic veliko zanimanje, zakaj so bili pravzaprav včeraj zvečer klubovi načelniki pcUicani k ministrskemu predsedniku dr. Seidlerju. Današnje tozadevne seje zastopnikov obeh PODLISTEK. T: loiovcevi zs _ Roman. Iz francoskega prevedel A. R. XII. Rodbinski dogodek. Bilo je skoraj poldne naslednjega dne, ko je Jurij prišel k vratom očetove sobe. Oblekel je svojo najboljšo polkovniško uniformo, kakor da bi hotel na kraljevi dvor. Trije ali štirje služabniki, ki so se brez dela nahajali v predsobi, so vstali, ko je vstopil, in se mu spoštljivo poklonili. — Vprašajte gospoda vojvodo, ali me more sprejeti. Sluga se je t'jkoj vrnil z odgovorom: — Gospod vojvoda pričakuje gospoda markija. Jurij je vstopil v očetovo spalnico. ■ Soba je bila sijajno opremljena, a na steni je visel v dragocenem okviru rodovnik rodbine La-tour de Pic, tako skrbno slikan, kot srednjeveške mo^ne knjige. Na drugi strani pa so visele slike Zatrjuje se dalje, aa vsebina razgovorov klubovih načelnikov ni v nobenem razmerju z aparatom, ki ga je zastavila vlada s tem, da je . x ' sklicala klubove načelnike k seji. Govori se dalje, da so se vršila poprej z nemškimi nacijonalci posvetovanja o mirovnem delovanju in mirovnih izgledih, o katerih pa se varuje najstrožja tajnost. DUNAJ, 13. (Kor.) Danes zvečer se je vršila pri ministrskem predsedniku dr. Seidlerju seja klubovih načelnikov gosposke in poslanske zbornice, ki je bila proglašena za tajno in se je tikala orijentacije o položaju glede razvoja državnozborskega zasedanja. 12 milijardna vojna kreditna predloga. DUNAJ, 13. (Kor.) Vlada bo v najkrajšem času predložila državnemu zboru načrt finančnega zakona o upravnem letu 1918/19. Načrt je zgrajen za clobo 6 mesecev in se krije z zadnjim tačas veljavnim proračunskim provizorijem. Izhajajoč iz j morebitne kreditne potrebe v prihodnjih šestih mesecih, izreka vlada dovoljenje, da naj se vsled vojne povzročeni izdatki nabavijo s kreditnimi operacijami do zneska 12.000 milijonov. Ker v upravnem letu 1917/18 ni prišlo do finančnega zakona, se mora naknadno odobriti pravna podlaga za računski sklep tega upravnega leta. Jugoslovanski klub. DUNAJ, 14. (Izv.) Jugoslovanski klub je sklican za jutri k seji, na kateri se bodo razpravljali razni nujni predlogi, med drugim tudi vprašanje glede razširjanja raznih vesti proti cesarski dvojici s strani nemških nacijonalcev. Češki »Narodni svet«. PRAGA, 14. (Izv.) Po dolgih pogajanjih se je včeraj konstituiral češki Narodni svet. Za predsednika je bil izvoljen dr. Krama?, za podpredsednika posl. Klofač in načelnik agrarcev Švera, za tajnika dr. Scukop. Narodni svet je izdal na češki narod manifest, v katerem zahteva, naj se združijo vse narodne sile. Wolfov sin v angleški armadi. DUNAJ, 14. (Izv.) »Neues Wiener Journal« poroča, da se sin poslanca Wolfa bojuje v angleški armadi. Povratek vojnih ujetnikov Iz Rusije. DUNAJ, 14. (Izv.) Vojno ministrstvo naznanja, da se je vrnilo dosedaj iz Rusije pol milijona av-stro-ogrskih vojnih ujetnikov. Ostali vojni ujetniki se nahajajo v Sibiriji, kjer pa ovirajo prevozne težkoče njihov povratev v domovino. Avstrijska vlada je napravila vse primerne korake, da se pospeši tudi vrnitev teh ujetnikov, ki dobe 8 tedenski dopust. V imenu svojih nemških političnih somišljenikov (za sedaj še nepoznanih, ali jako številnih), v imenu nemškega proletarijata, ki mu pripadam po svojem rojstvu, vzgoji in načinu mišljenja, izjavljam, da zadajate vi demokratski stvari v Nemčiji smrten udarec, ker samo podpisujete vojno in pripravljate triumf prOTidemokra!:-skim principom. Ruska revolucija ostane držav, marveč tudi vsi ljudje zdravega ra- demokratsko idejo v ?,v.r,op?:1.i-2 zuma pritrjevali iz vsega srca. Nasprotstvo, ki ie izražate Vi v svojih manifestih in pozivih proti porabi politične moči in tajne diplomacije, vas dovaja do tega, da zahtevate druge poti, nego so bile one, ki so se porabljale doslej. — V svojem mirovnem manifestu od 30. novembra 1917. pravite: »Nada zmagujoče revolucije je ostala brez priznanja oficijelne diplomacije. Mi pa vprašamo narode, je-Ii reakcionarna diplomacija odraz njihovih ciifSii in njihovih aspiracij, in, ali dovole diplomaciji, da zamudi veliko možnost miru, ki je odprta z rusko revolucijo?« »Mi vprašujemo narode«! To pomenja: Mi moramo odkloniti odgovor, ki ga nam dado vsi ministri, diplomati, ki niso 'izvoljeni in akreditiram po narodih! Da-si ne vem, v koliko ste poučeni o politični uredbi Nemčije in Avstro-Ogr-ske, moram vendar mistiti, da istotako kakor jaz veste, kako ravno narodi centralnih držav (do katerih se obračate v prvi vrsti), nfrnajo ne pravice, ne moči, da bi oni sami odgovorili na vprašanja, ki jih jim stavljate. Kajti, po konstituciji v Pruski-Nemčiji in v Avstro-Ogrski. 1.) Vladarji niso izvoljeni, niti kontrolirani. 