Posamezne Številke« Navadne Din l*—> ob nedeljah Din 1*50 .TABOR* Uhaja vaak dan, raz ta praznikov, ob 1$. ori * »•tmaora naslednjega dne tor stan« m**ecn® po p o riti D 12*50* m Ino-*to»Jn»D20*50,dortavlien » W*—# Da izkaznico D 1*5(1 po dogoTom. “ pri «?'*•» .TABORA«, ‘■'ARiBOR, Jurčičeva ulica iUv. 1. Leto: IV. ■■-"a/?-»mtmswsšBnritB^ssssi Str*. Si '.$s( fe' Maribor, torek 21. avgusta 1923. Posamezne številke: Navadne Din , ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO m aahaja v Maribora, Jurčičeva aL M. < L uit atropin. Telafoa intaraib- it 27&. UPRAVA M nahaja » Jurčičevi uKci it < pritličij dana. Tcio-(aa ». 24. — SHS poštnatcbavnl račun Hm. 11.787. N* naročila bna denarja a« M •pra. — Itolmiil aa m» vračajo. Številka: 187 Občinske volitve v Srbiji in črni gori. ^ Beogradu z nasilsem in korupcijo zma gali radikali. — V Črni gori potolkli demokrati združene federaliste, radikalce in komuniste. Večurni krvavi boji med« Turki in’ Srbi v Kosovski Mitroviči. Več mrtvih iti mnogo ranjenih. S e o g r a d, 20. avg. Včeraj so so v celi dosle j občinske zastope vi Vranji, Stiicde-Ve ^ ^ ^rni gori vršile občinske volit- revu, Valjevu, Šabcu, Paa’ačinu, Petrovu, ^Beogradu je bila -udeležba zelo ži- Topoli. imna\ Radikalci so napeli vse sile, da Cetinje, 20, avgušta. Pri občinskih agajo. Vsi državni uradniki in name- volitvah v Črni gori so zmagali demo-?Tmci »o morali bsto. V ^teti neupravičenci, celo cigani, ki so .voli li. V Beogradu1 so dobili radikalci > komunisti 1349, meščanski blok 4970, srbska stranka 174 glasov. 1 alc& dobe 30, meščanski blok 11, ko-^isti 4 odbornike. fo-T),0^Fa ^ ave* &ozda3ttiH P10- notranjosti dežele so dobili xa-ja a občinske zastope v Nišu, Čupriji, tirVr i*1'- *n Požarevu. V Kragojevcu so radikali 974, demokrati 96S iti ko- touni glasovati za. radikalno krati proti združenimi federalistom:, radi-volilnih listah so bili vpisani krilcem in komunistom!. Kosovska Mitroviča, 20. avg. Pri včerajšnji obč. volitvah j® prišlo do boja med Turki in kristjani, ki je trajal več ut, 25 naših meščanov je bilo težko ranjenih, mod njimi 1 odvetnik, nekaj uradnikov, obrtnikov in dijakov. Na obeh Straneh je razburjenost velika in pričakovati je riovih spopadov. Beograd, 20. avgusta. Po dotlej ti-radno še ne potrjenih vesteh je v boju med Turki io kristjani v Kosovski Mi-lsti 709 glaspv. Demokrati so dobili trovici bilo ubitih 7 Srbov in 5 Turkov, Seja poslancev HRSS v Zagrebu. Prelom z Beogradom odobren. — Radii pooblaščen za diplomatske akcije. avf reb, 20. avgusta. (Izv.) Včeraj se Razpravljalo se je tudi o Radičevem1 rosik P°d predsedstvom podpredsed- tovanju v inozesnitvo. Sklenilo se je, da ^ov’a®ev,^a 4. Plenarna seja po- se pooblasti Radina za vse diplomatske Ni “vegra kiluba Hirvatske republikanske aikcije, kojim cilj je uveljavljenje samo-poijoi • ^^tike, na kateri je 'bil odobrenj odločbe hrvatskega naroda in mirne re-fe&n pre^omi 2 Beogradom ter konsta- šitve spora med Hrvati in Srbi, * tiemogočnost nedaljnih pogajanj. Evharistični kongres v Zagrebu. ai'a Procesija s 60.000 osebami. — Go vori inozemskih delegatov na kongresu. ®mi ^e b’ 20. avgusta. (Izv.) Med dru- ter brate iz Slovenije. Nato je bilo pre-**» ^r^reditvam!i evharističnega kongre- čitario pismo, ki ga je poslal papež. Ljub-Ži)a Vrši te dni v Zagrebu, so je vr- Ijanaki škof dr. Jeglič je govoril v imenu V(i6r.aj popoldne svečana procesija, Slovencev, naglaiajoč, da bratstvo Hrva-. je udeležilo krog 60.000 oseb, tov in Slovencev ne pride do izraza samo W 23 škofov. Za nebom z Najsve- v tem, da so si sorodni po narodnosti, Korakal minister vor g. dr. J ati-. ampak 'zlasti tudi v tem, da so pripadniki fcfe} v krajinski namestniki Cimifi, Sekcij- ene vere. Z velikimi odobravanjem je bilo Heraj ministrstva ver g. dr. Lanovič, ge- sprejeto pismo oestminstrskega škofa 5ej ' ®^ečkovič, župan1 zagrebški gosp. Bourne-a. V imenu angleško delegacije cev -s^6. ?? drugi. Krog 50.000 oseb glodal- so je zahvalil za pozdrav v angleškem ^Prevoj* 1)0 u^ca*x’ kjer se je pomikal jeziku pater Carl Ciril Martideni, ki je 5osvJt ^P°ldne so je vršilo vsečapo naglas al ljubezen, ki jo goje Angleži do je udpl°^D^e ^tl0n®re8is|tov, katerega se Jugoslovanov. V imenu Francozov so jo eai.l +„ j; x.i.: „-.i .. t> zahvalil pater Gabrijel Gaaue, profesor iz Parim, jiugoslovenskcmu narodu za prisrčen in prijazen sprejem. Svoj govor je končal z besedami v hrvatskem' jeziku: Živola Jugoslavija! Nato so prišle na dnevni red resolucije, s čemur je bil Svečan del posvetovanja zaključen. Zvečer je priredil župan vabljenim gostom pojedino. <*B» P T>aI*e®ki nunlcij v Beogra- 'Janjj^ ^etti, nadalje minister ver Pr>^Ta^,'1’nfiki namestnik Cimi c, 0 otvo .^kofi, in številna duhovščina, Poz(jra .