Štev: 9.
Cena edne številke dinar 1.
Poštnina v gotovčini plačana.
1. marca 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25
D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Mari-
jinoga Lista na celo leto je : doma 10 D., v Ameriko 50 Din.
Novine prihajajo vsaki tjeden, M. List vsaki mesec. Naročniki
M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki
No vin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravni-
štvo Novin v Črensovce, Prekm.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v
Črenšovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črenšovcih.
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvad-
ratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst.
Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od
vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva
dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči 1|4, 1|2 ali celo
stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno
več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Par reči k volitvam v Prekmurji.
Vsakši, ki zasledüje javno, politično živlenje naroda, prizna, da so volitve velkoga pomena. Ne samo zato, da ljüdstvo z njimi odloča i si samo zariše pot, po šteroj se bodo rešavala njegova politična pitanja, ki so za njegov razvoj, kak gospodarski tak prosvetni i verski odločilna, nego tüdi zato, ar pokažejo — če se vršijo slobodno — mišlenje ljüdstva i svedočijo o njegovoj političnoj zrelosti.
Če gledamo volitve v Prekmurji pod tem vidikom — v kelko kažejo našo politično zrelost — se nam pokaže zanimiva slika, pa ne samo zanimiva, nego tüdi ža-lostna, ki nam vnogo svedoči.
Če se bomo sodili po izidi volitev, se moramo ločiti v tri tabore.
Prvi so tisti, ki se neso dali premotiti ne s penezi, ne z oblübami i tüdi z grož-njami ne, nego so ostali verni svojim sta-rim načelom i so se odločili za svoje prej-šnje voditele, ki so se dozdaj bojüvali za njüve pravice i se bodo borili tüdi od zdaj naprej. To so tisti, ki so oddali svoje glase za kandidate Slov. ljüdske stranke — Kmečke sveže — i so s tem izrazili svoje zavüpanje do njih, zednim pa tüdi zahval-nost za trdi boj, šteroga so vojüvali v parlamenti za pravice Slovenije, za bratski sporazum med tremi narodi Jugoslavije, Srbi, Hrvati i Slovenci, šteri sporazum je fundament za mir i red, za zadovolnost i blagostanje v našoj državi. Te tabor neje najmočnejši — za par što se je od zadnjih volitev skrčo — a je še vsigdar zadosta močen, da ne podleže nasprotnikom. Močen je tem bole, ar zna, da se bojüje za sveto stvar i to njemi bo davalo nove sile, da se ne vda.
Drügi so tisti, ki so se dali preslepiti z oblübami, štere se ne bodo mogle ni-gdar spuniti. Pred prejšnjimi (18. marca 1923) volitvami nam je Radič obečavao, da nas prikapči Vogrskomi, da ne bomo slüžili pri vojakaj, da ne bomo plačüvali dače — z ednov rečjov, obečavao nam je nebesa na zemli - i s temi svojimi oblübami je dosegno, da se je dobra tretina naših volilcov odločila za Ijüdi, šterih prle nigdar nesmo videli i jih vnogi niti po imeni neso poznali. Oblübe so vlekle i to nihče neje pitao ali se dajo tüdi spuniti, Štero oblübo je Radič spuno? Niti edne. Dodao pa je tem še drüge i to je tak jako vplivalo, da se je prek 6000 Prekmurcov — Goričancov i Vogrov — odločilo za hrvacko stranko, ki v parlamenti — ar so njeni poslanci sedeli celi čas doma, njeni voditeo Radič pa je hodo po Angliji, Rusiji i Austriji — niti prsta ne genila da bi pomagala v boji, šteroga so vodili poslanci dr. Korošcovoga, dr. Spahovoga i Davidovičovoga kluba. Prekmurci so vo-lili Hrvate i s tem nekak kazali, da nam je bole za Hrvacko, kak za Slovenijo, če
tüdi smo Slovenci i so bili Slovenci tüdi naši pradedeki, ki so se že pred 1000 leti naselili na toj zemli.
Tretji pa so poslüšali na cinkanje penez. To njim je tak zaglüšilo vüha, da neso čüli glasa svoje vesti, štera njim je pravila, da naj ostanejo verni svojim načelom, da naj pomagajo do zmage pravici proti krivičnosti i nepoštenosti, da naj podpirajo može narodnoga sporazuma, nego so se odkrili pred küpčekom penez i se odali za par Judašovih grošov. Za nekelko cotavih dinarov so odali svojo narodnost, svoje pravice, svoja načela. Mislim, da v osvedočenje toga ne bo nepotrebna edna prilika. Od Prekmurca je. Cele ne podam, a ka omenim, je od reči do reči. Čüjte, ka pravi :
Eden demokratični sobočki kandidat je zdaj, gda so válastášje bili, našoj občini edno pismo poslao, še svoj pečat je goridjao na pismo, pa se jetak fajn last-noročno podpisao, da praj če bo on iz-voljen za követa, te da našoj vesi 50.000 dinarov. Njegovoj sapi, to je dosta penez, pa smo oprvim ne vervali, da bi ta vladna stranka za edno prekledavčarsko vesnico telko reskerala, no gda smo videli tam gori uradni pečat, nas je le premotilo i smo vsi na njega glasüvali. Ali je prilika istinska, ali pa se Prekledavčar, ki jo je v Szabadsági objavo, samo norčüje, ne vem. Istina pa je, da se je to dogajalo, čeravno v tom slučaji ne, pa v stotih drügih.
Nekdi sem čteo, da so volitve pokazale, da smo politično zreli. Za nešterne to vela, a o velkoj večini moremo trditi, da ne ve prav. ka so volitve i kakšega pomena so za njegovo živlenje. I tak sodijo o nas tüdi drügi, ki ne poznajo naših razmer i tak še bole čarno vidijo ves položaj. V političnom pogledi se z našimi slovenskimi brati nemremo primerjati. Oni so v svojem prepričanji trdni i jih ne spela vsakši slepar, ki malo zacinka s parami ali pa njim obeča zlate palače v zraki. Svojih načel oni ne odajo. Zakaj pa je takša razlika med nami? Oni majo za seov dugo-letno politično šolo, mi je pa nemamo. Oni so zdrüženi, mi pa raztepeni. Organizirani so, nam pa se še niti ne senja o pravom drüštvenom živlenji. V najmenšoj goričkoj vesnički majo Kmečko zvezo, mi pa jo komaj poznamo:
Kakšega pomena je za nas v političnom pogledi Kmečka zveza, so nam pokazale slovenske vesnice v dolnjem Prekmurji. Tam je že vdomačena i pozna se, kelko pomaga pri vzgajanji političnoga živlenja. Dolenski Prekmurci so pokazali da neso bilke, štere odnese veter zdaj na pravo, za malo časa pa na levo. Svojim načelom so ostali verni i so se skoraj vsi -- ne samo vsi, nego še več kak leta 1923 — odločili za voditela, šteroga so meli do zdaj.
