m i»«i- - ■— - - - _ mn to aparatom. Maribor, Koroške ulice 6. „STRAŽA“ ttJuj* t pondeljek, sredo io petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z «rednifervnm se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon 6t- 113. Harotnina listo: Celo leto..................12 K Pol leta....................6 K četrt leta................. 3 K Mesečno.................... 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za sioyensko ljudstvo. St. 124. Maribor, dne 20. oktobra 1911. Letnik lil. Biti ali ne biti. Čeprav je zunaj v naravi ,dan za dnem bolj mraz, postajajo za ministrskega predsednika barona Gautscha dnevi vendar \sak dan bolj vroči. Vedno bližje prihaja vprašanje: biti ali ne biti. Že meseci so minuli, odkar je bil poklican, da reši zavoženo situacijo, a mi smo še vedno tam, kakor ko se je prikazala zvezda-rešiteljica Gautscli. Ne gre in ne gre. Človek bi res že kmalu obupal nad našim parlamentarizmom in vsem ustavnim življenjem. Ko je prišel baron Gautsch, je vse pričakovalo skorajšnjega z as Vitanja nove zore. V vseh modulacijah se je prepevala slava novemu možu, ki je še vsakokrat s čarobno palico spremenil politične vice v nebesa in vse je nestrpno pričakovalo velikih dejanj. Toda poskušnja je bila težka. Baron Gautsch se je zapel do vratu, ter je s stoično hladnokrvnostjo in mirnostjo Čakal na jesen. Minuli so dnevi, tedni in meseci, a Gautsch je molčal. Kakšni so njegovi na meni, kako hoče razvozljati gordijski vozel avstrijske politike, na kakih temeljih hoče zgraditi svojo politično areno, vse to so bila vprašanja, ki so tekom poletnih mesecev politikom in žurnalistom napravila marsikatero neprijetno uro, toda več kot do nehvaležnega ugankovanja se ni prišlo. Gautsch je molčal kot Sfinga. So pa stvari, ki ne dado čakati. Zlasti v ustavnem življenju je mnogo zadev, ki so navezane na, določene termine. In tako proti-koncu leta, ko začne listje rumeneti in nas zapuste lastovke — politiki za take malenkosti seveda nimajo časa — pričnejo gotova neodložljiva vprašanja kot nadležne veše motiti prijetno razpoloženje ministrskih predsednikov. Politični kronisti pričnejo odpirati svoje koledarje in z nagubanim obrazom Štejejo dneve. Hočeš, nočeš — moraš, se glasi vedno odločneje m vzbudi iz zatopljenosti tudi kakega Gautscha, Tako se je zgodilo tudi sedaj. Proračun, bramb-na postava, poslovnikova reforma, finančna postava itd. v brezkončnost, to so zadeve, ki se jih ne more odlašati in zahtevajo nujno rešitev. Videti je bilo, kakor da se hoče Gautsch prepustiti usodi. Slišala so se mnenja, da on glasovanj o teh zadevah ne smatra za zaupnico vladi, ampak za državne potrebščine, za koje nosi odgovornost vsaka stranka, za to da ne rabi konsolidirane vladne večine. Toda to stališče je precej naivno. Le prekmalu je moral uvideti, da njegov optimizem ni bil povsem nič na mestu. Se stranke prejšnje iBienerthove, takoimenovajne večine so se pričele kujati. Zlasti v nemšl&macionalni zvezi so take razdrapanosti in toliko nasprotstev, da se še v slučaju, ce bi bila stranka obvezana vladna stranka, ne bo moglo s sigurnostjo računati na vse njene glasove. In zadnji torek je prinesel Gautschu nepričakovan, a glasen memento v zbornici sami. Pri glasovanju o dnevnem redu je vlada sijajno propadla. To je dalo dosedaj odrevenelemu ministrskemu predsedniku novega življenja. Zapustil je svoj nedostopni prestol in že stoji v središču političnega vrvenja. Kakor Če bi bil kdo zadnji torek vrgel bakljo v politično areno, tako je Švignil plamen kvišku in že se vse suče okrog vprašanja rekonstrukcije in delovne večine, Mnenja, ki se jih sliši, so najrazličnejša, vprašanje o strankah, ki bi se naj jih pritegnilo, še ni odločeno, tako da se ne da reči in povedati še nič konkretnega. Kot gotovo se lahko smatra samo to, da, se ne misli na parlamentarizacijo ministrstva, ^ampak da se bo poklicalo može, ki niso poslanci, pač pa v ozki zvezi s političnim življenjem. Tudi se ne bo u-postavilo ministrov-krajanov. Pogajanja se vrše sedaj v prvi vrsti med vlado in Čehi. Pritegniti se hoče pa tudi 'Jugoslovane. Ker nočemo vstvariti kakih krivih razpoloženj in je vsa zadeva še bolj ali manj v povojih, zato navajamo samo suha dejstva, v, kolikor sp verojetna. Kot najbolj pozitivno pri vsem kompleksu vprašanj je, da se gre Gantscliu za hiti ali ne biti. Ce se mu posreči, vstvariti sigurno večino, bo trium-fator, Če ne, bo — šel. Hinavščina liberalizma. t j Po mestih in onih krajih, ki imajo državno u-„radništvo, imamo veselo razpoloženje: plače se nam zvišajo. Kdo bi tega ne bil vesel. Celo računa se že s tem. Pojdimo,, poglejmo, kako stoji cela zadeva! V roke nam pride ravno najbližji, najbolj „informirani“ list „Slovenski Narod.“ Kaj pa je to? Na debelo tiskani struni nosi pretresljivo vest, da je Hrvaškio-sloivenski klub, oziroma njegov načelnik 'hotel celo zadevo zavleči, pa se je nesmrtno blamiral. Pojdimo naprej fin poglejmo, kaj reče ^Jutro.“ Hm, hm, slabo, slabo, tudi blamaža. Kaj pa „iEdinost“ ? Pravi, da igra načelnik Hrvaško-slovienskega kluba čudno ulo-go. To je pa res čudno! No, poglejmo še „jSoČo.“ A nisem mogel in hotel doznati; lista ne 'poznam veliko bolj kot po imenu. Baje je neki zakotni dnevnik so-ciaidem. barve v Ljubljani. Začnimo še enkrat, si mislim, in poglejmo v „iTagespošto“1; med parlamentarnimi poročili bo že stalo vse natanko. Tam sa bere, da so vsi hoteli ofldati uradniško zadevo odseku, Slovenci sc» se pa hoteli postaviti in hoteli povedati svoje misli, ki bi jih baje ne bilo treba o tem vprašanju. Zdaj obrnimo list. In kaj zagledamo? Grdo ostudno hinavščino. i„jJutro“ prinaša citate iz ravnokar na svetlo dane H. Bahrojve knjige, ki pravijo, kako skrajno slabo je naše uredništvo. „Soča“ ima u-vodm članek „Austriaca“ po H. Bahrov! knjigi in o-menja še več mest, kako je uradnikov vse povsod P° PravL da. je pač «radništvo toliko za mč. No in sJTiagespošta“ ima uvodniki temperamentnega, preodkritosrčnega dr. Stefirvronderja, ki pravi med diugim, da bo treba finančni načrt popolnoma predrugačiti, uradnikov da je preveč, in navaja samo eden primer: Vkrajanskih ministrstvih' sedi'toliko u-radnikov, ki ne vedo, kaj bi delali, ker nimajo še-io\. Ni jih, kakor znano, Že davno, kor se onim gori prav nič ne ljubi imenovati jih. i -v .P°P?ldne PA prinese isti list graške hinavke kandidatni govor novega kompromisnega kandidata na Wastianovem mestu, da je to slabaj politika v državi, kar tako-le malce povišati plače uradnikom, češ da ima to le posledice, da se takoj po regulaciji plač zvišajo cene dnevnim potrebščinam. to yse je prišlo enega in istega dne, poslano po liberalizmu, na svetlo. Cernu to navajanje? Zalo, da sprevidi, kedor ima kaj soli v glavi, kako ostudno hudobijo uganja demagog, liberalizma polni, list po celi Avstriji’ naj ze bo n,a Dunaju, v Gradcu, Ljubljani ali v Primorju. Lopni po „(klerikalcu“, če ti pove v javnosti in na merodajnem mestu bridko resnico in če je še tako potrebna, da se jo pove; to je vefcfrna in vedno se ponavljajoča norma internacionalnoga predkrščanskega liberalizma. Hinavstvo, hudobna neodkritosrč-nost, demagogija, In to požirajo visoko izobraženi u-radnikj iv svojih listih. Bodi' jim, prosto jim, vsak ima pač svoj okus. — 'C. kr. uradniki. list Straža! PODLISTEK. Zbegani Amerikanec. (V zabavo in pouk priobčil Januš Goleo.) Pri vojakih se mu ni slaba godila, kajti nad vse usmiljeni Radlskli očka so se menda bali, da bi jim novci v podstrešju ne splesnili in so prav pridno zalagali z njimi lahfkoživca Petra. . Peter sicer vkljub obilem denarju ni postal Šarž, kakor so očka želeli, amppk kot gmajn ar, ali bolj lepo kot prostak, se je vrnil čez tri leta na Radt k) očetu. Radlski očka pa so se cmerili od veselja, ko so videli zopet svojega Petra pod domačim krovom. Solze veselja, ki so jih takrat prelili, so jim pa bajes tako koristile, da se jih vse svoje žive dni ni prijela vodenika, ki stare Radlčane prav rada pobira. Samega veselja pomlajeni najmanj za deset let so dali takoj posestvo Petru, sami pa si v svoji skromnosti še haucuga (prevžitkai) niso z govorili, zanašajoč se preveč na Petrovo ljubezen. Klomaj je. postal Peter gospodar, ki je zbral tudi kmalu pridno žensko onkraj Radlaj po domače Sršenovo, čeraf/no vsled štedljivosti v jeziku in ljube ponižnosti (V srcu ni zaslužila tega priimka. iTtoila tako kakor izivirpi greh «premija tudi priimek večkrat nedolžne; in jkar je zakrivila korenina, morajo tudi mladike nositi. Na ta način, po dedščini, je prišla tudi Srjšenka do svojega guciega priimka;, v resnici pa je bila le čebelica, ne pa sršen. Dobro ženko si je poiskal naiŠ Peter in več let sta živela v lepi zakonski ljubezni in razumnosti'. Petrova zakonska sreča se je še staremu očetu tako dopadla, da so se še tudi oni jeli ogledovati po RafUu, ne bije li še tudi za nje kako če tudi bolj priletno ini trdo src.e. In res, naš očka so skrivno is- krico ljubezni, ki je čakala samo vetra, da se yname s silo plamena, kmalu iztaknili. Nekega zimskega dne so se očka obrili, djali cokle za peč in v škbrnih na Škrip so jo mahnili kar sami k stari haucigerci Burcli pod Radiom. Stara vdovica je sicer skraja povešala sramežljivo oči in grizla škric na predpasniku, ko so ji očka odkrivali' tople kotičke svojega Drča; ko pa je počasi povzdignila oči in po strani zapazila, da so si očkla porezali pod nosom in po 'bradi sive kocine, v-nel se je tu|:M v mamici še skrbno shranjen plamenček ljubezni. Konec dolgega govorjenja in Obiska je bil, da so se tudi mati Burcla prepričali, da bi bilo bolje zanje, ako bi zapustili zatiran stan vdovstva in še enkrat užifvali srečo zakonskega stanu. Rečeno, storjeno! Cez par tednov sta že očka in Burcla kot zakonska mož in žena dremala