™-’ izvolitvi predsedstva jo ^elič Predsednik zborovanja dr. De-^llo.a>^a,'M,?.evC'ii'a odposlanca nuncija iz jCl rr\c'ttija, ter specijclno delegacijo C13e, Anglije^ Belgije in Španije graiskirn potoni javil iz Odese V Petro-varadiri, da je zdrav prispel v Rusijo. — Aeroplart, ki j« bil najden v Besarabiji, ni naš, ampak pripada ruski eskadrili. »OBZNANA« PROTI HRSS? Beograd, 20. avgusta (Izv.) V poučenih krogih se govori, da ni popolnoma izključeno, da bo vlada upotrebila za Hrvatsko znano »obztianO«. Radičevo Se-ljačko republikansko stranko smatra vlada odgovorno za vse, kar bo storil Radič v inozcm&tvn, PORAZ ŠPANCEV V MAROKU. Madrid, 19. avgusta. (Izv.) Uradno se poroča: Pred trdovratnim' odporami vstašev so se morale španske čete, ki o-perirajo v okolici Melile začasno' umakniti. Vladne čete so izgubile 233 mrtvih in ranjenih. Podtajnik.vojnega ministrstva je izjavil, da se bodo operacije proti vstašem Nadaljevale. Svetozar Pribičevič pride na Sušak. Beograd, 20. avgusta. Včernj je odpotoval minister ti. r. g. Svetozar Pribiče-viič na Sušak, kjer ostane do 15. sept. Nogometne tokme v Zagrebu. Zagreb, 20. avgusta. (Izv.) VcerajL stije tekme: HAŠK (rezerva) proti Per(-kala 4:1 0:1). Slovaški separatisti CEiiovali x'narodflo stražo«. Praga, 19. avgusta. (Izv.) Kakor po’ roča 'Čoske Slovo« so slovaški separatisti osnovali v posameznih krajih slovaško narodno stražo kot nekako gardo separatistične slovaške ljudske stranke za bodoče volitve. (Km, hm, sedaj že slovaški klerikalci kopirajo Žebota!) Francoski odgovor Atigliji. Pariz, 19. avgusta. (Izv.) Francoski odgovor na angleško noto bo v torek s posebnim kurirjem poslati v London. Bruselj, 19. avgusta. (Izv.) Francoski poslanik je danes izročil belgijskemu ministrskemu predsedniku Jasparu besedilo francoskega odgovora na angleško noto. Angleški kredit Grčiji. Pariz, 19. avgusta. »Eoho de Parisi doznava iz Londona, da je angleška bari-ka dovolila Grčiji kredit v znesku 1 milijon funtov šterlingov. Oster odgovor Poincareja Angliji. ^ Sifjjj lO r ^ ^ Wo\r]jertja’ • dovodom1 'blapro- Boralirja Saražca brezpouselnosii v Angll V?lle je m- ftporaemka v Otiarlc- ji, mora on — Poincare — povdaTiti, da ■Nemčija Poinearč naglašal, da pred letom1 dni. še ni bilo zasedbo, a brez- poselnost v Angliji jo bila večja ko danes. Angleška statistika pa povrh izpričuje, da je angleška zunanja politika v prvih1 7 mesecih tega leta bila večja nego lani. Tudi tranzitna trgovina Angli je je narasla. Ako je torej v Angliji brezposelnost, jii krivi general Degoutte. 'v'UlCljfi rrurv« • “*■ ~ v° Fr«no-- ravJZVr^iti plačila za vzpasta-tiio v , 1Je" Y'la^a '>0 nadaljevala poli-daTnOHf i 01 snT' s^’u- Spominjal se jc solii ^ala, <3a jav®®ai'kov med vo jno, ki je ka-Vsak nar!) ” no.bi mogli ločiti. Toda n6f* Anirir "Ie ln(^vidi j» za«se. Ako Se da-Ja Pritožuje, da vsled zasedbe ®^AVKGENERALNA se je vršila včeraj konferenca obratnih UDARJEV NA ČEŠKEM. svotoV, na kateri je ibilo sklenjeno, da se Vče °rav®ka Ostro v a, 20. avgusta. 21 ^našnjim dnem v vseh rudnikih pl- 3ev i„ ^a konferenca zaupnikov rudar- ®®°®®koga rudarskega okrožja ' ustavi k«nfcretl° sklep državne rudarsko 0 °* iglasti CC’ e^aso®il katerega se dancal Tjneir *■ TTT»m.r4*T. te g? pralna stavka. Vodstvo stav- RUSKA ™MCŽNA LETALCA SE JA- iti' režitoJer^^f° 8 P°sajanji za ureditevl VILA IZ ODESE ie ^ ^ Novi Sad, 91. avgusta. Ruski pol postno služ^ f-i-®’. ^ kovtelk avijatik Lojko, ki je z nekim Ameriška pomoč Evropi. W a s h i n g t o ti, 17. avg. General Heii-ry Allart, ki je svoj čas poveljeval ameriškim četam ob Renu iti stanuje sedaj v WHliamstowji, je izdelal načrt v katerem predlaga, kako naj Zedinjene države pomagajo Evropi. Načrt je rezultat izkušen j, ki si jih je nabral general kot poveljnik ob Reni. Načrt je predložil dr-žavneanu departementu, ki ga sedaj preskuša. Predvsem bi naj bila tendcnca Amerike, skušati doseči zbližanje med Francijo in Nemčijo. Zedinjeno države bi naj v zvezi z Anglijo predložile načrt tema državama. General A lian jo mnenja, da bi Francija popustila, če dobi garancije, da bo v bodoče obvarovana pred vsakim' iriapadom’ Nemčije. ^? e a j, 20 n v vr t., • rus^iTn kapetanom pobegnil na našem ae- • J B adma, je iad,i,ot&le- borza; C u r i h, 20. avgusta. (Izv.) Predborza. Pariz 30.55, Beograd 5.775, London 25.19, Berlin 0.00014, Praga 16.15, Milan 23.72, Newyork 553, Dunaj 0.007775, žig, krone £Xiš25, Sofija 4.60. Zagreb, 20. avg. Pariz 5.225—5.295, Švica 17.30-17.35, London 4.335-4.375, Berlin 0.025—0.03, Dunaj 0.133-0.134, Praga 2.7075-2.8125, Milan 4.08-4.10, New-s&ork .98.50. .-U&O. Biikai-egi? ^2-^ , ., Medparlamentarna Unija in naša država. Od 15. do 17. t. m. 'se je vršila V gl a®* tiom mestu DarisJce Kopenhaignu 2L koti-t ferenca medparlamentarne Unije. Kakoij smo že zabeležili po beograjskih -listih, je Jugoslavija bila med redkimi evropskirtti dišavami, ki Se niso udeležile. O pomfetta! ! in vrednosti takih mednarodnih organiza-cij iti kongresov so lahko mnenja razli« čna. Toda dejstvo je, da take organizack jc obstojajo in da tia njihovih kongresili j sodelujejo zastopniki večjih in manjšiH : evropskih narodov. Na Balkanu se je to- i oretično mogoče ograditi proti »interna^' ■ cionalnim vplivom«, češ, kaj pag( pa tor-l briga. V praksi pa se tudi tu kakor po* i vsod drugod čuti, da današnje življenj«* I uprav vsiljuje mednarodne stike iti da sa 1 ti stiki ne izčrpujejo zgolj z diplomat* j skim zastopstvom iti s trgovskimi kup<; čijami, temveč jo zanje treba tudi kul+ i turnega sodelovanja, narodne reprezen-i 1 tance itd. Medparlamentarna Unija je > organizacija parlamentov iti parlament tarcev, ki navsezadnje nima bogVe kakot j dalekosežriega vpliva ia ki ne more poSa* j mezni državi mnogo škodovati, vendatr' pa ima kljub temu zelo pomenljivo me^j sto med mednarodnimi organizacijami M ] Evropi. Na njenih konferencah rešujejo ! parlamentarci raznih držav naloge, ki sel I tičejo mednarodnega političnega življe-t-i nja. Lansko leto se jc vršila taka kotite*^ renca na Dunaju. Znano je, da so se pril i razpravi o manjšinskem vprašanju iva«j sprotja tako poostrila* da so naši, čeSko* j slovaški iti rumunski delegati