2.) Monarhi sami odločujejo suvereno o vojni m miru, sklepajo zveze, pogodbe itd., orimerno njihovemu osebnemu nazoru, * t. ! . izven kroga svojega poklica. Potem bodo mogle vse sile naše inteligence v Trstu — in ta je številna — skupno probuditi naš živeli v Trstu iz tega globokega spanja! Mogli bodo kaj storiti, celo mnogo za našo jugoslovansko stvar. In med vsemi temi silami se menda najde tudi ena, ki bo imela volje in sposobnosti, da se postavi temu delu na čelo. V kaki letargji se nahajamo, to moremo videti iz sledečega. Tik pred svetovno vojno smo bili zastavili vse svoje sile, da bi prišli do svoje šole. Nabrali smo tudi dovoljno kapitala. Okolo 50.000 kron je bilo naloženih v neko hišo. v kateri bi se imela namestiti šola. Zadnje poročilo o tem smo čuli nekako v januarju 1914. In od tedaj je vse utihnilo. ruska resolucij!! in rtemerratlzem. Ozirom na sedanje kaotične razmere in prevrate, to strašno krizo, ki jo mora preživljati sedaj Rusija, utegne biti zanimiv prispevek »odprto pismo«, ki je je pred nekoliko mesci priobčil v »Journal de Geneve« neki Nemec na naslov Lenina. Pismo se je glasilo: Še včeraj ste bili nerazumevanj in preganjani mučenik socijalistične in revolucionarne ideje. Danes ste več ali manj priznana giava ene najvećih svetovnih držav, ene dežel, ki največ obeta za--bodočnost. Dosledni svojim principom se izjavljate ne samo za neodložljivo uresniče-nie socijalist:čnih idealov v Rusiji, ampak tudi za neodložljiv sklep miru, ki naj pomiri narode vsega sveta. Mi nemški demokrat je in republikanci smo čitali z velikim oduševljenjem poziv sveta ruskih ljudskih zaupnikov, naslovljen »v prvi vrsti delavskim masam« vojskujočih se držav v katerem jih vprašujete so-li »sporazumne s tem, da se nadaljuje s takim masakriranjem, usmerjenim/ na prednikov z dvojnim grbom in vojvodsko krono nad njim. Stari gospod, ki je slonel v širokem, mehkem naslanjaču, je imel na sebi spalno suknjo iz težke svile. Lice in pogled sta mu bila še ravno tako imponirajoča, kakor v davno minulih časih, • da-siravno ste mu starost in prejšnja razbrzdanost vzeli vso moč. Golo čelo, ki se mu je svetilo kot slonova kost, je kazalo neupogljivo odločnost. Snežno bele obrvi so bile še polne in so morale, če so se nagrbančile, navdajati z bojaznijo vsakogar, ki bi se mu približal. Oči, ki so bile še vedno ostre in mlade, so presenečale s svojim sijajem in trdim pogledom. Svetile so se kakor žareče oglje v bledem, razoranem licu. Marki je stopil k starcu, ga prijel za roko in mu jo poljubil, toda na način, ki je bil bolj podoben ceremonijozni etiketi dvornika napram vladarju, kot pa sinovski prisrčnosti. ^ — Dober dan. gospod sin, dober dan, — je dejal vojvoda nato, — v resnici me veseli, da te vidim. Toda zakaj pa v tej uniformi? Ali stoji tvoj polk pred mojim parkom in mu nameravaš stopiti na čelo? ____________ . . . _ ... 3.) Vojaki centralnih vlasti ne prisegajo na konstitucijo svojih dežel, ampak osebi vrhnega vojnega poveljnika.« 4.) Končno: ministri in druge visoke osebnosti centralnih vlasti niso ne izvoljeni, ne pooblaščeni od skupščin narodnih zastopnikov, še manje pa so odgovorni tem poslednjim. In če berolinski popularni jezik nadev-!je rajhstagu pridevek »Geschv/atz-schachtel«, je to pretirano, kakor dokazuje, kar se je zgodilo. Da navedem samo en zgled. Rajhstag je s svojo resolucijo od 19. julija 1917. manifestiral pred vsem svetom, da velika večina nemškega naroda, kakor vi in vasi prijatelji, žele mir »brez aneksij in odškodnin. V kateri-koli državi bi imel tak sklep parlamenta obvezno moč za bodočo politiko. V Nemčiji pa — ne, * . * ■ t. - - Vi, gospod Lenjin, vprašujete narode, ali odgovor vam dajejo Hertling, državni tajifik Kuhlmannt grof Czernin, minister pl. Seidler. Vi obsojate tajno -diplomacijo, vendar se odločate za pogajanja z vladami, ki ne morejo biti brez tajne diplomacije in ka«-terih tajnih arhivov še danes* po treh in pol letih vojne, ne poznate. Zakaj ne zahtevate v Drv! vrsti obelodanjenja tajnih Dokler začetka pogajanj za mir ne proglasite odvisnega od ureditve vseh teh preliminarnih pogojev, dotlej bo obstajala žalostna kontradikcija med vašimi deli in besedami. Kajti, čim se kdo angažira, kakor ste se vi, da dovede revolucionarna načela do popolne zmage, je nemožno, da se pogaja z vladami, ki po svoji vzgoji in vsej sestavi morajo biti le nasprotnice demokratizma. Ljudje hvalijo vašo neiz-prerao logiko, gospod Lenjin! — Mojega polka ni tu, gospod vojvoda, — le odgovoril Jurij, ki se ie skuSal nasmehniti: — toda. govoriti želim z vami v zelo resni, svečanostni stvari, in zato sem smatral za svojo dolžnost, da storim to z vso zunanjo obliko spoštovanja, ki sera vam ga dolžan in ki ga ne bom zanemarjal nikdar. _Prav je, da si storil tako, gospod sin moj, — je dejal vojvoda z očividnim zadovoljstvom; — vidim v vsem tem z veseljem, da ne spadaš k onim nehvaležnim otrokom, ki se skušajo osvoboditi očetovske oblasti, ko postanejo možje. Kaj mi želiš povedati? _Gre za srečo vsega mojega življenja. _Aha! In od česa more biti odvisna ta sreča? Mlad si, telesno čil in krepak, bogat po svoji materi, zavzemaš odlično mesto na dvom, postaneš po meni vojvoda Latour du Pic, morda celo tudi maršal Francije. Ali je na tem svetu še kak srečnejši plemič? — Brez dvoma imate prav, gospod vojvoda; odvisno pa je tudi samo od vas, da bo moja sreča popolna. — Kako? brez vpliva na Nemčijo, kakor je ostala ... . . 