in ‘delala druščino mačkam za Petrovo pečjo. Peter sicer zakonu ni nič nasprotoval. Menil je namreč: ta starega itak naduha tare in tudi Burcla je že vsa prepihana od radelskega vetra, ne bod*e trobila sodnemu dnevu; ddbro pa bi le bilo, ako bi baburini beli in rumeni kebri pri njegovi hiši ostali. Toda Peter se je hudo zmotil. Oče so sicer kašljali in hrehali noč in kan, pa smrti le ni bilo. In stari Burcli je pa tudi duša na hrbtenjačo prirastla, in s priraščeno dušo pa tudi ni moglo babic v rani grob. To le predolgo življenje starih' dveh je Petra jezilo in začel ju je prikrajSjeyfati,; kjer je 'le mogel. Očeta je hudo bolelo, da je veter tako hitro odpihal Petrovo ljubezen do njih, toda pomagati si niso mogli siromak, ker se niso imeli; kafci potegniti; na. haucug (prevžitek) so namreč pri predaji Čisto pozabili. Ubogi očka in Burcla sta bila sicer skromna in se vedno bolj vlekla v kotiček, pa vjsfe skupaj ni nič pomagalo. Posebno mater Burolo je cela zadeva grozno pekla in večkrat so močili svoj zglavtnik ponoči s solzami, in marsikateri Še topel vßdili ' je vkljub vetru na Radiu zletel k sv. Pankracu. Poprej veseli in pa brezskrbni Burclin obraz se je začel gubančiti in preganjalEa zakonska usoda jim je urezala bridke in grenke poteze v obrazu. Slmeh je materi Burcli izgjinil popolnoma iz obraza, le po noöitjüm je ge včasih raztezal usta, ko so sanjali o presrečnih vjdovskih uricah na svojem baucugu za Radiom. Toda komaj je posijala zjutrajna zarja in so si omencali oči, nakremžila sp se tudi njih usta iz nočnega smeha v jutranji jok; kajti ponočni sladki spomini, so jih silili Še bolj na solze, ko so videli pred seboj težki zakonski jarem in preganjanje od Petrove strani. Viendar po resnici povedano, pa tudi mamka Burcla niso bili čisto nejdolžni. Sicer niso 'krevsali okrog, ker so jim noge otekale, pa tudi za pečjo se* deč so poskušali, ali se Še njih jeziček giblje po o-glodanih ustih' kali ne. Seveda jim je pri teh’ govornih vajah včasih predaleč ušel, imel je pač preveč nalnaziano pot po brezzobnih čeljuslih, in tedaj so mamka marsikaterega ostro zbodli. Očka sicer niso bili jezični, pa so se vendar ravnali kot dober kristjan po svetopisemskem reku: Da bode mož pustil mater, očeta itd. in sledil ženi. Dobro pomneč ta sveti izrek, So se tudi naš očka'dr-Žaili bolj Burcle, svoje jezične zakonske polovice, nego lastnega sina Petra. To preveliko zakonsikb ljubezen je opazil kmalu tudi Peter in ljubosumen se je nekoč tabo daleč spozabil, da je zgrabil očeta in Burclo za lade ter ju posadil Čez pr,a(g na mrzlo. In oče, kdo bi mu pa to tudi zameril, mu je v sveti jezi prerokoval : „Peter, Peter, tl pa §e enkrat praga) ne bodeš imel! “ Občinske volitve v Belgiji. (Od našega dopisnika.) Bruselj, 15. okt. Z veliko napetostjo se je priöakoyaR) vi celi deželi letošnje dopolnilne volitve v Občinske zastope mest in kmečkih občin. Upalo se je namreč, da se bo v izidu teh volitev pokazalo soglasje ali nasprot-stvo večine prebivalstva s sedanjo katoliško vlado. Združeni liberalci' in prostozidarji ter socialni demo-krajti so čisto sigurno računali s tem, da bo večina ljudstva proti sedanji vladi. Zato se je tudi v večini mest ustvaril nekak volilni kartel med vsemi nasprotniki katoličanov.. Hotelo se je na vsak način iztrgati katoličanom mandate v mestih, in njihovo moč streti v tistih krajih, kjer so jo imeli'. Pri tem se je pa računilo, da bo glasom belgijskega občinsko-vo-lilnega reda izvoljena dotična lista, katera bo dobila absolutno večino glasov. Sjestavili so skupno listo; vsled tega so upali, da dobijo v večini mest večino glasovi in da tako le zmagajo. V istini so pa prinesle ravnokar končane dopolnilne volitve združenim nasprotnikom veliko razočaranje. Pač so upali, da bodo v posameznih krajih iztrgali katoličanom mandate, število glasov pa, katere so združili na svoje kandidate, je y nekaterih krajih ostalo isto, kakor je bilo v letu 1907, v imun gih krajih je pa celo nazadovalo, med tem ko imajo katoličani skoroda povsod zaznamovati pomnoženje števila glasov. Kiajkor znano, so hotele protikatoliške stranke dati volilnemu boju političen značaj. Liberalci in socialisti so v največjih' občinah sklenili med sabo zvezo, deloma, da vržejo katoliške večine, deloma, da izločijo vsakoršien njihov vpliv na občinske posle. Kot vzrok svojega zadržanja so razglasili, da hočejo iz občinskih volitev napraviti protest javnega mnenja proti vladi, proti njenemu šolskemu načrtu in proti temu, da noče vpeljati splošne in enake volilne pravice. Predsednik liberalne levice v senatu in tudi zbornice sta objavila volilnem razglas v tem smislu. Računalo se je tudi s tem, da bo sedanje glasovanje pomembno za v majniku prihodnjega leta vršeče se zbornične volitve, če se bo pa obdržal volilni kartel tudi za prihodnje volitve, je po sedanjem vspehu, pravzaprav nevspehu, pač veliko vprašanje. Kakor že omenjeno, se pri sedanjih občinskih volitvah ni izvajala proporca, ker je v veljavi absolutna večina. Vsled tega se že kar v začetku ni dvomilo, da ne bi skupna lista liberalcev in socialnih demokratov v večjih mestih ponekodi prodrla. To se je tudi zgodilo v Bruselju in njegovih predmestnih' občinah." V teh občinah niso bili katoliški kandidati drugega, kakor števni kandidati. Vendar se tudi tukaj kaže ojačenje katoličanstva. V bruseljskih pred mestjih je dobila na primer leta 1907 'liberalna lista 16.000, socialdemokratična 9.200, katoliška 10.200 glasov; letos je dobila lista: združenih nasprotnikov 25.215, katoliška lista pa 13.15)3 glasov. Med tem, ko je torej pri liberalcih (ostalo v teku treh let število na isti višini, istotako pri socialdemokratih,, imajo katoličani zaznamovati v tej primeroma. kratki dobi prirastek 8000 glasov ali 30 odstotkov. , .x Iz vseh navedenih dejstev mora vsak logično misleč človek razvideti, da pomenjajo ravnokar kon- Le predobro mu je dedec napovedal, kajti že kmalu je Šlo z Petrovim premoženjem rakovo pot. Očeta in Burclo je pa to slurovo Petrovo ravnanje tako užalilo, da sta jo oba potegnila v Bušl-bajto in tamkaj od sedaj zanaprej pretakala bridke solze, kakor Jeremija nad Jeruzalemom. Slaba se njima ravno ni godila, kajti Burclini dobro zabubani kobri Še niso vsi zleteli, ampak dobro zavezani v nOjgavioo je izdaj pa zdaj kateri sfr-čal med svet za priboljšek na starost. Kljukala sta jo še nekaj let po Bjušl-bajti, pa ne dolgo, kajti neusmiljena morilka starosti: naduha in oteklina nog, je tudi temu proti koncu že skesanemu zakonskemu parčku upihnila življenje. V hudi zimi, tri leta potem, ko sta pribežala v Bušl-bajto, sta se oba do krajja izkašljala in se preselila za večno k sv, Juriju, katerega! že tako dolgo nista videla. Njena oporoka je bila kratka: Celo o-stalo šaro in Še ostale Burcline cekine ni dobil Peter^ ampak sv. Jurij za novo čelado in bruištenje že zarujaVeie !sulice. Sedaj je kil Peter prost očeta in Burcle, pa s starima dvema je odromala tudi sreča od njegove hiše. Očitanje drugih, da je položil roko na lastnega o-Četa in vest sta ga pekla, in iskal je tolažbe v vinu. Večkrat je odslej izginjal od doma in se po cele tedne klatil po nemških trgih in skušal v nemfškem vinu utopiti očitajočo vipat. Pohajkovanje po gostilnah, nepotrebno zapravljanje denarja in brezdelnost so kmalu začele majati posestvo, ki je že itak po naravi ležalo bolj navzdol. Uboga žena je kmalu zapazila nevarnost, ki je pretila domu, podvojila je pridnost in skrb, pa kar je ona prigospodinjila, je mož poslal po vedno suhem grlu. Peter je (namreč dan na dan bolj popival: pa vse zastonj, naj je Še tako motil vest z vinskim strupom, vedno, noč in dan, mu. je šepetala pogubno grožnjo: . ■’ . -v Čane volitve vse, kaj drugega, kakor pa uničevalen poraz katoliške stranke. Liberalci so računali s tem, da izrinejo katoličane iz občinskih zastopstev in da bo potem to napravilo na ljudstvo velik vtis. Toda varali 00 se. Kmečke občine so ‘razun tega po veliki večini volile katoliško, tako da ni vsa protikatoliška akcija, ako si jo ogledamo bližje, nič drugega, kakor liasko združenih nasprotnikov in njihove kartelne politike. Iz denarnega trga. Po denarju se zelo vprašuje, to pričajo izbagi avstro-ogrske in nemške državne banke. Oba zavoda sta s svojim notami v 'davčni obveznosti, prvi s 151 milijoni kron, drugi s 422 milijoni mark. O nemški državni banki' piše nek irankobrods-ki finančni list: Od časa obstoja zavoda ni bil nje- gov položaj še nikoli tudi ne približno tako slab, kakor v sedanjem oktobersutem terminu. Bile so izvanredne razmere, pod katerimi se je istedaj končalo četrtletje; zavod je bil edini rezervoar za mnoge zahteve od strami trgovine. Vsled tega pa še ni treba smatrati velike napetosti pri banki kot dokaz za njeno slabo stanje. Večja potreba denarja se kaže posebno na Dunaju, kjer se je letos potrebovalo 175 milijonov več, kot pa prejšnje leto; razven tega pa jesenja trgovina še ni prišla, do vrhunca, Koncem tega meseca pa pričakujejo na Dunaju dajvčno-obvezno svoto 300 milt-jonov — ako bi nova bančna predloga Še ne bila rešena, bi bilo treba računati na 5'00 davčno-obveznih milijonov. Banka bo na ta način letos izkazala zelo dobro bilanco. Kato se pa njene akcije že dvigajo v cenah. Vrhu tega je pa še napravila precejšnje dobičke v devizini trgovini. Našim borznim igralcem in kapitalistom ni več zadostoval dunajski kurzni list, oni gredo v Ameriko, kjer je bil pred kratkim zopet velik polom. Plačila za Špekulacije v Ameriki, kakor tudi za kupljene amerikanske kurze, nadalje plačevanje odpovedanega francoskegja denarja, je povzročilo povpraševanje po menicah na zlato .