Če pomislimo, da smo še pred petimi leti živeli pod razmerami, štere nam neso dopüščale, da bi se slobodno odlo-
čali, se zavolo volilnoga izida nekelko lahko opravičimo, ar tak friško neje mogoče napredüvati. Pomisliti pa moramo tüdi, da na nas leži, da se razmere zbolšajo, zato naj nas to navči, da dale ne bomo spali, nego začnemo z delom, da se to popravi, ka smo zagrešili. Ne smemo pozabiti, da nam je kmečka organizacija, ki nas vpela v pravo politično živlenje potrebna, zato moramo posvetiti svoje moči razširjanji Kmečke zveze.	FR. K.
Volitve v Jugoslaviji i miselnost inozemstva.
Volitve, ki so se vršile 8. februara, neso samo v našoj državi zbüdile velkoga zanimanja, nego v vseh europejskih državaj, posebno v tistih, ki so po kakših mednarodnih političnih zadevaj z Jugoslavijov v malo voskešoj zvezi, kak Čehoslovaška, ltalija. Zanimale so se za naše volitve tüdi velke države : Anglija, Francija. I zdaj, gda so volitve za nami, je izgovorila europska javnost sodbo o njih.
S sodbo, ki je izgovorjena, P. P. Ž. režim nikak nemre biti zadovolen. Ta sodba, ne samo da njegovoga postopanja ne odobrava i hvali, nego ga obsoja, obsoja tak, da je sramotno za tiste, ki so takše postopanje vpelali i ga nadalüjejo. Obsodbi Pašič—Pribičevičove politike so se pridrüžili celo nešterni listi, ki so je prle zagovarjali i odobravali i so zavolo toga napadali opozicijo. Tak dela glasilo francoskih nacionalistov „Le Temps“, ki je še nedavno dvigalo P. P. režim v deveta nebesa. Zdaj pa med drügim piše : „. . . . Istina je, da je nastopila belgrajska vlada jako sirovo i da je Pašič do meje izrabo vladno moč v boji s svojimi nasprotniki. . .“ Volilni uspeh vlade ne je takši, da bi mogeo Pašič vršiti samo svojo volo. Pašič i Pribičevič bota prisiljeniva k politiki sporazuma.
Češka „Tribuna“ v Pragi med drügim : „Proti neznatnoj večini radikalov i Pribičevičovih demokratov stoji železno utrjena opozicija. Zanimivo je posebno dejstvo, da opozicija neje nikaj zgübila ; nego Hrvatje majo eden, Davidovič pa celo 6 mandatov več. Ta dva uspeha sta najvažnejša iz zadnjih volitev. Znalo še je najmre da Pašič zmaga z oboroženov silov i političnimi nastavlenci, z zaplembov vladi neprijaznih listov i pritiski na celoj liniji . . . .“ Nadale piše, da takša politika, kak jo je Pašič vodo do zdaj, neje mogoča, ár bi Hrvate i tüdi drüge, ki so za poštenost i sporazum, lehko prisilila, da bi začnoli inači nastopati.
Drügi češki list „Čech“ pravi, da je izid volitev za vlado porazen. Večjega poraza Pašič neje mogeo doživeti, kak da morajo njegovi listi sveti poročati, da ma samo 10 glasov večine.
Podobno pišejo tüdi drügi svetovni
2
N O V I N E
1. marca 1925.
listi, med njimi najvekši angleški dnevnik „Times.“ Te pravi, da dokazüje izid volitev v Jugoslaviji, da šče vse prebivalstvo decentralizacijo.
Iz vsega pisanja različnih listev se da povzeti, da je svet, ki zasledüje razvoj našega političnoga živlenja, sprevido, da se politika, kak jo vodita Pašič-Pribičevič od začetka, nemre voditi na dale, ar je protivna voli vseh treh jugoslovanskih narodov i vodi v nered v javnom živlenji. O tom je osvedočen vsakši, samo tisti, ki majo oblast v rokaj, ne. Oni se držijo stare poti i kak se vidi iz postopanja po volitvaj, se je bodo držali tüdi naprej. Pitanje pa je, kak dugo. Ar vse trpi samo do mere, od te naprej se ne da iti. Ljüdska vola je tüdi od oborožene sile močnejša, zato ednok mora priti do zmage. Pri nas pa je vola vseh treh narodov to, da Pašič-Pribičevič-Žerjav idejo, oblast pa dobijo v roke možje narodnoga bratskoga sporazuma.
posvetüvali s hrvackimi voditeli. Ka so sklenoli je razvidno iz izjave dr. Tiumbiča: »Sklenjeno je predvsem, da ožji i širši blok prenehata i da se vse stranke ožjega i širšega bloka zdrüžijo v eden parlamentarni blok, šteri bo vodo enotno politiko i način i bo v vseh pitanjaj nastopao kak en blok. Sklenjeno je dale, da se bo nadalüvala politika sporazuma na podlagi Davidovičove deklaracije, zato je dobo opozicionalni blok novo ime :	Blok narodnoga sporazuma.
HRSS (Radičova), štera do zdaj formalno neje pristopila v blok, nego ga je samo podpirala, je odzdaj kotriga bloka kak vse drüge stranke.