4 , francoska revolucija leta 1870. Denar lezl v tistl hlsl ~ d°bro nalo- Gospod Lenjin. ali pričakujete revolucije v Nemčiji? Mislite-li, da nemški vojaki, ko se povrnejo domov iz strelskih jarkov. da bo ta nemškr narod potem deloval v bratski skupnosti z rusko republiko za ustvaritev boljšega človeštva? Kako o-tročja ie ta vaša utopija, g. Lenjin! Mari ste vi in vaši prijatelji izvojevali svobodo Rusije? Niti najmanje, g. Lenjin! Prodno je narod zmGgel carizem, je bilo potrebno, da ga vojniški premaga" Hindenburg. Ni bil Gambetta, ki je ustanovil tretjo francosko republiko. To so bili vojniški uspehi, ki jih je izvojeval Bismark nad dinastijo Bonaparte. Tako se je vedno dogajalo v zgodovini sveta in se bo dogajalo vedno. Bodite u-verjeni. da tudi nemške revolucije ne bo, _ , J Vse ostalo so maxistične brbljarije, ki jih imamo že več, nego dovoli. Vem, da bi bili vi rad človek, ki donese Evropi mir. Če pa na reševanju problemov ostanete strankar m ne svetoven občan, boste le velik grobokop nemške svobode. Ne pravimo vam: nadaljujte vojno! Pravimo vam pa: bodite dosledni! Obsojanje tajne diplomacije, ob enem pa pogajanja z njenimi najizrazitejimi predstavi-tclji: to je izdajstvo na demokratizmu. Pogajanja z avtokrati, a ob enem volja za ustvaritev univerzalne socijalne republike: to je nezdružljivo, je škandal, ki vam ga zgodovina ne odpusti. Jaz vam želim iz vsega srca, da boste človek, ki donese svetu mir. zen, a bi se mogel sedaj potrojiti —, a nikdo se več ne briga ne za denar ne za šolo!"Veči del odbora šolskega društva je odsoten, ali, radi tega ne sme dalje spati to naše glavno vprašanje. S tem bi je hotel probuditi, pak poživljam odbornike, ki so še tu. da sklieejo skupščino, na kateri naj društvo ^zopet oživi in žnjim tudi naše narodno življenje v Trstu. Hrvatsko gledališče slavi že par tednov triumfe tu v Trstu, a stalen in dober del obiskovalcev tvorimo mi Srbi in Hrvati, in to — o tem sem uverjen — ne samo zato, ker hlepimo po umetnosti, marveč tudi zato, ker smatramo to kot eno svojih narodnih dolžnosti. Ko vidim s kako marljivostjo vršimo to svojo dolžnost, se veselim, ker me to uVerja, da bomo znali še marljiveje vršiti še najnujneje dolžnosti, ko se enkrat probudimo iz te letargije. Na odboru hrvatskega šolskega društva je, da izvrši svojo dolžnost napram društvu in narodu, a drugi se odzovemo in nadomestimo z delom, kar smo zamudili v teh par letih. Naj nikdo ne jemlje za zlo teh par besed, ker mi prihajajo iz srca. in to tužnega srca, ko vidim, kako v takem momentu na taki točki nikdo od nas ne u-vidja potrebe dela in požrtvovalnosti za našo stvar, za uresničenje jugoslovanske misli. Dr.—6. srbi in uresila o trsta: ora-buuiino se! (Konec.) Ravno sedaj spoznavamo, da moramo brez odlašanja oživeti kako svoje ognjišče. Kaj je z »Dalmatinskim Skupom«, kaj je s »Strossmayerjem«, kaj je s »Srpsko Štionico«? In kaj je — kar je sedaj za nas največe važnosti — s »Hrvatskim Školskim Društvom«, oziroma »Podružnico sv. Cirila in Metoda za tržaške Hrvate«?! Vse to je zaspalo, nič se ni probudilo! A zakaj? Mari smo vsi izumrli? Mari smo VSi po bojiščih in v tujini?! Ne! Še nas je in to dovolj; ali malo volje je za delo. Mej tem, ko so naši bratje širom vse domovine zbrali vse sile ter dajajo jakih znakov, »da smo još živi, da još nas ima, još Hrvata« — mi tu spimo trdno spanje. Ne izgovarjajmo se z »izrednimi razmerami«: Ne! Takih ni. Kakor jih ni pod e-nim in istim krovom za naše brate Slovence, jih ne more biti tudi za nas! Slovenci so oživeli svoje Ciril-Metodove podružnice, svoje čitalnice. V sredini mesta zopet živi »Slovanska čitalnica«. V kakem številu in s kakim sodelovanjem so zastopani tam Srbi in Hrvati? V Bar-kovijah je pred par tedni oživela Ciril-Me-todova podružnica, a plod tega bomo videli skoro v otroškem vrtu, ki se odpre tam. O šoli pri sv. Vidu sem že govoril. Moram pa omeniti, da je skoraj že vse zasigurano, da Slovenci pridejo v najkrajšem času do svoje realne gimnazije. O-življajo tudi svoje gledališče in napenjajo vse sile, da ta hram narodne prosvete postavijo na solidno in trdno podlago. Ali. za vse to treba v prvi vrsti volje in dela! Smešno bi bilo, ako bi mi Hrvatje in Srbi govorili, da nimamo sredstev za vse to. Poznam razmere pri tukajšnjih Slovencih in pri naših ljudeh, pa morem zatrditi, da bi bratje Slovenci že davno imeli vse svoje kulturne potrebe na šolskem in vsakem drugem polju, ako bi razpolagali s. takimi denarnimi sredstvi, kakor nekateri naši ljudje. Srečo, kakršno so imeli mnogi naših v času vojne, da so ise financijelno ojačili, je imel malokdo med tukajšnjimi Slovenci. In vendar vladata v naših vrstah spanje in mrtvilo in ne moremo pokazati prav na nikak napredek v narodnem pogledu. Imovitih ljudij je med nami dovolj; narodno oduševljenih istotako; ali med nami ned^Staja koga, ki bi nas vzdra-mil, ki bi organiziral drobno delo ter nas vodil v vseh vprašanjih našega narodnega življenja. Nimamo agilnega vodje. Pa da ne bi bilo možno najti takega med našo tukajšnjo inteligenco? Naj ne mislijo vsi naši zdravniki, da njihova dolžnost je samo ta, da lečijo hrvatske in srbske bolnike; naj ne mislijo vsi naši odvetniki, da je dovolj, ako pri sedi-še:t zastopajo interese Srbov in Hrvatov in njihovih podjetij; in tudi naši dunov-profesorji in učitelji naj vedo, da mo- ' > « l i •____M <% •• r« 4. 