(govori se o 100 milijonih), katerih ima banka veliko Število in katerih' kurzi so se vsled tega dvignili. Tudi čisto zlato v gotovini (Lakih 25 milijonov) je baje poslala banka na, Francosko in na ta način si je zopet pridobila! v tujezemstvu lepo glavnico.Vsled živahnega povpraševanja pri banki po papirjih je nastala 'nevarnost, da se zopet zviša obrestna mera. Francija je posodila V tujezemstvo mnogo denarja, katerega pa sedaj vsled vojne nevarnosti iztirjava. Francozi hočejo imeti zopet v blagajnah čisto zlato, vsled tega odpovedi in tirjatve v tiijezem-stvu, nikakor pa ne iz političnih ozirov (kakor zatrjujejo hudobni' jeziki). Seveda se tudi tukaj ‘lahko u-porajbi s polno pravico pregovor: „Die Botschaft hör’ ich wohl, doch mir fehlt der Glaube.“ V New-Yorku je položaj glede zlata trajno negotov. Vzroka si ne morejo, pa tudi nočejo razlagati, ker je gospodarsko življenje v Uniji baje zdravo" ! Zopet se je pojavil sum, da kršijo trusti finan-cijelni mir. Zvezna vlada se pripravlja k novim /Korakom proti trustom, ti pa odgovarjajo z borznimi manevri. Tudi v blaiženi Ameriki je draginja. Prebivalstvo ječi pod pritiskom neznosne draginje, za katero se dela odgovorne trustne organizacije; pridobivanje „pPeter, Peter, ti 'pa Še enkrat praga ne bodeš imel !,* SÜaba vest in preobila pijača sta ga. tirali v obup. Sklenil si je na ta natfsin pridobiti mir, da bi prodal hišo in posestvo, ki ga je spominjalo prokletstva, in se podal čez morje v daljno Ameriko. . Žena, skrbna mati in gospodinja, ga je sicer svarila pred tem korakom, pa Petrovo obupano srce se je že davno zaprlo joku in prošnjam. Postavil je posestvo na prodaj in ga kmalu tudi prodal, za 3500 goldinarjev. Poplačal je dolgove, tisoč goldinarjev pa je dal ženi, rekoč: h,(To pa je tvoje in od tebe ne bodem nikoli več krajcarja tirjal! “ S par stotaki pa, ki so mu Še ostali, jo je krenil v Ameriko, misleč, tamkaj uteišiti vest in se vrniti kot bogatin v domovine). A tudi v Ameriki ni našel naš Peter zaželjene sreče in miru. Prokletstvo o-Čefovo giaf je tudi čez morje pospremilo in mu tudi v daljni Ameriki praznilo žepe in jemalo zaž/eljeni dušni mir. Vjrbutega pa naš Peter tudi v Ameriki ni odložil pohajkovanja, in brezwMnosti. V tej obljubljeni deželi Ameriki pa le tisti postane bogatin, ki je varčen in dobro ve zakaj da mu je Bog da? dve roki. Ravno tega pa naš Peter ni poznal ne na Radiu, še manj pa v Ameriki, o kaferi je imel nekdaj idealnejše pojme. Prislužil si ni Peter ničesar, ampak zapravil je kmalu Še tiste stotake, ki jih’ je prinesel seboj. Amerike je bil kmalu do grla sit. S praznim žepom in lajajočim želodcem se je večkrat kakor izgubljen sin spominjal ljubega Radia, na. katerem je tako lepe in brezskrbne čaše preživel. Sppmnil se je zopet 'svoje žene, ji obnavljal v pismih ljubezen in jo milo prosil, naj se ga usmili in mu pošlje vsaj toliko, da se bode vrnil. Hlinil je ttfdi bolezen, da bi tem prej omehčal že itak preveč popustljivo ženino srce. in prodaji a skoro vseh izdelkov je monopolizirana od trustov. ITJrustom se je od zveznih organov nasvetovalo, naj se reorganizirajo. Predstojeće volitve namreč dramijo spečo vlado. Oslabitev izkoriščevalce organizacije bi pokazala svoj vpliv tudi v Ejvropi. Tukaj hi marsikateri izdelek postal ceneji, ali pa tudi dražji, če se zamorejo trusti s svojimi izkoriščevalni-mi nameni z vso močjo vreči na Evropa. Tripolis in Maroko sta delala borzam skrbi, toda te niso tega pokazale. Tpenotno trpijo Samo Turki in Italijani. Železniško vprašanje. (Govor dr. B e n k o v i č a sv državnem zboru dne 17. okt. 1911.) Visoka zbornica! -Z ozirom na izvajanja vodje Železniškega ministrstva govorim gotovo v imenu svojih tovarišev, da vzamemo izjavo o pričetku gradbo belokranjske, železnice z zadovoljstvom na znanje. In istotako smo tudi zadovoljni, da je ogrska vlada opustila namero zidave unoaolske železnice. Skeptično pa presojamo izjavo o gradbi liške železnice; mi v to gradbo ne nolagamo mnogo verojetnoßU in da se nismo motili, bo pokazala bržkone bodočnost. Upali smo vsaj v gradbo te železnice, a po dogodkih in izjavah, ki so se izdale zadnje dni po ogrski vladi pa imamo opravičen vzrok, da smo skeptični. Nujni predlog +ovarišev dr. Dulibiča in Jarca, ki se obravnava, je gotovo nekaj nenavadnega, kajti dejstvo, da se moramo že cela desetletja boriti za železniško zvezo Dalmacije z ostalo državo, posebno ker so zveze po morju negotove, je naravnost nekaj nezaslišanega. Tia zveza Dalmacije z ostalo državo pomenja že 'sama zase nekak bistveni del državne pripadnosti, a mi moramo voditi dolgi, neprestani boj, da se vendar enkrat doseže ta prepotrebna železniška zvieza. Se bolj čudno je, da se. moramo z vsemi močmi boriti, da se res uresniči nagpdba, ki se je sklenila med obema državnima polovicama. Kar se tiče ogrske vlade, se ni čuditi, kajti njeno zadržanje v tej zadevi je -samo en Člen iv dolgi' vrsti zapostavljanj in sovražnostij, katere moramo mirno shraniti, in to vsled popustljivosti naše vlade. Kar se pa tiče ravnanja Bienerthove vlade, se ne da isto na noben način opravičiti, kajti vsled njenega dvoumnega zadržanja mora parlament Še le danes opominjati našo vlado, da ne da iz rok poroštva za gradbo zvjeze z Dalmacijo, namreč drugi tir na progi Jablunkav— Tešin. j ' ■ M ! [ !!: iJH'VillTOS» Vsa javnost na severu in jugu je namreč prepričana, da v slučaju, ako da naša vlada to poroštvo iz rok, ne bomo nikoli ali pa vsaj ne v doglednem času prišli do te železniške zveze. Postopanje najše vlade je Še tem bolj čudno, ker vendar ta dogbvor glede liške železnice in 'drugega tira, oziroma prometnega izboljšanja na progi' Jablunkav—Tješin— öderberg tvori del pogodbe iz leta 1907, sicer ne for-melno, toda faktično! Kajti ta dogovor se je takrat predložilo nagodbenemu odboru in plenumu ter je gotovo bistven del nagodbe. Liško železnico in preprečenje zveze z Anaber-gom se je v letu 1907 od vlade slavilo kot največjo pridobitev, katero se je zamoglo doseči le z največjim naporom. Takrat je vlada povdarjala, da je liška železnica v vsej obliki zasigurana. Tlakrat se Žensko srce, ki ie že ita|k od narave bolj mehko, se je res tudi odprlo na Petrovo trkanje. Sršen-ka v straheh, da bi njen Peter v Ameriki umrl, ne da bi ga Še enkrat videla, mu je res poslala toliko, da se je vrnil. Samega veselja, da se je Peter zopet vrnil, kupila je ženska takoj po prihdöu Amerikanca, 'tako so namreč odslej imenovali Petra, BuŠl-bajtlarijo za ,900 goldinarjev:. Tfa Bujšlrbajta je bila raymo ona, v kateri sta tudi nekdaj aužvala stari Petrov sče in kisla Burcla. Svojega praga) torej Peter po prihodu iz Amerike že ni ifnel več, pa očetovo prokletštvo se še tudi s tem ni zadovoljilo. Odslej je živel Amerikanec pri svoji ženi v tej Bušl-bajti in nikakor se mu ne bilo slabo, godilo, ako bä bil le hotel količkaj pomagati. S prva je Še bil nekako zadovoljen na bajtlariji in je tudi mnogo dreves pocepil, jedino kar se je (naučil v Ameriki. Toda le prehitro se je naveličal mirnega življenja. Pijančevanje in lahjktoživje ga je že tako držalo v krempljih, da s)e ga ni iznebil nikdar Več. Začel je biti surov proti ženi, ker mu ta ni hotela popolnoma gospodarstva prepustiti; kar psa( kot skrbna mati svojih otrok tudi ni upala, ker bi jej bil itak vse zapravil. Razjarjen, ker ni bil sam gospodar* da bi lažje dobival denar za svoje pohotne namene, ni hotel u-bogi ženi več pomagati pri obdelovanju posestva, a samo popival je in pijan preklinjal ž(eno in (otroke. T/akio dolgo je trpinčil ženo,; da je ta sklenila še to bajtlarijo prodati, zaradi otrok, in se vrniti k svojim starišem za Ralih. In res, leer nemir in domači prepiri nišo ponehali, dala je proglasiti, da je Bušl-bajta takoj na prodaj. Ko so pa prišli kupci bajto kupovat, [jih je Peter s sekiro odganjal. (Konec prihodnjič,) ; j j® jugu slikalo novo ero napredka in ravno upanje, da se doseže liško železnico, je bilo merodajno za zmerno zadržanje naših tovarišev iz Dalmacije. Ta lišika železnica je tudi bila odločilna za sprejetje nagodbe; in to triajno pridobitev bi naj sedaj izpustili iz rok, za efemerno, za käko začasno koncesijo, katera po mnenju večine zbornice sploh ni nobena kon-eesija, ker ogrska vlada po nagodbi, in o tem je prepričana zbornična večina, sploh ni upravičena, uvozu tujega mesa delati težkoče. Visoka zbornica! Liška želfeznica in anaberška zveza ste zavzeli v nagodbeni debati leta 1907 velik prostor. Pogodba se je predložila zbornici (Medklic.) To je res, toda jaz menim drugi tir na progi JablunkaJv— Tieschin. Bila bi najmanj naša zahteva upravičena, da se tudi vsaka nova pogodba, vsled katere se ti sporazumi spremene, predloži zbornici, da zamore ta zopet izreči svoje mnenje. Jaz si bom dovolil in bom v meritorni debati predložil resolucijo, po kateri naj zbornica sklene, 'da smatra protokolarni sporazum od dne 8. oktobra 1907, glede te zadeve, kot bistven del nagodbe od leta 1907, in vsled tega se poživlja vlado, da vstraja nepremakljivo na tem stališču. Visoka zbornica! O tej stvari se je že toliko govorilo, da je zame pravzaprav težko, najti kak nov moment. Jaz imam danes samo namen, dokazati posebno veliko zanimanje, ki ga gojijo alpske dežele, posebno Štajerska in Kranjska, vsled gradnje liške železnice. Takoj, ko so prišla prva vznemirljiva poročila glede stališča ogrske vlade v javnost, so takoj nastopili Štajerski merodajni faktorji, daj clajo stališču vseh faktorjev, vseh krogov na Štajerskem, več izraza in da zabranijo napad na najvitalnejše interese Štajerske dežele. Tako je štajerska trgovska in obrtna zbornica v Gradcu takoj Sklenila resolucijo, v kateri opozarja na oškodovanje štajerske dežele v slučaju, da pade liško-železniški projekt. Ker se ni takoj zadostno razjasnilo, se je polastilo vsega interesira,nega prebivalstva ob železnici, sploh vseh prizadetih, veliko, toda