Takši je zdaj položaj. Na ednoj strani režimskivi stranki — rad kali i Pribičevičovi demokrati — šterivi s silov dižita na oblasti, na drügi strani pa tesno zdrtiženi blok narodnoga sporazuma, šteri je tem močnejši, ar je Hrvate pridobo popolnoma za sebe. Da bota mela Pašič i Pribičevič z blokom sporazuma močen boj, je gotovo, sme pa se tüdi pričaküvati, da jiva te blok vrže, a ne samo za tri mesece — kak pred volitvami — nego za vsigdar. Ali pa doseže to, da Pašič spremeni svojo nasilno politiko.
dosti žitka, — da bi tüdi v tom bio spodoben človeki. To so najmre tri poglavitne, tri strašne gobe naše pokvarjene narave. „Ar vse, ka je na tom sveti, je poželenje tela, poželenje oči i gizdost žitka, ka je ne od Očo, nego od sveta“ piše sv. Janoš apoštol. To se pravi : Poželenje tela : uživanje v jestvini, uživanje sveta, veselice, plesi, naslajanje, nečistosti nesramnost. Poželivost oči je parovnost po blagi, bogastvi, česti, penezaj itd., poželivost oči pripravi človeka na to, da telovne reči za več štima, nego Boga, penezi, blago, küpčija to so bogovi poželivosti oči. Gizdost žitka pa je predrzno zavüpanje samomi sebi, svojoj moči, brez pomoči drügih, posebno brez milosti bože. — Jezuš Kristuš nas je dnes šteo opominati s svojov peldov, kak se moremo vojsküvati proti poželivosti tela, poželivosti oči i gizdosti žitka. Jezuš je vse tri sküšavanja premagao z rečjov božov, zato tüdi nas pogosto opomina, da naj nücamo to dobro sredstvo. V evangeliji sv. Mataja pravi : „verüstüjte i molite, da ne spadnete v sküšavanje.
Zdaj so se spunile reči sv. Ivana: „Istinsko je prišlo k vam bože kralestvo na zemli.“ Jezuš je ob nastopi v nebesko kralestvo na zemli vövrgeo šatana, boj je začno proti vojvodi tmice i v tom boji je z ednov samov rečjov : „Poberi se šatan.“ Premagao je peklenske moči, zrüšo je poglavarstvo hüdoga düha nad človeško rodom. „Zdaj je sodba sveta, zdaj bo vövržen vojvoda toga sveta.“ (Jón. 12. 31.) Zdaj je nastopilo kralestvo bože, zdaj je zavladao Kristuš.
Kristuš je postao podoben nam v naših slaboščaj, mi pa postanimo podobni Njemi v njegovoj moči. Kak smo po prvoj sküšnjavi premaganci, tak postanimo po drügoj zmagalci
Položaj po volitvaj.
V političnom živlenji nega takše živahnosti, kak te, gda je narodna sküpščina zbrana. Itak pa se nemre praviti, da bi bio političen položaj mrtev — da se nebi nikaj delalo.
Po volitvaj je nastao položaj, kakšega neje pričaküvao PPŽ režim, ki je vüpao, da se njemi posreči s silov, oblübami, podküpüvanjom pridobiti za sebe velko večino, s šterov bi mogeo nadale voditi svojo politiko krivic i nepoštenosti. Kak težek je položaj za režimskivi stranki, se vidi iz toga, da se den za dnevom vršijo seje, na Šterih sklepajo o načini, kak bi se to zamotano stanje rešilo. Svoje nasilje režim nadalüje. To se kaže posebno v ustavlanji i zaplembaj listov. Šteri list natisne kaj takšega, ka bi pokazalo zamazano postopanje PPŽ. režima, ali ki inači šče povedali istino, ne sme priti na svetlo. Za opozicionalne protirežimske liste — tiskovne slobode več ne poznajo. Če pišejo proti Pašiči, Pribičeviči, Žerjavi, jih krivijo, da pišejo proti državi — kak da bi bili tej trije gospodje država — zato ne smejo priti ljüdem do rok, ar bi v njem vzbüjali sovraštvo do domovine. Proti takšemi postopanji je nastopilo Jugoslovansko novinarsko zdrüženje i je poslalo odposlanstvo na notranjega ministra z resolucijov, v šteroj protesterajo proti preganjanji časopisov i novinarov.
Položaj je tüdi za opozicionalni blok resen. Voditeli se zavedajo, da jim bo potrebna še vekša edinost i odločnost, ar boj bo težek. I na te boj se pripravlajo. Taki po volitvaj so se zbrali v Belgradi, gde so se na večih sejaj posvetüvali, kakše stališče naj zavzemejo i kak naj nadalüjejo boj za sporazum i zmago poštenosti. Iz Belgrada so se podali v Zagreb, da bi se
NEDELA.
I V posti. Evangelij sv. Mataja. IV. 1—12. Pelan je bio Jezuš v püščavo od Düha, da bi se sküšavao od vraga.
Kak je Bog dopüsto sküšavanje negda v paradižomi prvomi človeki, zastopniki človeškoga roda, tak je dopüsto tüdi svojemi Sini, zastopniki novoga človestva v kralestvi božem. Kak je negda sramotno bio premagan prvi Adam, tak je častno zmagao zdaj drügi Adam; i kak smo bili deležni suženstva prve premaganosti po Adami tak smo postali zdaj deležni slobode nove zmage po Jezuši Kristuši.
Po prvom grehi Adama je naša narava postala slaba, pokvarjena, vsa gobava; nagnjena k slabomi, k grehi. Križe i težave, trplenje je Spravo prvi greh na Adamove rame i na njegovo deco. Celi človeški rod je postao deležen te strašne herbije Adamove: „V znoji svojega obraza boš jo svoj krüh, ar si prah i se v prah povrneš.“ (I. Moz. 3. 19) Jezuš Kristuš, oblübjeni odküpiteo človeštva, je v svojoj božjoj previdnosti vido sirmaštvo i nevolo človeštva. Ali to je njemi ne bilo zadosta; on sam je šteo biti deležen naše sirmaščine i vseh naših bolečin. On je šteo postati od Betlehema do krvave Kalvarije spodoben človeki v vsem; šteo je postati človek po naravi. I postano je mož bolečin. „Istinsko, on je trpo naše betege i prenašao naše bolečine“ pravi prorok Izaiaš. I sv. Paveo piše: „Zato je naš velki dühovnik (Jezuš Kristuš), ne takši, šteri naše onemoglosti nebi mogeo pomilüvati, nego šteri je bio vösproban, kak mi, v vsem, zvün greha.“
Prvoga Adama je nesrečnoga včino greh, drügoga Adama pa je onesrečila lübav, lübav ga je včinola nam ednakoga v vsem zvün greha. — Kak je negdaj bio sküšavan od poželenja tela, poželenja oči i gizdosti žitka prvi Adamtak. je tüdi drügi Adam Jezuš Kristuš bi skü-šavan od poželenja tela, poželenja oči i giz,
Glasi.