4-a t/1 i Po frankovsko! Frankovska »Hrvatska« je napadla poslanca Svetozarja Pri-bičevića, ker ie govoril v saboru. Nekoliko dni poprej pa j« pisala, da si ne upa govoriti, ker da ie njegov brat Milan (srbski častnik) napisal statut, »glasom katerega rreba uničiti vse Hahsburžane in da se vsi avstrijski princi zavijejo v črnino.« In mej tem, ko »Hrvatska« tako piše, Tovori zopet frankovec dr. Pazman v saboru tako-L: »Ali moramo biti pokorni o- blasti, ker oblast je od Boga!« A. ko je poslanec Kovačević zaklical Pazmanu: »Ali ste pokorni tudi nagodi eni vladi?« — je odgovoril .Pazman: »Moramo biti!« Tu imamo šolski e k se m pel j, kako treba taksirati tisti toliko razkriČani radikali-zem in opozicijonalnost! Taki so bili vedno. Kričali so vedno na vsa s roka usta, v resnici pa so bili pokorni tudi najbolj madjaronski vladi. Kričali so o samostojni veliki Hrvatski, kričali proti nagodbi, lepo pod roko pa so bili v najlepših odno-šajih celo s Khuenom, tem najhujim pred-staviteljem madjarskega režima, ki tišči Hrvatsko v svojih okovih!! Bili so celo tako cinični, da so opravičevali ta svoj radikalni — oportunizem, češ: saj je to na korist naroda »če dobivajo od režima nagrade — poedinei!! Radi so »pokorni«, če dobivajo, ali vsaj pričakujejo nagrad! Po frankovsko! Polemike med hrvatsko-srbs-Ko koalicijo in siarčevičanci. Med hrvatsko-srbsko koalicijo in glasilom Starčevićancev. »Hrvatsko Državo« se ie vnela ojstra polemika radi govora, ki ga je imel dr. Bertič, pristaš koalicije v hrvatskem saboru in v katerem je trdo prijel pok. dTa. A. Star-eev>iča ter je postopanje stranke podredil ojstri kritiki. Sosebno jej je očital nedoslednost, oziroma neiskrenost, s ki' ioč se na razliko med njenim nekdanjim in sedanjim stališčem napram Srbom. Mi sc nočemo vmešavati tu v to polemiko, menimo pa, da*o vse-ru uvaže-vanja vredni stavki, ki jih je v odgovor koaliciji napisala »Hrvatska Država«. Storimo to tem laglje, ker se ugodno razlikujejo od sičer običajnih zastrupljenih in zastrupljajočah polemik, iz teh stavkov zveni neka hvalevredna iskrenost, ki ne potajuje niti — lastnih grehov. »Država« piše: »Izven vsakega dvoma je, da je bil v tem pogledu v prošlosti pogrešek z naše strani. Na vseh naših sestankih, v vseh jiaših člankih, v vseh našdi govorih smo to priznavali, priznavamo in bomo priznavali. Te pogreške so bile dvostranske: grešili so Hrvatje, grešili so Srbi — kdor je brez greha, naj pobere kamen! ... Je-li pa danes moment govoriti o takem tonu o prošlosti ter podžigati stare zadevice, metajoč vso odgovornost na eno stran. Komur je do naroda, se ne bo držal tiste krilatice pok. dra. J. Franka: »Mi inoTa-mo iskati z drobnogledom, kar nas loči od njih (drugih strank). Te razlike moramo naglašat: vedno in ob vsaki priliki — marveč si bo prizadeval, da najde toček. ki spajajo, ne da bi rekrirnimral in izziv-IJal.c — Kolikor gre za misli, ki jih izraža država v teh stavkih, smo na njeni strani. Podajajo direktivo, v kateri na-j bi se gibali naši razgovori, tudi če nismo enih misli. Ne -stikajmo po tem, kar nas je 'm "morajo delati^za * svoj~narod tudi ločevalo v prošlosti, ko smo vsi grešili, Sir ari !f. .EDINOST* štev. 190 V Trstu, dne 15. )ull}a marveč iščimo vsega, .kar -nas rnora družiti" v bodočnosti!! A, če že moramo razpravljali o kakih navskrižjih, nai se godi to v tonu, ki bo pričal, da nam gre vsem za korist in napredek naroda! Zate menimo, da bi hrvatsko-srbskij koalic'ja veliko več koristila stvari naroda, če ne bi očitala Starčevićancem nedoslednosti in zvaiala njihovega sedanjega vedenja na pram Srbom na neiskrenost, marveč da bi se radovala na tej evoluciji k boliemu. Proti separatistom vseli dlak, Zagrebške »Novosti« ;to menile te dni. da bodo morali z zaključkom Dalmacije računati vsi tisti, ki se uporno prizadevajo, da bi pod videzem splošni!) narodnih intersov piiiSftiii kaka vratca odprta za svoje separatistične te-žnie, ne morda na socijalnem in kulturnem, ampak na narodno-politi- E° čnem podju. Ker pa je glasilo Starčevičan-cev. * Hrvatska Država« menila, da jc to naperjeno ijroti njej in njeni stranki, odgovarjajo Novosti«: Ne. ni ^anio proti njim, ampak proti vsem separatistom, pa naj boelo med Hrvati. Srbi. ali Slovenci. Mi ga zastopa. Izvzeti sc: 1. osebe, ki niso nastanjene v občini; 2. službujoči uradniki in podvorniki dvora. drž«ve, dežele in javnih zavodov; 3. duhovniki Niti ticrcdniki po krvi ali svaštvu v prvem in drugem kolenu ne morejo biti istočasno člani občinskega sve-iovalstva. Vsled tega ne more n. pr. učiSctj biti Izvoljen niti županom niti občinskim ?