popolnoma upravičeno ogorčenje. To ogorčenje je lahko umljivo. Kajti celi vzhod in jugovzhod Štajerske, s približno 200.000 prebivalci in veliko davčno močjo, vidi samo v gradnji te železnice trajno garancijo za gospodarski razvoj in pov-zdigo tega dela dežele. V tem ozemlju so celi okraji, kakor: Sv. Lenari, in Kozje, ki so sploh brez vsake železniške zveze. Celo na štajersko-ogrsko-hrvaški meji so kraji, ki imajo z Ogrsko dosti boljše zveze, kakor pa- v notranjost Štajerske. Celo ozemlje, oG Srednjega Stajerja pa do Save in dalje do Novega, Mesta je izredno bogato prirodnih zakladov, sadje- in živinoreja je izredno razvita, živinoreja stoji na visoki stopinji; toda kaj pomaga vse to prirodno bogastvo. Ako so gotovi kraji več kot 30 kilometrov oddaljeni od železnice, je izključeno, prirodne pridelke prodati za ugodno ceno. Vsled tega se tudi ni čuditi, da se ljudstvo kar v trumah' izseljujejo. (Dalje slepi.) Vojska med Italijo in Turčijo. Mobilizacija Rusije ob avstrijski in nemški meji. Iz VfarŠteve se poroča, da je tamošnji (šesti) vojni zbor mobiliziran. Časnikarski odbor varšavske gubernije je pustil vsem uradnikom podpisati izjavo, da pod administrativno kaznijo ne bodo objavljali nikakih na mobilizacijo v varšavskem vojnem bkraju se nanašajočih vesti. Priprave za mobilizacijo so že toliko dozorele, da: je na prvo znamenje možno spraviti vse v gibanje. Anglija anektira Egipt! „Neue Freie Presse“ je dobila iz finančnih krogov v Londonu zanesljivo vest, da bo Anglija prihodnji pondeljek proglasila aneksijo Egipta. S item se začne nova faza v sedanjem mednarodnem položaju. Iz Londona: Vesti, da bo Angleška anektirala Egipt, tu razglašajo za borzni manever. Vojskla se n ajd a 1 j u j e! iTjurški ministrski svet je sklenil, da se vojska nadaljuje. Turčija je pripravljena, se pogajati le na podlagi, da se prizna nominelna suvereniteta sultana v Tripolisu. Turško b' r o d o v j e o d plulo. Iz Carigrada se poroča, da je odplulo turško b rodov j e iz Bospora z ukazom, da Ščiti turška pristanišča v Epiru proti napadom Italijanov in naj eventuelno napade laško brodovlje. „jDaily Mail“ poroča, da je v pondeljek po noči zapustila ena divizija turškega brodovja Gallipoli in odplula Še neznajno kam. L' a K i nameravajo novo akcijo. 'Admiral Aubry, vrhovni poveljnik laškega brodo v j a, je Čisto natihoma dospel v Rim. Sodi se, da se bo posvetoval z vlado glede na eventuelno demonstracijo laškega brodovja v tistih turških pristaniščih, koder bi znali izbruhniti protilhjški izgredi. -Vojna in avstrijska pošta. Javlja se nam od zanesljive strani: Od začetka vojnih opepajoij Italijanov ob albanski obali je avstrijska poštna zveza, ki vodi preko Brindizija v balkajnske države, takozvana Bughia-črta, pretrgana. Pošiljatve, ki bi se morale pošiljati na tej črti, pridejo preko Italije nazaj in se morajo poprej poslati v Trst, ■ od koder gre samo enkrat na teden Lloydova ladija, ki preskrbi potrebno poštno zvezo; Ne glede na zaostalost Lloydove službe ae iz navedenega razvidi v prvi vrsti nesramna brezobzirnost italijanskega zaveznika napram avstrijskim interesom. Diktatura n a Ti u r š k e m? V političnih krogih se eatrjuje, da je nastal med Mladoturki razpor. Militaristična frakcija ima namen strmoglaviti Vlado, razpustiti zbornico in proglasiti vojaško diktaturo. Bolgarija. Iz Sofije poročajo, da se je rezervistom sporočilo, da bodo v najkrajšem času poklicani pod orožje. V ministrstvu smatrajo položaj za kritičen. Misr lijo, da pride do splošne mobilizacije. Ministrstvo GeŠov deluje na to, da pomiri bolgarsko prebivalstvo. Porazi Italijanov v Tripoli t a n i j i. Pri Demi se je hotela izkrcati italijanska jadrnica s 60 vojaki, da bi rekognoscirali deželo. Turki so .streljali na jadrnico, jadrnica je obtičala na pesku in vsi Italijani so bili postreljeni. Pri Ašsisie je prizadejal polkovnik Nechet Italijanom težke izgube. V bližini Tiripolisa, pri Elkarbe, se je udarilo s turškimi Četami več Italijanovi, ki1 so hoteli 'prodirati v notranjost dežele. Tfurke so podpirali v boju domačini. Italijani so bili odbiti z velikimi izgubami, na bojišču so pustili Čez 100 mrtvih in so se v velikem neredu umaknili nazaj proti mestu Tripolisu. V Tripolisu. Mesto Tripolis je mirno; trgovine so odprte. Italijani razdeljujejo med prebivalstvo kruh in žito. Dosedaj se ;je izkrcalo 18-000 italijanskih vojakov na 20 prevoznih ladijah. Turki imajo v Tripolitaniji približno 2500 'aktivnih vojakov, 2500 rezervistov in pet tisoč iregularnih vojakov, ponajvec Arabcev. Pri obstreljevanju mesita je bilo mrtvjih 10 vojakov in 20 domačinov, 15i pa ranjenih. Poslanec de Felice je obiskal v Tripolisu Ka-ramauli Hapfeuna-paša, in je imel ž njim sledeči pogovor: Mislite, da bodo Arabci Italijane prijazno sprejeli? — Ce bodo spoštovali našo verb in naše rodbine. — Katere so po vašem mnenju prve naloge nove vlade? — Najprvo se morajo graditi mostovi, železnice, vodovodi. — Ali smatrate intenzivno obdelovanje zemlje za mogoče. — Naša zemlja je rodovitna. Vino, olje in oranže \j;|ko dobro prospieviajo in tudi pridelovanje žita je mogoče. Novi predsednik turške zbornice. V svoji prvi seji je poslanska zbornica izvolila z 86 glasovi proti 55 Ahmed Rižo' za predsednika. Združena opozicija je kandidirala poslanca Mahir Said. Posledice bojkota. Stara kožarska tvrdka Castelli in Giuliani v Milanu je vsled velikih izgub jv Smirni ustavila pia-čila. Sef tvrdke Giuliani je storil samoumor. Aktivo znašajo 1,365.000 lir, pasive pa 2,128.000 lir. Prizadete so milanska posojilniela, Banca dTtalija, Socie-ta Bancaria Italian,a; in več p'okrajiniskih denarnih zavodov. Ž a s e d e n j e mesta B e n g h m s i. Iz Rima se poroča, da je Italija odložila nameravani zasedenje beughaškie luke, ker je odpor tamošnjih regularnih Čet in Arabcev hujši1, kakor so si Italijani mislili. Italijani ne bodo svojih bojnih „ia-vorik“ povisofd tako lahko trgali, kakor so jih pred Tripolisom. Bodo dobili Še marsikateri trdi oreh' med zobe. Italijanske Šole v Turčiji. Kakor poročajo listi, so vse italijanske Šole v Turčiji zaprte in učiteljem se je naročilo, da 'zapustijo Turčijo. Italija) n s k! a mobilizacija v Eritreji. „lAgenzia Stefani“ javlja iz Masave: Mobilizacija v Koloniji se je gladko izvršila in je pokazala veliko privrženost domačinov. Čete v Eritreji, ki so štele dne 27. septembra 8700 mož, so jih imele dne 10. oktobra že več kakor 10.000. Nekateri vojaki, ki so bili poklicani pod orožje, so morali skoraj sedem dni marširati. Samos nevtralen. „Tribuna“ javlja, da je italijanska vladal naznanila državam, da smatra otok Samos za nevtralna tla. Sedanji stroški Italije znašajo 500 milijonov 1 ir. Iz Tiripolisa javljajo, da se je dosedaj izkrcalo tam 25>.000 mož. Ženijske Čete delajo okoli in okoli mesta okope, da bi bile zavarovane pred napadi turških čet. Vi par dneh bo en del čet začel prodirati v notranjost dežele. Ekspedicija je stala dosedaj okroglo 500,000.000 lir ih je izključeno, da bi Italija dala Turčiji kakoršnokoli odškodnino. Mobilizacija v Italiji. ___________ Mobilizacija v Italiji zavzema večji obseg, ka-kor se je sprva domnevalo. Poset(no vjzbuja pozornost mobilizacija vojev v Turinu, Milanu, Veroni, Alesandriji in Genevi, ker so teh' čet sploh nič ni poslalo v Tripolis. Italijamsjki generalni štab upa, da sa pri splošnih mobilizacijskih odredbah ne bo opazilo ojačenj v obmejnem ozemlju, proti katerim bi sicer Avstrija odločno nastopila. „iDettepubligue“ protestira. Uprava .„pette publique“ je protestirala pri velesilah vsled zajetja „Dette publiqiue“ zastavljenih dohodkov v Tripolisu od strani Italijanov. Ti dohodki znašajo letno menda 50.000 funtov. A meri kansko vojno brodo vje v Sredozemskem morju. Kakor poročajo listi, je došlo šest velikih ame-rikanskih vojnih ladij in nekaj torpednih rušilcev! pred Mytileno. Italijanski torpedni čolni, ki so križarili med otoki, so od tega časa izginili in so se najbrže zopet priklopili celotnemu italijanskemu bro-dovju. Nameni Italije? Med londonskimi političnimi krogi se vzdržuje sledeča vest: Italija bo takoj po okupaciji ‘luk v Tripolisu proglasila aneksijo tripolitanjskega ozemlja. Italija bo potem evropskim sil^m to oficijelno naznanila in jih ob enem prosila, da poročajo turški vladi o aneksiji. Temu naznanilu' bo pristavila Italija ponudbo, da je pripravljena Turčiji plačati gotovo svoto za državni dolg, Kolikor ga odpade na Tripolis. Italija upa, da bodo velesile zastavile v Carigradu (yes svoj vpliv, da pride na tej 'podlagi do sklepa miru. Avstrijski Častniki v T[ripo-' 1 i s u. Na povabile italijanske vlade be bodo z dovoljenjem cesarjevim udeležili ekspedicije v Tripolisu sledeči avstrijski Častniki: vojaišfki ataše v Rimu, oberstlajtnant generalnega Štaba Mietzl, mornariški ataše korvetni kapitan pl. Remy in oberstlajtnant generalnega Štaba Viđale. Akcija turških častnikov. Kakor javlja brzojav iz Carigrada, je prišlo k vojnemu ministru večje število, Višjih Častnikov, in je zahtevalo od njega, da takoj vdre 30.000 mož v Crno-goro, ter slednjo proglasi za turško posest. Ker nima Turčija nikake podlage za vojaške operacije proti Italiji in Italije ne more napasti, Cr-nagora je pa v ozkih Rodbinskih odnošajih z Italijo, bi naj zasiedenje Crnegore značilo udarec za Italijo. Politični pregled. Državni zbor. Dunaij, 18. oktobra. Današnju plenarna seja je bila kratka, ker so sle razni odseki hoteli konstituirati in so razdelili referate in drugo delo. Vsled tega je prvo branje reforme poslovnika samo malo napredovalo. Razni govorniki, ki so nastopili, so pokazali, !da so stranke glede tega vprašanja istega mnenja, kakor v obeh zadnjih letih. Nemci se pripravljajo, da bodo Malika pošteno zdelali vsled