Slovenska Krajina.
Dijaško podporno drüštvo v Mursk Soboti se najtoplejše zahvali vsem plemenitim darovalcom, ki so se odzvali prošnji dijakov nabiralcov, čiravno z najmenšim darom pripomogli drüštvi do pripomočka, da de mog o tüdi nadale vršiti svojo plemenito nalogo v hasek sirmaškim dijakom naše realne gimnazije. Darüvali so sledeči kraji te-le vsote (v dinarjih): Andrejci 116.25. Bakovci 120, Beltinci 123, D. Bistrica 13, G. Bistrica 25, Bodonci 105, Bogojina 174.50, Bratonci 42.50, Bukovnica 33, Černelavci 83, Črensovci 163, Dobrovnik 85.75, Dokležovje 23.75, Domanjševci 16.75, Fokovci 80 25, Fikšlinci 126.75, Gančani 11.75, Gorica 54.50, Gradišče 78.50, Ivanci 22.25, Ižakovci 26.50, Kančevci 16.75, Kobilje 115, Križevci 150, Krog 111.50, Kupšinci 224, D. Lendava 100, Lipa 85.50, Lipovci 42.50, Martinje 100, Martjanci 46.50, Melinci 66.25, Mlajtinci 77.50, Moravci 30, Nedelica 125, Nemšovci 16, Noršinci 46, Odranci 146, Pečarovci 70, Pertoča 30, Petanjci 66.50, G. Petrovci 200, Polana 35, Predanovci 81.75, Pucinci 129.50, Pužavci 154, G. Radgona 390, Radmožanci 80, Rakičan 125.75, Renkovci 135, Sebeborci 150, Sodišinci 12.25, Sotina
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Ar oča so sami lehko obdelovali malo njivico i tüdi gorice so bolše lehko kopali i vred devali, kak ženska. Potom pa so bili tüdi preci priličen stolar; samo senjar ne.
— Ka je to senjar ? — je pitala Trezika.
— Tisti mešter, ki ne oda pri hiši to, ka dela, nego nosi iz ednoga varaša v drügoga na senje. Stölar kište, zibelke, deske za mesiti i drügo. Moj oča so bili samo takši kmečki stolar, a so pošteno zvršavali svoj poseo. Tak lepa dreva so delali, tak lepo so jih pofarbali, posebno če vmro mladi dečko ali mladenka, da še zdaj govorijo o tom. Ne bi si bogme mislili, ar bili so močen, zdrav človek, da bo tak friško delao njim drevo drügi. 
— Kakšo falingo so meli? — je pitao Elemér.
— Kakšo falingo? Jaz istinsko ne vem. Tüdi doktor neje znao. Ali so se pretegnoli, ali so meli plüčnico, ne bi znala povedati. Samo to znam, da so v goricaj dobili. Gda so večer prišli od tam, istina, da je nastalo jako božno vreme medtem, gda so vüni delali — so jako tožili, da jih bolijo prsa i mraz jih je stepao. Mati so njim skühali koprov tej, so jih namazali, a poslalo njim je hüje. Opolnoči so že zmešano govorili. Drügi den so poklicali doktora, a on njim ne mogeo pomagati. Tretji den so jih položili na mrtvečki odar. Od tistoga časa je postalo naše Živlenje sirmaškajše. Ar to je sčista
odpadnolo, ka so oni s stolarstvom zaslüžili. Mala njivica i goričice pa naj neso mogle zdržavati. Mati so morali iti na delo. Če bi samo lehko delo morali opravlati, ne bi bilo nevole.
Od težkoga dela se je že odvadilo njeno zmantrano telo. Zberati pa si neje mogla. Ednok, pranje, kühanje, mala podpora pri popovih, županovih i tü pri gospodi ; drügoč pa kopanje goric, krumplov, tretje konopel, a tüdi droblenje kamenja na državnoj cesti; pod tem je morala spadnoti v gübe pred časom. Tak, tak, lüba piceka! Vüva sta preskrbleniva, ne bo vama trbelo stopiti v težko delo v žgečem leti, čonte — prezebajočoj zimi; jaz pa sem morala ne samo ednok pomagati v ednom — drügom.
— Ka ste vi delali ?
— Ka sem mogla. Jesti sem nosila, travo žela, šibje sem vezala, prala sem tüdi posodo pri gospodski hišaj, če je trbelo pomoč, gda je bio velki obed, Tak sve se mantrali, vlekli žmetni jarem. A itak nesve mogli obdržati malo vrtvece. Najprle so se uboga mati od njive morali ločiti. Potom so prišle gorice. A kak težko se je odločila za to. Nego morali sve odati tüdi zato, ar neje mogla tak obdelavati, kak bi trbelo. Gor bi že morala plačati. Ne je dugo preživela zgübe prilüblenih goric. Ostala je le samo hišica. To sem jaz herbala, Tüdi neščem, da bi prišla v tihinske roke.
— Stanüje što v njoj?
—- Stanüje ka pa. Tüdi plača nekaj; a s tistoga komaj ostane kakši groš. Ar vsigdar trbe napravlati, mazati, krpati hižičko. Brez toga
bi se zrüšila. Tak mi tedaj ne ostalo takše verstvo, da bi mela hrano i bi si mogla priskrbeti obleko. Dobro, da ne je stiska že prle navčila na delo; tak me bár spoštüjejo, gde bole menje. A potrebüjejo delavne roke. Tü posebno.
— Tü? — je pitao Elemér začüdeno. — Ka telko dela mate ?
— Nemrem se pritožiti; — je odgovorila
Mari.
Elemér je zarazmo, ka je štela dekla s tem praviti, ne da bi žalila gospodara ki je rod tomi dečki. Rodbina le vleče vküp. Ne bi marala, da bi jo zatožo. Zato neje govorila bole očivestno.
A ka bi tožaro Elemér. Vido je on že prvi hip, že doma pri njih, da Góhérca neje takša ženska, ki bi si namazala roko, gda koga za vüha prime. Trde narave mora biti. Čüo je o njoj tüdi prle, a občülo je iz vsake njeno reči, vsakšega djanja že te, gda je bole pogosto prihajala notri med očinim betegom. Še bole pa te, gda so jiva posadili na kočijo t pelali s seov.
Nemre meti tü jako zaželenoga posla siromaška slüžkinja. Mogoče jo tüdi zbijejo. Kak jo gotovo, da bojo tüdi njiva bili. Moj Bog, moj Bog!
I na to miseo so njemi strepetala vüsta, oč. Znova so njemi pritekle že posüšene skuze. Če bi videla to njegov oča!
— Kaj ne, da slabo ravnajo z vami, Mari? — je pitao dale.
— Kak morete ka takšega misliti, gospod Elemér?
1. marca 1925.
N O V I N E
3
115.50, Srdica 117, Strehovci 47.50, Strukovci 78, Satahovci 88.75, Tešanovci 10, Tišina 86, Tropovci 65.75, Turnišče 140, Vidonci 119, Vučja Gomila 21 20 Din. — Odbor.
V sredo 18. 11. 25. se je zgübila denarnica od D Lendave do Hotize. Notri je bila srednja šuma penez i razni dokumenti z imenom lastnika. Najditelj se prosi, da vse proti primerni nagradi pošteno vrne lastniki ali upravi Novin.
Kmečke zveze naj spijšo vse nove člane (kotrige) v svoje drüštvo, član je lejko vsak moški i ženska od 21 let naprej (§ 5.) či v začetki leta neso mogle za volo volitev — naj to včinijo do 31. maca i od vsakšega 1 dinar članarine poberejo, od cele šume polovico prihranijo za svojo K. z, drügo polovico s prepisom imenika nam pošlejo. Nešterne so to že včina le kak Rakičan, Bogojina, Ižakovci, Ivanci i Noršinci.
Ar ste znova oba poslanca zvoljena, gledali bomo, da ta mela bar vsaki tjeden eden uradni den za potrebe, pritožbe i prošnje svojih volilcov v prostorih tajništva SLS v Murskoj Soboti. Te uradni den naših poslancov bomo objavili. Ovači pa doma itak sprejmejo vsak dan lüdi.
Naše tajništvo se je preseülo v drügo stanovanje. Ljübileli našega kmečkoga lüstva, bedeničkomi vlč. plebanoši g. Fafleki se mamo zahvaliti za to naklonjenost, da so svojo hišo — poleg drž. bolnice — v Murskoj Soboti dali našemi tajništvi SLS i njenim organizacijam na razpolago. Drago lüstvo, prihajaj v vseh zadevaj rado v naše tajništvo, Bratski kmečki pozdrav vsem organizacijam !
V Rimskom romanji bo Prekmurje lepo zastopano. Iz Cankove de jih šlo 5, tüdi z Oradišča, Sobote, Beltinec se jih je že precej pri-
glasilo.
Imeniten sprevod. Februara 8. je naše lüstvo tao vzelo z velkoga sprevoda, gda so pod Mürov zakopali samostojnih demokratov glasilo ,,Murske Novine“. Eksponent toga tjednika je slabo opravo, na mesto njego bo dr. Žerjav se sprehajao s svojov zloglasnov ,,Domovinov“ po našoj krajini. Hvala na takšem obiski.
Murska Sobota. Nešterni naši poštni slüžabniki se Že duže kausajo med sebov, mesto da bi vršili narodi v hasek državno slüžbo. Ednomi domačini v cerkvi niti med božov slüžbov ne dajo mira.
Pišejo nam. Vaše ,,Novine“ so prinesle poročilo, da je dana državna podpora občini Püconci. — Mi znamo, da je to dao g. Koder, ne vemo pa ali je država g. Koder ali pa mi, ki tü živemo. Nadale se guči, da je tej desetjezer dinarov danih celoj gmajni?
Država.
Živka Dimitrijevič †. V Belgradi je vmro inžener Ž. Dimitrijevič, predsednik zveze Jugoslovanskih inženerov arhitekt i načelnik v prometnom ministerstvi. Pokojnik je bio že pred vojnov eden najbolših inženerov v Srbiji; po vojni si je pridobo velko zaslüženje za obnovo železniškoga prometa.
Mogoče samo pri nas. Vpokojenomi povelniki žandarstva v Sloveniji, polkovniki Dragiči je država dužna 4532 Din 70 p. Državni
svet je ta dug z rešenjom od 1. febr. 1924 priznao i odredo, da se izplača. Nato je polkovnik Dragič 10. februara 1925 teda po ednom leti dobo — ne peneze, nego sledečo „rešitev“: Molim, da se moliocu, pukovniku u penziji, g. Dragiču, izvoli saopštiti (naznaniti, o.), da nema budžetom predvidjenog kredita za ovu isplatu. Kod se budžetom previdi i odobri kredit za isplata če se odrediti.“ — Ali nesmo sirmaški, če niti 4532 Din 70 p, nemre država plačati svojemi bivšemi slüžiteli? Za 4532 Din 70 p. bo potrebno zdaj Še parlamentarno zasedanje, da se kredit odobri od cele sküpščine. — Ka če Vlada zna še spadnoti zavolo toga ,,strašno velkoga pitanja. 4532 Din 70 p. duga ne vüpa izplačati, za volitve pa je mela prek 800 miljon dinarov.
Velik vlom v Sombori. V noči na 12. febr. se je zvršo pri trgovci Eremina drzen vlom. Vlomilec je pobrao samo različne dragocenosti 1 se ne brigao za drügo blago. Odneseo je ovratnico z diamantom, 7 zlatih zapestnic, nekelko prstanov i vühanov, zlatih srebrnih gumb i zlat za 10 kron v sküpnoj vrednosti do 40 jezer dinarov.
Samomori v Zagrebi leta 1924. Število samomorov je lani v Zagrebi v primeri s prejšnjimi povojnimi leti preci spadnolo. Med tem da je v prvih letaj zvršilo samomor po 50 ljüdi na leto, je bilo 1. 1924 samo 35 samomorov. Najmlajši samomorilec je bio star 17, najstarejši pa 68 let.
Ali neje zanimivo? Na Ptujskom poti sta 2 sosedni župniji (fari): sv. Margeta i sv. Marko. Prva je rojstna fara prof. Vesenjaka, drüga pa rojstna fara dr. Pivka, kandidata Žerjavovcov. Pri sv. Margeti je dobo Vesenjak 380 glasov, Pivko pa 4. pri sv. Marki pa Vesenjak 616 glasov, Pivko pa 14.
Jubilej v pravoslavnoj cerkvi. Na den 31. maja bo obhajala srbska pravoslavna cerkev 1600 letnico ustanovitve arhirejerskoga zbora.
Trgovina z deklicami v Belgradi. Kak poročajo belgrajski listi, je Policija zadnji čas prišla na sled, da se vrši v zakotnih krčmaj trgovina z deklicami. Pred kratkim je nepričaküvano vdrla v takše krčme i je v njih našla prek 15 takših deklic, ki so bile v nesmilenih rokaj razvüzdancov. Vse so bile pod 20. letom starosti. Deklice so zrabili s tem, da so njim obečavali dobre slüžbe, gda pa so jih dobili v oblast, so jih zaprli, tak da več neso mogle iti vö v svet. Krčmari, gde se je trgovina vršila, bodo kaštigani.
Svet.
Pravlična zapüščina staroga morskoga
ropara. Taljanski listi objavlajo poročila o pravličnoj zapüščim staroga morskoga ropara, šteroga rodbina žive po večini v Trsti. Povest se glasi: L. 1740 je iz Vittoria Venetta pobegno nekši Hriderik Da Re-Benet, ar je bio zavolo bratomora obsojen na žmetno kaštigo. Vstopo je kak mornar na nekšo beneško ladjo, štera je je opravlala švercarski poseo. Ob svojoj smrti je kapitan zapüsto ladjo i moštvo Da Re-Beneti, šteri se je potom vozo po vodaj med otokoma Sv. Mauricija i Madagaskara (na jugovzhodnoj strani Afrike) kak morski ropar. Nagrabo si je
velko bogastvo, se oženo i meo sina Frančiška Klandija. L. 1880 je na Madagaskari izbruhnola vstaja, v šteroj je da Re-Benet podpirao Anglije. Gda je ta otok zapüstila, se je tüdi Benet odselo na otok Sv. Mauricija, prle, pa je vložo svoje premoženje v vrednosti 75 miljon funt šterlingov pri Angleškoj indijskoj drüžbi. Na poti na Sv. Mauricija je bio Benet vmorjen. O tom je t. j. 1. 1829 poročala tüdi „Gazetta Ufficiale del Lombardo Veneto“ i pozvala dediče, naj se oglasijo. Dediči so poslali svoja potrdija, a ta neso prišla na svoje mesto. Od tistoga časa so že večkrat probali, da bi prišli do svoje herbije. Nazadnje so dediči — šterih je okoli 40 — ustanovili drüžbo i si vzeli fiškališe, da doženejo stvar do konca. Če se zapüščina izkaže kak istinska, dobi vsakši dedič do 200 miljon lir.“
Število Indijancov v Ameriki. Štatistika, štero je izdelao indijanski urad v Ameriki, navaja število Indijancov v Zdrüženih državaj Severne Amerike s 346.962. Prirastek zadnjega leta znaša 2619 oseb, prirastek zadnjih 11 let pa 16.283. Indijanski urad pristavla: „Po najbole zaneslivih podatkaj je jako dvomlivo, da bi Indijanci na dnešnjem ozemli Zedinjenih držav od Kolumbovoga prihoda do dnes gda dosegli omenjeno število; posebno še, če vzememo v račun tistih 60 jezer, šteri so se svojemi rodi odpovedali i se pomešali z drügim prebivalstvom.
Kak se volilni imeniki uradno popravijo.
Po določbaj zakona o volilnih imenikaj mora občinski urad vsakše leto od 1. do 31. januara izvršiti uradne popravke. Letos pa se to mora zgoditi od 18. februara najkesneje do 11. marca.
Te poseo pa se izvrši sledeče; Župan pozove obč. tajnika i še nekelko obč. odbornikov i se ž njimi posvetüje, štere volilce trbe nanovo vpisati, štere zbrisati. V stalni volilni imenik za parlament se na konci zapiše sledeče:
„Popravek po čl. 2 zakona o volilnih imenikaj.
Vpišejo se: — nato sledijo imena nanovo vpisanih.
Število volilcov — odračunajoč vse izbrisane — znaša: napiše število volilcov v računi i rečmi.
Uradno poročilo o stalnom volilnom imeniki morata podpisati bar dva obč. odbornika. Na njem mora biti tüdi obč. pečat.
Zvün toga pa trbe še sestaviti poseben zapisnik, šteri se glasi:
„Zapisnik, sklenjen v občinskom uradi (n. pr. v Gomilicaj) ob priliki uradne poprave volilnoga imenika za parlamentarne volitve. — Navzoči; župan (pravimo Raj Marko), obč. odborniki (mogoče Kolenc Jožef i Ferenčak
Jožef) ali obč. tajnik.... Sklenilo se je, da
se izbrišejo iz volilnoga imenika pod tekočov Štev. (u. pr. 3.) Franc Vinčec, ar je vmro; tek št . . . (15.) Bitalanič Jüri, ar se je že pred 6 meseci stalno izselo iz naše občine; itd, itd.
Vpišejo se nanovo i to pod tekočov štev. — se vpišejo nanovo vsi, ki že šest mesecov bivajo v vesi i so spuniti 21. leto svoje starosti.
Vküpno se je zbrisalo . . . . volilcov. Pro-
simo, da okrožno sodišče vzeme te naš uradni popravek na znanje.
Datum,	Občinski pečat.
Podpisi Župana, obč. odbornika, tajnika.
Te zapisnik morajo občinski odbori poslali najkesneje 11. marca 1925. okrožnoj sodniji.
Gde so občinski odbori razpüščeni i je postavlen gerent, odloča o popravkaj imenikov pristojno okrajno sodišče (člen 19. zak o vol. imenikaj).
— Ne zovite me za gospoda, samo za Eleméra.
— Če ste pa to?
— Ne zovite me tak. Bote videli, da bo tüdi tetica čemerna za to!
— O ka pa ! Ravno te bi bila čemerna, če bi vas samo za Eleméra zvala. Vi ste že velki gospod.
— Ka bi bio. Pravim, jaz bole znam, ali bar čütim, da me tetica ne bo mela tak, kak da bi bio gospod. Jaz se je bojim.
— No ne bojte se! Neste še se navadili.
— Jaz se nigdar ne navadim istinsko.
— Jaz pa tüdi ne; — je dodala Trezika z boječim glasom.
Mari neje znala, ka njima naj govori. Proti skrbniškim starišom ne sme razdražili tevi deteti. Čüt, , v gnenje jiva neje motilo. Dečja düša je takša, kak fini vremenokaz. Se še niti ne vidijo oblaki, že čüti viher.
Dobro čüti dečko, da njoj siromaškoj slüžkinji v toj hiši nejde dobro. Dela do zadnje žilice, vse ar Góhérove razmere ne dopüstijo, da bi meli več slüžkinj; küha, pospravla, opravla pranje, delo v ogradi, vodo nosi, hrani perotnino. Gospodinja pomaga, pa tüdi ne; največkrat je samo v napotje. Cela kroglina zna o njoj, da neje dobro gospodinja. Zato so lüdi že razfalatili skoro vse, ka je kaj vredno.
A tüdi toga ne sme povedali tema detetoma. Vse eno bi se lehko zvedelo, da je ona pravila i te bi jo gospodinja odtirala. V tom časi pa je žmetno na to mesto; ar z dobroga mesta se ne giblejo šlüžkinje. S slabšim pa bi norost.
Tak mora teda delati, kak da bi branila gospodinjo. A ne zaslüži.
Bota že sama videla siroteka.
— Zdaj pa že istinsko moram iti — je na ednok pretrgala govor. Mogoče bo že polnoči. Ob petih moram biti na petaj.
— Neite Mari, ostanite tü, bojiva se; sta prosila deklo.
— Vüva tüdi morata spati.
— Nemreva spati, če sva sama. Prinesi se posteo k nama.
— A ka bo pravila gospa?
— Zajtra itak rano stanete. Te jo lehko vö odnesete. Te se že ne bova bojala, če tüdi bi se prebüdila. Znala bova, da ste vi pazili na naj.
Mari neje mela srca, da bi njima odpovedala.
Notri je prinesla slamnjačo i vankiš, položila na zemlo blüzi dečjemi ležišči.
— No tü je. Zdaj pa lepo molita i lezita dol.
Deteti sta pokleknoli sred postele i sta raztreseno zdrdrala Oča naš, Ki je v nebesaj, pri šterom je draga mati. K šteromi je zdaj stopo lübi oča.
Skuzeč sta se küšnola i sta naslonila mokre obraze na mrzle vankiše.
Jaj, kak trdi je te zdaj!
Mari jiva je gledala, dokeč neje videla, da je mimo, ednakomerno njüno dihanje. Zdaj pa zdaj njima je na vüstaj še zagrgrao jokajoč glas; a za toga že nesta znala. Že nesta videla, ne čütila, da njima düša vsigdar tam bodi okoli mrzloga groba.
(Dale).
VABILO na REDNI OBČNI ZBOR,
ki ga bo imela kolektivna obrtna zadruga
za dolnjelendavski okraj v Dolnji Lendavi dne 15. marca 1923. ob 10 uri v hotelu „Krona“ v Dolnji Lendavi.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Pregled blagajne.
3. Poročilo odbonikov.
4. Pristop k Zvezi obrtnih zadrug,
5. Ureditev delovnega časa. 6. Slučajnosti.
 Predsedstvo.
               dvoje cingule; edne s peda-
               lon št. 6., druge št.4. Što
Odam             šče küpiti
                ---: naj se javi pri :---
Štefani Fanžol v Krištanovcih,
p. V r a t i š i n c i	( M e d j i m u r j e)
4
NOVINE
1. marca 1925.
Svetovna politika.
Rusko-japonsko-kitajska zveza. Te tri države so sklenola — kak poročajo iz Berlina — 30 letno zvezno pogodbo, v šteroj urejajo medsebojne posle. Pogodba pravi: Za slučaj, da bi Amerika, Anglija ali Francija z vojaškov silov nastopilo proti Kitajskoj, postavi Rusija za kitajsko armado 200 jezer možov. Japonska pa se zaveže, da te pomožni oddelek oboroži, opremi i oskrbi. Zato se Rusija odpove v hasek Japonske 50 odstotkom svojih deležov pri vzhodno kitajskoj železnici. Otok Sahalin postane po petih letaj japonska lastnina, če Japonska zroči Rusiji štiri male križarke (ladje), velko bojno ladjo, 30 motornih čunov i 7 malih bojnih ladij. Ta pogodba naj bi pomenila azijsko zvezo proti Ameriki, Angliji i Franciji.
Političen vmor v Sofiji. Dne 13. februara je bio na vulici vmorjen visokošolski profesor dr. Nikola Milev, poslanec demokratske stranke i glavni vrednik novin „Slovo“. Vmor naj bi povzročili zemloradniki.
Fr. Kolenc:
Prosvetni tečaj.
1. Uvodne reči.
Prosvetna zveza je organizacija, ki si je postavila za cil, da bi pod svojov zastavov zbrala i zdrüžila vsa krščanska prosvetna drüštva v Sloveniji. Pod svoje okrilje šče spraviti podeželna bralna drüštva i tüdi dijaške i drüge organizacije. To pa dela s tem namenom, da bi z zdrüženimi močmi šli za cilom, šteroga so si postavila krščanska drüštva. Deli se Prosvetna zveze v dva okraja. Eden ma svoj sedež s Ljubljani, drügi pa v Maribori. Oba pa tvorita enoto i je Slovenija razdeljena samo zato, ar je tak ležej delati.
V denešnjem časi je drüštveno živlenje potrebno. Potrebno je za verski, gospodarski, prosvetni i politični razvoj narodi, Da pa more drüštvo prav delovati i se tak bližati svojemi cili, je potrebno, da je v rokaj ljüdi, ki so zmožni vodstva. Takših pa je posebno med prostim ljüdstvom malo, ar nemajo virov, odked bi dobivali znanje.
Pri tom pa se ravno pokaže potreba prosvete zveze. I ona tüdi ravno zavolo toga proba pritegnoti drüšlva, da bi njim kazala pot, po šteroj morajo hoditi. Ustanovila se je zato, da bi se posamezna drüštva mela na koga obračati.
Prosvetna zveza šče biti vzgojitelica ljüdstva i v te namen porabi vse pripomočke, ki so njoj dani. Edno glavnih sredstev je prirejanje poslovnih i prosvetnih tečajov, šterih se morajo udeležüvati odposlanci vseh drüštev, ki so v prosvetnoj Zvezi včlanjena.
Takši tečaj je priredila Prosvetna zveza v Maribori od 28 ga do 30-ga decembra preminočega leta. Namen tečaja je bio, podati voditelom raznih drüštev fundamentalne misli za Vodstvo drüštva. Tečaja sem se vdeležo tüdi jaz kak odposlanec ednoga — ne prekmurskoga — drüštva.
Gda sem se pelao na tečaj, še mi niti na miseo neje prišlo, da bi popisao, ka se je na njem godilo. Komaj pa se je tečaj začno i so nastopili prvi govomiki, mi je. nekaj pravilo, da bi bilo dobro, če bi tüdi Prekmurci znali kaj od vsega toga. Premišlüvao sem, kak naj bi zvedali za vse to i na miseo so mi prišle Novine. I včasi sem se odločo, da popišem, ka bom na tečaji Čüo.
I zdaj to včinim. Na podlagi predavanj, ki sem jih na tečaji poslüšao, bom probao podati nešterne misli, ki so važne za vsako drüštvo. Pri nas je drüštev še malo. Zato pa bi rad posvedočo, da je drüštvo potrebno i s tem dosegno, da bi tüdi mi Prekmurci začütili potrebo po drüštvaj. Ar pa brez navodil neje mogoče drütva ustanoviti, ustanovlenoga pa ne uspešno voditi, podam tüdi nešterna navodila, ki bodo v pomoč pri ustanavlanji i vodstvi drüštev. Pripomnim pa, da drüštveno živlenje neje tak žmetno, kak si Vnogi mislijo. Človek mora meti trdno volo, veselje do dela i malo požrtvovalnosti i ne zboji se nikših težav. Četüdi je v začetki malo več trüda, človek to rad pozabi, gda vidi, da se neje mantrao zaman, nego njegovo delo rodi sad.
Skoz 1000 let smo živeli ločeno od svojih slovenskih bratov. Bili smo pod drügimi razmerazmi, štere nesjo zahtevale i tüdi dopüšcale neso drüštvenoga živlenja. Zdaj pa je inači. Razmere so se spremenile. Zdüžili smo se z ločenimi brati, ki majo vnogo stvari, šterih mi še nimamo. Pridobiti pa si jih moramo, če njim ščemo biti ednaki. Med drügim je tüdi drüštveno živlenje, štero nas lehko zbliža. Zato je Zadnji čas, da se genemo. Drüštva, čitalnice, ki so že ustanovlena, naj ne zaspijo, gde jih pa še ne, tam se naj ustanovijo. I namen mojih vrstic bo, vzbüditi smiseo za ustanavlanje drüštev.	(Dale.)
Zanimivosti.
Hladnokrvnost. V francoskom varaši Nancy so odsekali glavo pred kratkim Franci Salvador. L. 1920 je vmoro svojega vojaškoga tovariša Deladilla i je skrio sledove vmora s tem, da je napravo eksplozijo. Leto na to je vmoro drügoga tovariša, Roussela, ga je oropao i povzročo pa eksplozijo. Lani so ga obsodili na smrt. Vnogi so se potegüvali za njega, posebno njegov prejšnji polkovnik, pod šteroga povelstvom se je obsojenec jako odliküvao; a vse zaman, predsednik republike je smrtno obsodbo potrdo. Salvador je šo v smrt jako hladnokrvno. Spao je celo noč; gda so zazvzali, se je skrbno obleko, si je nažgao cigareto, je prečteo bratovo pismo, je napisao dve pismi, edno brati, drügo zaročenki, se je spovedao, je šo k obhajili i se izročo krvniki. Pravo njim je, naj se paščijo, ar ga zebe. S trdnim stopanjom je stopo na smrtvaški oder i je obino dühovnika, šteri njemi je kak zadnjo tolažbo povedao, da njemi je oča odpüsto.
Čüden pogreb. Vršo se je pred nekaj tedni v Italiji blüzi Mantove. Naročo si ga je čudak skopec Dal Collo. Bilo je kak pred fanšekom. Naprej je šo nekši šalivec, drevo so nosili štirje cestni pometači. Pred krčmov so se stavili i so priredili gostijo, pune kupice so metali na drevo. Do cintora je igrala muzika vesele marše.
Preroküvanje iz forme nog. Znajšeo je francoski doktor Dorban. On pravi: tenka i vednaka noga razodeva bojazlivca, pa tüdi zmiseo za red; velki palec lehkomiselnost i nemarnost; močen palec nagle čemere; če je palec daleč vkraj od drügih prstov, pomeni to hüdodelsko naravo, pa ne v vsakšem slučaji.
Gospodarstvo.
1. Zrnje. V Novom Sadi:
100 kg. pšenice	400	Din.,
,,	žita	300	,,
,,	 ovsa	300	„
,,	kukorice	180	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 24-27 D. 25 - 29 D. 28—32 D v Ljubljani „	20—23 D. 25-27 D 20-25 D
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m, 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 26. februara 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar	D 59 25
Austrijska krona, 100 K	D 0.0875
Čeho-Slov, krona, 1 K	D 1 818
20 kronski zlat	D	226.75
Francoski frank, 1 frank	D	3.235
Madjar. K 100 (nova	em.)	D	0 085
Švic. fran., 1 fr.	D	11 94
Talijanske lire, 1 lira	D	2 535
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcs 8.35
Skoro nova parna žaga
„Vollgater“ z vsemi pritiklinami vred stoječa v bližini Bleda ob Savi na Gorenjskem se pod ugodnimi pogoj takoj proda. Cenjene ponudbe oz. vprašanja pod „parna žaga“ na upravo lista.
Pozor zemljiški kupci!
Proda se na lepem kraju 10 m od železniške postaje na Stajerskem prek Mure eno lepo posestvo s hižo vred; je nekaj vinograda, njiv in senožeti, leposadno mlado drevje; živina. Vse lepo urejeno. Kdor želi kupiti, naj se oglasi za podrobnejša pojasnila v pekarni
VEKOSLAV KRALJ Beltinci,
Slovenska Banka d. d.

podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlate peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago III:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštva 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi S priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine“ v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje. Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3, vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Iti. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1924:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Štefan Ros, tajnik Mihael Gjörek, podtajnik Jožef Čurič, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Štefan Kavaš, nadzorni predsednik Matjaš Zver, račune-voditeli Štefan Ritlop i Paveo Tkalec, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Naročnina ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Hranilnica   i   posojilnica   v   Črensovcih
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8%; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din
naviše pa po 9½%.
Vlog stanje je že nad dva miljona.
Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš.
Tisk; ERNEST BALKÁNYI Dolnja Lendava.