zapustilj-j dvorano. Letos je Češkoslovaška odpo* slala v Kopenhagen 7 oficielnih delega^j tov (5 čeških iti 2 nemška). Razen! oficWj elnih odposlancev se je prijavilo 5 čeefcilj j poslancev, 27 nemških poslancev ijJ setižfc«-;] tor jev in 2 Madžara. Po računih pariška-i ga tednika »L’ Europe Nouvelle« je bila| soditi, da bo velika večina kofligre&istojsfJ zastopala germanofilsko smer. j O poteku konference za sedaj 30"-razpravljamo, konstatiramo eamtol; tančnejših poročil, konstatiramo samO dejstvo, da so jugoslovanski parlamen-i tarči izostali. Ne verne* ali je to zgolj brezbrižnost ali pa smotrcna abstinenca, smatramo pa, da je oboje zgrešeno. Av-< atrijski, italijanski in’ madžarski po-» sl-anei so se nedvomno bavili tudi z naSoj državo in pripovedovali tendencijoztief stvari, ki jih ni mogel nihče zavrniti, k«! se jugosloV. parlamentarci niso kotigr sa udeležili. A ne gre zgolj za to, da pre-< pričujemo Nemce iti Madžare o njihovitJ predsodkih glede manjšinskega varstva! V Jugoslaviji. Gre tudi za to, da poka* žemo nevtralnini državam1 (Danski, Šved-i ski i. dr.), ki so bile posebno Stevllri« zastopane, da imajo o nas napačtio irme-i nje. Znano jo namreč, da so severne dr* žave precej rezervirano napram 'našle Ktvenim državami in’ da imamo tam' zgoraj zelo malo ljudi, ki nas poznajo. Treba je, da se pokažemo pred onimi, ki tfa4 vsaj hočejo poznati! -: Že ta moment je dovolj važeti, da jaV-i nost ne odo-bri iti ne opravičil odsotnosti! jugoslov. parlamentarcev Jfa kongresu Medparlamentarne Unije v Kopenhagnu!, Odgovornost nosi radikalna vlada!, 51-Jet člani so so razšli po kopališčih iti Se ftei utegnejo brigati za konference na Darik SkemL A mi vemo, da jo v danski deSelž mnogo gnilega — samo da ta leži nekoliko nižje, za Alpami. Vstaja v Sari Domingo. Pariz, 20. avgusta. »Chicago TriR^ na« poroča iz Paname, da je izbruhnila 'vi Sati Domingu vstaja, pri jcateri je bila 17 ameriških mornarjev umorjenih. ■ i * • it Bratislavski tisk o češkoslovaško - jjugo-slovenskem zbližanfu. j.'1' BraiieAavaki listi še čosto bavijo z . jpprašanjeim češkoslovaško-jugoslov. vza-'ijemmoetL Bratislava je ob mejna trdrija-i>twa bratske republike in Obenem srce nje--inega slovaškega dela. Veseli nag, da to “ Srce »triplje tudi za češkoslov.-jugHJsLov. ^Vzajemnost, da iz njega prihaja toliko (%iiičijiativ6 te vzpodbude k nadaljnemu '•-delu, fv »Bratislavske Novink«, glasilo češko-..hloK- narodne demokracije so objavile v številki1 z dne 14. trn. članek o ljubi j an-r jskiii ^avnostnih dneh izpod peresa g. J. ^Hudečka. Uvodničar Se z navdušenjem jjApominij« lanskih Sokolisikih prieditev v pLjubijani in povdarja pomen letošnjega ^učiteljskega in: dijaškega kongresa. Vse |!do prevrata so Hrvati branili Slovanske [toteje proiti Budimpešti, d očim so Sloven-tici stražili svojo domovino proti Dunaju jin*'Trstu, tiem’a rafiniranima nasprotniko-M ata bila tem' nevarnejša, ker sta dturno višja od Madžarov. Med tem! so Hrvati dobojevali ta boj — lahko rečemo — uspešno, morajo Slovenci še JjJdanes % •'bolestjo makabejske matere gle-rapte, kako imperijalistični fašisti proli-tvajo slovensko kri v Istri in v Gorici. Tr-iS&aški hotel »Balkan«, podoben razvalinam '.'bratrifelavskega -gradu, je še danes žalost-pjno božjepotttiško mesto slehernega slovenskega srca, ki neprenehoma vprašuje: |'QuO usque tandem? . . Zavoljo tega je po-Hptala Lj-ubljana kristalizacijska točka f-fclovainske vzajemnosti ini z veseljem be-j.Uežiauo, da jo družijo z nami naj ožje |lbratake vezi. V Ljubljani se je ustanovil Ijprvi odbor Jugoslov.-češko&lovaške Lige, rjtu še je realizirala jugosilov.-češkoslov. {novinarska^kon venci j a, tu se pripravlja učiteljska in1 dijaška konvencija Tu se polagajo temelji praktične slovanske troaijBEtfnošti, M je V 'bodočnosti jreizogib-jaa, če hočetnlo brairiti naš obstoj. Naši lovaški In! posebej še Bratislavi ja darta tem delu častna iiatoga, tvoriti z ne* Idalekim slovenskim Mariborom Spoje-most Mi Smo v prvi vrsti poklicani, da zgradimo idejni koridor, ako si nismo mogli na mirovni konferenci iz-evati resničnega koridorja. Majniški Salet bratislavskega odbora Čcškoslov.-['ijugoslov. I&ge, ekskurzija dijakov tu-pcajšiSje Trgovske akademije in študijsko jhartovamje Slovaške učiteljske občine dokazujejo, da slovaška Bratislava in slo-genski Maribor postajata ne,omahljiva /fetelira v mostu med severnimi in južnimi (^Slovani. fl Tako oklepa g. Hudeček v »Brati&laV-|1Sffi Nm£nah«, ZešLo umetne in aktuelne So besede, j$ki jih je napisal k vprašanju češkoslov.-slov. vzajemnosti g. L. Ruhrmann1 v ' »Slov. Deniuku* * dne 10. tm. v dopisu iz rada: »Ovire bratstva«. l5oBro pravi, besede o jugoslov.-češkoslov. bratstvu gJjpbiMajo V zadnjem času šablonski zna-in fraaerski prizvok. Postajajo več-|Ekrat prazna kombinacija že stokrat po-sdanili besed im so zgolj nekako pre-'*jBrinjala, S katerimi naj se pokrije nede-fcjtaivncert, To je vzrok, da delo Češkoslov.-0jmgoslov. Lige ne more iz svojega ožje-rbMTal kroga prodreti med mase. Treba je f^prizSiati, da ožji krog dela, vendar pa to -Ja® zadostuje. Pisec navaja dva važna ^tatementa, ki kažeta, kako nezaveden je .izvesten del češkoslovaške in' jugoslovan-, like iJffiteli gence. 'J Desettisoč naših1 inteligentov — piše g. Btatanannl — obiskuje leto za letom Ju-.*t»l«vjjo. Ne oziraje se na izvesten tip t.ibndi, ki vzbujajo s svojim vedenjem o-|?!