njegovih napadov na nemške spodnještajerske sodnike. Vsi ga imenujejo največjega škodljivca nemškega naroda. Se pač boje odkrite besede. Delovni program za prihod-. nji' čas. Govori se, da se namerava debato o 'italijanski fakulteti končati najpozneje v torek. V naslednjih dneh prihodnjega tedna se bo končalo prvo branje proračuna in hfudgetnega provizorija. Najt o bo odmor do dne 7. novembra. Med tem časom bodo zborovali samo odseki. Prihodnja plenarna seja bi po tem odmoru bila dne 7. nov. Konstituiranje odsekov. V sredo dne 20. t. m. se je izvršilo konstituira^ nje odsekov, v katerih je več jugoslovanskih, poslancev prišlo do vodilnih mest. Predsednikom so bili izvoljeni: dr. Krek v bosanlskem odseku, Pogačnik v brambnem odseku, dr. Dulibič v odseku za brodarstvo in morsko ribištvo, dr. IvčeviČ v časnikarskem odseku. Podpredsednikom so Mii 'izvoljeni: Grafenauer v odseku za posvetovanje o narodnostnih' zadevah, dr. Ravnihar v bosanskem odseku, Roškar v poljedelskem odseku, dr. VukotiČ v peticijskem odseku, Fon y justičnem odseku in Biankini v odseku za vi-norejo. Ž i v i n o z d r a v| s t y e n i o d s e k. V seji tega odseka dne 18,. t. m. je govoril poslanec Brenčič, o enostranskem postopanju oblasti pri odprtju živinskih' sejmov. Tlako na primer je v Lipnici že dovoljen sejm, Čeravno so imeli kugo na gobcu in parkljih, pri Sv. Lenartu V Slov. goricah pat so sejmi zaprti, čeravno ni dosedaj bilo še nobenega slučaja. Öjpozoril je vlado tudi na nepostavno postopanje ogrske vlade pri štajerski meji, osobito v ptujsko-or-moŠkem okraju, kjer se okužena hrvaška živina pase z zdravo' živino tik naše meje. Oipozoril je na odlok poljedelskega in trgovskega ministrstva z dne 31. decembra 1907' par. 11. Potem je ožigosal naßin, po katerem razni faktorji v ptujskem okraju delajo proti ubogemu viničarju v Halozah. ,V vzgled je navedel sledeči drastični slučaj: Nekdo je kupil sedaj na Hrvaškem eno kravo. Oblasti so jo takoj kontumacirale, potem pa prodale nekemu drugemu V ravno tisti fari, ne da bi dobil prvo omenjeni svoj krvavo zasluženi denar nazaj. O tem bo poslanec govoril še na drugem mestu. Izj vajanja poslanca Brenčiča so vzbujala v odseku pozornost. Dunaj, 19. oktobra. Zbornica je danes končala prvo branje predloga za reformo poslovnika, na kar pride na vrsto prvo branje italijanske fakultetne predloge. Današnjo sejo so pa porabili tudi nemški nacionale!, da si ohladijo svojo jezico nad 'Malikom, ki je opravičeno kritiziral postopanje nemških sodnikov na Spodnjem Štajerskem, Nemce pač to najbolj grize, da je eden iz njihovih vrst imel pogum, povzdigniti glas in brezobzirno vreči nemškim sodnikom obtožbo pristranosti v obraz. To jih peče, posebno, ker je Ma^ lik obljubil, da pride še z drugimi razkritji. Prvi je nastopil Einspiner, ki se je bavil z Ma-likovim napadom na nemške spodnještajerske sodnike in je ob tej priliki imenoval Malika obrekovalca.V njun prepir so se vmešavali še drugi poslanci, in kmalu je nastalo precej živahno prerekanje, posebno med nacionalci in Slovenci. Med splošnim nemirom je sklenil predsednik sejo in določil drugo na jutri ob 11, uri dopoldne. Pred Malik-Einspinnerjevo afero je bila v današnji seji sprejeta nujnost predloga glede dalmatinskih železnic enoglasno. Gosposka zbornica. 'Avstrijska gosposka zbornica ima prihodnjo sejo v soboto dne 2i. t. m. ob 1. uri popoldne. Na dnevnem redu je prvo Čitanje vladnih pjredlog o porabi razmnoževalnih aparatov, o zvišanju rubežni prostih dohodkov ter zakon o epidemijah. Rusija. Ruski notranji minister je izdal stroge odredbe, s katerimi se zdatno omejujejo zbirke za verske namene katoličanov. Dne 17. t. m. zvečer ob 7. uri, je izjvršil na postajališču Kristi na Ruskem neki dijak 'atentat na Člana ruske dume kneza T/rubeckoja. ;Vdrl je v voz, v katerem je bil knez in ustrelil iz svojega revolverja večkrat na njega. Knez Trubeckoj se V soboto pričnemo z rednimi predavanji. ZiaČetek prvega predavanja je ob 6. uri zvečer. Vrši se v društvenih prostorih. Govorit pride urednik Kemperle iz Maribora o turškb-italijanski vojski. Pridite Številno! St, lij v Slovenskih goricah. Gostilničarju gospodu Vaupotiču na Novinah je umrl nadebudni sin- ček Pepček. Pogreb se je vršil (v sredo dne 18. oktobra. Udeležilo se ga je ogromna množica ljudstva. St. Ilj v Slov. gor. Župan občine Selnica ob Muri, g. Simon Schmid, je smrtno-nevarno obolel. Odložil je županske posle. Te dni bode občinski odbor volil novega župana. St. Ilj v Slov. goricah; Naše Bralno društvo priredi, kakor ste že poročali, prihodnjo nedeljo, dne 22, oktobra, po večernicah v Slovenskem Domu gledališko predstavo igre „Krivoprisežnik“, Igra domar ča mladina. Med odmori petje in sviranje godbe. Po predstavi se vrši v prostorih Celcerjeve gostilne prosta zabava z raznimi zanimivimi točkami: Omenimo pred vsem Šaljivo vinsko trgatev, prihod župana, petje, godbo, govore in razne druge Šaljive prireditve. Vabimo vse zavedne Sentiljčane, sosede in mariborske Slovence, da nas obiščejo. Saj so veselice, ki jih prireja naše društvo, navadno res prave ljudske veselice. Celcerjeva gostilna ima pa Še tudi stari sloves in bo tokrat gotovo s svojo izborno kuhinjo in dobrimi pijačami zadovoljila občinstvo. Torej na svidenje prihodnjo nedeljo dne 22, oktobra v St. liju! Fram. Trgatev je končana — malo, pa dobro in drago! Tudi izabela je draga — po 40 vin., belo vino pa še že prodaja po 60—70 vin. — Sadja je bilo pri nas vobče malo, le hruške so bolj obrodile. Pičli so tudi poljski pridelki. Krompirja malo, fižola še manj, repe pa skoro nič ne bo; korenje je slabo, tudi ajda ni dobra, turščica ravno tako slaba. Kostanji pa so obilno obrodili in je ž njimi prav živahna kupčija, kg velja 14 vin., začetkom pa 22 vin. Zjima kima, pa draginja tudi, in vendar marsikateri delavec: kar zasluži — vse zaruži!. Slov. Bistrica. Dne 4. t. m. se je pri nas, kakor smo tedaj poročali, vnel prepir med tremi viničarji, od katerih je Matija Verbek ostal mrtev. Druga dva so odpeljali v zapor. Pri raztelešen ju rajnega Malije Verbeka pa so zdravniki dognali, da ranjki ni umrl vsled rane na glavi, ki ni bila smrtna, ampak radi tega, ker mu je v istem Času počila smrtna žila-dovodnica. Radi tega sta bila Rak in Sturm pred sodiščem popolnoma oproščena in se ni niti prič zaslišalo. Res Čuden in redek slučaj! Vuzenica. Kakor je že splošno znano, se otvori letošnjo jesen dvorazredna šola nemškega Schulver-eina v Vuzenici, Ta nepotrebna učilnica nima drugega namena kakor sejati piepir, vcepiti že nežnim otrokom srd in sovraštvo proti slovenskemu prebivalstvu in ponemčiti kolikor mogoče veliko število slovenskih otrok. Stariši, ne dajte se zaslepiti, ne verujte sladkim besedam tistih, kateri se drugače za vas ne brigajo, kateri vas le tedaj poznajo, kadar se jim gre za zaslužek in dobiček in za vam Škodljive naklepe. Vpišite svoje otroke v našo, že mnogo let obstoječo trirazredno ljudsko Šolo;; ona odgovarja vsem potrebam. Otroci se uče slovenski in nemški; naša trirazrednica je pripoznano najboljša Šola v celem okraju. Brez vsake skrbi lahko zaupate otroke temu zavodu; zato vam jamči izvrstno šolsko vodstvo, kakor celo učiteljsko osobje, Schulvereinsko šolo bodo obiskovali otroci brez vsakega uspeha, IzstopivŠi iz nje ne bodo znali ne slovenski ne nemški, ne pošteno brati, računati ali pisati, ne krščanskega nauka. Pa gre se tukaj tudi za vaš žep! Po preteku nekaj let se bo trudil nemški Schulverein na vso moč, da bo prevzela štajerska dežela, nemško šolo vuzeniško v svojo oskrbo, in nemški deželni šolski svet bo to z veseljem storil, to se pravi, da bo morala vuzeniška občina vzdrževati zraven lastne, tudi nepotrebno nemško Šolo, in vi bodete morali leto za letom globoko segati v žep in plačevati visoko narastle občinske doklade zaradi nemške šole. Tako se je zgodilo že po mnogih krajih. Cim manj otrok bo v nemški šoli, tem lažje se bodete obranili nepotrebnih in visokih plačil. Kdo pa je med mnogimi drugimi še podpisal prošnjo za nemško šolo? Cujte in strmite! Pušnik, Just, znani Mettinger, Kiefer, Ladineg in njim na čelu Erber, župan tuje mučke občine, 'sami ljudje, ki nimajo ne enega šoloobveznega otroka. To vam je jasen dokaz, da se gotovim ljudem ne gre za šolo, temveč samo za to, da sejejo prepir in delajo zdraž-bo ter vam pripravljajo nepotrebnih plačil! .Torej, VuzeniČani, pozor! Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Ko to pišemo, Še ne vemo, kako bo' izpadle volitve odbora naše posojilnice. Gotovo je, če Golobova garda ne bo uganjala preveč nepostavnosti, bo zmaga pa slovenski strani. In s to zmago je tudi konec posilinemšike-mu gospodstvu v Slovenskih goricah okrog Sv. Trojice. Sedaj Še vsak, ki ima posojilo od trojičke posojilnice, misli, da je odvisen od Goloba, Kirbiša in pa drugih posilinemcev. Povejmo ljudstvu, da temu ni tako. Naj si samo gospodari! Dobrna. Dne 15. t. m. je imela naša podružnica kmetijskega društva odborovo sejo, pri kateri je govoril gospod potovalni učitelj Goričan. Zborovanje je bilo dobro obiskano in zanimanje za predavanje jako veliko. Gospod predsednik je v «Svojem pozdravnem govoru naznanil, da je že dne 16. septembra prosil deželni odbor štajerski, naj 'dovoli jesensko pašo na topjjških lepih travnikih, posebno letos, ker je tako veliko pomanjkanje krme. Pred enim tednom je načelnik podružnice, ogorčen« nad tem, da visoki dež. odbor Še ni dal nobenega odgovora na prošnjo, brzojavno zahteval odgovora, «a do danes dne 16. t. m. Še ni smatral deželni 'odbor za potrebno odgovoriti. Vsi zbrani zborovalci so enoglasno to nezaslišano netaktnost deželnega odbora obsodili in načelnika naprosili, to odboru naznaniti. Mi verno dobro, kdo ima tu svoje prste vmes. A le Čakajte, (mi vam bomo 'drugo zapeli. Gospod ravnatelj, apotekar in topliški zdravnik dr. Hiebaum naj, ve, da imamo mi davkoplačevalci v deželi tudi eno, in sicer prvo besedo. Gospod Moritz (pa si naj zapomni besede, ki jih je moral slišati: Schade, dass beim Bade Neuha/us Leute Zureden haben, die am wenigsten vom Bade verstehen!“ Naša mera je poln'a! — to kličemo umazanemu dež. (odboru Štajerskemu. Šoštanj. Bralno društvo v Šoštanju priredi v nedeljo dne 29. oktobra v dvorani hotela „Avstrija“ veselico s petjem, deklamacijo, igro i„IJeza nad petelinom in kes“ In srečolovom. Zfačetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 1. prve 60 vin., 2. vrste 40 v, stojišče 20 vin. Karte za srečolov po 20 vin. Cisti dobiček se porabi za društveno knjižnico. K obilni udeležbi (uljudno vaJbi odbor. Z Menine. Ker ‘je prejšnji sneg zopet polagoma izginil, se upam zopet na svetlo in pogledam skozi rešpetlin. Zapazim nobel procesijo v spodnjem trgu, ki kontrolira, če ima vsak krčmar Še liberalno glasilo. Da bi pač tudi naši pivci pcfsnemali to gorečnost. V gornjem trgu pa opazim g^spioda iz juga — menda mu bo še kaki naš poslanec izposloval povišanje adjuta, — kako hitro prenaša svojo nerodno sklerk) od hiše do hiše, rekoč: Daj, daj, cocblo mio, za narodni sklad, da bo za agitacijo in tisk! Res velika gorečnost za tako „nepristransko“ zadevo. Naprosili bodemo dotičnika, naj gre še zja sveče pobirat, če ima Čaia in (veselje. Narodno gospodarstvo. S čim in kdaj naj se pognoje travniki in dete-ljiŠČa. Travniki in deteljišča se ne smejo gnojiti samo s iosfornatimi gnojili (Tomaževo žlindro ali pa s superfoslatom), ampak obenem tudi s kalijevnatimi (kajnitom ali pa s 40% kalijevo soljo), Ce pognojiš travnik ali pa deteljišče samo s fosfornatim gnojilom, ne dosežeš nikdar najvišjega dohodka, in v mnogih slučajih Tomaževa žlindra sploh ne pride do učinka. Travnike, ki leže v ravani, pognoji v jeseni s Tomaževo žlindro in s 40% kalijevo soljo, one v strminah pa še-le spomladi s superfoslatom in 40% kalijevo soljo. Za vsak hektar (1% orala) površine vtzemi 200 do 250 kg 40% kalijeve soli in 600 do 700 kg Tomaževe žlindre ali pa superfosfata. Zlapomni si dobro, da gnojenje s samo Tomaževo žlindro ali pa s superfos-fatom je napačno! Ali je umestno pokladati prašičem kuhane pšenične pleve? Velako krmilo mora nuditi živalim potrebno množino hranilnih snovi, ‘in sicer beljakovin, tolšč in ogljikovih vodanov (škroba, sladkorja, lesne vlaknine itd.) Beljaikovine telo rede, dočim tolšče in ogljikovi vodani tvorijo v živalskem telesu toplote in moč. V to svrho potrebuje živtal ha dan razmeroma le majhno množino hranilnih snovi, M zavzemajo le majhen ptiostor, a ker je žival le tedaj sita in dobro prebavlja, če ima napolnjena prebavila, zato ni dovolj, da je v vsakdanji krmi dovolj hranilnih snofvi, ampak krma mora biti tudi dovolj za napolnjenje želodca in črev, to je za nasičenje. Velik tlel krme pa služi le za polnjenje prebavil, to je za nasičenje živali. Pšenične in Sploh žitne pleve nimajo vi sebi veliko hranilnih snovi, zlasti prašič, (ki ima vse drugače ustvarjena prebavila, kakor goved, dobi prav malo iz plev, a za nasičenje so pa vendar tudi pri prašičih prav dobre. Kuhane ali celo parjene pleve so seveda veliko boljše in za prašiče prikladnejše. Iz tega sledi, da so kuhane ali parjene pšenične pleve Ph0y izborno krmilo za prašiče, če se (poleg njih poki ada primjerna množina močnih' kratil, ki dajo živalim, potrebne prebavne hranilne snovi. V čem se rajzlikuje presno maslo, narejeno s posnemalnikom, od tistega,, ki se dela v navadni pi-nji? S posnemalnikom se presno maslo sploh ne 'dela, ampak s posnemalnikom se je smetana iz mleka posname, ki se potem v vsakršni pinji umede. Vprašanje bi se pravzaprav moralo glasiti: kakšno prednost ima posnemanje s posnemalnikom pre)l starim načinom posnemanja? Prednosti, ki jih' daje posne-malnik, so naslednje: 1. Dobiva se Čista smetana, ker se vsa nesnaga iz mleka odstrani in se zato mo4 re izdelovati veliko finejše presno maslo. 2. Pri pen-snemanju smo neodvisni od topline zraka, zato mleko lahko po zimi in po leti takoj in kd^ar hočemo še popolnoma sladko posnamemo. 3. Dobi se več presnega masla. 4. Mleko de more bolj ali manj posneti. 5. Dolbi se popolnoma sladka smetana in sladko pen sneto mleko. Ker se torej iz smetane, posnete s po-* snemalnikom, dobi veliko več presnega masla, ki je boljše in več vredno, zato se primeren posnemalnik izplača že pri mleku dveh ali treh krav. Grozdne tropine so prav dobra krma za živino, ker imajo toliko redilnih snovi kakor slama ozimnega žita. Ce ne moreš porabiti vseh svežih tropin, shrani jih skrbno. Najbolje je, Če sveže tropine prav dobro stlačiš v manjše kadi ali orence, pokriješ povrhu s trtnim listjem in vrh vsega zacmokaŠ z ilovico kakih pet prstov na debelo. Ko se ilovica razpoka, pomoči jo z vodo in vse razpoke takoj zamaži, sicer tropine splesne ali pa se skisajo. Teh tropin daj govedu do eno tretjino in prašičem do % vsakdanje krme. Vinska letina v Italiji je izpadla ugodno. Cenijo jo na 48,000.000 hektolitrov, dočim je lani iznašala 29,293.000 hektolitrov. Pojavljajo se skrbi za nabavo sodov, priskrbo vagonov za prevoz itd. Cene ža staro vino so visoke. Na BeneČanskem notira belo vi- no boljše Trste 40 'do 60 lir hektoliter, navadno belo 30 do 40, boljši rebozo 42 do <32 in navadna črnina 32 do 42 lir hektoliter. Žitna letina v Italiji znaša lete 52,300.000 kvintalov, to je skoraj 11,000.000 kvihtallov vječ kakor v minolem letu. Enako je tudi na Francoskem žito precej dobro rodilo. Zadružne elektrarne. ZjaUružna zveza za prusko pokrajino Saksonsko v Hate ima poseben elektrotehnični oddelek, ki vodi vse delo za ustanavljanje zadružnih elektrarn. Do danes posluje (že 10 takih podjetij, nadalnjib 10 načrtov je pripravljenih. Vse te elektrarne oskrbujejo okoli 1590 krajev z električnim tokom. Kako se ima pripraviti korenje za. krmo. Živina žre sicer peso, repo in korenje tudi, če ni razrezano, vendar je boljše, če se isto razreže in pomeša med drugo manj tečno krmo. Ce se korenje razreže, se ni bati, da bi pogoltnila živina kar celo ali se pri tem celo morda zadavila, ker je nekako primorana, ga poprej prežvečiti. Razreže se ga lahko s krivcem na tanjše in daljše razrezke, kdor pa ima več glav živine, stori najbolje, Če si nabavi stroj za rezanje korenstva. Boljše je, ako se razreže korenstvo na večje kose, ker se majhni' kosci lažje pokvarijo. Razreže naj se vsakokrat le toliko, kolikor se istega dne porabi, kajti razrezano korenstvo, Če dalj Časa stoji, rado gnije in plesni in takšno živini potem škoduje. Kako dobimo več mleka? Hlev mora biti zračen in svetel. Preskrbljen mora biti z dobro pitno vodo. V hlevu mora vladati mir. Tako pravi neki kmetovalec, ki je sam poskusil na ta način in dobil nr; kravi po dva litra na dan več mleka. Koroško. Jezersko. Ker je stopil nas župnik g Lubej v pokoj, je bila župnija razpisana. Župnijo je dobil g, Anton Stres, dosedaj župnik Podkloštrom. Župnija PodkloŠter je razpisana. Naš predsednik na potovanju. Pod tem naslovom piše „Amerikanski Slovenec“ o predsedniku Taftu: „Predsednik na kolih“, bi se lahko imenoval naš cenjeni vladni poglavar. Res ima predsedniki Taft, z ozirom na svojo telesno pol-noto, čudno veselje do potovanja, To je dokazal že kot vojni minister Rooseveltov, kajti kot tak je ponovno potoval, kakor znano, je prišel daleč preko mej Združenih držav prav do daljne vzhodne Azije. Topot potuje na okrog po državah, nad katerimi plapola zvezdnati prapor, da volilcem, ki imajo Čez leto dni voliti novega zaveznega glavarja, pojasnjuje y-prašanja, katera sedaj najbolj zanimajo javnost. Ce poskuša gospod Taft zraven tega neodvisnim državljanom ljudovlade na sramežljiv način namigniti, da ne morejo storiti nič pametnejšega,, nego dati njemu zaželjeno drugo dobo, posnema s tem pač samo zgled svojih prednikov v uradu, ki so prav tako smatrali za primerno, podati se v letu pred predsedniško volit-vijo na potovanje in „vihteti besedo“ pred kolikor mogoče obširnimi krogi poslušalcev. Ker je izid prihodnje deželne volitve videti precej dvomen in se je vrh tega gospodu Taftu v osebi wisconsinskega zaveznega senatorja La Folletta pojavil v lastni stranki protikandidat, je imel pač posebno potrebo, gledati za svoje ali, kakor se glasi politično reklo, , ,„izboljšati svoje zobe“. Dne 15. septembra je nastopil predsednik svoje potovanje iz Bostona, in sicer v zasebnem vagonu, ki so mu ga dale železnice na razpolago in ki se ga bo posluževal med celo potjo. Razun njegovega osebnega spremstva, Čuva krdelo sopotujočih časniških poročevalcev nad njegovim dejanjem in nehanjem. Potovanje se raztega po zapadu in severozapadu do pacifiške brežine, in ko dospe g. Taft dne 1. novembra spet v Washington, lahko poreče, da je prepotoval približno 13.000 milj, obiskal 24 držav in govoril v vec nego sto mestih.. Vprašanja, ki posebno tvorijo govorni spored predsednikov, in ki na-nja gospod Taft odgovarja, so: Enotno zakonodajstvo, posebno glede razpo-rok, in zopetne poročitve ločenih oseb, ki je njihove prepovedi ali otežitve želeti v prid nravnosti; utrditev Panamskega prekopa; preosnova sodstva; trgovina s Filipini; najvišji in najnižji carinski postavki v tarifnem zakonu; ohranitev in umno obdelovanje zemlje: varčnost v vladnih izdatkih; vseobčna razsodi-’•Šča; potrditev pogodb s Hondurasom in Nicaraguo; zavezni nadsodišld odloki in njihovi učinki; trusti; zavojna pošta in železniško zakonodajstvo..“ Književnost in umetnost. „Slovenski Učitelj.“ Štev. Iß. Letnik XII. — Vsebina: Skup.