\e{ovaicem v Istri. Deželni odbor se te vedno protivil izvolitvam učiteljev za občinske župane ali svetovalce, in nobenemu ni dosedaj znano, iz kakšnih razlogov ni ugovarjal pri zadnjih popol-nilnih volitvah občinskega svetovalstva v Dolini, katere so se izvršile v začetku leta 1913. Dalje tudi ne more biti isiočasno župan ali njegov namestnik' obenem občinski tajnik ali blagajnik, kakor se ravno sedaj dogaja v dolinski občini. N^more biti v eni osebi gospod in sluga. Med inteligenco dolinske občine je razširjeno mnenje, da bi bilo mno-bolje, ako bi bil razpuščen občinski zastop in postavljen »via3nI komisar*, ali pa vsaj »upravni odbore. Kaj laliega bi bilo smatrati za atentat na občinsko avtonomijo. Imeli smo mnogo žalostnih zgledov s ikomisarji«; s »komisarjic pridejo občine iz dežjagpod kap. In ravno občinski zastop dolinski je ponovno dokazal, n. pr. v zadevi biv- ka redko prepletena vreča, rifpermauga-nat se dobiva v mirodilnicah in lekarnah. C. kr. kmetijska družba v Ljubljani ga ima za svoje ude po 8 K kg. Želel bi, da bi to ponatisnili tudi drugilisti. F. Tavčar, c. kr. črnovojnik. Vojna pošta 549. . , . . . ^ _ i šega župana Pangerca, da se zaveda svoje težke smo vedno zastopala 'Srt al i sce, da je svo-1 In tudi da se 2na rešiti iz težavnih po. boda m politično zedlnienje danes glavna stvar in glavni cilj, po katerem stremimo z drobnim delom v narodu. Prepirati s*c. kako naj izrežemo razonj. iz kakega lesar in kake oblike, prerekati se za to. dokler |e zajec še v šumi. to ni umestno. In v to stvar o ražnju spada tudi kako naj uredim o bodočo dirzavo.« — Te besede, ta opomin naj čujejo in uvažnjejo tudi tisti SLovenci, ki bi -se hoteli sedaj prepirati o tem, kako pohištvo naj nabavimo, in kako naj ie razvrstimo v hiši, ki je še — nimamo. Prvo jc dom. In ko bomo tega imeli, pride čas, ko bomo nabavljali opravo in svobodno izražali vsak svoje želje in zahteve. DAROVI. — CM D podružnica v Rojanu. Da sme g. Pegan zopet igrati »briškolo«, plačata on in g. Lavrenčič vsak po 50 K. Za Sentvidsko šolo so darovali: Kralj Justina 3 K, absolventke nemške meščanske šole 50 K, Andrej Širpa 10 K. Gcjenka IV. tečaja učiteljišča Stana Trobec ie nabrala 100 K. Vse svote hrani tajnik. — Rodoljubne Slovenke. Trt Slovenke In ena Hrvatica, ki so pravkar dovršile nemško meščansko šolo, so izročile tajniku šentvidske podružnice 60 K, ki so jih nabrale med tovarišicami. Vsa čast gospicam, ki so, čeprav vzgojene v nemškem zavodu, ostale zavedne hčerke slovenske, oziroma hrvatske matere. — Za Sentvidsko šolo so darovali: Bartol Gregor odklonjeno najdenino 10 K, Fran Bizjak 1 K, Lojzka Stolfa 5 K, Povh 4 K, Nabergoj 3 K, Tro-ložajev. Ni treba drugega nego da se občinski za- jer m x K jvan p0(jrekar 10 K, Ivan Kos 4 K, Mr lina mm posojIio m psire- p'ača za j rranj obresti, kot pa mu jih do-nasa posojilo. Torej ima dobilek pri obrestih. Za2© gsccEp^šS vsak s svetim? slariniš ic* .Ima posojili ^fmn pppa GOVEDINA ZA NEIMOVITE SLOJE. Jutri, v torek, in pojutrišnjem v sredo, se bo razdeljevala govedina za neimovite sloje proti preščipnienju Št. 20 izkaznice za nakup mesa in maščobe (z rdečo črto) in proti izročitvi Izkaznice št. 44 (z rdečo črto) in sicer v torek serija a in b, v sredo c in d. Na vsako izkaznico se bo dobila */8 kg mesa. Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Sinigaglia, Barkovlje 41, Pun-ier, Gornja Greta, Bin, Rojan 9, Benedettich, ul. Borocvičeva 45, Dapretto. ul. Boccaccio 6, Trocca, ul. Commcrciale J5, Concilia, ul. B. Cellinl 1, Cri-siach, ul. Poste 16, Borgnolo, ul. Lazzaretto vec-cliio 52, Visintini, ul. Cavana 22, Vattovatz, nI. GiustincIIi 5, Rodella, ul. Madonna del Mare 19, Vosak, ul. Cavana 10, Benedettich, ul. S. Seba-stiano 7, Levi, ul. Beccherie 6, Polacco, ul. Bcc-cherie 47, Fabbro, ul. Marije Terezije 43, Zadnik, P. S. Giovanni 6, Martinelli, P. Lesna 8, Veronese, ul. Largo Santorio 3, Fontanot, ul. Amalia 32, Polli, u!. Acc.nedotto 13, Pinter, ul. Farneto 9, Rapotez, ul. Giulia 70, Godigna, ul. Giulia 24, Vattovatz, ul. Giulia 1", Rodel'a, ul. Giulia 1, Burba, ul. A. Volta 2, Malusa, ul. Parini ,15. Periatti, ul. Barriera vec-chia 4, Barbieri, ul. Barriera vecchia 15, Loy, ul. Barriera vccchia 41, Krassnig. ul. Molin a vento 1. Carnicl, ul. Istituto 22, Saffaro. ul. Istituto 30, Marussig, ul. Scttefontane 24S, Polacco, ul. Sette-fontane 44, Ferluga, ul. Donadoni 6, Jenco, ul. Ri-gulti 5, Del. zadruge, ul. Settefontane 6, Pouchč, ul. Rivo 34, Del. zadruge ul. S: Marco 22, Comls-so, Campo S. Giacomo 19, Rizzian, ul. deli'Istria 1. Culot. ul. Guliani 23, Rizzian, ul. Istria 76, Godina, Skedenj 13S, Gatznig, Skedenj 50. Cene: Enotna cena K 10*40. stop sestane po potrebi ali vsaj vsako četrtletje k seji in občinsko svetovalstvo vsaj enkrat na mesec ter da župan izvršuje sklepe občinskega zastopa, potem gre vse v redu. Občinski odbornik. Podružnica Glasbene Matice v Trstu ima danes, ponedeljek, zvečer ob 7 v društvenih prostorih svoj redni občni zbor. Na ta občn? zbor uljudno vabimo vse n. pr. člane, starše, gojencev in pa pevke in pevce. Odbor poda poročilo o dosedanjem svojem delovanju, obenem se pa razgovo-rimo o bodočem delu. Prosimo številne in točne udeležbe. Začetek občnega zbora je točno ob 7 zvečer. Skladateljem slovanskega Juga, Hrvatom, Srbom in Slovencem objavljamo: natečaj za najbolje kompozicije v znesku K 5000. In to za najboljo kompozicijo: 1. za glasovir: sonata suita, rapsodija na svojo, ali jugoslovansko ljudsko temo K 1000. 