Telefon št. 74. /Posamna Številka 10 h. Po paitl pre|anai: M eolo eto naprej 26 K — h pol lota » 13 » — » četrt • » 6 » 50 » meteo » 2 »20» V iprivilitvo prejemal: za celo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — > Četrt » » 6 „ — » meteo » 1»70» Za pošiljanje na dom 20 b na meaec. Političen ENEC za slovenski narod. Naroinlno li Inseratš sprejem|5flpravnlit»o T Katol. Tiakarni Kopitarjeve ulice it. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma no vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- nifikib ulicah it. 2,1., 17. Izhaja veak dan,iz»zemii nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 274 V Ljubljani, v četrtek, 26. novembra 1903. Letnik XXXI. Hotel „Union" v Ljubljani. Denarni zavodi igrajo prvo vlogo na narodno-gospodarskem polju. Pri nas Slovencih, se je to dejstvo do zadnjega časa preziralo; in šele malo let je od tega, da se povsod po deželi ustanavljajo denarni zavodi, kateri preskrbljujejo posamnikom potrebnega kredita, drugim pa dajejo priliko štediti. Naloga denarnega zavoda pa ni samo isposojevati denar na hipoteke ali menico, naloga denarnega zavoda jc tudi, podpirati domačo industrijo, domača podjetja. Razvoj potrebščin vsakdanjega življenja raste od leta do leta. Enakomerno s tem razvojem korakajo tudi razna podjetja, katera isku-šajo tem potrebščinam zadostovati. A ker le redkokrat en sam človek toliko premore, da bi si ustvaril s svojim denarjem tako podjetje, vidimo povsod, da sc posamezniki združujejo vsak s svojim prispevkom, in da tako združena skupina izkuša to doseči, kar doseže velik kapitalist cam. Povsod se tedaj snujejo delniške družbe, izdajajo se delnice razne vrednosti in končni letni dobiček se razdeli med delničarje po razmerju števila delnic. Da je ta misel zdrava, da je pri delniških družbah, ako se le vzame pravi predmet podjetja, dobiti lepega zaslužka, vidimo pri nas v Avstriji, kjer delujejo razne francoske, angleške in nemške delniške družbe, česar bi gotovo ne storile in ne dajale svojega denarja, ako bi podjetje ne neslo. Ozrimo se le na Kranjsko, ra našo ožjo domovino, ali vidimo kje, da so domačini ustanovili kako delniško družbo v izkoriščanje prirodnih sil in prometa na lastni zemlji ? Povsod so tuje delniške družbe, ves dobiček gre izven dežele; le delavci zaslužijo nekaj pri teh podjetjih. Omenili smo, kako važen faktor so denarna društva na narodno-gospodarskem polju. Tu na polju delniških družb je veliko delo za denarne zavode, pri katerih vsaj po večini delujejo trgovsko izobraženi ljudje, ki so kaj sveta videli, in vedo razločiti, jeli nameravano podjetje sigurno, ali se bo investirana glavnica rentirala ali ne. Toda ne samo direktni dobiček se mora upoštevati; koliko indirektnega dobička pa dobi mesto, dežela od podjetja, katero prinaša od zunaj denar po poti prometa s tujci, vsled raznih potrebščin, ki nastanejo kot posledica podjetja. Zaraditega so naši domači zavodi v prvi vrsti poklicani podpirati vsako akcijo, ki se prične v tem smislu, in o kateri spoznajo, da sloni na reelni podlagi, in da jo vodijo možje, kateri so zaupanja vredni. — S tem pomagajo denarni zavodi povzdigniti narodno gospodarsko blagostanje, ob enem so pa denarni domači zavodi tudi voditelji in kažipot za posamnika, kako naj nalaga svoj denar. Ako nastopimo to pot, pridemo vendar enkrat do tega, da se ne bo edino le hipotekarno naloženi denar smatral za sigurno naložitev. Kam bi prišle industrijalne dežele, kakor Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, če bi se narodno premoženje smatralo edino le v zakladnicah hranilnic. Sicer ni naloga teh vrstic razpravljati vzroke, zakaj pri nas tišči ves denar v hranilnice, toda nekaj lahko omenimo. Obrestna mera za vlagatelje je pri posojilnicah previsoka, istotako obrestna mera za na hipoteke izposojeni denar. — Kako za-more posestnik izhajati, če plača 4'/2—6°/0 za svoj dolg! Pri zgoraj omenjenih državah je obrestna mera za vloge povprek 3°/0 in še manj — zaraditega se denar obrača raje v razna podjetja, ki neso več. Ljudstvo se navadi na ta način slediti javnim pojavom na svetovnem trgu, a obenem tudi skupno ustvarjati podjetja doma, in imeti samo dobiček od njih. Tako lokalno podjetje se ravnokar snuje pri nas v Ljubljani. — Vsakdo mora pripeiznati, da se naše stolno mesto vedno bolj širi, da njegov promet od leta do leta raste. Statistika izkazuje, da pride v Ljubljano poprek 3000 tujcev na mescc. Vsako drugo tako provincijalno mesto ima v to svrho moderno vrejene hotele, ki odgovarjajo vsem potrebam razvajenega potu- jočega občinstva. Samo pri nas se skoraj četrts toletja v tem oziru ni ničesar zgodilo. Razni trgovci v Ljubljani, kateri imajo priliko več kakor drugi stanovi priti v dotiko s potovalci, lahko povedo, kako ojstro kritiko morajo često slišati o naših zaostalih razmerah glede hotelov v Ljubljani, da ne zadostujejo nikakor številu potnikov, pa tudi ne zahtevam moderne ureditve. Noben potnik ne zahteva prenočišča zastonj, vsakdo rad plača, če se mu postreže; na potovanju malokdo štedi, raje ostane^dema. Glede na te neovrgljive razmere ustanovila se je v Ljubljani delniška družba „Union", katera si je v prvi vrsti stavila nalogo sezidati v Ljubljani moderni hotel prve vrste in veliko praktično urejeno dvorano. Poleg tega bi bila v pritličju velika revstaracija in kavarna, prodajalne, in v ostalem delu zgradbe še devet stanovanj. Da se mora hotel rentirati, je brez-dvomno. Ako le računamo na hotel „Union" 1000 tujcev na mesec, to je tretjina oseb došlih, in pusti v hotelu vsak tujec povprek 7 kron, je to 7000 kron na mesec, ali 84 000 kron na leto. Ta dohodek reprezen-tira 8'470 svote 1,000.000 kron, kar bo cela stavba s prostorom in ureditvijo stala. — Dohodki gostilne, kavarne, stanovanj, pro-dajalnic, dvorane, postranskih prostorov, hleva, vrta, še niso računjeni, in bodo gotovo znašali 20.000 kron, ali 2 °/0. Skupaj bi torej nosil investirani kapital 1,000.000 10'4°/o bruto. Za obrestovanje in amortizacijo najetega posojila 400.000 kron, za davek, poprave itd. se lahko odračuna 5'4°/0; ostane še vedno čistega 5 "/„. Ta čisti prebitek se pa gotovo v teku let še pomnoži, ne glede na to, da se poteg tega dolg 400.000 kron amortizuje. Stavba je 25, oziroma 18 let davka prosta, ker stoji na mestu po potresu podrte hiše. Miklošičeva cesta bo ena najlepših cest v Ljubljani, in je le vprašanje časa, kedaj se svet pri predilnici predre in notranje mesto direktno zveže s kolodvorom. Hotel je potreben v Ljubljani. Ako se sedaj ne ustanovi z domačimi močmi, ustanovil se bo s tujimi, in ti bodo posneli smetano, domačini pa bodo gledali od strani, kako lepo uspeva. Velika praktična dvorana je tudi nujna potreba v Ljubljani. Razne koncerte, predstave, veselice, je le mogoče financijelno ugodno prirediti, ako pride veliko občinstva, in je dvorana praktično urejena. Dvorana bi bila velika za 1500 ljudi. Pomislimo kak ljudski koncert „Glasbene Matice" bi bil to! Povsod v druzih mestih prirejajo godbene koncerte, ljudske predstave, poučna predavanja s senčnatimi slikami itd. A pri nas je nemogoče kaj tacega v velikem slogu prirediti, ker ni nobene dvorane, ki bi bila sposobna za veliko množino ljudstva. Za sedaj bi morebiti tudi manjša dvorana zadostovala, a gledati moramo pri taki zgradbi tudi na bodočnost. Vsaka stvar se v teku let razvija, in kako hudo je potem, ako ni mogoče zadostovati nastalim zahtevam! Koj v začetku za bodočnost prirejena velika dvorana stane komaj tretjino tega, kar bi eventualno razširjanje stalo pozneje, če bi bilo sploh še mogoče. Smatrali smo za svojo dolžnost opozoriti občinstvo na to nameravno podjetje, ter v glavnih potezah naslikati namen stavbe. Pričakujemo, da se bodo naši denarni za-vodvi ne samo na Kranjskem, marveč tudi naStajarskem, Goriškem in v Istri oglasili, ter prevzeli vsak nekaj delnic. Svota300.000 kron je že vplačana, ostane še razpečati drugo emisijo v znesku 300.000 Ostalih 400.000 kron se pokrije potom, posojila. V prvi vrsti je seveda poklicano ljubljansko meščanstvo podpirati tako sigurno podjetje. Stavba bo ne le v kras mesta, občina dobi lepe dohodke, Miklošičeva cesta se lepov regulira, in domačini imajo — dobiček. Se enkrat ponavljamo: hotel v Ljubljani jc nujna potreba; škoda bi bilo opustiti to idejo, posebno, ker je že polovica potrebnega kapitala nabranega. Ne moremo si misliti, da bi za tako zdravo idejo ne bilo mogoče dobiti še druge polovice, to je 300.000 kron. Z vso zanesljivostjo smemo sklepati, da bo vsaka delnica črez 25 let dvakrat toliko vredna in nesla vsako leto svoje obresti. Kdor se torej pridruži temu podjetju, naloži ugodno švoj denar, zraven pa znatno pomaga kulturno in socialno silno važni zadevi. Še dva kat--narodna shoda. Shod v Starem trgu pri Ložu. Katoliško narodno društvo v Starem trgu je imelo v nedeljo, dne 22. novembra ob 3. uri popoldne, javen ljudski shod, katerega se jfi udeležilo okrog 300 volilcev. Gospod P. Havptman poročal je o razmerah v deželnem zboru kranjskem in boju za pre-osnovo volilno pravice na podlagi splošne in enake volilne pravice naših zastopnikov, katerih nastop so zborovalci navdušeno odobravali. Omenja tudi pogubno zvezo napred njakov z Nemci ter žalostni položaj naših obmeinih bratov. C. g. V o v k o govori o potrebi sloge v boju za socijalni napredek slovenskega ljudstva. Gospod J. Poje nato govori o težkem boju naših zastopnikov za ljudske pravice proti zedinjenim privilegiranim nasprotnikom razširjenja volilne pravice ter omenja tudi določbo deželnega šolskega sveta radi šestletnega obiskovanja šole kmetskih otrok brez ozira na starost, ki tako občutno zadeva kmetske starišo pri sedanjem pomanjkanju tlavcev. Tozadevne resolucije zapre-osnovo volilne pravice, vztra• janje zastopnikov ljudstva na tem stališču ter zahvalo z a s o -danjo požrtvovalnost v tem boju z izrazom popolnega zaupanja volilcev in solidarnosti s zastopniki so soglasno in navdušeno sprejmo, kakor tudi protestiranje proti kršenju pravic obmejnih Slovence v z upanjem, da so bodo naši zastopniki zanje krepko potegnili. Shod na Blokah. V nedeljo, 22. t. m., po krščanskem nauku je bil v kaplaniji na Blokah ljudski shod. Vkljub temu, da je bilo prav mnogo tukajšnjih mož ža tudi v Cerknici na shodu, prišlo jih je vendar še nepričakovano mnogo (okoli 100) tudi na ta shod. V nad pol ure trajaječam govoru izrazil je g. poslanec D r o b n i č svoje misli o nameravanimi železnici Rakek - Babnopolje. Možje so že kar med govorom klicali: »Ne maramo je«. Dalje je govoril o deželnem zboru in obstrukciji, o krivičnem volivnem redu, po katerem se godi ljudstvu krivica gledč števila zastopniKov in gledo podpor. Povedal je, da so libera!ci z denarjem slabo gospodarili, da ne ljubijo kmeta, ampak Bebo in svoj žep. Končal je svoj govor s proslavo sv. Očeta in presvetlega cesarja. Možje so navdušeno klicali »Živio!