Ščina katehetov v Zagrebu. Poroča A. Čadež. Konec. — Sola bodi temelj narodno-gpspo-darskemu napredku, M. Humek. — Najvažnejše poglavje vzgoje. V. P. Regaiat Čebulj. — O vzgoji volje. K. Simon. Konec. — Razredni učitelj. Piše Ivan S. Dalje. — Boj Šole proti alkoholizmu. Župnik A. Mrkun. — Katehetski1 vestnik. — Učiteljski vestnik. — Raznoterosti. — Slovstvo in glasba.__ hlovenske občine in gospodarska društva — spominjajte se v svojih proračunih „Slovenske Straže“ Razgled po svetu. Draginja t starih časih. Draginja ni noben nov pojav. Tndi v starih časih so jo dostikrat občutili Tako so t nekih „spominih starega Dunajčana“ zanimive podrobnosti o tedanjih tržnih cenah na Dunaju. V teh spominih toži pisec sledeče: „Cene živil neprestano naraSčajo. Funt govedine se je podražil od 9 na 24 krajcarjev, sladkor od 6 gld. 30 kr. na 24 gld., merica navadnega v;na od 48 kr. na 2 gld., par čevljev od 24 na 50 gld., funt mila od 52 kr. na 3 gld. 8 kr.“ Na dragem mestu pripoveduje pisec o nekem i sletu v okolico, kamor je šel z znano rodbino in materjo. „Jedli smo tamkaj“, pripoveduje, „opoldne za 40 in nekaj goldinarjev primeroma dobro ter smo se peljali ob 8. uri zvečer nazaj na Dunaj“. Toda draginja ni ostala samo na živila. O nekem koncertu slovite pevke Angelike Catalani v c. kr. reduthi dvorani pripoveduje pisec, da je veljala vstopnina na galerijo za osebo 10 gld., v parterju pa 5 gld. dunajske vrednosti. In na dragem mestu piše: „Včeraj je bil v Apolovi dvorani ples, na katerega je ve, ljala vstopnina 25 gld. Ako se računa še izvoščeka zraven-40 do 50 gld. — kdo more plačati to v teh časih?“ — Takrat je bila draginja še bolj občutna kot danes, kajti takrat je imel denar večjo vrednost. Sin umoril Očeta, n Budimpešte javljajo: Petdesetletni mizar Ljudevit Jung, oče šesterih otrok, je prišel v torek kakor po navadi pijan domu. Ko je spal, gaje 17 letni sin Josip ustrelil in se potem sam izročil policiji, kateri je dejal, da je namenoma izvršil krvavi čin, ker je bil oče pijanec in je vedno grdo ravnal z drnžino. Napaden brzovlak. Iz Kalkute javljajo: V nedeljo je bil pripravljen blizu Saidpura nevaren atentat na brzovlak iz DardžiliDga, v katerem je bilo mnogo Evropejcev, med njimi tudi policijskih uradnikov, ki so se vračali iz slavnosti v Kalkuti. Tračnice so bile razdejane. Na srečo je vozi kratek čas pred brzovrakom neki tovorni vlak. Ta je prišel s tira. Strojevodno osobje je bilo resno poškodovano. Policija pripisuje napad anarhistom, ki so izvršili že trideset podobnih atentatov na vzhodnobengalski železnici. Lakota na Ruskem. Iz Peterburga poročajo, da je nastopila letos „golodovka“ v nenavadno velikem obsegu. Že sedaj trpi lakoto na milijone ljudi. Kaj še le bo, ko bo letošnja žetev porabljena in ko nastopi ruska zima z vso svojo strogostjo. 3. oktobra je bila pod predsedstvom Koljubakina seja oskrbovalne komisije „Proste ekonom, družbe“, ki je razpravljala o organizaciji pomožne akcije. Površen pregled je pokazal, da razgraja glad v kazanski, samarski, saratovski, permski, vjaški, ufski, penški, nižnje novgorodski, orenburški in stavropolski guberniji, in da je prizadetih vsled lakote okolo 19 milijonov ljudi. Alkohol zločinec. Kapitan Andersen, ki je vodil dansko ladjo „Venus“, je nenadoma zblaznel vsled pijančevanja. Zaprl se je v svojo kajuto in je iz nje streljal. Drugega častnika je ranil težko, več monarjev pa lahko. Imeli so mnogo truda, preden so ga mogli spraviti v umobolnico. Sherlock Holmes umrl. Sherlock Holmes, znana figura, genijalnoga (detektiva iz romanov angleškega pisatelja Conan Doyle j a, je umrl v osebi dr. Jos. Bella,. Poročajo iz Edinburga, da j;e tam umrl zdravnik dr. Josip Bell, znan po celi Škotski in Angleški radi svojega preciznega in genijalnega opazovanja bolnikov, ki mu je pridobilo mnogo navdušenih učencev. Čudovita induktivna zmožnost njegovega duha je napravila na pisatelja Conan Doyle ja, tako globok v-tis, da jo je vtelesil v svojem svetovno-znanem junaku Sherlock Holmesu. Ura pokojnega kralja Aleksandra. Kakor javljajo „Večernje Novosti“, je bila te dni v Belgradu prodana ura pokojnega srbskega kralja Aleksandra. Ura je malo manjša kakor petkronski tolar in je o-krašena. z dragocenimi briljanti. Kralju Aleksandru je podaril uro že umrli perzijski šah Nazreddin. Naraščanje števila strokovnih delavcev v posameznih deželah. Ne samo pri nas, ajnpald tudi v drugih deželah se kaže nazadbvanje števila; poljskih delavcev in naraščanje industrijskih, rudarskih, trgovskih in prometnih’. Tekom zadnjih dveh poklicnih štetij je padlo število poljskih delavcev v, Avstriji od 64’4 na 60’9%, na Ogrskem od 71 na 697%, v Nemčiji od 37’5 na 35’2%, v Švici od 37’4 na 30’9%, v Belgiji od 22’9 na 2l’l%, na Nizozemskem od 32’7 na 307%, na Švedskem od 54 na 48’9i%, na Norveškem od 49’6 na 41%, in v severoameriških Združenih državah od 38 na 35’9%. Samo v Italiji in Franciji, in tudi tam samo vsled natančnejega pregleda posestnikov manjših zemljišč, se je Število poljskih delavcev nekoliko zvišalo. Nasprotno se pa pojavlja v industriji in v rudarstvu, v trgovstvu in prometu zvišanje. Tako se je zvišalo število industrijskih in rudarskih delavcev v dobi med obema ljudskima Štetjema v Avstriji od 21’9 ha 23’9%, na Ogrskem od 12’4 na 13’6%, v Nemčiji od 37’4 na 40%, v Švici od 41\6 na 44’9 % , v Belgiji od 38’2 na 41’6 %, na Nizozemskem od 32’2 na 337% in na Danskem od 22’9' na 277%. V trgovstvu in prometu je naraslo število delavcev v, Avstriji od 4’4 na 5’4%, na Ogrskem od 3’4 na 4’2%, v Nemčiji od 16’6 na 12’4%, v Švici od 9’8 na 13%, v Italiji od 3’9 na 7’1%, v Franciji od 13’8 na 14’3%, na Nizozemskem od 16’3 na 17’2%, na Danskem od 9 na 11’8%, na Švedskem od 5’8 na 7’5% in na Norveškem od 117 na 14%. Razno velika odstotna mera je nastala vsled različnega umevanja statistike. Iz zgo-rajŠnjih številk lahko razvidimo, kje je iskati glavni vzrok današnje draginje, ki ima eden in isti izvor v vseh deželah. Zavarovalnica za ločene. Dalnska pisateljica Karin Mihäelis, ki je spisala tudi svetovnoznaino knjigo „Nevarna starost“, je ustanovila posebno za- varovalnico, ki je dosedaj edina na svetu. To je zavarovalnica za ločene. Oba; zakonika se lahko zavarujeta in dobita v slučaju, da *se ločita, zavarovalnim premijam primerno rento. Ta renta se izplačuje toliko časa, dokler se klijent zopet ne oženi ali omoži. Živeti pa morata zakonska skupaj najmanj 'i5 let, -ker pred 5. letom se renta tudi y slučaju ločitve ne izplača. Grozen potres v Kaliforniji. Kakor se poroča iz Severne Karoline in države Sonnora, je divjal tam grozen potres, spremljan od divjega viharja, štiri mesta so skoro popolnoma uničena in do G00 ljudi je izgubilo življenje. Potres je nastal okrog polnoči od srede na četrtek. Mesti Ortiz in Guaymas ste popolnoma, Almo in San Jose pa deloma pokončani. Mnogo hiš je bilo od morskih valov porušenih, lađi je vržene na obrežje in na stotine ranjenih ljudi je potegnil? valovje v morje, kjer so utonili, ali pa so jih požrli morski psi, Ker so telefonske zveze pretrgane, se je bati, da je število mrtvih še večje. Na tisoče ljudi, ki so brez strehe, prenočuje na prostem. Strašen čin blazne matere. Iz Berolina poročajo o strašni družinski nesreči, ki se je odigrala v selu^Lanin. Neka 251etna Mina Herning, žena delavca, je obesila v blaznosti svoja dva otroka; ko sta bila mrtva, se je še ona obesila, Odkritje spomenika avstrijskemu junaku Iz leta 1848. V soboto dne 14. t. m. se je v Vičenci vršila slovesno odkritje spomenika majorju Kopalu, ki je dne 10. junija 1848, Eot poveljnik 10. lovskega bat» lj on a pri naskoku na Monte Berico dobil težke rane, katerim je dne 17. junija podlegel. Slavnosti se je u-deležilo 20 avstrijskih častnikov. Prisostvovali so zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Bilo je izrečenih več govorov, v katerih se je povdarjalo av/strijsko-italijansko „prijateljstvo.“ Predpoldne so italijanski častniki priredili lunch na čast avstrijskim, zvečer pa avstrijski 'častniki v hotelu „Roma“ banket na čast italijanskim častnikom. Lek proti kletvi., Neki Boulte je bil leta, 1908 pred centralnim sodnim dvorom obsojen radi sramotenja Boga in krščanstva na 50 funtov (na/d 1000 K) globe, a poleg tega se je 'moral tudi pismieno zavezati, da ne bo nikdar več klel. !Qf n dostojnosti nesramnega govorjenja, vedenja in kletvin ima zdrave nazore tudi' uprava južno-avstralskiH železnic, ki je dala pribiti na svoje železniške vagone napise sledeče vsebine:, „Kdor v prisotnosti potnikov bogomržno ali nesramno govori, se kaznuje s 5 funti (1Ö0 kron) globe.“' Enaki napisi bi bili tudi pri nas potrebni, zlasti v krčmah. Dan 24 ur. Avstrijsko ministrstvo za trgovino je sporočilo trgovskim in obrtnim zbornicam, da nima ničesar sproti temu, ako se uvede dan, ki bo štel ure od 1. do 24. Ministrstvo je pa pripomnilo, (da bi se moralo po mnenju industrij alnih, trgovskih in "drugih krogov tako novotarijo uvesti nei le na železnicah, ampak tudi v poštni in paroplbvni /fflužbi in v drugih panogah 'javnega življenja. Trgovske in obrtne zbornice bodo tozadevno vprašale za mnenje industrijalne in trgovske korporacije in bodo svoječajsno poročale ministrstvu za trgovino. Zanimiva izkopina. Pri kopanju temelja za novo zgradbo so v Pasingu n$ Zgornjem. Bavarskem zadeli delavci ob dobro ohranjeno človeško okostje. Nepreviden mahljaj je žalibog razdvojil čepinjo in levo roko. Znanstvena preiskava je dognala, da je okostje ohranjeno izza preseljevanja narodov. Vi grobu so (našli sveč lišpa, biserov, bronaJsto iglo im" drug bronast predmet. Kitajske kmečke navade. Kitajski kmetje zelo dobro zadenejo vreme. Drže se tisočletnih izkušenj, ki bolj drže, kakor pa toli slavljeni kritični dnevi. Kitajci se drže izkušenj, ki so jih dobili po navadnih pojavih, ki jih še podpira računanje po starem mesečnem koledarju. Zinačilno je, da so se bali kitajski kmetje Halleyevega kometa, češ, da bo povzročil povodnji, slabo letino, nemire in druge nesreče, kar se je vse res tudi zgodilo: Na Kitajskem razsaja kuga, povodnji, lakota. Kitajski kmet se trdno drži svojih pravil, ki si jih je postavil glede na setev in žetev, kakor se tudi zaroČa, ženi in pokopuje svoje ranj-ke po starih izročilih. Jutranja zarja naznanja kitajskemu kmetu dež, večerna mu napove lepo vreme. Mrzel veter mu naznanja jutranje solnce z mesečnim obrazom. Ce zagleda poleti zgodaj solnce, bo gotovo deževalo, Ce se poleti prikaže solnce pozneje izza oblakov, bo sledila strašna vročina. Tudi veter mu naznanja vreme. Jutranji jug povzroči dež, trajni veter poleti obdrži isto vreme i4 dni. Jeseni bolj mrzlega vetra sledi zima brez snega, ki se je kitajski kmet zelo boji. Veliko vetra spomladi pomenja, da bo mokra, poljskim sadežem škodljiva jesen. Južna mavrica naznanja, da se bodo morali prodajati otroci, ker bo nastala taka draginja, da revni kmetje prodajajo otroke. Ce kriče ptiči zjutraj, bo nebo oblačno, zvečer pa, da bo prihodnji dan jasen. Regljanje žab in hitro vrvenje mravelj pomenja dež. Meglo pomenja, Če pes kiha. Kadar ni tako vreme, kakršno bi moralo biti po pravilih, se kmet jezi, ker se vreme ne drži starih pravil. Ameriško časopisje. Glede raznojezičnosti listov zavzema New York prvo mesto, V NewYorku tiskajo Časopise v več nego 20 jezikih, Najglavnejši med temi so: angležki, nemški, francoski, ruski, kitajski, japonski, slovenski, hrvatski, finski, litavski časniki. Potem sledi Cikago s časopisi, tiskanimi v 14 jezikih* potem Boston in New Bedfort v državi Masassuset, ki si Šteje samo 60.000 prebivalcev. Smešnice. Raztresen: Žena: Kdaj si pa opazil, da si bil dežnik pozabil? — Profesor: Ko ni več deževalo in sem ga hotel zapreti. * * ♦ Prijatelj: Sedaj, ko se je tudi pivo podražilo, boš moral tndi ti vsakdanjo merico prikrajšati. — Seveda, ženo bom doma pastil. * * sk Vzrok draginje mesa. Kako je to, daje sedaj teletina tako draga? — Vedno manj telet je, ker jih to-1 ko študira. Dr. Turnerjevo "SNE letošnje vino toči samo gostilna Inkret v KarČOVini pri Mariboru na Lajtersperški cesti. Dobi se izboren muškatelec, burgundec in mozler. Mrzla kuhinja. Urarski tircoee Cnonastropna hiša v nod iako narodnimi muroii soreime nri M II««. i. v ™ HaribOfU, Koroška cesta se proda. Naslov Gstiina s posSstvom na Voseku št. 15 pri Sr. Marjeti ob Pesnici, 1 uro od Martbora, se proda. Vpraša se Mühlgasse 15, Maribor. Sukno 1 «tsä« \ manufakturno blago . razpošilja najceneje . Jugoslövansk* 1 l, stemectt T Celju. Vzorci zastonj. Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijima itd. itd. priporoča Tiskarna sv* Cirila v Maribora ob Dr. Delsniea za popratila Dobro! Po cen!! Točna postrežba! Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tu« sa obroka I lllastr. cenik tastoal Oraaiofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ur» E 8‘60 Pristna srebrna ura , Original omega ura , Kuhinjska ara Budiljka, niklasts Poročni prstani 8rebrne verižic — Večletna jamstvi ’— Nasi. Dietinger Thsod. Fehrenbach urar in očalar 447 Maribor, Bodpoak« alloa 26. Xap.Jem zlatolas In srebro. *96 T— 1B-— 4*— 8*— a,— a-— Ne pozabite Volno, sukno (štole), cajge, modno 9 m m perilno blago, preproge, odeje, - koce, Al e & •'S platno in vse manufakturno blago N kupite najbolje in najceneje v domači 0) 3 trgovini 3 (D IdB hm 3 a g Ž M. E. Sepec, a (D Maribor. Grajski trg. i036a Burgplatz. Mnogo denarja prihrani, kdor si nabavi sukno in modno blago od tvrdke Milica Tomec, tovarna sukna. Humpolec, Češko. Vzorci se pošiljajo na zahtevo brezplačno na ogled. 0C* Solidni zastopniki se spremajo. *30 se pod jako ugodnimi pogoji sprejme pri M. Uger ju v Mariboru. Mariboru, Koroška cesta se proda. Naslov se izve v upravništvu. IH.Sabubošek krojaški mojster v Celju1 iil priporoča svoj =- modni salon za gospode, ti st nahaja a novi posojilniini hiši na Ringu. nuji'A. THIERRY-1 BALSAM edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan. Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsams s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pn želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pn slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60. Lekarnarja A. Thierry-a samo pristno centifolijsko mazilo je zanesljivo in nagotovejšega učinka ' pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- r jih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3'60 K. Naroči se: Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU. Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König. Stavbeni in umetni kliučavničar, oblast, koncesienirani vodovodni instalater Ivan Rebek, C?U? Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnika gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovoio* iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izda lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brfioken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popre-vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploli vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista to ono _________in solidno, vse po zmernih cenah._________ & Prva južno-štajerska kamnoseška —p— družba n Celju. Žaga, brusi In straž« s stojnim obratom.:: Zavod sa graviranja M. Plošče za bana »•menita in vsa monumentalna in stav- iz tv- hi pogoji.:: Naročita se :: Velita cene. :: točno. Rulanfni Ml In proračuni Brzojavke: družba u Celje. T JUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V C^IJU regtstrovana zadruga z neomejeno zavezo ▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje obrestuje hranilne vlage po 47,°/, brez odbitka rentne« davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi ae obre štovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike., Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih oerestuje od dne vložitve do dne vzdiga. uraduje «sak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se. dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 8. do 6. are popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj peštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima žt 8. Za brzojave zadostuje nartov: Ljudska posojilnica Celje. posojaj e na zemijlida po »7. da , amorrtucijo ali Ima zastavo vrednostnih Krtin in m ornimi kredit prti pogogi. Konvectqje vfagiaam oMgove prti drugih izterjuje svojim Omam nrth taqttw. Mirti in vkajttbo d*. Hrvspbrtuc, tUraeha plača le Meke. I Maj, loj ljubi, si naboden ? Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protiaredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako Čntim le malo prehlajenja; jaz vzamem zomaj pristne sodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in signrno sodenske pastile. Zntoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji šfea-tljico Boder,skih za K 1-25, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. T]h. Guntzert, c. kr, dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Neugasse 17. MMNNN Schlüter- kruh redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje pekarna Berner Koroška cesta, ülialka v Tegetthoffovi ulici. Yosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celin, vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi. I Jk Prevzamem ve« dele J dekoraeijtke, slikarske in pleskarske stroke, katera izvr» ■jem vestno in po najnižjHi cenah. Mihael Dobravc v fieljo . Gospodska ulica S. PfjtE samo Tolstoupško slatino. brati » « Tolstem rabo, Hüften j, Koroft». V se da dobroidoča najem, pozor! Tehtnice gOVina z mešanim blagom v »Narodnem domu« v Grebinju na Koroškem. — Prosilci morajo imeti spričevala trgovske vsposobnosti in se oglasiti ustmeno ali pismeno pri »Hranilnici in posojilnici v Velikovcu« do dne 15. novembra 1.1. (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar panio ggure§ ^anbor Tegethoffova cesta št. 39. Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno! Goričar & Leskovšek U Zvezna trgovina Celje : Graška ulica štev. 7. |[ Celje, Rotovška ulica štev. 2. Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.«*^** Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. lüin» Maj« fKiaiHMflna ateklaralui trgovina 448 mm debelo in hk drobne Franc Strupi s Celje Craška cesta po a&jnižjih cenah svoje bogate zalogo steklene m poreelanante posode, svetilk, ogledal, vsakovrstmh šip in ©kvirfev že podobe. :>ž»e^^etje week «teharskih del pri eerkveh m pele. stavbah« ^al^alidnajia in točna peetrežba. *#♦*♦*♦**»*#■ i«! i DOSOIllCa T reg» trovana zadruga z neomejena zaveze «o Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijt). Hranilne vloge us sprejemajo od vsakega is se obrestujejo: na-? dne po 4®/0, proti S mesečni odpovedi po 41/»-Obresti se pripisujejo h kapitalu 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-etevanje kaj prekinile. Za nalaganje počine hranilne položnice na raipolaj g« (* @7.978). Rentni davek plača posojilniea Vt peseJIlA s« dajtjs le članom in sicer: na vknjižbo preti papilarni varnosti po 4*/.*/., n» vknjižbe «ploh pe 5% na vknjižbo iB poroštvo pe 5 V**/» ™ Ha osebni kredit po 68/,. Nadalje izposojaj« na sastave vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svoje last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa aikdar ne presegle 7 kron. — Probne aa vknjižbe dela pnssjilraiaa tnnka plača le kalaka. o Uradu« ure M vsako sredo in četrtek od 9. do IS. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, iaraendl praznik«. — V uradnih arah se sprejem« im im-plačuje denar. ^ pojasnilu so dajejo mak Mamk «i «i 1-4 zganiarna v Celiu priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi štajerski | konjak• Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.