®?T®eifl^e 1,1 p‘ro^es^ javnega mnenja in w(lri Bana prinašajo moralno škodo, je tre-Jba reči, da nami tudi ostali del ne prinaša ,.;|flcoraj nič. Oni pač odnašajo v Jugoslavijo jnaterijalne vrednote, kulturnih pa < ttBialo, se mianj jih zamenjajo za jugoslov. JktiltuTne vrednote, tako da narod z njiko-{rarfll bivanjem v Jugoslaviji ne pridobi SSčesar. Naši ljudje, ki poSečajo jugoslov. #«tov®oa, so večinoma materijalistični ijiodividuji, Skozinskoz Sebični in kultur-JBo pasivni. Koliko od. 'rijih pozna Jugoslar ; Wjo, koliko poroča doma o teni, kar so ' fvi-deli i« doživeli, dasiravno naše prosvetne institucije potrebujejo toliko de-lw*Pe*-predavateljev1 Koliko jiji dela y, Čaškoslov.-jugoslov. Ligi, ki fie mOre biti začeti z intenzivnim delom1? Z narodom, ki ga ne poznamo, se ne bomo zbližali. Drugi očitek gre na rovaš jugoslov. viSokošolcev. Na češkoslov. vseučiliščih in visokih šolah’ jih študira več tisoč. .V razmerju k njih številu in sposobnostim je treba reči, da so doslej storili zelo malo. Ne more jih opravičiti izgovor, da so prišli k nami si nabirat znanje in da bodo z našimi kulturnimi vrednotami oboga-. tili svoj narod. Mlada jugoslovenska ge-neraci ja, ki študira na Češkem, ima svoje dolžnosti tudi n&pram! češkemu narodu in1 mi v imerfu češkoslov.-jugosloV. misli zahtevamo od nje, da nam daje proti-vrednote. Koliko jugoslov. dijakov je predavalo pri nas, koliko'jih dela skupaj z našimi dijaki in koliko jih je pri Ligi? So pač tudi le formalni pripadniki svqje-ga naroda in narodno letargični. Ti ljudje bi bili mogli poslati važen činitelj pri širjenju in' poglabljanja naših stikov, ker ima jo umlsko sposobnost. Nimajo pa čuta za interes narodno celote. Delo, ki ga sistematično izvršuje češkoslov. država od prevrata sem, rie počiva zgolj'na interesih, temveč tudi na idealnih ciljih. Treba ga je podpreti baš s prostovoljnim delom, ne pa s tem, kar moraš storiti. NaglašaK Smo že, da ima Maribor posebno mesto v razširjevanju in utrjevanju češkoslovaško-jugoslov. stikov. Kakor vidimo, je ta misel prodrla tudi v Bratislavo. Veselimo se, da se stiki vedno bolj poglabljajo. Mi bomo v tej smeri nadaljevali delo in bomo skušali dajati inicijativo tudi za praktično akcijo. Pri nas se zopet obuja hvalevredno zanimanje za slovansko vzajerrtoost. Beseda je lepa, a varujmo fo praznih fraz in lepih napitnic. Delajmo po smotrenem načrtu in brez velikih iluzij. Poglabljanje jugoslov.-češkoslov. zbližanja je najnujnejše delo v programu slovanske vzajemnosti. Prvo je: spoznavajmo se! Drugo: delajmo tudi prakttono! Politične veste. * »Socialist«. Pod1 tem imenom1 jc izšla V Ljubljani prva številka tednika namesto dozdajne »Enakosti«. »Socialist« je skupno novo glasilo na celjskem kongresu ujedinjenih frakcij slovenske socijaL demokracije. Bernotovci nameravajo nadaljevati izdajanje »Napreja«, Peričevei pa »Zarje«. * »Magarae« Radič ja torej v Londonu. Tako vsaj vedo v soboto poročati bloka-ški zagrebški listi, ki so še par dni poprej sveto zatrjevali, da je ostudna laž, da bi bil Radič sploh šel v inozemstvo, ampak da se samo skriva na »teritoriju države« pred eventualnim1 atentatom). — Sedaj so pa naenkrat iznašli, da je šel1 V London' v važni politični misiji, da je bil povabljen od odličnih angleških politikov naj pride tja predavat o hrvatskem vprašanju, ker ima Anglija svoje interese na Balkanu itd. Oj Radič, Radič — kako postajaš dolgočasen in' smešen! * Radičeva in: njegovih trabantov fan tazija je občudovanje vredna. V za.inii štev. svojega »Slobodnega doma« je serviral Radič svojim backom sledeče laži: 1. Na solunski fronti sploh ni bilo nobenega prodora, ker so Francozi in Angleža podkupili Bolgare z zlatom^ da vso se u-makhili iz svojih pozicij, vsi e d čeMr so se morali umakniti tudi Nemci; 2. na solunski fronti so imeli Srbi samo 3000 mož, (najmanj 25-~3fl.OOO pa je bilo Hrvo-tov-dobrovoljcev iz Amerike). — O prvih neum nost i sploh no govorimo. O drugi pa naj govori statistika: na solunski fronti jo bilo Srbov s puško v roki 30.000, ne ra-čnnši rezerve; 30.0n0 je bilo dobrovolj-cev, med temi 3000 Hrvatov, krasnih borcev, ki so pa danes idejno od Radiča ravno tako daleč kakor severni tečaj od nas. — In vendar bodo Radičevi backi verjeli. * S kakim dokumentom potuje Radič? Beograjska »Politika« javlja, da je Radič odpotoval preko Francije v London ne s potnim listom naših Oblasti, ampak z običajnim »laissez passer«, ki ga je dobil v pisarni angleškega poslaništva v Budimpešti. Naša vlada bo podvzcla potrebne korake pri angleški vladi, da ugotovi, ,kako je mogel Radič kot naš državljan dobiti ta dokument od angleškega predstavnika na Ogrskem. Češkoslovaški predsednik Masaryk obišče septembra Beograd in Bukarešto. * Kje je Radič? Sprejeli smo od uprave planeta Marsa sledeče poročilo: Ni res, da je Radič v Londonu, kakot »te javili tudi Vi, ampak res je, da je prispel Radič sinoči na naš planet. Že £9 let so naši prebivalci premišljali, kako bi mogli dajati na najuspešnejši način na zemljo znamenja. Ker smo eitaliv »Jutranjem listu« govor predsednika »mirotvorne čovečanake republike« gosp. Stepana Radiča, kjer je dejal: »Nam je dovolj, da se pogledamo in se že razumemo, a če si namignemo, smo že storili sklep,« nas je tembolj razveselil njegov prihod. Sedaj uporabljamo Radiča kot aparat, s katerim dajemo zemlji znamenja. Davi smo imeli prvi dobro uspeli poskus. Na enem bregu Marsa je stal predsednik HRSS Stepan Radič in neprestano namigaval z enim očesom, te znake pa sta sprejemala na zagrebški zvezdami dr. Korošec in