2. za pesem za en glas in glasovir (tri nagrade) a) K 400, b) K 300, c) K 200, skupno K 900. 3. a) za ženski, b) moški, c) mešani zbor a capella ali z glasovirjem, tri nagrade po K 350, skupno K 1050. 4. za kompozicije koorne glasbe (sonate za gosli, ali violincello in glasovir, trio quartet) K 1500. 5. za glasovirsko priredbo narodnih južnoslovanskih pesmi (najmanje 20) K 250. 6. za originalno kompozicijo za tamburaški zbor: a) K 200, b) K 100, skupno K 300. Rok natečaja 31. december 1918. Kompozicije morajo biti do tedaj netiskane, prepisane s tujo roko, označene z znakom, ki Jc v zapečatenem pismu, v katerem Je Ime avtorja. Rezultat natečaja se objavi v aprilu 1919 v Jugoslovanskih novinah. Nagrajene kompozicije preidejo v popolno lastništvo našega zavoda, ki §e obvezuje, ako dopuste razmere, da v letu dni natisne nagrajena dela. Nagrade se izplačajo 15 dni po objavi rezultata potom Jadranske banke, Dunaj I. Tegetthoffstrasse 7, kjer je bil znesek za ta natečaj deponiran v Januarju t. !. Jury za oceno sestavljajo gospodje: komponist Oskar Nedbal, dr. Gojmlr Krek in Milan Obuljen. Nenagraiene kompozicije more zavod odstopiti redakciji naših glasbenih edicij, ki Jih morejo natisniti in honorirati po svoji verzni meri. Sicer pa ostanejo last avtorjev. Vse note, oziroma rokopisi se pošiljajo na naslov: Slovenski izdavački zavod, Beč I. Sptegelgasse 4. Mestna zastavljalnica. V torek, 16. t. m., se bodo dopoldne prodajale na javni, dražbi dragocenosti, zastavljene na razne predidoče številke serije 142, popoldne pa nedragoceni predmeti, obleka in perilo, zastavljeni na zastavne listke serije 142. Mestna zastavljalnica v Trstu (Civico monte <21 pieta) daja predujme na vrednostne papirje, kakor n. pr. obveznice, državna in občinska posojila, efektne loterije itd. s 6% letnimi obresti. Sprejema v prostovoljno prodajo na javni dražbi vsakovrstne vrednostne in brezvrednostne. predmete, ne da bi se isti zastavili, in v navadno shrambo vrednostne papirje po zmernih odškodninah. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-fceva uzorna češka eostiina v Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska p{?str"ine še cel n^sec časa, se vsi p. t. rodoljubi opozarjajo, da ožive podružnice, da berdo kar najbolj častno zastopane na 29. veliki skupščini. Materina ljubezen — najveća velevlast. Povodom narodnega praznika piše dr. F. D. Marušič v splitski *Novi dobi< Najveća velevlast sveta je materina ljubezen. Ta danes največ trpi; vendar pa prenaša, ščiti in brani svoje otročiče, da jej pleme ne pogine. Materini ljubezni je od narave podeljena osromna naloga in silna moč, da obran" domovini sinove nesmrtnike. Veliko nalogo .zvršuje naša doe"ovina — mati! Ona hrani deco ua^ rra mor'a____In ko sem nekega dne srečal tiste rmb čete nase krvi, ki so odhajale preko Velebita: Hrvatsko prihoda 1 z morja, ševljcno živi nr'r fn gladu, matere - Uničevanje plesnobe »Oldiura«. 'Podpisani sem v tukajšnjih eraričnih vinogradih napravil sledeči poizkus, ki se je sijajno obnese!. Raztopil sem 2 dk kalijevega hipermangana v XA 1 vode. To raz-topljino sem zmešal z V* Čistega pepela ter vse skupaj temeljito premešal in razdelil na dva dela. Prvi del sem sušil na tanko na železni plošči, razprostrti na solncu. Drugi del pa na enak način na žr-javici. Ta po-slednii del se ie posušil v 2A ure, oni na solncu pa v 4 urah. Nato sem ju zdrobil v prah in po dva do tri bolne grozde na večih trtah močno poprašil z vsakim prahom posebej ob navzočnosti mojih tovarišev. Prah se je prijel najraje bolnih delov jagod in že čez pet dni so vsi Jožefa Rupnik pri vpisovanju svoje hčerke v šent vidsko šolo 10 K, E. dr. M. 5 K, Božidar Simčič, ker se ni mogel udeležiti veselice pri Sv. Ivanu, 3 K, Bizjak, od veselja, ker mu je prišel brat s Piave, 6 K, g. Stibil, lastnik novega pogrebnega podjetja, odklonjeno plačilo za voz k Sv. Ivanu 15 K- Denar hrani blagajnik. — Za ljudske knjižnice so darovali akad. fer. dr. >Balkan« sledeči: Ljubljanska kreditna banka K 250, Jadranska banka K 100, Trž. pos. in hran. K 50, Zivnostenska banka K 50. Prisrčna hvala. — Podružnica CMD v Rocolu darujeta Iv. Go-rup, Rocol v dolu 523, K 20'— in Iv. Stekar, posestnik trgovec, Kjadin 4, K 10'—, ker se ne moreta osebno udeležiti veselice za otroški vrtec. Denar hrani g. Stekar. — Za paviljon so darovali ali preplačali vstopnino dne 29. junija 1918 o priliki proslave desetletnice podružnice CMD v Skednju: Tvrdka 2er-jal in Pirjevec 2 sira, salam, 9 botilik; tvrdka Gri-žon 2 sira, salam, 9 botiljk; tvrdka Ferfolja 66 1 vina; g. Stamcar 5 botiljk, 3 škatlje sardin, g. An-žič salam, tvrdka Bratuž-Katnik 16 botiljk, Kristjan Simonič 1 botiljko, gospa Mar. Valentič in gdč. Justina Godina biškote, bratje Hrvati 8 kr-žičev kruha, družina Antona Drejača 2 torti. J. Stoka razglednice, po 50: petorica bratov Hrvatov pri odhodu, po 40 K: Tvrdka Salata, Maks Gulič; po 30 K: tvrdka Petrič; po 25 K: Marica Stepančič; po 21 K petorica Hrvatov pri vbndu; po 20 K: Devo Lavrenčič, Rosmann, Franc San-cin, nadpor. Zimmerman, gospa nadpor. Kvfcter-nik; po 10 K: Dekleva, J. Tavčar, A. Zaired, Klara Cok, Orel Marija, Krašna, Andrej Godina, dr. Wilfan, gospa dr. Rvbdreva, Lovrenc Sancin; po 8 K: Kodrič Milan, M. Zgavec, M. in A. Bucik; po 6 K: Terezija S.; po 5 K: C. V., Iv. Grbec, Silvester Godina, Benko, Cividini. Ivanka Jugo-slovanka, Zorka in Pjerina, Longfort, Ivan Dre-jač, Fr. Pahor, Ana Godina, Lavrenčič, Miki. Ant, Furlan L.; po 4 K: Kudrič, Mery; po 3 K: A. S., Košanc, Viktorija Pestelj, Uršca, Justina Furlan, Godina M., Čeme, Požar, Cotič, 2 imeni nečitljivi; po 2 K: Milica pridna nabiralka, Slava, M. Sancin, Slavec, Iv. Rošo, Ant. Sancin, Flego Jožica, Fran-kovič, Zadravec, Giaschi, prof. Gwaiz, Jos. Grbec, Pavla L.. Vida, Suzana, Ant. Sancin, Em. Sancin, Mar. Sancin, Kanž, Trampuš, Harej, Mirko, V. Kodrič. Norbedo, Hribar, Rudolf, Vranjac, Pavletič, GregoriČ, Fuli, Mar. Godina, Tavčer, Flego, Jož. Bric, nečitljivo; po 1 K: Vekoslava S., Mazlu, Bernik, Elizabeta F., Sandrin, Cividini, Gregorič, Ant. Drejač. šemerl, dva Ivana Sancin. Silvester, Flego Iv., Vinc. Flego, Jos. Drejač, Flego Ant., Sancin Jo§., Dr. Sancin, Pahor. Vsem skupaj najlepša zahvala! — Marija Herščakova le nabrala med zavednimi součenkami VII. raz. CM dekl. šole na Acquedot-tu 23 K za šolske potrebščine nbožnim učenkam istega razreda. — V proslavo Ciril-Metodovega praznika so darovali za stradajoče jugoslovanske otroke sledeči (pola g. Jožice Saksidove in Štefanije Vatovčeve): E. Pollich za sebe i društvo »Navigazione libera« in špedićijska tvrdka »Balkan«-po K 200, Slavko in 2arko Radića, Marija Petrič, Fran Pirjevec, Peter Vojvoda, Zerjal Anton, Stamcar, Andrej Kle-menčič, Ante Kaić po 50 K, dr. Ivan Kimovec, Perhauc Jakob po 40 K, Pegan, Bohinc, I. M. Salata po 30 K, A. Ferfolja. Fran Lampe, Julija Ferfolja odvetnikova soproga, Tomašič, Anton Vouk, tvrdka J. Sirk, M. Drvar, Josip Kocjančič, Miku-ličič, S. Jankovič, kap. Marovič, Ante Sarjanovič, krasno stanovanje ; (4 sobe, kopalnica, mala sobica in 2 druga prostora) v Ul. Kandler 8t. 8, I. nad. 2411 Pftff^As.lp Anton Jerkič pos'uje v svojem ateljeta rUiiiJalUl v Trstu. Via deile Poste at Br. 778/Appr. raspis natječaja. Raspisuje se natječaj za f! ma ■ n- JCMU IlIVlli&lEUI kod ovdašnje Općinske Aprovizacije. — Plaća po dogovoru. Natjecatelj mora dokazat? sa ispravama sposobnost za vršenje takove službe, kao i osposobljenje u knjigo — i računovodstvu. Molbe su podnijeti do 20. oroga mje-seta na potpisani odbor. Pobliže informacije daje potpisani. ODBOR OPĆINSKE APROVIZACIJE u Buzetu, dne 10. srpnja 1918. Predsjednik-: Dr. Dušau Senčar v. r. 10. 40 išče mala družina (3 osebe , — Delo in plača po dogovoru Via Commerciaie y, III., levo. B 27 Posiržfnlco UlRslio sofie kupuje Hotel Balkan, Trst, Piazza Caserma. grozdi skoro popolnoma ozdraveli (brez R. Bakić, J. MiloSević, Luise Bratuž Mirabelii, razlike, ali ie bil prah posušen na ta ali oni način), dočim -so pa sosednji grozd', ki niso bili poprašeni, postajali med tem časom vedno bolj bolni. O tem so se prepričali tudi tovariši, ki so opazovali ta učinek. Da bi se prepričal, ali bi zdravilno učinkoval tudi sam pepel, sem potem potrosil več grozdov s samim pepelom, ki sem ga zmočil z vrelo vodo, a potem zopet posušil in zdrobil v prah. Na ta način potrošeni bolni grozdi so doslej sicer še bolni; razvidno pa je vendar, da se bolezen znatno zmanjšuje, dočim so tudi tu sosednji nepoprašeni grozdi vedno bolj bolni. Na podlagi teh poizkusov priporočam vsakomur, kdor nima drugega sredstva _______ za zdravljenje plesnobe in ima več ali Pozdravite — rekel sem jim — deželo! manj bolno grozdje, naj se koj posluži teki rodi kruh, s Katerim vas prehrani do|ga zistema. Kdor dobi hipermanganata, Mh iz\ dni. Recite jej, da ste vi mali dosli naj ga meša 5—8 dkg na klg pepela na T?ite naše veliko ujedinjenje. Odu-'opisani način. Sicer pa naj potrosi grozdje pozdravil a domovi s nov; a nasičena - dežele. čete naše dece, v kateri rta, ujedinjena od trpljenja črtstvom in kruhom naše s samim pepelom, pripravljenim na opisani način. Tako pripravljeni prah naj se trosi zvečer, ko je pričakovati mirne in rosne noči. Ali pa še bolje: zvečer, ko navadno piha večerna sapa od ene strani; zjutraj pa, ko piha zjutranja sapa od druge strani trt. Trosi se lahko tudi po dnevu, ako je vlažno vreme, ali, ko je pričakovati lahkega dežja. Ako rabimo hiper-manganovo pepelno zmes, priredimo jo vedno tik pred uporabo, ker se drugače hitro kvari. Trosi pa naj se le na bolne DoHna, 9. 7. 1?J8. Dne 15 Julija t. 1. se sestane — po ć'jl.rem presledku — v sejo naScbfinski zastop. Med drugim ifna izvesti tudi dopolnilno volitev župana, ker se je dosedanji župan, gospod Samec, odpovedal ^upan?ki časti. Ob tej priliki je umestno opozoriti na nekatera nesoglasja, ki vladajo v naziranjih clede volitve 2upana in občinskih ' svetovalcev. 