« Nato je g. kaplan Anton Znidaršič može opozoril na besede g. poslanca, iz katerih so spoznali, ela so katoliško-narodni poslanci res trudijo, da bi pridobili ljudstvu več pravic in koristi; zato zasužijo, da ae jih oklenejo vsi, tudi oni, ki so jim bili dozdaj nasprotni — in slišale so sa besede: »Zanaprej no bo več liberalne stranke. Mi soglašamo s postopanjem kat. narod, poslancev; pridobijo naj ljudstvu pravice, ker spodobi so večina ljudskih in no večina uradniških zastopnikov v deželnem zboru«. Možje so klicali poslancu Drojbniču in vsem kat. narodnim poslancem: »Živio 1 Mi smo z vami!« H koncu se preberejo resolucije, ki so bile na shodu v Cerknici sprejete in možje so jih soglasno in z odobravanjem sprejeli tudi na tem shodu. Državni zbor. Dunaj, 25. nov. Lasziate ogni speranza. Danes je zbornica nadaljevala politično razpravo o izjavi min. predsednika dr. pl. Korberja. Prvi je govoril v imenu nemške napredne stranke dr. G r o s s , ki se večinoma strinja s taktiko in politiko sedanje vlade. Nikakor pa ne pritrjuje trditvi, da Madjari niso ničesar dosegli glede armade. To gre Nemcem seveda za nohte, ker poleg nemške birokracije je ravno armada najmočnejši steber nemštva in sredstvo germaniza-cije v državi. Koncem je mogočni dr. Gross mej odobravanjem svojih tovarišev na ves glas povedal vladi in javnosti, da Nemci ne dovolijo češkega vseučilišča ra Moravakem. — Tako! Omnia ad majorem Germaniae glo-riam. D r. F e r j a n č i č so je večinoma bavil z jezikovnimi razmerami pri koroških sodiščih. Ali ni največja nedoslednost slovenskih naprednih poslancev, da grajajo nezakonito postopanje vladnih organov proti slovenskemu jeziku, obenem pa isti vladi izrekajo zaupnice ter se ji usiljujejo, da se jih niti otresti ne more ? Potem pač ni čudno, da so vlada zmeni toliko za vse pritožba, kolikor za lanski sneg. Vsa taka »narodna gorečnost in navdušenost" je le slepilo za širše kroge, ali pa so gospodom strankarske koris ti nad koristmi celokupnega naroela. Aut — aut, ali ptič ali miš, ne pa netopii. Lasziate ogni speranza — prazne so vse sanje, da bi Slovenci od sedanje vlade dosegli le mrvico več pravic. Le čujte, kaj je danes dr. pl. Korber odgovoril na slovensko pritožbe glede koroških razmer. Rekel je : „Da končam narodno poglavje, hočem šo odgovoriti na pritožbe gospodov zastopnikov slovenskega in rusinskega naroda ter dalmatinskih poslancev. Oblastva na Kranjskem in Spod. Štajerskem rabijo slovenski jezili, kjer je potrebno in primerno, brez graje. To morata sami priznati. Ako pase prigodi kaka napaka, pač ne pride v poštev z ozirom na tisoč uradnih odlokov, ki se vrše vsak dan. Drugačne pa so razmere na Koroškem. Tu je velika večina prebivalstva nemška ter je doslej živela v popolnem miru s slovensko manjšino (Dobernig, Lemisch in Orasch pritrjujejo, ker so njih pradedje bili Cimbri čiste krvi). Toda tudi tukaj vlada strogo pazi, akoravno se temu ugovarja, da se natančno izvršujejo jezikovne naredbe — in tudi oni del, o katerem je včeraj govoril dotični častiti govornik (dr. Ploj). Vlada pa se ne bode umaknila posameznemu agitatorju, ki smatra kot svoj poklic, da v narodnem oziru ruje na Koroške m." (Mnogi Nemci pritrjujejo, slovenski poslanci ugovarjajo.) To je torej jasen odgovor nepristranske" Korberjeve vlade na slovenske pritožbe, ko sodišča kršijo državni zakon in dotično jezikovne naredbe. Ko bi bil grol Badeni ali grof Thun enako poniževalno odgovoril na enako nemško interpelac jo, zahtevali bi vsi nemški poslanci zatožbo ministrstva. To je pljuska naravnost v obraz vsemu slovenskemu narodu in njegovim poslancem brez razlike strank. To je tudi zasluženo plačilo onim naprednjakom, ki se love za vladne suknje. Da bi jim teknilo! Slovenski poslanci pa vsaj vedo, kje je njihovo mesto. Govorili so danes še posl. B o r č i č , ki je v imenu dalmatinskih poslancev jako resno pravil vladi, rusinski poslanec B a r -w i n s k i in dr. Ebenhoch. Jutri bode ta razprava končana. Nemške stranke so danes sklenile, da pride nato tnkoj na vrsto začasni pro-r a č u n. Vpri«S?nje pa je, ako to razpravo dopusto češki p.: ' c;. i.i .• .jo p.*. 1 nim redom d Igo vruto nujnih f redi igov. Koroške šole. Kakor znano, nimajo koroški Slovenci skoraj nobenih slo verskih ljudskih šol. Vse šole v slovenskem delu dežele so dvojezične. To se pravi: Višje šolske oblasti pri znajo, toda le na papirju, potrebo, da uči telji vsaj v najnižjem razredu s slovenskimi otroci govorč v slovenskem jeziku. Ker pa učitelji z malimi izjemami ne znajo ali nočejo znati slovenskega jezika, zato mučijo male otroke takoj izpočetka z nemščino, ka tero jim ubijajo s palico in pestjo. Koroški deželni šolski svet nima druge večje skrbi, nego da v ljudskih šolah vzgaja slovenske odpadnike, ki koncem šolskih let niti svojih slovenskih imen ne znajo pravilno pisati. Naravnost nečuveno in škandalozno je, kar so nedavno poročali slovenski listi o šolah v Prevaljah, pri Fari in Lešah. Šolski otroci so skoraj izključno slovenski, a šole čisto nemške, ker tako hoče deželni šolski svet, ki pošilja v te kraje učitelie, povsem nezmožne slovenskega jezika. To niso ljudske šole, marveč ljudske trapilnice in mučilnice. In to v ustavni državi, začet kom 20. stoletja po Kristusu, navzlic § 19. državnega temeljnega zakona, navzlic pra-\ičnosti sedanie vlade do vseh avstrijskih narodov. Morda pa visoka vlada sodi, da Slovenci niso narod, marveč tolpa mejna-rodnih ciganov, katero je slučaj vrgel v državo neverojetnostij. Z oziram na ravno opisane razmere so poslanci Žitnik in tovariši v današnji soji pismeno vprašali g. na-učnega ministra : Ali so mu znane te neznosne šolske razmere na Koroškem in ali jih hoče čimpreje odpraviti ? Iz državnega zbora. Posl. Kathrein je stopil s Poljaki in Nemci v dcgovor in jim povedal svoj naklep, da hoče vložiti nujni predlog gleda budgetnega provizorija. Prosil jih je, naj ga se, da se snidejo načelniki klu zedinijo tr'ede dnevnega reda v Elino Čehi nočejo o tem nič podpirajo. Govori bov, dd se parlamentu, slišati. ^ Nemci so z včerajšnjim govorom dr. korberja silno zadovoljni, posebno kar se tiče rabe nemškega jezika pri sodiščih. Zadovoljni so tudi s Ko?berjevim stališčem, da vlada prepušča vprašanje ustanovitve češke univerze strankam v deželi in da sama ne bo o tej zadevi sa pogajala s Čehi. Pozornost je vibudil odstavek Korberjevega govora, da so na vseučiličču v Inomostu ne vzdržljive razmere. Lahi tolmačijo to za obljubo, da bo vlada ustanovila samolaško univerzo v Avstriji. Dr. S u s t e r š i č je odložil svoj man dat v odseku za uime. Državni zbor bo, ako se Čehi ne udajo, odgoden 10 decembra. — V slučaju, da ga vlada ne razpusti, bo sklican zopet sredi januvarija. ^ Položaj na Ogrskem. V včerajšnji seji državne zbornica je posl. B e n e d e k spravil v razgovor volitev v Szatmaru in je trgovinskemu mini-stu Hieronimu očital, da je skušal državna uradnike pridobiti, da bi zanj glasovali. Trgovinski minister je izjavil, da je to neresnično. Minister predsednik je govoril o svojem nestrankarstvu ter da bo vsako nepo-stavnost kaznoval. Pri poimenskem glasovanji je bil posl. F e i 1 i t z s c h izbran zborničnim podpredsednikom. Izvolili so se člani delegacij. — Zbornica je nadaljevala razpravo o predlogi novincev. Posl. M u h i c s je imel dolg obstrukcijski govor. Proti obstrukciji je ziašel Tisza štiri sredstva, da jo onemogoči. Najprej hoče po daljšati seje za eno uro ; če vspeh izostane, bo predlagal, da ima zbornica vsak dan dve Beji. Tretji korak, da zabrani obstrukcijo, bode ta, da hoče vpeljati dolge, nočne seje. In če vse ne bode pomagalo, se zbornica razpusti. V slučaju, da bo imela zbornica vsak dan dve seji, hoče grof A p p o n y i s 20 pristaši izstopiti iz liberalne stranke. Iz ugranskega volilnega okraja prihaja poročilo o nezaslišanem terorizmu. Voldci vladne stranke so si upali le pod vojaškim varstvom iti na volišče. Zažgana sta bila dva skednja, eden volih c je bil na pol ubit, drugi ustreljen. — Ministrski predsednik Tisza je bil v svojem volilnem okraju s 544 glasovi večine izvoljen državnim poslancem. Navidezni primanjkljaj Hrvatske. Te dni je oglasila ogrska vlada proračun med Odrsko in Hrvatsko za leto 1901. Čisti prihod Hrvatske je iznašal po tem računu 36,120.150 K; na zajedniške stroške pade od tega 56 odst., kar iznaša 20,227.284 kron, a 44 odstotkov za avtonomne stvari 15,832.866 K. Ker pa je Hrvatska trebala za avtonomne stvari taktično 17 802 238 K, se je izplačalo več 1 909 904 K. Dolg Hrvatske za avtonomne stvari je iznašal 1. 1900 v vsem 937.136 K, a leta 1901 tedaj že 2.847.136 K; letos pravijo, da je ti dolg že blizu 5 milijonov kron. Zajedniški stroški Ogrsko leta 1901 so bili 273,972.535 K, na Hrvatsko spada od tega po ključu 9 7 odstotkov v vsem 29,667 037 K; toda ker je hrvatskih dohodkov po 56 odstotkov le 20 227 284 K, je Ogiska izplačala za Hrvatsko 9,449 752 K, kar pa Hrvatska ni dolžna plačati. Po madjarskem računu iznaša tedaj ves primanjkljaj Hrvatske 11 359 057 K. Ta račun pride pred hrvatski sabor in le-ta ga bo gotovo tudi odobril, kar sa je goddo tudi dozdaj brez vsake razprave. Ia vendar je že čisto natanko dokazano, celo madjaronske regnikolarne deputacije so to storile v zadnjem poročilu, da Madjari prikrajšujejo Hrvatsko pri železnici za 6 milijonov, kron, pri užitninskem davku za 11 miliionov kron, pri živinskih listih za 2 miliiona kron. In vendar so Madjari tako predrzni, da očitajo Hr vatora primanjkljaj, katerega ni nikdir bilo. Iz vsega tega se vidi, kako opravičen je boj za hrvatske samostalne finance. Iz Inomosta. Prof. de Gubematifi je italijanskemu na-učnemu ministru podal naslednjo depešo: »Povabljen od italijanskih dijakov, da prinesem v zavezno deželo veliko in plemenito besedo prerojene latinske civilizacije, je bila mirna skupščina raz-puščena, predno se je mogel pričeti pouk. To naznanim ital. nnučnemu ministru v nadi, da bo ščitil Rim našo civilizacijo." — Zvečer pri banketu je de Gu-bernatis izpregovoril besede : »More se nam prepovedati govoriti in učiti se, a ne misliti, Ko sem prišel k vam, sem imel ista čuvstva, kakor pri svojem prihodu v Trst." Gubernatis je napil laški univerzi v Trstu in dejal, da bode najslavnejša vseh italijanskih univerz. Italijanska zbornica. se snide 6. decembra. Listi poročajo, da bo imel ministrski predsednik G i o 1 i 11 i za nesljivo večino. Opozicija bo obstojala iz skrajne levice in centrum a, a ni se bati, da bi padel Giolitt jev kabinet, ker bi bil izvoljen potem Sonnino. A prod njim ima skrajna levica strah, in to dejstvo podpira sedanjemu ministrskemu predsedniku stališče. Nov finančni minister namesto Rosanija še ni imenovan. odgovorila. pozni uri je ministrski Torta je V nedeljo ob svet sklenil odgovor na rusko-avstrijski re formni program; v njem se je turška porta izjavila, da hoče vzprejeti reformne zahteve, a prosila, da sa ji pusti čas za premislek. Vendar sodijo merodsjni ruski in avstrijski krogi, da porta nima namena dovoliti evropske kontrole za Macedonijo. \z brzojavk. Dunaj. O i 1. jan. bo sistemiziranih pri upravnem sodišču šest novih dvorno-svetniških mest. Dunaj. Nemški drž. zbor se snide dne 3. decembra. Budimpešta. V političnih krogih se govori, da be Tisza zbornico razpustil dne 1. marca. Pariz. Zbornica je s 324 glasovi proti 231 odklonila predlog, naj Be odpravi francosko poslaništvo rri Vatikanu. London. Privatna poročila poročajo, da je podkralj Inansikai sporočil kitajskemu cesarju, da je pripravljen Rusom v Mandžuriji napovedati vojsko. General Ma je pripravljen z 18 000 možmi prodreti v San-kaikvan. R i ra. Včeraj se je tudi tu vršil protestni shod radi dogodkov v Inomostu. Berolin Cesarjevi zdravniki so izdali izjavo, da bo cesar Viljem v par tednih zopet mogel govoriti. Belgrad. h Stare Srbije prihuja poročilo, da vodje Albancev hodijo po okraju Kosovo in hujskajo albansko prebivalstvo, naj izvedbe reform 8 silo prepreči. Belgrad. Več ekstremno-radikalnih poslancev, ki so preje odobravali združenje vseh radikalcev, je sklenilo stopiti v opozicijo, ker ne odobrujejo volitve novega uradniškega osobja. Cerkveni letopis. Cistercijanski samostan v Zati čini. Stodvajset let je minulo lansko leto, odkar se je vršila v tukajšnjem samostanu zopet slovesna obljuba; pretočeno nedeljo smo zopet obhajali enako slovesnost. Ta dan je napravil prvi domačin, Fr. Avguštin K o s t e 1 e o iz Metlike, svoje slovesne obljube. slavnostni govor je imel prečast. gosp. provincijal P. Konštantin O. Fr. M. V jedrnatem govoru je označil žrtev, katero mora prinesti Bogu mladenič, ki zapusti vse, hišo in dom, stariše, prijatelje in znance, in hoče živeti edino le svojemu Bogu v tihi samo-Btanski celici. Vse sicer zapusti — a prejme zato stotero plačilo že na zemlji in poleg tega še večno izveličanje po zagotovilu večne resnice same. — Zato ie res pogumno in neustrašeno izgovarjal Fr. Avguštin svoje obljube vpričo večnega Boga v tabernakulnu. — Tudi obredi, ki se vršijo pri slovesnih obljubah, izraiijo i-to misel: umrl je za ta svet — zato pojn redovniki takoj po storjenih obljubah žilosten, pretresljiv psalm „Mnerere" ; a začel je živeti novo živl|enje, edino le v 6? s t in slavo božjo in zveličanje svojega bližnjega zato se končajo obredi z veselo, hvalno p"smijo : „Te Deum". Naj bi zifled Fr. Avguština privabil še kaj drug h slovenskih sinov v zatiški samostan ! Dnevne novice. V Ljubljani, 26. novembra. Hotel »Union* v Ljubljani. Članek 0 novem h( tdu »Union«, ki nam je bil do-poslan, smo priobčili radi njega velike važnosti na modnem mestu. Kakor se nam poroča, je bit članek poslan tudi drugim slovenskim listom. Povd irjali smo že večkrat, da je 7gradb.i takesra hotala nujno potrebna, in je podjetje. gled6 rentobilitete osigurano. Poteg tega, da dobe delničarji svoje obresti od invest ranega kapitala, amortizira sa dolg 400.000 kron v 25 letih, in ker ne bo treba ta dolg dalje obrestovati in amortizirati, dobe delničarji ta sedaj cdpadli znesek. Izpoved liberalnega učiteljstva. Vsak cleliivec je vreden svojega plačila. Liberalni učitelji se trudijo, da nam dokažejo, kakšnega plačila so vredni. V »Na^ rodu« piša neki učiteljski pobalin v imenu svojih stanovskih kolegov, da ne »smejo biti izbirčni pri rabi orožja proti klerikalcem«, da jih morajo premagati, »če ne zlepa, pa zgrda«, zmerja poslanca Jakliča z »izda« jico« ter mu kliče: »Fej in sramota tej uči teljski poturici«, zasramuje ljudstvo, ki ga je volilo častnim občanom, in nato pade ta učiteljska pokveka na trebuh pred vlado in sa slini: »Naravnost predrzna je tudi želia kle rikalcev, da bi se učiteijetvo postavilo v nasprotje z deželnim predsednikom. Prismode neumne, ali rea mislite, d.a smo učitelji tako kratkovidni? Skrajna netaktnost in nehvaležnost bi bila od vsakega izmed nas, kdor bi kaj takega I« mislil. (Kaj, to je imenitna svobodomiselna stranka, kjer se še misliti proti vladi ne up»jo, — Opomba »SlovenČevega« ured.) Zapomnite si to enkrat za vselej, klerikalni kolovodje! S svojim nastopom v deželni zbornici napram zastopniku vUde, s hujskajočo pisavo po kle-| rikalnih liBt h in s s7ojimi shodi vzgajata 1 med ljudstvom revolucijonarje in anarhiste. In s takimi ljudmi, s tako stranko, naj bi paktiralo ljudsko učiteljstvo? Nikdar ne! Gorje bi bilo našemu narodu, či ti bilo ljudsko učiteljstvo prtšinjeno s takim pun-larsfeim duhom, kakršen razgraia in razsaja v Susteršičevi trdovratni glavi! Zategadelj bomo učitelji tudi v bedoče s prepričanjem in ponosom »igrali H e i n o v e in dr. Tavčarjeve politične pandurje«, kakor piše »Slovenec« v 252. številki. Uiitelji bomo zavirali, kjerkoli bomo mogli, splošno volilno pravico, kakršno žele klerikalci, ker vemo, da bi bila taka volilna pravica v nesrečo našemu narodu . . .« Tako pasje neumno klečeplastvo pač ni Zadnji mežnar v naši deželi je kavalir v primeri s temi slugami sistema. Kako omejena je ta uboga glavica, Be vidi iz sledečih stav-»Napredno svobodomiselno učiteljstvo pade z dr. Tavčarjem in njegovo stranko.« (To so svobodomisleci, da se jih Bog usmili!) »Oklenimo se tesno narodno-napredne in veleposestniške stranke, a krepko prinrssl »Slov. Narod« nesramen članek »Zakaj Bog kaznuje cesarja Franca Jožefa«, v kateri navaja pridigo »nekega« (t) francoskega duhovnika proti našemu cesarju. Očividno je »Narod« dotično blatenje našega cesarja priobčil namenoma in morda je tisti neki duhovnik celo v »Narodovem« uredništvu, Bamo, da je potem mogel udariti na »klerikalce«. Mi pa vprašamo dri. pravdništvo v Ljubljani: Ali se bo o cesarju in nadvojvodih smelo vse pisati, če bo pred dotiČnim poročilom, da je to govoril »neki duhovnik«. »Soča« je ponatisnila dotični članek iz »Naroda«, in državno pravdništvo v Gorici jo je zaplenilo. Zaplenilo je tudi neBramen napad na člana cesarske rodbine, kateri je v L ubljani smel iziti. Tako si državno pravdništvo v Gorioi razlaga stališče časnikarstva do cesarjeva osebe. O stališču drž. pravdništva v Ljubljani bo govor še na drugem mestu. Umrl je v Novem mestu v častitljivi starosti nad 80 let g. G a b r i j e 1 E 1 b e r t, oče m. g. prošta. Naj v miru počiva! Katoliško-narodni volivci v Ustju jposlali sledečo izjavo: ČeHita-našim krščansko naprednim deželnim poslancem, da so pričeli obstrukcijo. Izražamo vroSo željo, da bi tudi dosegla zaželjenih uspehov: splošno volivno pravico, nekdanjo moč Slovencev in njih narodno edinstvo. Kaj delajo drugod liberalci? Dne 5 t. m. so v Parizu izgnali kapucine. Kako? Vlada je poslala svojega komisarja s policaji vojakov z nasajenimi bajo-ti vsi pred samostan, naj-zaprta, pa s sekirf mi in že-jih vlomijo in derejo v sa- bo nam mo in en regiment neti Ko pridejo dejo vrata trdno leznimi štangami mostan. Vboga očete kapucina najdejo v refektoriju zbrane v molitvi. S silo jih povežejo vsakega posebe in jih ženejo ven iz njih dozdajnega doma, camostana. Zunaj dajo vsakemu kapucinu po dva vojaka, enega ob njegovi d siici, enega ob njegovi levici in tako ženejo potem te vbege mirne častite menihe v dolgi vrsti enega za drugim, obdane od vojakov z nasajenimi bajoneti ven skozi vse mesto, kakor trumo razbojnikov. Prišedši daleč ven iz Pariza, jih spu-tijo in zaženejo v lakoto. »Slov. Narod" hvali to vneto preganjanje, a jjSoča" pozdravlja ta nasilstva francoskih liberalcev kot — zmago napredka. Doli z liberalci! nevarno! svoboden sedanjega liberalna kov: stoji in podpirajmo tudi vlado. Le po tej poti je re- j šitev za nas!« Vlada je torej rešena: Na- \ predni učitelji jo bodo krepko podpirali! j Ljudstvo bo reklo: Zato jih naj pa tudi \ vlada plača ! Na vsakem shodu se naj ljud- ! stvo vpraša, koliko zasluži tako neumno bu- j dalo plače! In ta ljudski odgovor bo vodilo našim poslancem! Kdor hoče imeti lakaja, naj si ga sam plača. Ljudstvo ne bo plačevalo ljudi, ki grajščakom in vladnim gospodom čevlje snažijo in se prodajo njegovim nasprotnikom. Baron Hein. Graška »Tagespost« poroča z dne 25. t. m.: Kranjski dež. predsednik baron Hein je bil danes na Dunaju ter je poročal ministrskemu predsedniku o tekočih zadevah. Baron Hein je pri šel tekom popoludneva v državni zbor in je ondi imel s kranjskimi poslanci daljši pogovor o dežolnih zadevah«. — »Tages-pošta« menda tu meni liberalne poslance, ker naši poslanci na občujejo s Heinom. Kako sodi državno pravdništvo o cesarjevi časti drugod. V sobeto je — Poroki. Poročila se je v Ilirski Bistrici gdč. L, B i s a i 1 o v a , tamsajšnja učiteljica, zg K r. Hodnikom, trgovcem in posestnikom istotam. — Trgovec in posestnik v S jdražioi, g. Ivan Sega, se je poročil z gdč. Marijo Zakmjšeb. — Samomor Goričana v Budimpešti. Brzojavka iz Budimpešte naznanja, ua ae je usmrtil tam H S c h n a b 1 iz Gorico S^hnabl je imel do zadnjega časa to-bakarno v Gosposkih ulicah v Gorici. — Metliške novice (Vinski sejem. Zopet eden! Liberalen učitelj v praksi.) Preteklo nedeljo se je vršil v Metliki prvi vinski semenj, odkar so novi trtni nasadi na B-lokranj*kem. Na lepo odi-čenem vrtu gostilne pri »zlati kroni« se je zbralo gotovo nad sto vinogradnikov, kateri so razstavili vino iz raznih tukajšnjih goric. Ob otvoritvi semenja je bilo žo vse živo na vrtu in mnogoštevilni obiskovalci so poku šali, hodeč od mize do mize, pristno kapljico. Hvalila bo se vsa vina. a prvenstvo se je dalo vinu iz Vidošič in Repioe. Cena vinu je bila od 40 do 50 vinarjev. Po izvršitvi poskušnje so veta|ali razni govorniki, povdarjajoč veliko požrtvovalnost vinorejcev, da si zopet obnovili vinograde. Saveda so vsi naglašali silno potrebo boljših prometnih sredstev, katerih žalibog tako močno pogrešamo na Bslokranjskem, vsled katarih smo pa tudi nekako ločeni od ostale Kranjske. To je gotovo tudi eden poglavitnih vzrokov, da ni bilo nikrgar zunanjega na semenj in so se ga udeležili le belokranjski vinotržci. V navdušenih besedah so bodrili zlasti g. Bajuk iz Božakova, metliški župan g. Ju-traž, meščan g. Trček in g. Gombač k vstrajnosti vinorejce in so tako pripomogli, da se je razvila prav iskrena zabava mej raznovrstnimi udoleženci, katero je povečala še metliška godba. Toda, kar ni nobenemu g. predgovorniku niti na misel prišlo, da bi vlačil politične strankarske stvari na dan ob priliki, ko sa gre edino le za gospodarsko povzdigo vinorejBtva na Belokranjskem, to si je dovolil metliški trgovec, vročekrvni Hranilovič. Začutil je v sebi potrebo, da povzdigne svoj glas in uporabi to priliko za napad na kat diško narodno stranko, h ka- Dalje v prilogi. Priloga 274:. štev. »Slovenca" dn6 36. novembra 1903. teri je pripadalo od razstavnikov vina ve liko število in pa na duhovščino. Dobesedno je izustil ta politični modrijan to-le: »Da pa nimamo železnice, to ste krivi vi Bami, ki volite take zastopnike. Ali mislite, da jo bode vam preskrbel kak advokat v Ljubljani ali svečenik, ki skrbi edino le za svoj debeli trebuh in za svoj žep, da mu je ta poln«. Ti skrajno žaljivi izbruhi so seveda ogorčili vsakega poštenega udeležitelja in popolnoma prav je imel navzoči metliški kaplan g. Horvat, da je začel žvižgati ob takem nečuveno podlem obrekovanju celega duhovskega stanu in klicati nestrpnemu Hraniloviču, ki je Bam eden najbolj trebu-hastib ljudij: »Kakšen trebuh je pa vaš?« To pa seveda ni bilo po godu učitelju Murnu iz Drašič, nekdanjemu frančiškan, kandidatu. Kakor rak rdeč je priletel od druge strani in se je spravil na metliš, kaplana, g. Strajharja, ki se je, ne meneč se za Hraniloviča, mirno razgovarjal s svojimi znanci. Z besedami, ki kažejo višek liberalne posurovelcsti, je kričal, kakor bi imel pred seboj kakega svojega hlapca, nad g. Strajharjem: »Zlodej, molči! Kdo ste pa Vi?« V občno začudenje okolu stoječih se je spravil po danem pojasnilu na g. Hrovata, ki je stal nekaj korakov oddaljen, z istim liberalno omikanim pozdravom, ka teri je pa docela preziral Murnovo neznatno osebo in njegovo oholost. Pa tudi to ni bilo Murnu 6e zadosti. Zato stopi tik prisotnega župnika radoviškega, g. Novaka, in prične še nad njim vpiti: »Kdo pa ste Vi?« Samoob sebi umevno, da so zapustili omenjeni gospodje duhovniki, presenečeni radi take po divjanosti, nato vrt. To je bila pa tudi edina sreča za liberalnega Murna, ker druge če bi bil dobro pomnil svoj pobalinski napad od prisotnih katol.-narodnih mož. Dvoje dejBtev je nam pa še pribiti ob tem prigodku. Na semenj je prišel tudi črnomeljski glavar gospod Parma. Ena prvih nalog okr. glavarjev je po našem mnenju tudi ta, da imajo skrbeti poleg orožnikov za mir in red v svojem delokrogu. G. Parma je bil navzoč in sicer prav blizu Hraniloviča, ko je to govoril, a ni črhnil niti besedice, ko je hujskal v svoji predrznosti proti celemu duhovskemu stanu. Nam še od daleč ne pride na um, da bi bila ugajala g. okrajnemu glavarju ta nadutost, vendar vprašamo, zakaj ni on vzel besede Hraniloviču kot političen uradnik? Dalje! G. Parma je bil na vrtu tudi, ko je kazal ob splošni pozornosti udeležencev liberalni Murn svojo omiko. G. Parmi menda ni neznano, da se povdarja vedno tudi od okrajnih šolskih svetov, da naj vlada spo razumnost mej katehetom in učiteljem, ker le ta pospešuje namen Sole. Jeli pa mogoče to katehetu, če mu učitelj, kateri naj bi učil otroke omike, zaluča v obraz: »Zlodej!«, če učitelj odobrava tak ostuden napad na duhovščino ? G. Parma! Mi smo docela pre pričani o vaši nepristranosti, v kolikor smo imeli doslej priliko zasledovati vaše delovanje; zato pa tudi trdno upamo od vas, da bodete ob času, ko se uvajajo proti učitelju g. Jakliču disciplinarne preiskave radi njegovega delovanja kot katol. narodnega deželnega poslanca, storili svojo dolžnost kot predsednik okrajnega šolskega svčta napram liberalnemu učitelju Murnu, četudi je ta vaš star znanec kot bivši sošolec. Živela torej nepristranost! In če Vam, g. Parma, niao še znani neznosni odnošaji učitelja Murna z dobrim ljudstvom v Drašičih, tudi te Vam lahko tem potom preskrbimo! — Novice iz Amerike. Hitijo v staro domovino. Iz New Yorka poročajo : Na tisoče priseljencev, ki bo spomladi dospeli v Ameriko se izseljuje in hiti zopet v staro domovino in parnik i, zlasti tisti, ki vozijo v sredozemsko morje, so prenapol njeni. Večino izseljencev tvorijo Italijani, Poljaki, Slovaki, Slovenci in Ogri, kine morejo vsled mnogih štraj-kov in zapiranja raznih tovarn dobiti nobenega dela ter se radi tega vračajo v svoje domačije. „Ame rikanski Slovenec" piše o sedanjem položaju v Ameriki: Pogled v bližnjo bodočnost za delavca, za malega trgovca in za maso naroda sploh nikakor ni ugoden. Farmarjem ali kmetom se ni bati slabih časov, imeli so dobro letino in dobro prodajajo Bvoje izdelke. Toda drugače je za veliko število delavcev v tej deželi, kojih mnogi živijo iz rok v usta. Če delavec izgubi delo, izgubi tudi zaslužek; on mora vsako za življenje potrebno stvar kupiti in drago plačati, in če je več mesecev brez zaslužka, hitro poidejo prihranki in slabi časi eo tukaj. Na vzhodu in zahodu zapirajo zdaj tovarne in rudnike, na stotisoč mož je ob delo, in če ostane tako čez zimo, b o vladala marsikje beda in pomanjkanje. Z a t o s v e t u j e m o Slovencem v stari domovini, naj bo zdaj ne selijo sem, dokler se razmere ne zbolj-š a j o , kar pa ni pričakovati, da bi se zgodilo to zimo. Parni k i, ki vozijo ljudi iz Amerike v staro domovino, so tako prenapolnjeni, da so razne družbe zvišale vozne c e n e. — P o r o č i 1 sa je v Calumetu naš rojak gosp. Ivan Jerman iz Črnomlja z gdč. Marijo Gešlje iz Galumeta. — P o n e -r e č i 1 se je v Gilumetu rudar Fr. Uren. Ranjen je težko. — Poostrenje n a -selniškega zakona so pričela zahtevati razna društva v Ameriki, ki hočejo naseljevanje kolikor mogoče omejiti. — Tr u s t za jeklo je znižal plače svojim delavcem za 15 milijonov dolarjev. — 90 000 delavcev prizadetih. Iz Fall River, Mass.: Po vseh bombaževih predilnicah v mestu, je razglašeno, da so plače znižajo za 10% od ponedeljka 23. nov. t. 1. Prizadetih je 30 000 de lavoev in bržkone se bodo plače znižale tudi v drugih manufakturnih središčih Nove An-glije, da bo skupno prizadetih 90.000 delavcev. — Štrajk mesarjev. V Cin cinnati je 700 delavcev, ki so nastavljeni v klavnicah, pričelo štrajkati, ker jim podjetniki niso privolili lOurnega dnevnega dela in povišanja plače za 10%. — Soproga umorila. Iz Dover, Del.: Gospa Edita Jackson Hellisova je svojega soproga, premožnega trgovca, Delavare T. Tollisa, ustrelila, ko je spal na stolu. To je storila v hipni blaznosti. — Oče umoril sina. Iz Baltimore, Md. poročajo: 35letni Totn Pettus je svojemu l1/, leto staremu otroku prerezal vrat, na kar je na isti način izvršil samomor. Oče je bil na mestu mrtev. V očetovej krvi so našli njegovo dete težko, toda ne smrtno ranjeno. — Žrtev ljubosumnosti. V skrajni ljubosumnosti je Reuben Coons iz Taghkanika prerezal svoji soprogi vrat in se na to obesil. — Veli kanske poprave. Iz Sharon, Pa.: Je klovi trust bo v Sharonu izdal do 30 mili jonov dolarjev za popravo svojih tamošnjih tovarn. — Is Št. Vida nad Ljubljano. Na dopis v »Slov. Narodu«, številka 258 pod naslovom: »Značilno«, odgovarjamo sledeče: Ne bomo pogrevali vseh grdih lažij. ki jih »Narod« predbaciva tukajšnjemu kaplanu, gosp. Žužku, ker Be nam gotovo studijo: pač pa odgovarjamo nato, kar se tiče naše »Marijne družbe«. Ni res, da bi gosp. Žužek sam nas napeljeval, da bi igrale igro »Lur-ška pastarica« ; pač pa je res, da smo me same prosile gosp. kaplana, da bi nas naučil kako igro, ker s tem bi po našem mnenju najložje dobile potrebno vsoto, s katero bi napravile novo društveno zs stavo. In res se je po njegovem požrtovalnem trudu igra prav dobro obnesla. »Narod« piše dalje, da smo imele gosp. kaplanu na ljubo iz kušnje le zvečer. A tega »Narodov« do pisnik pač ne vidi, da smo bile igralke tudi iz tobačne tovarne, in kot takim nam ni mogoče hoditi po dnevu k izkušnjam. V nedeljah pa, ko smo bile proste, imele smo izkušnje po krščanskem nauku. »Narodov« dopisnik je tudi menda slišal, kako bo nam fantje nagajali na potu domov. No, »Narodovemu« dopisniku svetujemo, da naj saj poštene Šentviške fante v miru pusti, da ne bo tudi od njih kako gorko pod nos dobil. Pač ni čudno, da se je že po več krajih udomačil izrek, ki pravi: Laže, kakor »Narod«. Šentviške delavke. — Iz Idrije Kakor je »Slovenec« po ročal, stala bode mestna električna razsvit-Ijava trikrat t liko kot dosedaj, ko je bilo mesto razsvetljeno s petrolejkami. Več luči je določenih, da gore celo noč. To je popol noma prav, kakor je tudi velik škandal, da nekatera mesta nimajo celonočne razsvit-ljave, dasi jo nujno potrebujejo. Tako stoji na glavnem trgu pred tarno cerkvijo do malega vsako noč na sredi trga težki vc zovi brez vsake luči, električna luč pa tudi ugasne ob polnoči. Menda spada to v poli cijski delokrog, kakor nekateri preostudni kanali, katere bi bilo tudi že zdavnaj treba ako ne popraviti, pa vsaj zasuti. Pri davkih tudi ne gledate, kdo jih prinaša. — Zveza tržaSkih slovenskih zadrug se je ustanovila v Trstu za Trst in okolico. Ustanovnega zborovanja se je ude ležilo 15 zadrug. — Iz Celovca poročajo, da živi so prog pobegnivše princezinje Schotiberg Wal denburg s svojim 51etnim sinom na gradu Stadlhof pri Št. Vidu na Koroškem. — Odbor meščanske godbe v Kranju Be je konstituiral sledeče : Karol Florjan, predsednik; Josip F u s o , pod predsednik ; Konrad G e i g e r , blagajnik ; Ferdinand H 1 e b š , tajnik; Anton Dru-kar, Ivan Rosman, EI Rooss, Ivan Jagodic, Josip Weinberger, od borniki; Leopold Markič, Lan Engel-m a n Rudolf P i b r o v c , namestniki. — Od Bele cerkve na Dolenjskem. Tukajšnji organist g. F r a n c C e • t e 1 j, učitelj v pokoju, je po kratki bo lezni v 81. letu svoje starosti umrl dne 23. t. m. in bil pokopan dne 25. novembra N. v m. p. 1 — Novice od D M v Polju. Naše izobraževalno društvo. V nedeljo, dne 22. t. m. priredilo je k. s. izobraževalno društvo veselico. Igra »Sanje« je lepo izpadla, zlasti je bil vspeh večji, ker so bili igralci lepo maskirani. Dijaki so jo dobro pogodili, istotako sodniki; pozornost je zlasti vzbujal nočni čuvaj in angelj. Mladenči in možje igralci, vrlo naprej, zmožnosti vam ne manj ka! Petje, pod vodstvom novega g. organista je bilo točno in vzbujalo splošno veselje, tako moški kot mešani zbori. — P o š t n i s e I. Pri nas imamo poštnega sela, ki raznaša pisma iz Zaloga po celi župniji — samo v vas Studenec ne. Prašali bi i'ivno poštno rav-navnateljstvo, zakaj je vaa Studenec izvzele. Studenčani se opravičeno pritožujejo. — Nova stavba. Tukajšnji župan, g. Jakob Dimnik je sezidal pred oerkvijo lepo nadstropno hišo, ki je v kras vasi. Zgradil jo je domači zidarski mojster Fr. Avšič res ukusno. — Pri občinskih volitvah v Ma rlboru je kot nemško-nacionalni kandidat izvoljen odvetnik Oakar O r o s e 1, sin slovenskega odvetnika dr. Orosela star. Tako Slovenci dajo naraščaj Nemcem. Pri občinskih volitvah v III razredu Slovenci niso šli na volišče. Od 1966 volivcev v III. razredu je glasovalo 1453 volivcev. Doma je ostalo 513 volivcev, ki so večinoma Slovenci. Iz tega sledi, da bi Slovenci v III. razredu lahko porazili nemške nacionalce, ako bi prišli na volišče za soc. demokrate. — Krasne nove razglednice v barvah je izdalo »Slov. planinsko društvo« in sicer: Razgled z Rožnika na Kamniške pla nine in Šmarno goro. — Pogled z Rožnika. Pogled iz Mestnega loga. — Razgled z Rožnika proti severu. — Otok Blejski. — Služba učitelja veronauka je razpisana na tržaški državni realki z nemškim učnim jezikom. Službo bo popolniti z začetkom druzega semestra tekočega šolskega leta, Prošnje je predložiti do 20. decembra t. 1. predpisanim službenim potom namestništvu tržaškemu. — Bled je obiskalo letos od 1 maja do 15. septembra, kakor kaže »Letoviški list", 2799 oseb, izmed katerih je bilo 352 Čehov, to je 13%. — Pospeševanje prometa tujcev. V proračunu železniškega ministrstva za I. 1904. se nahaja letos prvikrat tudi postavka 7Ž.000 K za povzdigo prometa tujcev, namenjena med drugim posebno za podpore deželnim zvezam za povzdigo prometa tujcev, za podpore pri zgradbah zavetišč in potov, za prispevke izdajateljem vodnikov (potopisov), za reklamne liste itd. Da Be je ta vsota postavila v proračun, je v prvi vrsti zasluga deželnih zvez za pospeševanje prometa tujcev, ki so bile poslale letošnjo spomlad k merodajnim ministrstvom svoje zastopnike prosit, da se v proračun postavi poseben znesek za omenjeni namen. Ta pojav je do bro znamenje za prihodnjost, ker nam kaže, da se začenja tudi državna uprava zavedati važnosti, ki jo ima promet tujcev brezdvomno za narodno gospodarstvo. — Iz Železnikov. Dnev3. novembra t. 1. vršila se je v občini trga Železniki volitev obč. odbora Izvoljeni so bili gg.: Anton Globočnik, Leopold Globočnik, Franc Košmelj, Jožef Levičnik, Jožef Bmcelj, Jožef C Demšar, Jožef Košmelj 31, Josip Košmelj 81, Avgust Novak, Anton Hafner, Jožef Globoč nik, Ivan Demšar odbornikom. Dne 24. nov, t. I. ob 2. uri popoldne se je vršila volitev stareiinstva. Izvoljeni so bili: gosp. Franc Košmelj županom enoglasno, gg. Leop Id Globočnik, Jožef Levičnik, Jožef C. Demšar občinskim svetovalcem z večino glasov. — Najdeni utopljenec. Zjutraj dne 24. t. m. našel je patrulujoči orožnik v potoku, imenovan »Bukov potok« v Bodolški grapi v škofjelošsem okraju pod Babnikovim mlinom truplo ponesrečenega 58 let starega dninarja Janeza Kumar, po domače Sin-kovc iz Škofje Loko. Ljudie so ga še vidili prejšnji popoldan okoli 5. ure močno od žganja pijanega iz Oblakove bajte priti, iz čegar se da sklepati, da se je Kumar v pijanosti ponesrečil. — Važen sestanek krojaških mojstrov na Dunaju Krojaška zadruga na Dunaju naznanja, da se bo v ponedeljek, 30. novembra, v torek, 1. in sredo, 2. de-dembra t. 1, vršil splošni sestanek avstrij skih krojaških mojstrov na Dunaju v ljudski dvorani nove dunajske mestne hiše. Iz Ljub ljane odideta kot delegata Franc Jeloč-n i k , načelnik tukajšnje krojaške zadruge, in Franc Kreč, krojaški mojster v Ljubljani. Očigled na posebno važnost tega sestanka in na sedanje žalostno gmotno sta nje krojaškega obrta, želeti bi bilo, da bi se tudi z dežele udeležilo več mojstrov za krojaški obrt tako važnega sestanka. — Roparji. Iz Dobove pri Brežicah nam pišejo : V noči 24, t. m. so roparji vlomili v poslopje Iv. Gerjeniča ter so dve speči dekli davili, z noži obraz, glavo in roke raz-rezali — pa bili bo še o pravem času na srečo gospodarjevo pregnani. Hoteli bo gotovo najprej služabnici umoriti, potem tudi gospodarja in mu pobrati denar. Elen lopov je v hiši izgubil klobuk, kateri bo hudob neža in sokrivce izdal. Dekli sta še n e z a vestni. Kozolec so gotovo ti sovražniki pred 14. dnevi zažgali. V Dobovi smo radi požigov in tatov v vedneai strahu. — Nova vojaška taksa. Vlada je danes predložila zbornici predlogo za spremembo zakona o vojaški taksi. Ta načrt ima nekaj čisto novih določil in namerava odpraviti pomanjkljivosti, ki so se pojavile glede vojaške takse; hoče jo postaviti na moderno in reelno podlago, ki naj se ozira na gospodarski slabe eksiBtence Vojaška taksa so bo v prihodnje naslanjala na one dohodke, ki so merodajni za osebni dohodninski davek. Nalik temu pri dohodkih od 1200 kron znaša taksa 6 kron in potem ra ste v isti progresiji kakor pri osebnem dohodninskem davku. S tem je postavljena pravilna podlaga za odmerjenje vojaško takse. — Kakor je razvidno, bodo po vladni predlogi dohodki do 1200 kron, kakor so prosti oaebnega dohodninskega davka, oproščeni tudi vojaške takse, poslej je znašala najnižja vojaška taksa dve kroni, pri večjih dohodkih od 900 do 1200 kron pa 6 kron. Kakega pomena bo nova vojaška taksa je razvidno iz sledečega: Od 1. 1880 do 1899 je bilo odmerjenih 595 585 vsot po 2 kroni, od tega je bilo plačanih 1,191.169 kron; na-dalje 116.709 vsot po 4 krone, vplačanih 666.835 kron, in 36.525 vsot po 6 kron, vplačanih 219 149 kron. Vse to so plačali oni nižji sloji prebivalstva, ki bodo zdaj prosti vojaške takse. Nadalje so obsežena v njej še druga določila za znižanje taksa i.t.d. Po novi vojaški taksi bo dobila država okrog 2 7 mil. kron. — Umrl je v Colju kavarnar Jožef A r 11. — Na Reki je umrl laBtnik tiskarne in urednik »Bilancie" Vid Mohovič. — Poštna veat Poštni praktikant g. Milan Z e m 1 j i č je iz Gradca prestavljen v Maribor, poštni praktikant g. Jožef Č e r-n e 1 c pa je prestavljen iz C^lja v Gradec. — Hrvatska zmaga. Hrvatje so zmagali pri obč. volitvah v RoCu tudi v drugem razredu ter bodo tako imeli v obč. odboru večino. — Pij X. in delavci. V Muranu pri Benetkah bo odkrili nedavno spom. ploščo na čaBt papežu Piju X Bil je namreč eden prvih, ki bo dali povod in podpisali oklic za zidanje cenih delavskih stanovanj v Mursnu. — Pri občinskih volitvah v Gradcu so včeraj v drugem razredu zmagali nemški nacijonalci — Pod vozom se je zadušil. Voz z listjem je padel v Veliki Bukovici, okraj Ilir. Bistrica, na delavca Jož. Božiča, ki se je pod vozom zadušil. — Hrvatske novice. U b o j s t v o v Zagrebu. V nedeljo zvečer je rokodelec Dimič s tovarišem srečal v Kožaraki ulici večjo družbo. Ker se drug drugemu niso izognili, je prišlo do prepira in slednjič do tepeža. Dimica in tovariša so začeli tepsti z batmami; prvega so že pobili na tla, a tedaj je rekel nekdo, da ga je treba ubiti. Kovaški pomočnih Jambrek je potegnil nož in ga hladnokrvno porinil Dimiču v srce. Bil je takoj mrtev. — Na ljudskem shodu srbske avton. stranke je odvetnik dr. Medakovič govoril o združenju Hrvatov in Srbov. Na poslopju, kjer se je vršil shod, sta vihrali srbska in hrvatska trobojnica. — VBakruseje udele žilo skupščine 22. t. m. 3000 oseb. Predsedoval je E. Birčic. Vsprejeta je bila med drugim reBOiucija za zedinjenje s Srbi. Tudi skupščina v Gjurgjevacu se je sijajno izvršila. Bilo ie navzočih na tisoče mož. — Učiteljske vesti. UMtelj pri Sveti Katarini nad TrDovljami, g. Adolf Pahor, je imenovan nadučiteljem. — Učiteljica gdč Karolina Kranjc pri Sv. Barbari v Halozah se poroči z učiteljem g. Rud. K o c -m u t o m istotam. — Učitelj v Babinem polju, g. Teodor S c h u 11 e r , je imenovan nadučiteliem v Hotederšici. — Izseljevanje. Poštni parnik „Zee-land" Red Star Lmie iz Antwerpna je dne 23. t. m. priplul v Nevv York. Ljubljanske novice. Poročil se je danes gospod Leopold J e r a n z gdč. M i c i Belič. Kakor ču-jemo, gospod Je'ran prevzame trgovino gospoda Fr, Oreška na bv. Petra cesti.— Trgovec g. Alojzij Jerančič se je poročil z gdč. Franjo Tavčar. Umrla je gdč. Beti Čad, hči posestnika in gostilničarja pod Rožnikom. V Ljubljano bodo pripeljali jutri truplo očeta novomeškega prcšta, Gabriela Eiberta, ki je umrl v Novem mestu. Službi policijskih stražnikov. Pri mest nem magistratu razpisujeta s? službi dveh policijskih stražnikov z letno plačo 900 K. Službi sta stalni in dobivata nameščenca tudi nsturalno obleko, obutev in dejalnostno priklado, ki znaša 10% letne plače. Prošnje za ti službi je vložiti pri mestnem magistratu do dne 10. decembra 190 3. S ceste. Feliks Dolenec, pestrešček, stan. v Gradišču št. 14, je našel 21. t. m. na državnem kolodvoru v oiški denarnico z vaebmo 13 K 42 v. — V minolem tednu je bila na južnem kolodvoru najdena de namica z vaebino 3 K 51 v. — Na Krakovskem nasipu i. gubila je postrežkinja He lena Seme, stan. v Kiadeznih ulicah št. 13, denarnico, v kateri je imela okoli 5 K. — Frančiška Acceto, delavka v tobačni tovarni, stan. na Brdu, je izgubila včeraj pred stolno cerkvijo srebrno žensko uro. — Alojzi a Pičman, stan. v Novih ulicah št. 5, izgubi a je v Sp. SiŠki denarnico z vsebino 13 K. — Na poti od vojašnice v Metelkovih ulicah, po Slomškovih ulicah do Resljcve ceste je izgubila neka dama zlat obesek. — Marija Goetz, stan. na Valvazorjevem trgu št. 6, je našla pred dnevi v parku pod Tivolskim gradom zlat prstan. — Gostilničarka M. D. je izgubila danes dopoludne na Reseljevi cesti pri nakupovanju posode denarnico z vsebino 16 kron. Bolezen g. M. Hubada baje ni tako nevarna, da bi se bilo bati za njegovo življenje. Potres, oddaljen 500 do 600 kilometrov, so zabeležile naprave v tukajšnji potresni opazovalnici danes 15 minut po polnoči. V deželno bolnišnico je bil pripeljan Ivan Dornik, 15 let stari kajžarjev sin iz Mengša štev. 47. Ponesrečil je pri rezanju slame. Stroj ga je zgrabil za levo roko in mu odrezal dva prsta. Izgubljeno. Zasebnica. Marija Koron, sta- ; nujoča na Radeckega cesti št. 20, je izgubila na poti cd Kolodvorskih ulic po S?. ' Petra cesti do doma črno boo. V Ameriko in iz Amerike. Včeraj zvečer , odpeljalo se je v Ameriko 6 izseljencev s Kranjskega, iz Amerike pa je prišlo trinajst oseb. , Strah pred stražnikom. Hlapec Janez Zaje, o katerega obsodbi smo včeraj pod zgorajšnjim naslovom poročali, je napačno navedel, da je bil hlapec pri Juvančiču v Šiški. Za c je bil Lavrenčičev hlapec. Predavanje v planinskem društvu. Včerajšnji družbinski večer »slov. plan. društva« ' je podal planincem, ki so došli v nenavadno : obilnem številu, predavanje gospoda župana Hribarja, ki je poročal o svojem posetu j ruskih mest K i e v a in Odesse. V prostam govoru je podal g. predavatelj jasno sliko o pokrajinski legi teh mest, o njenih stav-binskih in umetniških znamenitostih, pa tudi o življenju, kakor se nam kaže v svojih prednostih, posebnostih in napakah v ruskih teh mestih. Zanimivi so bili podatki o presenetljivi razsežnosti Kievskega samostana, v katerem živi 1500 menihov in o privlačnosti, ki jo ima samostan za romarje, kate- , rim zahvalja življenje v Kievu marsikako posebnost v markantnosti svojega življenja. Svoje predavanje hoče g. župan Hribar na prihodnjem večeru nadaljevati. Vspored zabavnega večera v korist pogorelcem V Travniku, Kateri se vrši v nedeljo 29. t. mts. v dvorani Puntigamske pivnice, Turjaški trg št. 1. — A. Petje : 1. M. Vilhar, »Slovenac i Hrvat«; 2. Iv. pl. Zaje, j »Djačka"; »Ilirija oživljena". B. Tambu- ; ranje: 1. »Sve za domovinu« ; 2 »Mladi vojaki«; 3. »Sokolska koračnica«; 4. »Na zdar«. Petje proizvaja — pevsko društvo »L ubljana« in tamburanje —I. brv. društvo i „Kolo". C. Razne druge zabave. Zsčetek ob • pol 8. uri zvečer. Vstop prost. i Napadi. Rudolf Miklavčič in Rajmund Dežman, oba delavca pri električni cestni ' železnici, stala sta včeraj ob 7. uri ivečer na Dolenjski cesti pri hiši štev. 2. Na dvo ; rišču omenjene hiše se ie nahajal mestni delavec Anton Erjavec. Miklavčič in Dežman sta klicala Er|avca, naj pride k njima, da ga bosta pretepla. Erjavec je vzel sme tišnico in šel proti njima, rekoč: »Take jaz s smetišnico zapodim« in je res vsakega udaril s smetišnico po glavi. Miklavčič in Dežman sta nato zgrabila Erjavca, ga vrgla na tla in suvala s čevlji, nakar sta zbežala. Miklavčič je tekol na most in se skril za kamen, Erjavec pa je to videl in šel za njim ter ga prijel. Začela sta se ruvati in je Miklavčič vrgel Erjavca na tla in ga oklofutal, Erjavec pa je potegnil nož in ga sunil v obraz. Prizadjal mu je precej veliko rano.— Z vdovsko žilo pričakal je dnev 25 t. mes. posestnikov sin Franc Molik v Črni vasi številka 11 hlapca Franca Japeljna in Heleno Skubic, stanujočo v Črni vasi št. 10, in ju na cesti napadel. Udaril je Japeljna čez hrbet s tako silo, da se mu precej pozna. Ja pelj je nato zbežal. Molik je hotel še Heleno Skubic pretepav&ti, pa je na njeno vpitje pritekel mizar Ivan Oblak in to zabranil. Izpred sodišča. Defravdacija v celjskem okrajnem zastopu Josip Kosem, bivši tajnik celjskega okr zastopa, pred poroto. U e 1 j e , 24. nov. Porotna dvorana je natlačeno polna. Obtoženec, v salonski obleki, sloni ob porotniški klopi. Ob 9V4 zasedejo porotniki svojo prostore. Takoj za njimi vstopi državni pravdnik dr. Hočevar, zagovornik dr. T a v č a r je že pred njim bil na svojem prostoru, in sodni dvor: predsednik : dež sod. svetnik P e r k o, votanta : dež. sod. svetnik M u 1 1 e y in sod. tajnik dr. D u o a r , zapisnikar : dr. Božič Predsednik otvori obravnavo nemški in nadaljuje na Kosmovo željo slovenski. Ko sem je star 40 let, pristojen v občino celjske okolice, trikrat predkaznovan radi ža-ljenja časti. Po poizvedbi generalij se porot niki zaprisežejo. Obtožnica navaja celo vrsto ponever-enj, ki se začenjajo z 31. julijem 1893 in lončujejo z letošnjim letom v mesecu juniju, latera je storil s ponarejanjem podpisa na Šolnika okr. zastopa dr. Serneoa, s poprav-janjem plačilnih pol za dviganje mesečnih svot pri o. kr. glavni davkariji v Celju in večjih Bvot v »Celjski posojilnici". Nekaj točk se nanaša na poneverjenja, oziroma goljufijo pri oddaji bakrene galice. Poneverjenja je izvrševal s pomočjo ponarejenih plačilnih pOl in pobotnic. Imel je vedno po dve. Na polo z večjo svoto je dvignil denar v davčnem uradu, izročil pa ga je načelniku na podlagi pole z manjšo svoto. Predsednik primerja po obtožnici dvignjene in izročene svote. Večje svote je poneveril tudi s pomočjo ponarejenih „bonov", s katerimi sta načelnik ali podnačelnik okr. zastopa pri Celjski posojilnici po Kosmu dvigala za slučajne potrebe okr. zastopa. Kosem je ali te »bone« popolnoma ponaredil, ali pa samo zvišal svoto na njih. Cela poneverjena svota znaša 42 904 K. Nepokritega je še 22.644 K 98. vin. Obtoženec priznava vse in izpove, da je poneverjeni denar sproti porabil. Za posestvo je dal 11.000 gld. 2400 gld. je imela žena, 3400 gld. je dala posojilnica, drugo polovico, 5500 gld., je pokril s prodajo posestva. Ne pr,znava, da bi bil poneverjeni denar v to porabil. »Celjska posoiilnica« je dala na Kosmovo posestvo 10.700 K v svrho pokritja poneverjene svote. Obtoženec prizna na vprašanje drž. pravdnika, da je tudi računske za ključke okr. zastopa ponarejal. Priča dr. Sernec po zapriseženju črta celo denarno poslovanje okrajnega zastopa s c. kr. glavno davkarijo. Kosem se je zdel njemu že dalj časa sumljiv, tako da mu je letos most ca maja odpovedal službo po treh mesecih. Junija je Kosem sam izoBtal. Tedaj je priča našel pobotnico za meseo juni, katera bi morala biti pri davkariji. Priča je šel v davčni urad in tu se je izkazalo, da je Kosem dvignil en tisočak več, kakor je stalo na pravi pobotmoi. Od tedaj se je začelo preiskovati in našle so se ponarejene plačilne pole in pobotnice, oziroma prave, ker je s ponarejenimi dvignil denar. Isto je bilo z »boni* v posojilnici. Pobotnice in plačilne pole so bile radirane, celo svote 8 črkami napisane so radirane m popravljene. Davčni urad bi pač ne bil smd dajati denarja na take dokumente. Kar se tiče galice, so župani plačevali priči, toda v zadnjih časih so nekateri župani plačevali galičo Kosmu na od njega podpisano pobotnico, ne da bi bil priča zato vedel, vsled česar si pridržuje priča regres proti onim županom. Skupnega nepokritka je 25.198 K 93 vin. Druga priča dr. Dečko se zapriseže. Izpove o najdeni pobotnici s ponarejenim podpisom dr. Serneca. Pripoveduje, kako sta z dr. Serntcem preiskovala in našla, da je Kosem poneverjal svote, nakazane v davčnem uradu in posojilnici. Sicer ne ve niče-; sar povedati. Dr. Sernec na podlagi blagajnične knjige in orig nalmh plačilnih pol razjasnjuje, kako je Kosem falsifioiral pole. Na nekaterih po-; botnicah je podpis ponarejen, pri drugih je popravljena svota v številkah in besedi, v nekaterih samo v številkah, pri čemur je ris-kiral, da se v davkariji pobotnica no bo prebrala. Pri nekem slučaju potrdi priča in obtoženec, da dr. Sornec ni nikdar podpisal bianko pobotnice. Občinski uradi, ki ao Kos mu plačali galico, so vsi poslali pobotnice, katere so nekatere podpisane po Kosmu, na nekaterih je pa ponarejen podpis dr. Serneca. Predsednik zaključi ob 12. uri 10 min. dokazovanje. Porotnikom so se stavila štiri glavna vprašanja, tičoča se poneverjenj doklad, kupnine za galico in »pogoljufanih« svot na »bone" v posojilnici. Drž. pravdnik meni, da je bilo sicer nepazljivosti v davčnem uradu in pri načel-ništvu okr zastopa, ali da to nikakor ne opravičuje Kosmovega hudodelstva. Cela stvar ne spada pred današnje sodišče. Skoda, ki bi jo trpela posojilnica vsled ponarejenih »bonov", je pokrita sicer z intabulacijo na Kosmovem posestvu, ali kazen zato mora biti Kar se tiče tretjega vprašanja, tičočega se ponarejanja javnih listin, naj se razločuje ponarejanje listin od ponarejanja samega. Uradno poneverjenje se lahko zgodi, no da bi se listine ponaredile. To sta torej dva popolnoma ločena zločina. Kosem bo kaznovan samo za poneverjenje, drugo služi samo kot obteževalna okolščina. Zagovornik dr. Tavčar povdarja, da jo iCbsem sim priznal svoje hudodelstvo, za katero mora biti kaznovan, nikakor pa ne 1 morejo zato potrditi porotniki tretjega vpra- šanja, ki zahteva posebno kazen za ponarejanje listin. To je bilo le sredstvo ponever jeuja in je torej s ponarejanjem eno, edino kaznjivo dejanje. Ravnotako je četrto vpra šanje nepotrebno, kajti tudi oni ,boni" so bili uradni, torej uradne listine, vsled česar Kosem ni tega denarja prigoljufal, pač pa poneveril. Ker je pa to svoto povrnil, je zato nekaznjiv. V vprašanja, ki ne spadajo pred to sodišče, kdo je kriv, kdo ni kriv, se zagovornik noče spuščati. Priporoča, da porotniki zanikajo tretje in četrto vprašanje. Ko drž. pravdnik še enkrat ponovi svoj predlog in ravnotako kakor zagovornik, opozori porotnike na navodila predsednika, razloži isti določbe §§ 181 in 199 d kaz. zak. Za razumljenje tretjega vprašanja poda predsednik sledeč primer: A. umori B. na postelji in mrtvega s posteljo vred sežge. Ali naj se A. kaznuje samo radi umora, ali tudi požiga? Ali sta ta slučaj in Kosmovo ponarejanje javnih listin v svrho poneverjenja kaj podobna ? Porotniki so po četrturnem posvetovanju potrdili I. vprašanje enoglasno, II. tudi, III. 9 da, 3 ne, IV. 9 da, 3 ne; torej vsa štiri vprašanja potrdili. Pri priBegi porotnikov je 9 porotnikov priseglo nemški in 3 slovenski. Dr. Sernec predlaga, da se obsodi Kosma v povrnitev nepokrite poneverjene svote. Državni pravdnik prepusti določitev kazni popolnoma sodnemu dvoru, zagovornik priporoča milostne Bodbe z ozirom na ob toženčeve rodbinske razmere. Sodišče ga je nato obsodilo po § 182 radi poneverjenja, goljufije in ponarejanja uradnih listin na pet let ječe z enim me sečnim postom in v povrnitev poneverjenih svot ter sodnih stroškov. Obravnava ni nudila občinstvu onega vžitka, kakor so ga pričakovali gospodje okrog »vahtaroe«, kajti vršila se je tako mirno in brez vsakih presenečenj, da so bili ljudje, ki ao pričakovali bogve kakih aenza cijonelnih odkritij, popolnoma razočarani. Pričakovalo se je gotovo, da bo Kosem skušal zvaliti krivdo na načelstvo okrajnega zastopa, ali te pobožne želje spodnještajar-skega nemčurstva so splavale po vodi. Tudi tu so se pošteno vrezali, kar jim prav iz srca privoščimo. Obravnava se je vršila, ka kor navadno, nemški. Izpred deželnega sodišča. Napadeni orožniki. Delavci pri zgradbi predora na Hrušici so dobili dne 4 oktobra t. 1. predujem. To je dalo povod, da so se napili in razgrajali ter pretepali. Prihiteli so trije orožniki, da bi jih umirili. Postajevodja je dejal J. Pavloviču, naj gre ž njim, a drugi delavci so se potegnili za Pavlcviča. Brata Krznarič sta z drogi oborožena napadla postajevodjo in mu strgala aretiranca iz rok tako, da je mogel ta zbežati. Nato je delavec Krznarič zavihtel drog nad orožnikom, a ta mu ga je s puško odbil; v tem trenotku pa, ko je Krznarič ponovil svoj napad na postajevodjo, dobil je z bodalom vbodljaj v desno roko. Sedaj pa je počelo od vseh Btrani kamenje leteti na orožnike; postajevodji je bila čelada prebita in drugi kamen ga je zadel v glavo, da se mu je kri vlila po licu. Primoran je bil streljati, ne da bi bil koga zadel. Medtem so prišli še drugi orožniki na pozorišče, Krznarič se je lotil drugega postajevodja, a tudi ta mu je udarec prestrigel in ga z bo Malom sunil v desno stegno. J. Krznarič je ravno hotel nekega orožnika z drogom udariti, ko so pričeli orožniki streljati, nakar je ta stekel, a bil potem prijet. Sodišče je vse tri obtožence-brate obsodilo: Antona Krzna-riča na 10 mesecev, Tomaža Krznariča na šest in Janeza na štiri mesece težke ječe. — Nepoboljšljiva tatica. Neža Ar banos, šivilja iz Borovnice, je bila že trikrat zaradi tatvine kaznovana Meseca oktobra vzela je Ljubljani štirim strankam razne obleke v skupni približni vrednosti 166 K. Sodišče jo je obsodilo na osem mesecev težke ječe. Vrata porotnih obravnav v Ljubljani za zadnjo dobo letošnjega zasedanja. Dne 30 novembra, France Tavčar, bajtarjev sin v Spod Dobravi, hudodelstvo posilstva. — Jakob Nagode, železniški delavec, poskušeno posiljenje in težka telesna poškodba. — Janez Sedmak, posestnikov sin iz Koritnice, ponarejanje kovanega denarja. — 1. decembra, Štefan Keber, posestnik in mlinar iz Sadinje vasi, uboj. — Ver-hovc Avgust, črevljarski pomočnik brez stal. bivališča, tatvina. — 2. decembra, Pavle Draksler, zidar iz Mavčič, uboj. — 3 decembra, Finžgar Jožef, črevljar iz Britofa, zaž g in tožka telesna poškodba. — 4 decembra, France Kalan. posestnik, sin iz Spod. Bitnja, uboj. — 5. decembra, Emerik Stricelj, dimnikar, pomočnik, oskrumbe. — V drugih dveh Blučajih še ni dan določen. Proces Htuileoka. V kazenski pravd' proti Hwileckim so porotniki, kakor se poroča iz Berolina, vseh pet obtožencev spoznali nekrivim. Na podlagi pravoreka porotnikov je sodni dvor vsa obtožence rešil obtožbe in sodne stroške naložil državni blagajni. Nalogi glede aretiranja obtožencev so se razveljavili. Grofica Iiwileoka, nje soprog, babica in še neko druge osebe so bile obtožene radi zločina goljufije, odnosno so krivde, ker sta baje prva dva s pomočjo drugih podstavila tujega otroka kakor svojega v svrho, da bi se pri hiši ohranil ma-jorat ter da bi tako rešila zase premoženje več milijonov. Dočim je več prič izpovedalo, da je bil otrok v resnici podstavljen, ao zve-denci izjavili, da je otrok toliko podoben grofici IIwilecki, da ni izkljuSeno, da bi bil nje sin. Književnost in umetnost. * Bepertolr slovenskega gleda liiča. Danes se ponavlja izvrstna francoska burka »Njegova hišna« (Nelly Ro-zier). V soboto se poje četrtič Puccimjeva krasna opera „ B o h č m e «. * »KelmOrajn" na Nemškem. Vrlo lepa knjižica kan. dr. Karlina, katero je izdala »Družba sv. Mohorja", je našla prijazen sprejem tudi v Kelmorajnu samem. »Kdlnische Volkszeitung" se bavi z njo v daljšem članku, v katerem priobčuje v prevodu zgodovino slovenskega romanja v renske pokrajine. Pri tem govori jako pohvalno o »Družbi sv. Mohorja", katera je poslala svoje knjige med slovenske delavce v renskih premogokopih v 150 izvodih. »Kakor nekdaj", pravi imenovani vodilni nemški list, „se glase zopet slovenske pesmi ob renskem obrežju. A pevci niso več romarji, ampak delavci, kateri prihajajo številno iz Južne Stajarske, s Kranjskega, Koroškega in Primorskega in se tukaj organizirajo po društvih. Pošta in železnica posredujeta živo zvezo med premoga! sko pokrajino in temi daljnimi planinskimi deželami in v domo vini se pridno trudijo, da bi vplivali na vero in nravnost svojih bratov v tujini". Nato priporoča »Kolnische Volkszeitung" tudi nemškim duhovnikom, v katerih župnijah prebivajo Slovenci, naj razširjajo med njimi »Družbo^ sv. Mi^iorja". * »Češki pevski kvartet" is Prage. Češki narod je eminentno glasbeno nadarjen in naobražen narod, ki je tudi v tej stroki prišel do zaželjenega cilja le po vztrajni, no umorni pridnosti. Ne bo odveč, da sedaj, ko bo koncertoval pri nas »Češki pevski kvartet« iz Prage, navedemo tu kratke črtice o njem. — Ustanovil so je ta kvartet še leta 1893, Toda celih 8 let so v tihoti učil, vadil in pripravljal, predno je javno nastopil. Selo predlanskim jel je javno nastopati in sicer najprej doma po Češkem in potem se je podal tudi na tuje. Lanskega leta je napravil tournč po Ameriki, kjer je zmagonos-no slavila z njim češka umetnost povsod veliko slavijo in širila v daljnih krajih češko ime. Letos namerava iti kvartet o Božiču na Rusko, o Veliki noči pa v Carigrad in na Balkan. Prihodnje poletje pa pojde zopet v Ameriko na svetovno razstavo, kjer bo ostal vso sezono. Iz L;ubljane gre kvartet v Zagreb, kjer priredi 7. decembra v »Glazbenem zavodu" svoj koncert. Naše občinstvo gotovo ne bo zamudilo priliko seznaniti se 8 tem zanimivim kvartetom, ter bo tako obenem tudi dokazalo svojim češkim bratom z mno-gobrojnim obiskom koncerta naše simpatije, katere nas vežejo z njimi. Upravno sodišče je razsodilo, da ondi, kjer so krovci, ne smejo zidarski mojstri pokrivati streh. Razne stvari. NajnovejSe od raznih strani. Umrl je v Rimu škof A n z e r Zadela ga je kap. Za katoličanstvo na Kitajskem ima velikanske zasluge. — Prepovedani klobuki v gledališčih. Guverner v Madridu je prepovedal damam, imeti v gledališču klobuke na glavi. Dame so radi tega tako razburjeno, da zahtevajo, naj vlada neuljudnega guvernerja odstavi.— Radi p o n s r e j e v a n j a denarja je bil v Krakovu obsojen v triletno ječo uradnik nekega Stojalovskega lista, Gustav Wengrzyn. — Povodenj v Petrogradu. Vsled velikega deževja je voda v Nevi in v kanalih močno narastla. Ulice so pod vodo. V mnogih ulicah je vsled visoke vode onemogočen promet z vozovi. — Srbski general Magdalenič izgubi svoje vojaško dostojanstvo, ker mu ]e preiskava dokazala, da je bil povzročitelj in voditelj zadnje niške častniške zarote. — Degradirani poročnik, V Kašavi so degredirali v prostaka poročnika Spani-lyja, ker si je pustil v nekem gostilniškem prepiru iztrgati iz rok sabljo. — Eksplozija p 1 i n a je v nekem rovu bonanzan-skega premogovnika v Ameriki ubila 13 delavcev. — Potres. Iz Sirakuze poročajo : 25. t. m. ob 9. uri 23 minut zjutraj se je čutil precej močan zemeljski sunek. — Stavka gimnazijcev. Večje število učencev Bedmega razreda nemške gimnazije v Olomucu 24. t. m. ni prišlo v šolo. Preiskave bo se pričele. Toženi kralj. Neki sodnik v L;saboni je vlotil tožbo pri najvišjem državnem sodniku proti kralju s»memu, oeS, da zapravlja med svo)imi osebnimi izdatki nič manj ko » četrti del državnih dohodkov, in da je za j letošnje izlete izdal preveč dinarja. To svojo j tožbo podpiro s celo vrsto dokaz vo. j Telefonska in brzojavna poročila. Deputaoija koroških Slovenoev na Dunaju. Dunaj, 2d novembra. Deputacija koroških Slovencev, obstoječa iz gg.: dr. Brejc, Val. J a n e ž i č, poslanec . Grafenauer, župan K o b e n t a r, župnik E a ž u n , posestnika M a j e r i in Božič, je došla radi znanih razmer slavec pri koroških sodiščih na Dunaj ter je prosila klub »Slovansko zvezo" za po- poslanci kličejo Gajaryju: „Tega pre-sredovanje in podporo. „Slov. zveza" i drzneža je treba oklofutati!" Molnar in je zagotovila deputaciji najkrepkejšo pod- j še nek poslanec vladne stranke skočita 30 poslancev moral poklicati k redu . ter prekiniti sejo. Ko je predsednik ho- \ tel dati na glasovanje predlog, so se i burni prizori zopet ponovili. Poslanci j so tolkli na klopi, grozeče dvigali roke j odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali: »SLOVENEC" se prodaja in klicali predsedniku „lzdajalec domo- ) vine!" »Vrgli te bomo ven!" Tisza vstane in hoče govoriti. Vihar postane še večji. Poslanci ceptajo z nogami, mečejo okolu, kar jim pride pod roke, in silno kriče. Bartha kliče Tiszi: »Dobiček pakta z opozicijo si utaknil v svoj žep!" — Tisza: O žepu se ne more govoriti!" — Bartha: „Jaz nisem nikak bankerotiran bančni ravnatelj !" Opozicija divja dalje. Eno uro Tisza ne more priti do besede. Po-ajary kliče Tiszi: „Lopov! Tak lopov ne srne tu govoriti!" Vladni poro. Deputacijo so vodili poslanci »Slovanske zveze" Povše, dr. Ploj, Pogačnik in Žitnik k načelnikom vseh slovanskih klubov: k načelnikoma mladočeškega kluba P a c a k u in Stranskemu, k načelniku poljskega kluba J a v o r s k e m u in načelnikoma kluba poslancev češkega veleposestva S c h sv a r z e n b e r g u in M e t a 1 u. res proti njemu. Več drugih poslancev jima zastavi pot. S težavo je bil tepež preprečen. Predsednik je suspendiral sejo. Ko jo je zopet otvoril. hotel je zopet govoriti Tisza. Nepopisen ropot se je zopet pričel. Budimpešta, 26. novembra. V današnji seji so opozicijonalni poslanci s silo hoteli preprečiti delo steno- Blasnik Lovro, S uri t cg 12. Blaž N., Dijnaiska c-sta 12. Brus Maks, Pr. d ftkr fijo 12 Ceinovar Lo ro Kolodv. ulice 33. Dolenc Hel<*n&, Južni kolodvor. Fuchs H., M.riia Terezije cesta 14. Kališ Alojzij, Jurčičev tri? 2 Kane Albin uv. Petra cesta 14 Kristan Ivan lloaljeva cesta 24. Kuštrin Aguaza, na B egu 6. Mrzllbar A. g. S daijslie ulice 4. Podboj Iv*n Sv. Petra ci?8ta 101. Saje Ant Dun-jska cesta 19. Sever Mar.. 'i-sposUe u ice 11. Sušnik Josipina, R.mnkn cesta 24. Swatek J d M st u trg 25. Tenente Rudolf, GradašKa ulica 10. Tonich Ivana., Fiorijanske ulice l. Vesel And ej, Prešernova ulice 20. Vrhove Ivan Sv Petra cesta 5?. Gorica: J a. Sol \v ri\ Sil. uiic* 2. Hrušica pri Jesenicah: Kitari a Krnc Jesenice: Alojzija Ahčin. i666 i-i zahvala. Povodom iznenadne smrti mojega očeta Antona Strniša na Toplicah, na mnogobrojni udeležbi spremstva k večnemu počitku, osobito č. gg. duhovnikom, gg. ognje-gascein v korporativnem nastopu, gg. pevcem ondotnega zbora pod spretnim vodstvom gospoda učitelja Matka za ginljive žalostinke, ter ostalim za izraze sožalja in tolažbe, izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Anton Strniša, deželni dacar v SI. Bisirici. y > ••s-NI Vsi načelniki so obljubili koroškim Slo- j grafom. Poslanec Rath se je obnašal j n< ? Piii0,,njk Škofjaloka: vencem najizdatnejšo podporo. Ob pol 3. uri popoludne je deputacijo sprejel ministrski predsednik Korber. Imenom deputacije je govoril koroški dež. poslanec Grafenauer, ki je dejal, da Slovenci ne zahtevajo nič novega, ampak hočejo samo, da se zopet ustvarijo prejšnje razmere, ki so bile v veljavi še pred dvema mesecema, a so se preko noči spremenile po ukazu z višjega mesta. Grafenauer je pred Korber jem povdarjal, da dr. B reje ni noben agitator in da dr. Brejc stori le svojo dolžnost kot slovenski odvetnik. Grafenauer je povdarjal, da je dr. Brejc na-turaliziran koroški Slovenec, da so ga koroški Slovenci pozvali na Koroško in da je še pred Brejcem dr. Kraut imel slovenske razprave. Korber je odgovoril, cla mu o kakem ukazu z viš- o ' , jega mesta, ki bi spremenil razmere, ni nič znanega. Ako so se razmere spremenile brez njegove vednosti, bo storil primerne korake. Koroški Slovenci na delu. Celovec, 26. nov. Koroški Slovenci so zadnjo nedeljo imeli pet zelo dobro obiskanih shodov, na katerih so odločno protestirali zoper nasilje. Včeraj se je v Celovcu vršil dobro obiskan shod slovenskih zaupnikov. Določen je bil načrt bodočemu delovanju. Št. Peter: Fran N jvak. Trst: Antonija cd. Kramar R ijan št. 8 Misat-l La r< n<":ič, Phzza Ca«erma 1. Aat' n J. V grič, Via Muda Vecchia 2, s". Aitonu Padovanakem. »Pri tako silovito, da je predsednik izročil zadevo imunitetnemu odseku. Za Ugronom je poskušal govoriti Tisza. Seja traja še. Govor Tisze opozicija vedno moti. Predlog načelnika liberalne stranke Podmaniczkija radi popoludanskih sej pride jutri na glasovanje. Tekom seje je Appo- nyi naznanil svoj izstop in izstop Lu^hinasto-oldopna barva 26 svojih pnstasev iz liber. stranke. ^ Višnja gora, 26. novembra. Danes pri občinski volitvi v Deden-dolu zmagala jednoglasno v vseh treh razredih naša stranka. Carigrad, 26. novembra. Turčija je sprejela devet točk reformnega programa. Drušcv^. (Društvo za varstvo živali.) Mestna občina Ljubljana pristopila je k »dru štvu za varstvo živali« kot uatanovnica z zneskom 50 kron. („Slovansko pevsko društvo" n a D u n a j u priredi koncert dne 2. grudna t konct^tni dvoran' V najem se da takoj | mlin s 6. tečaji, žaga | 1 i in K ten>u spadajoče gespo- 1 1525 3-3 dar^c poslopje j pod ugodnimi pogoji za dobo šestih let. Pri I mlinu je tudi 13 mernikov posejanja, prosta | raba stelje in drv za kurjavo. Najemnik se ( lahko peča z lesno trgovino. Več o tem se * izve pismeno ali ustmeno pri Alešu Jenko, posestniku na Zi- Berniku. Pošta Cerklje pri Kranju. 1567 1 1 Zahvala. Slavni katoliško nar-dni deželriozborski klub je d m o/al za »Lul-.ki t-klad« lepi znesek 1059 kron, za katero velikodušno darilo se podpisani tem potom najpiisrčneje zahvaljuje. I Ant. Fetticli-Franklieim. je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr. mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne j ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za j plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina t prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBEEL \ v LJubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila j Vajenec proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12-3 dobrih starišev sprejme se v modni trgovini. i. Benedikt, Ljubljana. takoj 1639 3-1 mmmimm Mesto posebnega obvestila. 1558 1—1 ?A Vabilo 1. < b Vs8. uri zvečer v ,H6t-l Snvry". Dunaj, 26. novembra. V današnji seji drž. zbora je predlagal poslanec Kathrein, naj se proračunski pro-vizorij nujno obravnava. Mladočehi tako stoje pred odločitvijo, ali to puste, ali pa takoj prično z najstrožjo obstrukcijo. Dunaj, 26. novembra. Italijanski poslanci so danes interpelirali radi dogodkov v Inomostu, ter so zahtevali z ozirom na nejasna včerajšnja namiga-vanja ministrskega predsednika o kraju in času ustanovitve laškega vseučilišča, skorajšnjega odgovora. Fresl je predlagal, naj se v njegovi zadevi proti Steinu sestavi graj. odsek, ker mu je Stein včeraj zaklical: »Dajte nazaj uro, katero ste ukradli v belgrad-skem konaku." Dotični odsek bo imel sejo po zaključenju današnje seje. — Zbornica nadaljuje razpravo o Korber-jevi izjavi. Poslanec Fort govori. _— Predložena je bila interpelacija dr. Šusteršič a in tovar. o rabi slovenščine pri sodiščih na Koroškem. Budimpešta, 26. novembra. V današnji seji ogrskega državnega zbora je prišlo do strahovitih izgredov. Načelnik liberalne stranke je predlagal, naj se vrše seje tudi popoldne od 5 do 9. ure. Nastal je tak vihar in psovanje je bilo tako splošno, da je predsednik Perczel JifrrtJf^ V s, Poslani našemu uredništvo: Zadružbo s v. C i r i 1 a in Metoda žen. podr. St. Jurij ob južni želez, ie poslala 82 50 K. — G. Trpin, dar Mo-horjanov v M^Snjah 7 K. — G kapelan Lurker 1 K 60 v. — Mohorjani Svibso-Polšnik 4 K. — Dr I«»n petina 12 K kot dar nekaterih Mohorjanov. — Mohorjani stolne carkve po g. Kalanu 18 K. Za Korošce: Naimenovani 4 K 50 v. G. Tavčar, župnik 10 K za sv. Detin stvo, 10 K za Jeranovo dijaško 1'uhmjo, 10 K za brat. sv. Dizma, 20 K za misijone. Bog plačaj ! Meteorologično poročilo. V Sina nad morsera 306.2 m, srednji zračni tlak .'36-C mm 1 Ca« opusi 1 saTanjft Stanj« barometra. T mm. Tempo« ratara P" Oelfiijn 1 Vstrevi. j 1 Nebo mm 1 * •3S , « „ 25| (9. zveč. 733 4 6-5 | sl. zah. | dež „ J 7. zjutr. | 2. popol. 735 2 7is3 8 1-0 78 'sl. svzh. 1 sl. jug | megla jasno 1-5 Prošt dr Seb. Eibert naznanja v lastnem in v imenu svoje matere in brata Julija, kakor tudi ostalih sorodnikov žalostno vest o smrti ljubljenega očeta, oziroma soproga, tasta in starega očeta, gospoda Gabrijela Eibert ki je danes ob l/43 uri po dolgi in mučni bolezni, večkrat previden s sv zakramenti /,a umirajoče, v 82. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega pokojnika se bo v petek, dn6 27. t. m. dopoldni ob uri v hiši žalosti v novomeški proStiji blagoslovilo in potem pripeljalo v Ljubljano, kjer se bo isti dan popoldne ob 4 uri z ,iužnega kolodvora preneslo k sv. Krištofu in ondi pokopalo. Sv zadušne maše se bodo darovale v kaoiteljski in v frančiškanski cerkvi. Dragi ranjki se priporoča v pobožno molitev. Novo mesto-, dnč 25. novembra 190 Venci se hvaležno odklanjajo. Pi-osl se tihega sožalja. PpP^: •• V- ' V . 'v 1548 1—1 izredni občni zbor „Posojilnice v Radovljici", ki se vrši dne 10. decembra 1903 ob treli popoldne v zadružni pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti. V Radovljici, 25. novembra 1903. Ravnateljstvo. 1551 1-1 poziv. Srednja včerajšnja temperatura 6-1*. normale 1 5" Žitne cene dn<5 27. novembra 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borci: PSenica ia april ......K 7 70 Rž za april............. Oves za april.......» 6-49 Koruza za maj 1904 .......b'19 (Efektiv). Dunajski trg. PSenica banaSka.......K 7-80 Rž južne železnice........7-96 RS................ Ječmen , » ......n 6 50 ob Tisi.........610 Koruza ogrska stara.....„ 6 35 „ „ nova ...,.„ 5 35 Cinkvant stari.........—■ » novi...... . » 6'65 Oves srednji..........5.70 Fižol..............750 '7-71 6-69 6-50 520 do 8-35 , 8.35 » 690 it 760 » 7-20 , 6-55 » 5 60 "n 7- . 6-9o » 13 25 Podpisani išče avtetične listine, katere : plemstvo rodbine Donafi (Donato ali Do-1 natus) nedvomno dokazujejo. Ta rodbina je I bila od leta 1618. do 1879. na Kranjskem. V spisu gosp. vladnega svetnika pl. Glo-| bočnika v poročilih muzejskega društva za ' Kranjsko, XII. letnik 2. zvezek, je razvidno, ! da je rodbina Donati 1. 1593. na Kranjskem prebivala in čin plemstva imela. \ Peter Anton Donati oženil se je 1. 1664. v Ljubljani. Za izvedenje prednikov (starišev) tega Petra Antona Donati do pridobitelja plemstva, 100 K premije. Za najdbo pleminitaškega lista rodbine Donati, katera je že leta 1593. naseljena bila na Kranjskem, plača se 200 K. Adolf Donati, v Gradcu, Lessiugstrasse 26. se išče za večjo trgovino 1555 s—i na Kranjskem. Plača po dogovoru. Natančneje se izve pri ^Gospodarski Zvezi" v Ljubljani. Prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom uljudno naznanjam, da imam zelo veliko zalogo cerkvenih posod in orodja. Zaradi pomanjkanja prostora prodam prav zelo poceni več lepih lestencev, svetilnic, kelihov itd. J53S* Prosim prečastite gospode žup-nike, naj si blagovolijo ogledati. flafoeena dela se izvpše piran vilno v najkrajšem času. Slavnemu občinstvu pa priporočani lepa in -d*, praktična svetila za električno luč. Priporočam s spoštovanjem Leopold Tratnik, 1118 27 pasar Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27. Sn8SJtS®tB§«| »{sag©«?«? cBe\\če^a SKBSHŽfiftSSfta iflfSgtfSsaff&IS srasrasrasJis ©»atpsiisafs S&SJt&SftfeSrai ^BUSBMsaHS afs^&isaffl ev&u poročena Ljubitelj čaše dobrega čaja zahteva povsodi najfinejši in najboljši čaj sveta INDRA TEA Melanža iz naifinejSega kittjskega, indijskega in cej-lonskega i'aja. Pristen le v izvirnih zavojih. — Glavna zalega pri: Josip Ančik, lekarnar v Ribnici. 1252 26-12 mco vso iz hrastovega lesa, v naj-1530 boljšem stanu 3_? amr proda Franc Jarc, posestnik v Medvodah. m^9 Zadnji feden subskripcije do 1. decembra na delnice za zgradbo hotela „UN10N" v Ljubljani. Pristopne Izjave dobe se v pisarni družbe „UNION", Kongresni trg št. 19 v Ljubljani in se pošljejo tudi na zahtevo po pošti. 163 16—5 Q©5tilnicarji in zasebniki, ki si želite nabaviti oziroma piti dobro kapljico, izvolite se obrniti na tvrdko Paolo Sponza v Rovignu ilstrlja), ki je znan kot prideljevalec najboljših vin. Cene so piimerne : Bell muškat a 36 40 K, belo vino k 30 K in rudeče & 32—36 K hektoliter 1524 15—4 96 100 47 Zahtevajte brezplačno in franko moj ilustrovani cenik z več ko e00 podobami ur, zlatega >n srebrnega blaga in godbenih reci HANN8 KONRAD 8.-, 8.50. Za vsako Mogt ^ Cegk<) Nik.-rem. ura gi.2/,0 tovarna za ure In Izvozna trgovina 8.—, 3.50. Za vsako nro 3 leta pisni. jam. mišji vspeE sedanjosti! dlnglešfio sčladišče oBleK. £ju6ljana, dKestni trg S. Obleke iz kamgarna, gladke in progaste . . . fl. 10 — Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Obleke iz angleškega ševiola v modernih barvah . it 10- Črni in sivi cibolin=paletot z velikim ovratnikom Fine jaquet=obleke........ tt 10 — Paletot iz anglešk. modnega blaga z ovratnikom ali brez njega Najfinejše salonske obleke...... tt 20 — Najfinejši paletot za dame v stola=fa$:oni Angleški modni ulstri....... tt 10- Črni damski ovratniki, podloženi Fini double=ulstri, temnosivi...... rt 10 — Najfinejši double=ovratniki v stola^oni Črne zimske suknje, mandarin..... tt 10 — Modne damske obleke Haveloki iz kameline dlake, rujavi in sivi . . . ti 5 — Zimske jope, podložene Otroške obleke in ulstri....... tt 5 — Elegantni otroški plašči Otroške obleke v različnih barvah .... ft 2-50 Jopice za deklice v vseh barvah Fine modne hlače, tople, progaste .... tt 2-50 Višnjevi, podloženi ovratniki z rudečo kapuco. 1496 is-5 If^ZnUi za bivanje v mestu in potovanje, mikado v največji izberi po čudovito nizkih tovarniških ■"SfiM I\UZU 111 cenai,. Naročila po meri se izvršujejo na Dunaju najeiegantnejše m najhitrejše. i^MS^ Obenem si usojamo uljudno naznaniti p. n. odjemalcem, da s 1. jatlU-varljem 1904 opustimo svojo filijalko na Resljevi cesti. — Prosimo, da odslej nadalje preskrbite svoje nadaljne potrebščine na Mestnem trgu 5, Velcspoštovanj cm KapamaesijJi I?oii