dr. Spako......... (Prosto po »Pokretn«). * Korcški Slovenci še udeleže volitev V avstrijsko narodno skupščino kot »Koroška slovenska stranka«. * Krah med avstrijskimi monarhisti. Na Dunaju je pod vodstvom; Cuno Hoy-niga obstojala stranka monarhistov (»državna stranka«). Te dni se jc vršila skupščina stranke, na kateri so navzoči zahtevali, da položita Hoynig in blagajnik račune o dohodkih irf izdatkih, ter so je raznesla vest, da dobivata oba provizijo po 50 ostotkov. Hoynig pa ni hotel položiti računov, ampak je odšel iz dvorane. Zborovalci so mu pri odhodu klicali »fuj«. Nato je bilo sklenjeno, da se stranka razpusti in’ se pristaši priključijo skupini avstrijskih legitimistov. * Kaj vsebuje franoeski odgovor Angliji? Najpomembnejši odstavek francoskega odgovora Angliji, ki bo danes izročen v Londonu, jc vsekakor zagotovilo francoske vlade, da je pripravljena o-miliiti zasedbo Poruhrja, čim1 Nemčija preneha s pasivnim1 odporom- * Zasedanje Zveze haralov prične 31. tm’. in bo trajalo do 3. sept. Predsedoval bo Japonec Jšiji. Naši delegati so: dr, Ninčič, dT. Laza Markovič, Miljutin Jovanovič. Eksperti so: profesor zagrebške univerze Stražniclci ijf nar. poslanc-c Vaso Jovanovič. * Komunistična delavska zveza v Nemčiji razpuščena. Na podlagi zakona o zaščiti republike je pruska vlada ustavila komunistični »Deutsches Tagblatt« in razpustila centralni odbor komunistične delavske zveze. kalnih podjetij, zlasti Cirilove is ^ in trgovine s papirjem, ki ki eri tl “ uaj štituciji največ nese. Ta iO11*1- P_ozl jo0 cdpre oči vsem tistim, ki h°dij° -se ^ svoje šolsko in pisarniške P°“e. . kupovat v Cirilovo trgovino, dasi 1 mo v Mariboru še 7 drugih vrc,1V^m< manjših trgovin s knjigami.in pup^^ »Slov. Gospodar« in »Straža« obme a # cesto naravnost s satansko zlobo nflr ^ ^ naše osgbe, ki se količkaj zamerijo nemu njunemu n rednik n, duhovni lecu. Ta način njune pisave, na.l zlasti ob bližajočem se začinil b0< Dnema kronika. — Kraljevič Gjorgje odpotuje koncem tega meseca v Anglijo. — Uradniški zakon, ki ga je kralj podpisal, bo objavljen v »Službenih 'No-vinah« dne 1. sept. in stopi z istim' dnem v. veljavo. — Izlete na Triglav je prepovedala Orjuni beograjska vlada. V beograjskih nacijonalnih krogih je v/.budila.prepoved veliiiko ogorčenje, ker vlada na drugi strani mirno trpi, da italijanske čete prehajajo našo mejo in izobešajo na našem ozemlju italijanske zastave. — Kdo ruši dinar? Finančni minister Sto jadrno vič je v soboto povabil novinarje ter jim podal izjavo o gospodarskem položaju države. Z izvozom1 krog 30 tisoč vagonov pšenice (MO milijonov dinarjev) in 5000 vagonov sliv (276 milijonov dinarjev) bo prišlo za nad eno milijardo tujih deviz v našo državo, s čemur upa, da se doseže ravnotežje v trgovski bilanci. Padca dinarja v zadnjem casu niso povzročile notranje razmere, ki so stalno izboljšujejo, ampak tuje borze, dalje odpoved Nemčije glede na-daljnih dobav na račun reparacij, katastrofa nemške valute itd. Minister ugotavlja, dn je francoski frank padel od 1. jan. 1023 do danes od 28.20 na 30.45 centimov švicarske valute, dinar pa narasel od 5.50 na 5.85. Rumunski lej je padel v istem času od 3.10 na 2.45. Naš dinar je ostal kolikor toliko stabilen. Ne v bližino klerikalne greznice! (Dopis z dežele.) Klerikalna mariborska lista »Sjov. Gospodar« in »Straža« se često zaganjata v bij proti onim slovenskim denarnim zavodom, ki ne služijo klerikalizmu. V svoji strankarski slepoti ne vidita, da pozivata objedoem s tem ita boj kot tudi proti sebi oni del slovenkoga naroda, kini njunega mišljenja. S svojim bratomornimi trobentanjem nas pozivata, naj ge tudi mi izogibamo klor j- ___________ šols^J leta glasen odmev vssm pošteno • ljudem: »Ne v bližino klerikalne Kre ceI<< -• aff — Nc samo 33% znižana vožn.ia ^ ^ pak tudi polovični vizum je dovou6 ^ biskovalcem VI. Praškega v7y0r^Iie!I^53r‘ lesejma, ki se vrši v dneh 2. 9- se'>|.llp bra. Izredna prilika za ugoden nai(;e. strojev, manufakture, steklenine, lana. Brezplačna pojasnila daje 0& vaški konzidat, Ljubljana, ^r.e^jjan* Aloma Company d. z o. z. ■ ^ Kongresni trg. 3. _ »j. — Poletni podkovski tečaj na <*T"^ j. kovski šoli v Ljubljani oktobra tl. Za vstop je vložiti do 1 na ravnateljstvo drž. podkovske s ^ Ljubljani s kolekom za 13 D prošnjo ter ji priložiti: 1. rojstni list, 2. domovinski list, 3. zacini0 i- i _________________________ 1« 5. spričevalo, 4. učno spričevalo, 5. stveno spričevalo in' fi. ubožni H5’- ^ prilogo, če še ni kolekovana, je ko^ ^ ti s kolekom za 1 Din. Pouk v P°_ jno šole je brezplačen". Učenci dobivaj0 ^ drž. podprro ter imajo prosto skrbeti pa moro jo sami za .brano in knjige. — Nerodnosti pri razredni lotcr3^ • sj<>- so se pričele množiti pritožbe vatnja draaVne razredne loterije, 3° *; ^ delsko ministrstvo poverilo pos®®® misiji revizijo poslovarntjia. s*# — Ujeta ruska ubežnika. V poldne soi na rumurfeki meji v n ^ bi ji prijeli maka avi jatika, ki s^a ^ Šimi aeroplanom1 pobegnila iz No^ da. Izjavljata, da sta hotela s33010 skati svojce. Izročena sta sodiščn* ^ ^ — Javrta bolnica na Slišal® pričela v doglednem) času graditi-je za enkrat dovolila v ta naraeti v znesku OOChOOO dinarjev. .,^0 — Število otrok silno pada ^ •] delih Pašo države, v Srbi ji in Komisija v ministrstvu: prosvete 3®^. gf. toVila, da se bo mOralo lotosi san1® bi ji zapreti nad 100 razredov ^ šol. To jo vAokakor žalostna pri^8 ji treba takoj posvetiti do dna. — Resnicrrljubnost blokaške?^ .g(Vo: pisja temeljito ilustrira 'sledeče "c, ^ zagrebški blokaški »Večer« je 9., f/jjrf ročal, da je imel njegov dopisaiik J® razgovor z Radičem' v Zagrebu, h‘°^je »Jutamji list« od 18. tm’. pa ppročfi-^^ y Radič koncem! meseca julija P°^ inozemstvo. ... \i — Slepec umoril slepca. V a-Vojvodini) sta bila dva slepci Te dni so našli starejšega Mibaj’^ 70-letnepra starca, umorjenega 7. mi s sekiro na glavi. Istočasno Pa ,rjj& peljal sinček mlajšega berača, A Pauzcla, na redarstvo i*n Pnnr.el vil: »Zaprite me, ker sem' ubil s ^ ^ Božo!« Baje je Božo obljubil, r!a govi smrti dobil Panzel njegovo ^ T* onrjol /-wrr i nA«.a v>n 4« Url A T> I* G (5 Panzelovi ženi pa je bilo pr1 _ nja in nagovorila je moža, da Boz° Zaprli so tudi njo. lo**1*" — Tiskarska ks-iza v Nemči.i>- so ki časopisov v celi Srednji ^eirijei X*-sklenili, da radi nove tarifne 0&- znaša do,33 milijonov mark na povedo vsem stavcem in zanro o fcra0itJ Skušalo sobo z novo pogodbo o ^ kriza Tudi merodajni založniki nih del so ustavili nadal,ino knjig, ker so osnovne cene radi • zvišanj tarifov trikratno prekoia' rovjie cene v zlatu. Kultura in umetnij gpsi*' x Gostovanje češke opere n j^e' skem. Oskar Nedbal, ravnatelj 11 ga gledališča v Bratislavi, se eI^eili' za gostovanje s svojim opevnnii blom v Madridu in’ Barceloni. oinn^ zacietkom septembra. •Ensembk' s člani praškega narodnega S• ja Nastopi) bo z opirama »Kllt>a »Prodaja nevesta^- Marmor, 2!*avgaStTI9Z& t anrcriKN St ratt S« Mariborske vesti. -Maribor. 20. avgusta 1923. KRALJ ALEKSANDER J*RlDE y MARIBOR. , Sredi tega tedna iiamerava obiskati >iaso industrijsko-obrtno vzorčno izložbo Ni* Vel. kralj Aleksander, pokrovitelj Prireditve. HD- Fr&ncoski gostje v Mariboru. Jutri dospejo v, Maribor člani fran-®<^kega geografskega društva vi Lillu, i so &e napotili v Jugoslavijo, da si o-£ledajo lepote naše ožje slovenske domo-Vlrie- Živimo v dobi, ko daljni svet šele načenja spoznavati naše kraje in naš nared in ko imamo velik interes na temi!, da ? v zapadnem! delu Evrope, zlasti v ranciji, starem centru evropske civili-p C1:l'e’ Poveča število naših prijateljev. rofesor pariške univerze g. Emile Hau-®ant, ki je začetkom' tl. predaval tudi v priboru in ki; velja kot eden najodličnejših naših j>rijateljeV, je v svojem Predavanju v Lillu tako lepo opisal kra-50(6 Slovenije, dg so si člani Geograf ske-f® dj^štva >— večinoma visokošolci — “rali za svojo letošnjo ekskurzijo naše Venske kraje. Ekskurzijo bo vodil g. BDian, profesor katoliške univerze v se je že . poprej sporazumel s , v,a^°°$k!ml Institutom1 v! Ljubljani, Iz-' niki začno svojo ekskurzijo po Slove-v Mariboru in jo zaključi jo lia očaku gora — Triglavu. V Mariboru jih JJime irf pozdravi »Cercho fraricaice«, . ^jšnje ognjišče francoskega jezika in rafiooske misli. |» organiziranem! izletu francoskih e°srafov vidimo prihod naši b prijate-?Tt 'duševnih1 — a tudi fizičnih1 — za-vi borbi za ono misel, kii Srtjo ž. J*o judil mi zmagadii V svetovni vojni. He-j^ls*9_žrtve francoskega naroda ostane-V .VfiGkdar mogočen' spomenik velikega fe,1® Pravico in’ za istinito civiJiaaici jf>, ^ Sal hije človeštvo vsa tisočletja svoje J^doviue in’ na, vseh' koncih1 Sveta. Čla-,francoskega naroda izrekamo pri «fenoi dobrodošlico in' želimo, da bi od' z naše zemlje najboljše vtise. ^ive la Frarice immortelle! « Osebna vest. Okrajni glavar dr. J*®5*«* Lanvfck je dan:s nastop# tri- r^eČru dopust. Nadomestuje ga g. vlad. Ivo Poljanec. Upokojitev. Stalno upokojen jo jet- v ^ Paanik g. Miroslav, Spelec vi Mari' t>or fepodarskb za naše inesto ogromnega pomena. am Mariborski dopisnik »Jutranjih novostk sliši trav orasti. Njegovo govoričenje o tem1, da v vsaki številki jokamo za napredno koncentracijo, je smešno in otročje. Pomoto, katero smo že sami popravili irii ki je bila le posledica slabega funkoijottiranja telefona, da Smo namreč zamenjali dr. Ravnika z dr. Ravnikarjem!, razblinja v veliko afero in nam! grozi celo — s pasjimi bičem. Le naprej, gospoda od mariborske radikalije, samo je dvomljivo, kdo bo pri takih poskusih' s pasjim1 bičemi »gor plačal«. V ostalem! se z mariborskimi dopisniki »Jutranjih. novosti« Ite bomo spuščali v disertacije. m Svetovni popotnik v Mariboru. Te dni Se m!udi tu rumunski novinar Fr. Merdinger ki že od L 1910 — s presledkom' med 'Svetovno vojno — peš potuje po svetu. Prehodil je velik del Afrike, zlasti celo Saharo do Timbukta, bil tudi napaden iii ranjen; dalje velik del Azije, akoro celo Evropo (razun1 Švedske, Norveške in Danske). V Maribor je prispel v, soboto, si ogledal tu tudi našo razstavo in! odpotuje odtod na Dunaj, kjer bo par tednov odpočival* Nato pa se poda na potovanje na Dansko in na Skandinavski poluotok. Mož je star krog 50 let in se mu vidi, kako so ga potovanja fizično utrdila. Obljubil Ham je, da nam pošlje 's svojega potovanja po severu razne zanimivosti. m! Kdo bi pomagal mladeniču, došle-mu od vojakov, do kakeršnekoli službe? Bil je državni uradnik in' čaka zopet namestitve. Sedaj je revež — popolnoma na cesti — brez vsakoršnib sredstev. Nima starišev — ne nikogar, ki bi mu pomagali. Spi v parku, in jesti dobi iz usmiljenja enkrat na dan, samo še za par dni, pri ubogi družini državnega uradnika. Živeti je treba, a ne more, ker nima sredstev. Zato bi bil jako hvaležen' blagi osebi, ki bi mu pomagala do eksistence. Naj se ^sporoči v naše uredništvo. m Ni zblaznela. Gospa Frančiška Gut-■macher iz Jenkove ulice 5 nas obvešča, da m zblaznela, ampak da je imela le irud živčni napad. m Kavarna v mestnem parku. Dnevno koncert od 17. do 19, ure in od pol 20. do 24. ure. Sladoled in domače pecivo. Sni Kavarna »Promenada«. Dnevno od 19.,‘ob nedeljah in’ praznikih od 16. ure koncert prvovrstne salonske godbe ob vsakem vremenu. Izvrstne pijač-3, sladoled in1 domače pccivo. OJU. Obisk Francozov v Mariboru. Cer-fratisais poroča1: Da^ts, 21 avgusta W ^ ^OSP0 ^ 'Maribor' dvajset članov _ Sopskega geografskega društva me-^Prejem gostov b > ob petih po-y, drfe v društveni čitalnici. Odbor prosi bi Pridejo v prav velikem! številu x ^ako poikažejo, -dat znajo'ceniti pomen ,PoSo‘a. yitte§tntem električnem pod-°(j-. ^/dnjl tajni seji'mariborskega Trt C^a ^ "dnevnem redu zade- estrtoga elekfcriškega podjetja, kjer (&e 10 M»sitatvfjbnSli: veliko preveč usluž- česar 'jo -bilo podjetje pa-, v®atelJ,Top 1 ak, ki pravi, da je poj ^ ^ kar itia' lastno pesit nastavil vse ® nernžkuiarjev. Obč. svet je na pod-šest ^rokovno revizije odpustil že dnil«.; -S n*J>ftT1'(1Bv in sJedi' še n«daljn'a re-uu®«3a. Baj© ** «,» i, ^ ‘ ^,5e dal tituliratL SotomV --—'f-0 Pn tej Seji tudi u- ^ T°Pl‘ak paloh ni ižepir,, ^^.^daHituliratL l1rKoiv , čujte! Ljubljanski ■ls^ka-,' •'r 3» objavil Simpatičen iri VaorL. 0^ 0 1 n dustri j sko-obrtni dečimi1 J5; *r'‘. ^ Ea Pa končuje s sle- 1 &s]tiiv;Ka-I1lar^"or‘&k*> PtrebivaMvo ne baš Sllga| j s^e^edami: ftCe bi cel Maribor 0 raas* • aV°vPr'i2®an3e vnan3ih gostov lega n aY1.1Ii! ®e 80 bolje zavedal svo-sto]i„i!>-DOga za razstavo in takta go-Woral ia ttaPraTni vnianjira! gostom, bi fJanol +^€9 Je dan otrvoritve!) državn^v,1 V ua 2,50 Din. Upamo, da bo ta korak občinstvo z veseljem pozdravilo ter v obilnem1 številu posečalo večerne koncerte. Ob izborni kapljici dn dobrem pri grizku, ki se dobi na razstavišču, bo večerni koncert nedvomno za vsakogar najlepši oddih po trudapolnemi dnevu. urejeno z najmodernejšimi stroji na ete-, ktrični pogon', priča na jbol jše produktivna zmožnost. Podj?:je izdela mesečno 20 vagonov mila, to je dnevno po eni vagon. Surovina razen delna množine loja do« bavlja iz inozemstva,' razna za produkcijo mila potrebna olja in maščobe iz Indije, Afrike, Anglije in Španije. Specijalitstai, je vsem’ gospodinjam znano »Zlatorog«-milo. Poleg tega izdeluje zlasti za južna/ kraje posebno vrsto mila iz olivnega olja,' ker se zlasti mOhamedanci branijo'rumew ne?a mila, o katerem sumijo, da vsebuje svinjsko mast, ki jim1 jo njihova vera j prepoveduje. Velikanske množine vode,1 ki so potrebne pri izdelovanju mila, do-t-bavlja podjetje iz lastnega' študerteai, gLo-> bokega 2] metrov, ki daje v minuti S300 litTov vode. O produkciji p a mi poroča,mO : v kratkem' natančneje. Zv, danerJ pripomb i nimo le, da je to največje podjetje t«! vrste v naši državi ter ima svoja skladi*1 šča v Celju, Ljubljani; Zagrebu, Novera! Sadu, Sarajevu, Osijeku, Splitu iri fcibe->: nikn. S svojimi izdelki zalaga podjetje samo tuzemstvo, ker je vsak izvoz vspri-< čo visoke carine na mi lo nemogoč. Tekont letošnje jeseni zgradi tbvarna nov oddeli lok za produ.'eijo glicerina, ki b-> prvtf^ podjetje tc vrste v naši državi. , i MIHO VAHTAR, umetni knjigovez, Maribor, Gojspc .kai. ulica Št. 24. ■, ■ V objektu A, oddelek V, Sitojiiioa G t, J je razstavil svoje izdelke g. Miho Vahtar, j atelje zt umetuo knjjgoveetvo in! izdocj lovanje okvirjev. G. Vah tar spada m 3 Jv one naše primorske rojake, kii po se po", preobratu naselili pri nas V Mariboru,^. Umetno knjigoveštvo je pri nag. še zelo$ malo razvito. Med prve j til najbol;i;:a j' tvrdke' to panoge lahko nedvomno priSte^) varno to podjetje. Razstavljeni izdelki. Wt v usnje umetno vezane knjige, albumi,/ relijefi v usnju- itd. — pričajo o strokovni .veščoati in izbranem! okusu. Podjetja jo urejeno z naj moderne jšitni atroji in vf tem i)ogledu .prednjači vsem' sMčniinfrpetbt jetjem. Razstavljeni predmeti vzbujajo vso pozornost ini opozarjamo jia ta od tle-c; lok vse obiskovalce razstave. Bndustrijsko-obrtna vzorčna SzBožfoa v Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, gradbeno in umetniško razstavo pod pokrovitelj stvom Njeg. Velič. kralja Aleksandra I. (od 15. do 26. avgusta 1923) Odlični gostje na razstavi. Industrijsko-obrtiio vzorčno izložbo, ka tero je do nedelje posetilo skupno 17.065 obiskovalcev, je tekom nedelje posetilo več redkih in odličnih gostov. Med drugimi je počastil razstavo s »Vojim obi-skorrt francoski poslanik v Beogradu, minister Simon1 v spremstvu generalnega francoskega koufcula v Zagrebu in francoskega1 vojnega atašeja. V Maribor so dospeli gostje že v soboto. Francoski krožek jih je sprejel ter jiml razkazal mesto. Včeraj popoldne so si odlični gostje ogledali v spremstvu zastopnikov fran-ooskega krožka in razsitavnega odbora razstavo, o kateri: so Se zelo pohvalno izrazil L Francoski poslanik minister Si mon je bil i>resenečen ter je ponovno izjavil, da ni pričakoval tako obsežne, dobro orga,nizirane razstave. Gostje so predvsem1 občudovali krasni vrtnarski oddelek, ter povdarjali, izbrani okus nasadov. Tvrdko »Vrt« je odlikoval francoski poslanik' minister Simon! s tem, da je naročil v naprej za vso jesenska ih’ zimfeko dobo 'cvetje irt zelenjavo, ki se mn bo do-pošiljala tedensko. Gostje so se nad dve uri mtudili na razstavišču ter se zanimali za posamezne industrijske in obrtne panoge. Med redke goste nedvomno lahko prištevamo tudi zlasti v športnem! svetu zna-nega rumunskega novinarja iri! turista, g. Friderika Merdingerja, častnega člana neštetih evropskih športnik društev, ki, Sokolstvo. o Poziv članstvu in’ narodnemu občinstvu! V nacijonalnem državnem in {sokolskem oziru nas čaka ena najvažnejših priediteVi v starodavnem! Varaždinu, kjer slavi naš jugoslov. Sokol svojo 20-letmeo. S slovanskim duhom prežeti zvesti naši Sokoli v Varaždinu bijejo z navdušenjem in požrtvovalnostjo težak boj za slovansko in jugoslovensko ediri-stvo. Dokažimo Varaždinu, bratom' Hrvatom, našim zvestim Jugoslovanom^ da smo bojevniki za narodno in vseslovansko edinstvo. Z najbolj številno udeležbo in nistopom bomo dali moralno oporo najini Sokolom, da boclo čim vztrajnejše in uspešnejše vršili, sroajp sokolsko in slovansko poslanstvo med ljudstvom. Dolžnost vsacega iskrenočutečega Slwat:8 in' Sokola je, da dne 9. sept. tl. s Svojo u-deležbo in nastopom' v Varaždinu pr5po-ir.ore k najuspešnejši manifestaciji narodnega edinstva. Zelo kratek je čas, zato naj nikdo ne odlaša priti v telovadnico k vadbi prostih in redovnih vaj. Vadba za člane vsak pondeljek, sredo in! petek (lahko pa tudi druge dneve,) od 20. ire v telovadnici realke. Pridite vsi! Agitirajte! Naša parola bodi: Dne 9. septembra vsi v Varaždin! — Prednjački zbor MS. o Sokclska-vo,iašk», prireditev v Ljudskem’ vrtu. Kolo jabačev mariborskega Sokola nam1 je nudil v nedeljo 19. tih. izreden’ užitek. V zvezi z gojenci art. podoficirske šole je priredil v Ljudskem vrtu nastope, ki jih je irtnogbrojno občinstvo burno aklamiralo. Zlasti so bile deležne toplega priznanja vaje gojencev podoficirske šole s pijškami ter figuralne vaje na konjih’. Obširno poročilo objavimo jutri. Sprehodi po razstavi. TOVARNA MILA »ZLATOROG«. Med najstarejša mariborska industrijska podjetja spada gotovo tovarna mila, ki obstoja že nad 35 let. Po preobratu nacionalizirano, je bilo podjetje znatno razširjeno in povečano, ter spremenjeno v otvoreno trgovsko družbo. Tovarna izdeluje sodo za pranje in pralno milo. 0 .velikosti podjetja, ki jej , IVAN JEMEC, • ' j vrtnar, Maribor, Razlagova ulica 11. | Največjo pozornost na razstavi vzbujaj gotovo vrtnarski oddelek. Razen znane-, tvrdke »Vrt« (Džamonja in drug), katero^ amio opisali že ivi naši slavnostni številki^ ob otvoritvi, je razstavil vt vrtnarskem orii naš še posebne važnosti. Dasf je podjet jefi še mlado, — ustanovljeno še le po prot obratu, beleži v tej kratki dobi lep ra*«: voj in napredek. Tvrdka Jemec je znan«; tudi preko mej1 našega mesta in zalaga' s sočivjem’ in cvetjem! več drugih mest. HMELATC IN DRUG, "! trgovina z delikatesami in južnim sad- ’ jem, Maribor, Slomškov trg. Razstavni odbor je dobro pogodil, to jo oddal oskrbo bufeta na razstavišču! tvrdki Knielak ir£ drug, trgovini z delikatesami in južnimi sadjem1. S solidno ■ in točno postrežbo, prvovrstnimi blagom! in zmernimi cenami si je v kratkem! ča« su pridobila širok krog odjemalcev irt • tudi bufet na razstavišču ustreža vsem! zahtevam in' potrebam. Podjetje dobav- i ]ja blago .direktno od producentov, kar mn omogoča uspešno konkurenco. Bavi' so s trgovino na veliko in drobtCO ter1 oskrbuje velik del slovenskega trga a južnim: sadjem, inozemskim’ sirom1, likerji itd. Opozarjamo na to tvrdko slaSti. podeželske trgovce. . A-,. FRANJO BUREŠ, fl urar in' zlatar, Maribor, Aleksandrova c. Naj večjo pozornost med urarji je a svojo originalno reklamo vzbudil urar ini zlatar Franjo Bureš. Na originalen1 način — v obliki svojega imena — ima razvrščene lične, miniaturne stenske ure, ki s svojimi malimi nihali oživljajo ved prostor. Svojo trgovino ima na Aleksandrovi cesti nasproti glavnemu kolodvoru. Vse blago dobavlja direktno iz Švice, iz tovarne, koje delničar je sam. Ze to dejstvo jamči za dobra., ros prvovrstno Ha- SfiMfl!'© • ;A- 7"\ ^ ObateažBa Bo. O. Bureša ppaSaliri!© — ------------------------ tiiaipodnega Korca -vf Mariboru in ga vsa-ilcranrari liaatopleje priporočamo. Šport. mn iViraski'paviljoni Gj. jValjak. jkotačku za pivovarno Laško id ki-( -BonS iso skriva ličen paviljonček veletr- j govoa z vinom G juro Valjaka. Tvrdka,; 'Iki^jeitblla ustanovljena Se le po preobratu,; jet-v vinskih krogih daleč naokoli znana, j Lastnik tvrdke, g. G juro V aljak, je zgra-ddtelj taajboljše in naj lepše mariborsko} restavracijo »Grajske kleti«, ki slovi po v«oj državi, ikot najnovejše podjetje tej .vrsta Tvrdka razpečava vSe vrste donia-■žahvinl nia veliko inl drobno ter opozarjamo na njo tslasti vse gostilničarje in druge interesente. iV paviljonu na razstavi' toči vino v, steklenicah. FRAN KOŠTOMA J, brivec in lasnlčar v Celju. , Vnobjektu A'. odd. Vlil. 143. razstavila Je tvrdka K‘r štomla j iz Celja s v a j c izdelke: damsko kito, gled. lasulje, damske (mrežice, lenolin’ inl brilantiu. Največjo pozornost vzbuja kita za dame, iz 1 m dolgih laS, ki telita okrog 10 dkg. Razstavljena so tudi barvana in beljena las-pa dela. Ker jo podjetje narodno in last-‘SnLk povrh' vojni iinvalid (80%), se toplo priporoča. ČEVABčiČi, RAŽNJIČI, G.TULBAšLI.TE srpski Speci jaliteti peči 'če se i prodava!) : t na prostoru : : /Igman mariborske izložbe gtjiaj : PrV«:«?ivtna kolesarska dirka krog; Pohorja Itolerarskih klubov Maribora ria' progi 160 km. Kakor poznavamo od fla-( •VF. kolesa: Pkih športnikov, je klub/ »E d e 1 w o i s s« predlagal ost alim) klu-bont) Maribcia za letošnje prvenstvo Maribora dirko krog Pohorja. Proga lii Saj bila Maribor—Slov. Bistrica;—Vitanje— Skmmjgradec—Dravograd—Fala - Maribor, Za dirko vlada pid tukajšnlh šport-aikiK Y