2upana in svetovalce izvoli občinski zastop izmed sebe. Dovolite mi navesti pred vsem golo besedilo zakona, ki rravi v § 36: Za člane občinskega svetovalstva (župan in svetovalci) potrebi. Za poKajenje uumm & zamcrcio biti izvoljeni simo pravi čiaui občinske- i takim prdlium, je najbolje* ..ako se rabi ka-1 sehno številko in zaznambo. kavarna »Commercio«, Stegu Rozalija, stotnik Žitnik, Olga Dugulin, N. Grižon, N. N., Pinter, N. N., D. Tripcovich, Fran Kovačič po 20 K, A. Lavrenčič, B. Lovre, Cin. A. Dekleva. Anton 2ejn, Šinkovec Ivan, L Stoka, M. Ivane, Alga Vatovec, Hinko Candolini, dr. Martinis, 2gur Leopold, Ivan Bidovec, Zgur Fabjan. N. N., Cvek Joško, Marušič, Fran Popatnik, Ivo Novakovič, Prelc Olga, Ljudska posojilnica in hranilnica, kan. Slavec Ivan, Vladko. Roman Brezigar, Hero, Vidic Mate. Jakob Jurca, Emil Kavčič, Santa Zobec po 10 K, Margon 19 K, Petrič Ivan 9 K, Vodopivec, Ana Gutj, Detela Stanko po 6 K, Zadnik, dr. Wi!ian, Gruden. I. Kerže, Tinka Cesnovar, Lojzka Martelančeva, Koš-merlj. Irma Strekelj, Ferjančič Jos., Vinc. Skerk, Josip Prelog, K. Cvenkel, Brinšek Fr. po 5 K, Mj-kelič Gilda 3 K, N. N. 2 K, Lenček, Bavčer Franjo po 1 K. Skupaj 1898 K. Dne 18. julija 1918., dopoldne, ob 9. uri, se vrši v Gradcu, Greisplatz, »Kavarna Berlin«, ■H i r . t V t^rj j L-' aSJ i. -s*A l m j v, gj SLIU 3 ".1 vse kavarniške oprave in pohištva, obstoječega iz dveh Seifert-\Vende bilardov, 50 marmornatih miz, 120 Thonett-stolov, zof, kuhinjske oprave, servisev iz poree-lane, srebra, stekla itd. Interesenti se povabijo k vdele-žbi. OEilTHA CEHTRMJ1 Z5 DBE071TEU GORIŠKE r. z. z o. z., razpisuje sledeča mesta: Tb »v • npifp! mmmi ki naj ima večletno prakso v nadtalnem •stavbarstvu in je sposoben popolnoma samostojnega dela. V po štev pride Ie inženir po poklicu. 1 i« LU ,1. ns e* c*. i iMmm :I e k U i y iK^hj' i ^ y n ?? s h zmožen samostojnega izvrševanja načrtov in proračunov, vodstva ter nadzorstva na stavbiščih. III. Eno ev. več možkih ali ženskih pi--sarniških moči, ki naj bodo vešče strojnegLi pisanja, stenografije, slovenskega in nem škega jezika, ev. tad i laščine. Nekolekovane prošnje z natančnimi podatki o sposobnostih, dosedanjem službovanju in spričevali naj se ulagajo pri Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani Dunajska ce£ta 22. Navede naj se termin, s katerem ie mogoče nastopiti službo. Možki prosilci naj navedejo natančne podatke o vojaškem razmerju. TZSi TTTS EE& J: srebro in srnsmie kupuje po najv!:illi cenah dobroznaiia urarna In zlatarna AIOjIIJ Pfl'JU v Trsta Piazza Barriera v. 2. '.s. I A (bi v vsaki mn R. Matelan-ii na O .. i Kode 23 ^ vrst® pošilja v vsaki mn.žini franko EK&o Premsolc, Trst, Z O 'i»OZ D R A V NIK lh S L" k K. i Dr. J. Če v Trstu, iilisa Posti vogal ulice del Izdire nje zoooV leeiia. - -- VfJLt vecchia 12 Posta b T3 3 bO* Plomb rarija. rm Z0 3JE - - BVBTar -.a i niča. na uiit.u, Marl e E^er do Cape^an Opčine št. 200 (zraven openske ; ' cerkve) hiša Jakoba Hrovatin lan uEliBo izbero češkili veliKIlJ m in malih mrivflšhffi Rrsi. r^isu TEST, uiicii EnrriGra mt-ln 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci Iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s frakovi in napisi. Slike na porcelanastih j ploščah za grobne spomenike itd. itd. jj Na^^je tic-rj^afranlpa coaau ^ j ijt St 15 Velfeu !2dbj6 3 srefejrJh in zla učtfrMgf, l$rsi*t«iv9 vtftm Vel C'erit raiame, Naročnikom lista In oglasov! Od več strank dobivamo potom poštne nakaznice denar ne da bi nam javila dotična stranka. • za kaj je denar poslala. Nekateri pošiljajo l| denar za oglase, javljajoč, da sledi pismo".? in besedilo. Ali pisma ne dobimo. Razmere so na pošti take, da je veliko čuco. ako od 100 na nas naslovljenih pisem dobimo polovico. Zato prosimo vse one, ki so poslali denar za oglase, da nam blagovolijo še enkrat poslati v priporočenem pismu besedilo, ako oglasi niso bili še uvrščeni, in sploh priporočamo vsakomur, ki pošilja naši upravi denar, da nam tudi javi, za kaj ga je poslal, namreč: za naročnino, za ti-grozde, ker ta zmes ne prepreča bolezni, | skarno. ali za oglase. Seveda velja to marveč jo le uničuje. Ponavija naj se po j edino le za poštne nakaznice, ne pa za po-:—bolnih grozdov s štne položnice, ker imajo le-te našo po-i A\etković s L Trsi, m Cbss?! rti Rlsima-Ii2i 5 (lastiu Kapital in pesas-va K 23,500.0^,— Filijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrov k, Kotor Ljubljana, Opatija, Split, Sloenih, Zadar. na knjižica 3 0 3 Vlog© krs"2!ca od dneva vlose do dneva vzdiga. Rentnl davek plalije banka od s .o]- a. Obr lo\ ife vlog ra tekočem in žiro-ia.mu po dogovoru. Akreditivi čeki in n ;f?3zr.i e n v a tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in pro a[a: vrednostne papirj-, re tc, o li-gacile, zastavna pisma, prijoriute, delnice, srečke, valute, de ize, promese itd. Daje p^dujme na vrednostne papirje in olago ležeče v javnih skladi eii. — Safe D?posits. — Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proi kurzni iz' ubi, revizija žrebanja srečk itd. brezp ačno Stavbni kredit, rem ours krediti. — Borzna naročila.--lnkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2665. Brzojavi: JADRANSKA od 9 da 1 popoldne - Uradns uro: