NOVI TEDNIK CELJE. 9 AVGUSTA 1979 - ŠTEVILKA 31 - LETO XXXHI - CENA 5 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Tokrat smo obiskali krajevno skupnost Jagnjenico. Čeprav majhni, so pri svojem delu vztrajni, sicer pa berite več na 10. in 11. strani. V avgustu meseca smo, zato smo posvetili pozornost tudi zaposlovanju in planiranju v samouprav- nih interesnih skupnostih. Je tudi čas polletnih obračunov, toda o tem drugič. Prijetno je, če lahko pišemo o dosežkih na različnih področjih. Neprijetno pa je, če dobimo v redakcijo anonimno pismo zlobne vsebine, za katerim se skriva strahopetnost. Neprijetno je tudi, če moramo na strani s prometnimi nesrečami in črno kroniko pisati o mrtvih in poškodovanih. Nič kajne kaže, da se zavedamo dragocenosti človeškega življenja. Kaj, ko bi v prihodnje posvetili humanejšim odnosom med seboj več pozornosti, saj nas to velja samo malo dobre volje. Kajne? DRAGO MEDVEIH OBISKALI SMO JAGNJENICO - V OGNJEMETU 0BT02B F. ŠETINC IN B. BA VDEK NA KOZJANSKEM NEOMAJNO BRIGADIRSTVO Ponovni spomini tudi na Perčičevega ata Četrtkov obisk sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca in predsednika repu- bliške konference ZSMS Bo- risa Bavdeka na trasi zvezne mladinske delovne akcije Kozjansko 79 je bil nadvse koristen in prisrčen. Gosta sta si v družbi predsednika šentjurske občinske skup- ščine Stanka Lesnike in ko- mandanta brigade Ljuba Vo- grinčiča ogledala osrednji delovišči tistih brigadirjev, ki v času akcije prebivajo v naselju v Šentvidu pri Plani- ni. To je gradnja ceste Gro- belce-Loka pri Zusmu in iz- kop za vodovod med Rude- nikom in Planino. V drugi izmeni je v Šentvi- du nekaj čez 80 brigadirjev in ko tole berete, je na delu že tretja izmena, saj je druga odpotovala v petek domov. V drugi izmeni sta delali le dve brigadi, saj tretja ni priš- la na delovišče (Gospič). Tretja izmena ima spet vse tri brigade, medtem, ko sta v Bistrici ob Sotli stalno nasta- njeni le po dve brigadi. Franc Šetinc in Boris Bav- dek sta bila zadovoljna s ti- stim, kar sta videla. Brigadir- ji so jima pripovedovali o svojem delu in življenju v brigadi, ki je delovno, prijet- no. Poleg dela na trasi ali pri vodovodu, mladi obiskujejo politično šolo »Edvard Kar- delj 10 CELai SPORED OD 9.8. DO iS. 8.1979 Četrtek, 9. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V četr- tek za vas (vmes ob 17.00 Kronika), 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 10. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo- reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 12. 8.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav- ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Žveplomer, 13.30 Poročila, 13.35 Km-+ijska oddaja, 14.00 Zaklju- ček sporeda. Ponedeljek, 13. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 poročila), 10.00 Zaključek dopol- danskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Instrumentalna glasba, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 14. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni globus, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 15. 8.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldan z vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST JAGNJEi IZ SOPOŠU PO STRMI DO BELIH Zaradi različnih danosti Je razvoj v vasi d| pa bo to razliko skušala zmanjšati. Skupn Gasilsko društvo Jagnjenica je že vrsto let zelo marljivo in prizadevno. Ni je akcije, pravijo v kraju, ki se je ne bi udeležili tudi gasilci. Njihov ponos pa je lep in postaven gasilski dom, ki tudi sicer nudi gostoljubje priložnostnim prireditvam v kraju. Tako nenavadne krajevne skupnosti, kot je Jagnjenica pri Radečah, še zlepa nisem srečala. Pa ne, da bi bila nenava- dna zaradi ljudi ali dela. V tem smislu je podobna vsem drugim, saj poskušajo krajani storiti vse, da bi svoj kraj še bolj razvili in ga naredili še lepšega. Nenavadna je pravza- prav zemljepisno. Kajti združuje dva po legi čisto različna kraja, Jagnjenico in Čimerno. Jagnjenica je nižinski kraj, ki se je razvil na obeh bregovih potoka Sopote in ob sotočju Sopote z Glažutskim potokom. Njeno nasprotje pa je vas Čimerno, ki leži sicer na slemenu, toda dostop do naselja je izredno strm, mestoma pelje do njega prava reber. Ko smo se iz doline vzpenjali proti Cimernem, se mi je včasih zdelo, kot da pelje pot naravnost v oblake. In nič nenavadnega ni bilo to, saj je med Jagnjenico in Čimernim kar 570 metrov višinske razlike. DVE PODOBI SKUP^'^^ « nAZV0.1 A Krajevna skupnost Jagnje- nica je ena manjših krajev- nih skupnosti v laški občini. V njej živi le 448 krajanov in sicer v dveh naseljih, Cimer- nem in Jagnjenici. Jasno je, da je Jagnjenica kot nižinsko naselje, ki leži le nekaj sto metrov stran od radeške Pa- pirnice in ki je z urejenimi cestami povezano z ostalimi kraji, veliko bolj razvito kot višinsko Čimerno. Njeni pre- bivalci so pretežno delavci Papirnice, ki je v minulih le- tih tudi marsikak dinar pri- maknila za hitrejši razvoj kraja. Čimerno pa seveda kaže čisto drugačen videz kot Jagnjenica. Tipično vaško naselje je to, ki ga tare še vrsta komunalnih in drugih problemov. Ljudje se ubada- jo pretežno s kmetijstvom, ki pa je zaradi neurejenega vo- dovoa in cest še vedno raz- drobljeno in nespecializi- rano. Zaradi neenakih razvojnih osnov sta se obe naselj. kra- jevne skupnosti Jagnjenica tudi v preteklosti razvijali dokaj različno. Razumljivo je, da se je Jagnjenica kot nižinsko naselje razvijala mnogo hitreje kot težko do- stopno Čimerno. Prebivalci so ustvarjali mnogo višji do- hodek kot kmetje na sleme- nu, zato so si tudi na lastno pest marsikaj uredili. V pre- teklih letih so v Jagnjenici odpravili vrsto komunalnih problemov. Uredili in asfalti- rali so več deset kilometrov cest, zgradili tri betonske mostove čez Sopoto, nape- ljali so telefon, uredili javno razsvetljavo v enem delu na- selja in se spoprijeli še z vrsto drobnih komunalnih nevšečnosti. Krajani so pro- bleme urejevali družno, mnogo prostovoljnih delov- nih ur so porabili za to, da so si kraj uredili. In res ni, da bi karkoli rekli čez Jagnjenico. Kraj se je s skupnim delom prebivalcev spremenil v ure- jeno naselje obnovljenih in novih hiš, vseh obdanih z ze- lenjem in rožami. Na prvi po- gled je jasno, da prebivalci Jagnjenice veliko hočejo in da svoje želje in hotenja tudi pridno uresničujejo. Drugače pa je na Cimer- nem. Že sama cesta, ki pelje od Papirnice v Njivicah sko- zi Jelovo in naprej po strmem pobočju do vasi daje občutek, kot da je bilo Či- merno v preteklosti malce zapostavljeno. Kajti ta cesta, ki je edini dostop prebival- cev Cimernega v dolino in obenem vsakodnevna pot nekaj delavcev ir) učencev, ki se vozijo po njej v Radeče, je vse prej kot cesta. Razrita pot, ki ji že tako globoke brazde še poglabljajo težki tovornjaki, ki vozijo les v do- lino, res ne pomeni nikakrš- ne povezave s kraji pod po- bočji. Prej nesprotno. Odgo- vorni tovariši iz krajevne skupnosti so povedali, da so poskušali to cesto do Cimer- nega že nekajkrat popravlja- ti. A pokazalo se je, da brez pomoči širše družbene skup- nosti ne bo šlo. Cesta je na- mreč preveč dotrajana, da bi jo lahko krajani sami - s svo- jim prostovoljnim delom usposobili. LJUDJE VEDO. K HOČEJO In prav zategadelj, da bi v bodoče omogočili lepše živ- ljenje tudi prebivalcem Ci- mernega, so se v krajevni skupnosti Jagnjenica odloči- li, da bodo vse sile v bodoče usmerili prav v razvoj tega kmetijskega predela. Zave- dajo se, da ne bo lahko, kajti za ureditev dveh najbolj pro- Nihče od nas, ki smo v pet< leži na ravnem slemenu. P ki se odpre ob prihodu v ' kotlinice, nekaj domačij I stenah tudi ostanke fresk »ČLOVEK S PRESTRELJENO DUŠO« Tako je dal natanko pred desetimi leti tedanji novi- nar Novega tednika Janez Sever naslov reportaži o Juliju Repšetu. Pisal je obširno in grozljivo zgodbo o partizanu iz Jagnjenice, ki je bil glavni bolničar v Kozjanskem odredu. Na kratko oživimo spomin na tiste dni: Bilo je januarja 1945, ko je Julij Repše s tremi tovariši koračil iz ene partizanske bolnice v drugo. Bilo je nekje v bližini Jurkloštra. Gazili so v snegu, ko skočijo prednje Nemci. Rafal je podrl prva dva, apote- karja so ujeli živega, Julij pa je dobil strel v trebuh. Ob Nemcih je zagledal »partizana« Zmavca, nekdanjega trgovca iz Brežic. Ta je kazal nanj in govoril esesovcu: »Tega ne ubiti, je glavni bolničar, ve za vse bolniš- nice.« Potem so po Juliju padali udarci, ničesar ni povedal. Esesovec je v njegovo glavo izstrelil štiri kro- gle iz pištole. Ko je obležal krvav v snegu, so mu misleč, da je mrtev, pobrali uro in nekaj drobnarij in odšli. Toda Julij je živel. Ko seje prebudil, seje odvle- kel do nekega bunkerja, nato pa ga je našla neka deklica in ga spravila do prve javke in nato v bolnico. Tam je takoj obvestil komando, da je Žmavc izdajalec. Ta, misleč, da ni več žive priče, je odšel nazaj v štab, kjer so ga seveda takoj likvidirali. Taka je telegrafska zgodba Julija Repšeta, ki nerad sam govori o tistih strahotnih dneh naše zgodovine. Živci ga izdajajo. A kako ga ne bi. Je pa še danes ostal zvest boju za boljšo prihodnost. V krajevni skupnosti je povsod zraven. Pri Narodni zaščiti je načelnik, pri nobeni akciji ne stoji ob strani. Tudi njegov sin stopa po očetovih stopinjah. Pa kako bi mogel borec NOB gledati, kako gredo dogodki mimo njega. Pri Rdečem križu je nepogrešljiv in še kje. Vedno v prvih vrstah, ko je treba poprijeti za delo. F DOLINE \BLAm vno zaostal, Jagnjenica v dolini reke Sopote \kcije so doslej rodile vzpodbudne dosežke. MILAN ŠULIGOJje predse- dnik sveta skupščine kra- jevne skupnosti Jagnjenica. Povedal je, da se krajani ra- di odzovejo pobudam za ureditev kraja. »Lahko bi našteli na tisoče in tisoče prostovoljnih delovnih ur, ki so jih naši ljudje prispe- vali za ureditev krajevne skupnosti,*^ je poudaril. _ MARTIN KRAJŠEK je predsednik krajevne konfe- rence SZDL v krajevni skupnosti Jagnjenica. Prav on nas je tudi spremljal, ko smo takorekoč podolgem in počez spoznavali ljudi in značilnosti njihovega kraja. Ko pa smo spregovorili o političnem in družbenem utripu njihove krajevne skupnosti je posebej pohva- lil delo obeh vaških odbo- rov Socialistične zveze, ki da sta organa, ki resnično usklajujeta vse interese in potrebe krajanov. JANKO FERLICje bil dolga desetletja eden najbolj pri- zadevnih ljudi v Jagnjenici. Bil je predsednik mnogih komisij, odborov, svetov, da jim še sam ne ve imena, ob tem pa kdo ve koliko let predsednik krajevne skup- nosti. »Zadovoljen sem s tem, kar smo naredili,« pra- vi. »A kljub temu se prav vsi zavedamo, da moramo tudi v bodoče skupno in zagnano delati, če želimo uresničiti vse naše želje.« latičnih komunalnih ob- [)v v Cimernem - to je i in vodovoda - bodo po- pvali veliko denarja, še prostovoljnega dela vseh ^nov in pomoč celotne ^e. Toda kljub vsemu so (ričani, da bodo tudi te peme složno rešili. 2e tj se pogovarjajo z neka- fii organizacijami zdru- tea dela, da bi primakni- feaj denarja za usposobi- ceste in vodovoda. Ob jse je že odzvala Kmetij- i zadruga Laško, ki je eresirana za še hitrejši tijski razvoj tega sle- Iskega področja. Na Ci- pem so namreč dani do- pgoji za usmerjen razvoj loreje, vendar se kmetje ne odločajo iz prepro- » razloga: zaradi po- manjkanja vode. Sedaj zaje- majo le deževnico, tako za- jetje pa je vse prej kot prikla- dno za napajanje živine. Pa tudi človeku je nevarno, poudarjajo na Cimernem. Kajti gor čez pobočja mno- gokrat zapiha veter, ki prina- ša s seboj onesnažene dimne izločke trboveljske termoe- lektrarne. Nesnaga se tako usede na strehe, dež pa jo s seboj potegne v strešne žle- biče, kjer se nabira kapnica. Zaenkrat prebivalci Cimer- nega še niso čutili posledic onesnažene deževnice, a bo- jijo se, če... Posebej zaradi otrok jih skrbi. Poleg teh dveh komunal- nih objektov v Cimernem bi krajani radi tudi v Jagnjenici sami še marsikaj uredili. Med drugim večnamenski prostor, ki jim je na voljo v stari osnovni šoli. Z nekaj obnovitvenimi deli bi ga radi uredili tako, da bi resnično postal center družbenopoli- tičnega in kulturnega življe- nja v krajevni skupnosti. Obenem pa želijo Jagnjeni- čani usposobiti v obnovlje- nih prostorih šole tudi odde- lek otroškega varstva. In kot so zatrjevali, je skupnost otroškega varstva v Laškem pipravljena prisluhniti nji- hovim željam. POPESTRITI ŽELIJO UTRIP KRAJA Na prvi pogled, ko človek takole prisluhne krajanom Jagnjenice, se zdi, kot da je komunala tista, okoli katere se znova in znova vrti življe- nje te krajevne skupnosti. In nedvomno je veliko resnice v tem, da so komunalna vprašanja in njih ureditev izrednega pomena za takšne krajevne skupnosti, kot je Jagnjenica. Toda res je tudi, da poskušajo ta vprašanja re- šiti čimbolj široko, v dogovo- ru z vsemi krajani. V Jagnjenici imajo dokaj pestro družbenopolitično in kulturno življenje. Utrip vsem akcijam daje sociali- stična zveza, ki v svojih vrstah združuje tudi člane borčevske, mladinske in par- tijske organizacije. Seveda pa je ni akcije, v katero ne bi složno stopili vsi organi in organizacije krajevne skup- nosti, posebej svet skupšči- ne je pri reševanju določenih problemov gonilna sila. V Jagnjenici so povedali, da jih najbolj skrbi delo z delegati. Občutek imajo, da njihovo delo največ sloni na vodjih obeh delegacij, kar pa seve- da ni dobro. Zato so letos spomladi na pobudo SZDL organizirali enodnevni po- svet z delegati ter se z njimi temeljito pogovorili o slabo- stih njihovega dela in nalo- gah za bodoče. Razmišljajo tudi o tem, kako bi popestrili delo skupščine krajevne skupnosti, kajti zdi se, da ta pomemben organ še ni uve- ljavil svoje prave vloge. Seveda pa se v Jagnjenici trudijo, da bi popestrili tudi kulturni in športni utrip kra- ja. V ta namen ustanavljajo društvo, ki naj bi v bodoče prevzelo vajeti kulturno športnega dela, dogovarjajo pa se tudi za izgradnjo šport- nega objekta, ki naj bi postal v bodoče center rekreacij- skega in športnega življenja krajanov. Vse bolj se namreč tudi v tej krajevni skupnosti zavedajo, da hočejo občani veliko več kot le ceste in vo- dovod. Da rabijo tudi vse druge dobrine, ki jim življe- nje ožarjajo lepše in bolj pe- stro. DAMJANA STAMEJCiC DRAGO MEDVED '^fajevno skupnost Jagnjenica ni pričakoval, da njen zaselek Čimerno pravzaprav^ i, čimerno, namreč vodi po strmem pobočju, ki je mestoma prava reber. Pogled, • ^ toliko bolj presenetljiv. Kmetije so namreč stisnjene na robu plitve gorske ' čp, '•'^o višji legi. V jedru vasice je tudi cerkev sv. Trojice, ki skriva na notranjih '^^'■tine 16. stoletja. STRUPENA NADLOGA S svojim belim konjeni je kmet Novak pospravljal deteljo. Njegov obraz je bil nej--'Voljen. Zaradi škodlji- vih plinov, ki jih veter in dimnili trboveljske termoe- lektrarne prinaša na posevke in gozdove v vasi Či- merno. Tako nimajo miru niti na višini preko 800 m nad morjem. Pred dnevi je bila v vasi komisija in je priznala minimalno odškodnino za nekatere posevke, čeprav narava kaže, da strupeni plini nevarno in opazno posegajo v njeno podobo in rodovitnost. Zelo slabo kaže trta, drevje zgublja značilno zeleno barvo in vse več je rjavkastih lis v krošnjah, škoda je opazna tudi drugje. Tudi divjad dela kmetom preglavice. Najbolj jeleni, ki jih je kar precej in uničujejo peso ter koruzo. Tine Novak zaradi njih letos ni posejal pese. Lovci dajejo minimalno odškodnin«____Tako je v marsičem idilič- nost vasice Čimerno le navidezna. Skrbi in težave ti- čijo v poljih, krajevna skupnost bo imela še dovolj dela. Ta7e dva navihanca pa sta Jožek in Rado Novak iz Čimer-1 nega. Nista si v bližnjem sorodstvu, čeprav se enako šeta. Pa tudi po starosti sta si različna, saj je Jožek že' učenec, ki je zaključil četrti razred osnovne šole. Rado pa ; bo letos prvič sedel v šolski klopi. Jožek in Rado sta le dva od šestih otrok, ki jih premore Čimerno. Poleg njiju jel šolar le še Peter, ki je trenutno nekje na morju in ga oba) nadebudna junaka z naše slike močno pogrešata. Pravita'' namreč, da je prav Peter tisti, ki je »ta glavni«. Ostali'', otroci pa so še premajhni, da bi jih Jožek in Rado kaj resno] jemala pri igri. 12. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 9. avgust 1979 VEDNO MANJ MEDA Čebelarstvo je bilo že od nekdaj tradicija starih Slo- vanov, zato ni čudno, da tudi v Celju že preko sedem- deset let deluje čebelarska družina, ki je ena najstarej- ših tovrstnih organizacij v Sloveniji. Pravzaprav se je pred dvema letoma preimenovala v Zvezo čebelarskih družin občine Celje. Danes sestavljajo občinsko zvezo čebelarjev družine iz Celja, Vojnika in Dobrne, ki štejejo skupaj stotriin- petdeset članov. Zanimiv je podatek, da je največ če- belarjev prav v Celju samem, čeprav imajo panje izven mesta, kjer je boljši zrak in večje možnosti za pašo, medtem ko je precej manj tistih, ki imajo čebelnjake poleg svojih domov na deželi. Možnosti za gojenje čebel so v zadnjem času tudi v bližnji in daljni okolici Celja vedno manjše. Vzrok za to je vedno večja onesnaženost zraka. Zal je v zadnjem času opaziti, da paša ni na zavidljivi ravni, kar pa se nedvomno odraža tudi v čebeljem pridelku. Tega je zlasti v zadnjem času manj, za kar bi lahko pripisali krivdo razen ekološkim vplivom tudi različnim škropi- vom. Kljub temu pa v čebelarstvu le ni vse tako za- skrbljujoče, kot je videti na prvi pogled, saj v nekaterih predelih še vedno pridelujejo kakovosten med in še v kar zadovoljivih količinah. Čeprav so ljudje sicer najbolj navdušeni nad cvetlič- nim medom, pa je po mnenju strokovnjakov najboljši in tudi najbolj zdravilen še vedno gozdni, in to smrečni med, takoj za njim pa je kostanjev. Celjski čebelarji že dolga leta sodelujejo s tovarno Medex iz Ljubljane, ki je obenem njihov odjemalec. Nekateri sicer prodajo med tudi na drobno, vendar je največ tistih, ki ga redno oddajajo omenjeni organiza- ciji. Ta da čebelarjem ob slabih letinah sladkor po znižani ceni, in s tem zagotovi ohranitev večjega šte- vila čebel. Prav tako kot vsa živa bitja so tudi čebele izpostav- ljene številnim boleznim. Najbolj nevarna je prav go- tovo kuga, takoj zanjo pa je varoatoza, to je bolezen, ki jo prenaša klopovec. Obe bolezni sta se na celjskem območju pred leti že pojavili, lani pa se jima je pridru- žila še pršica (uš), ki so jo uspešno zatrli z dimljenjem. Zveza čebelarskih družin iz Celja že vrsto let uspešno sodeluje tudi z Izobraževalno skupnostjo. IRENA FERME > ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD CENTER MEDICINE DELA obavlja prosta dela in naloge: zdravnika v OA Cinkarna Celje. Pogoj: končana medicinska fakulteta, opravljen stro- kovni izpit. Delovna opravila so za nedoločen čas. Osebni doho- dek po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohod- ke TOZD Center medicine dela. Zagotovljeno družinr sko stanovanje. Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po objavi na Zdravstveni center Celje, splošno-kadrovski sektor, Celje, Kersnikova 1 a. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu samoupravnega organa. OPTIMISTIČNO KMETOVANJE NA 700m NADMORSKE VIŠINE MLADI ROD VZTRAJA NA ZEMLJI Anton in Majda Čeč poganjata Icolo napredka pod Čimernim Avgustovsko sonce je še kazalo svojo prijazno podo- bo na strminah Cimernega, vasice nad Jagnjenico z ra- deške strani ali nad Hrastni- kom in Trbovljami z druge, savske smeri. Nekaj hiš se je stisnilo na obširno planoto, ki s svojim mirom, spokoj- nostjo, slamnatimi strehami, številnimi vozovi lojtrniki in konji daje vedeti, da tod živi- jo marljivi in neuklonljivi ljudje. Kolikor niso povsem odšli v tovarne v dolino, so se z vsem srcem zapisali zemlji. Med njimi je tudi An- ton Ceč, mlad kmetovalec, ki ne pozna počitka. Z ženo Majdo sta doma na njegovem domu. Posestvo je še vedno očetovo, čeprav ga že ponuja sinu, pa ta pravi, da dokler je pri hiši sloga, naj kar oče ima »vodilno« vlogo, saj itak vedo, kako je treba umno gospodariti, če hočejo, da jim bo zemlja na strminah dajala spodoben kos kruha. Da bo tudi mali Peter hotel ostati na zemlji, da jo bo spoštoval, njene sa- dove in trud svojih staršev, ki ga vlagajo vanjo. Številna družina živi na kmetiji. Pravzaprav štiri ge- neracije. Stara mama Rozali- ja ima že 86 let in je še čila in pogumna. Potem sta tu oče Ferdo in mama Milka, njun sin Anton ter žena Majda in dveletni Peter. Anton že po- časi prevzema odločilne po- bude, čeprav mu ob vsem stoji ob strani oče in složno iščeta pot napredka. Brez te- ga ne gre, kajti skopa zemlja in strmine same po sebi ne bi dajale dovolj za življenje. Imajo 40 ha vse zemlje, od tega komaj 10 obdelovalne. V glavnem so to travniki, pašnikov nimajo. To zado- stuje za 22 glav goveje živine v hlevu, v glavnem pitancev, ki spokojno prežvekujejo v velikem in sodobnem hlevu. Na čelu vrste pa stoji konj, še nepogrešljiv človekov prija- telj v strminah, kjer tudi traktor ni kos vsem zahte- vam. So že 7 let kooperanti z laško kmetijsko zadrugo. Za- dovoljni so s sodelovanjem, Anton si le želi, da bi bila pospeševalna služba še bolj učinkovita, da bi lahko po- množila število nasvetov pa tudi strokovnih predavanj. Kmetje nikakor niso zado- voljni z odkupnimi cenami govejega mesa, še manj pa svinjskega. Cečevi so tudi proizvajalci svinjskega me- sa, saj imajo v svinjaku 41 prašičev, toda njihova reja ne daje ustreznega dohodka. Pri hiši imajo traktor in obračalnik, v strojni skupno- sti uporabljajo cisterno, radi pa bi si kupili še samonakla- dalko in siloreznik. Precejš- njega pomena za kmetijo je bila napeljava vodovoda, ki so si ga zgradili sami in vloži- li vanj 40.000 dinarev v mate- rialu, vse drugo pa je bilo re- zultat dela njihovih lastnih žuljev. Treba bo obnoviti tudi hi- šo. Od samega kmetijstva zaenkrat še ni dovolj dohod- ka, toda Anton Ceč je opti- mist. Doma se razumejo, de- lajo in ustvarjajo. Tare jih skrb, kako bo s travniki in drevjem, ki ga uničujejo pli- ni, ki jih v njihov mir prinaša visok dimnik trboveljske termoelektrarne. V Cimer- nem je zaradi tega sploh mnogo hude krvi, a to je že druga zgodba. Kljub teža- vam v obliki zmrzali, toče in industrijskega onesnaževa- nja so pri Cečevih optimisti. Navajeni trdega dela in neiz- prosnih zakonitosti, ki jih narekuje narava, upajo v ra- zvoj svoje kmetije. Anton je tudi član sveta krajevne skupnosti Jagnjenica in ne mara čakati doma pri zapeč- ku, da bi mu zgolj »usoda« krojila njegov ekonomski položaj. DRAGO MEDVED Vsi so tu: Anton in Majda Čeč, pa mama Milka in oče Ferdo. Njegova družina je bila med vojno vsa izseljena v Nemčijo. Foto: D. M. JEZNI KMETJE NA PLANINI Kmetijski proizvajalci na Planini pri Sevnici (verjet- no tudi drugje) so skrajno nezadovoljni z odkupnimi cenami mleka, pa tudi z od- merjanjem tolšče v mleku. Po besedah predsednika sveta za kmetijatvo pri KK SZDL Planina Slavka Dobr- ška, so kmetje zelo prikraj- šani pri ceni za liter mleka, saj zanj dobijo 3 dinarje ali kakšno paro več. Zato so sklenili, da bodo v kratkem sklicali sestanek, kjer naj bi sodelovali predstavniki kmetov. Kmetijskega kom- binata Šentjur in predstav- nik potrošnikov, ki v trgo- vinah odštejejo za liter mle- ka precej več, kot je zanj odkupna cena. MEHANIZACIJA V ZASEBNEM KMETIJSTVU DODER PREMISLEK-DOBERNAKUP Zvone Tanc iz KZ Celje v nekaj nadaljevanjih svetuje POPRAVEK V prejšnjem prispevku se nam je vrinila neljuba pomota: piše, da bi moral imeti traktor, ki naj vleče devetbrazdni plug in krožne brane 30 KM. To je vsekakor premalo. Pra- vilno je 300 KM, kar je seveda desetkrat več. Največkrat se pri delu s traktorjem srečujemo z maj- hnimi obračalnimi pasovi, obračalni krog traktorja brez uporabe deljene zavore mora biti 4,26-7,2 m. Uporabnost traktorja dolo- ča tudi njegov klirens (pro- sta višina pod trupom). Po- lj edel j ski traktor lahko ima višji klirens (posebno za dela v okopavinah). Še posebno vlogo pa ima klirens pri do- ločanju stabilnosti traktorja. Za delo v strmini naj bo trak- tor nizek, da bo bočna stabil- nost večja. To se pravi čim večja razdalja med zadnjimi kolesi, nižji klirens, varnejša obdelava površin v strmini. Traktor mora imeti nor- malno število obratov, prik- ljučne grede po možnosti dve stopnji - 540 in 1000 obr min. Pomemben del traktorja je tudi kabina, ki mora biti takšna, da okvir ob morebit- ni zvrnitvi zavaruje voznika. Njen namen ni, da ga s svojo lepo obliko zavaruje pred dežjem, prahom in soncem, ne pa pred zvrnitvijo. Nesreč je na žalost v zadnjem času s traktorji vedno več. Zato mora imeti kovina test, ki potrjuje njeno primernost. Naštel sem le pomembnej- še značilnosti traktorja. Se- veda mora traktor ustrezati še drugim normam. Motorja sploh nismo omenili. Ustre- zati mora menjalnik, poraba goriva, diferencialna zapora, pa oprema (paralelogramski nihajni sedež, blatniki, trak- tomer, zadaj žarometi, kom- presor itd.). Prepričan sem, da se marsikateri po kratko- trajni rabi traktorja ne bo je- zil na »svojega konjička«, če bo pri nakupu upošteval vsaj del tega, kar je omenjeno. Osnovna načela, ki veljajo pri nakupu traktorja, drže tudi za nakup priključnih strojev: - za osnovno obdelavo pride v poštev dvobrazdni plug. Za oranje težjih glina- stih tal in ledine je najboljša zavita, položna, dolga plužna deska, za lažja in peščena tla valjasta, kratka in strma plužna deska, za srednje tež- ka pa valjasta, dolga in po- ložna plužna deska. - za trošenje gnojil imamo na voljo trosilnike domačih proizvajalcev. Za trošenje na njivah so trosilniki z vodo- varnimi trosilnimi valji, za gnojenje travnikov pa po- končni trosilni valji, - za ureditev setvenega mrvišča potrebujemo t. i. kenbrič valje, ki jih v zad- njem času precej zanemar- jamo, - pri stroju za setev ni bi- stvenih novosti. Z obsegom pridelovanja žita se bomo odločili za 18 ali 24 redno se- jalnico. Za setev koruze za naše kmetije predvsem 2 vrstno ali 4 vrstno za kmeti- je, ki sejejo več koruze kot 2 ha in je primerna za skupno- sti. Za krompir ustreza 2 vrstni polavtomatski vlagal- ni predalčni sadilnik, - izbira škropilnika spričo ponudbe ni vprašljiva. Paziti moramo na pravilno regula- cijo škropilnih šob, pred- vsem ko uporabljamo pesti- cide in da škropilnica ustvari do 15 atm. pritiska, - pri spravilu pridelkov pridejo pri nas v poštev predvsem stroji za spravilo sena: prstne kosilnice točno prigrajene na traktor s prire- jenim grebenom za srednjo vez (50,8 mm). Za večje povr- šine ni! Ce imamo močnejši traktor pa ustreza rotacijska kosilnica bobenske izvedbe z večjimi rotorji, za trošenje, obračanje in grabljenje krme so tračni obračalniki in zgrabljalniki, - samonakladalna prikoli- ca je pri spravilu sena nepo- grešljiva. V poštev pridejo srednje velike (okrog 20 ku- bičnih metrov) z normalnim kolotekom in s širokim kolo- tekom, nižjim klirensom in manj prostornim kesonom (15 kubičnih metrov). Prva je primerna za naše ravne pre- dele, druga pa za višinska nagnjena pobočja. - za spravilo silažne koru- ze je nepogrešljiv silo kom- bajn. Za potrebe domačega kmečkega pridelovanja ustreza enovrstni nošeni kombajn z zmogljivostjo okrog 10 t silažne koruze na uro. Zelo dobre rezultate je dal domači kombajn SK-80, ki ga izdeluje SIP Šempeter. To so le važnejši priključni stroji, ki pridejo v naših ra- zmerah najbolj v poštev. Nadaljevanje prihodnjič STE ŽE POMISLILI NA OBJAVO V RADIU CELJE JOŽA VRŠNIK PREPROSTE ZGODBE S SOLČAVSKIH PLANIN Vsak solčavski kmet ima svoje njive ograjene s plotom. Prav tako so plo- tovi tudi za meje med so- sedi, da nadomeščajo pa- stirje. Če so v redu, ne more nikomur uhajati ži- vina na njive, ne njegova, ne tuja. Vsako pomlad plotove popravijo in je mir vse poletje. Nekaterim živalim pa tudi plot ni ovira, da ne bi šle po svojih potih. Med- nje spada npr. svinja, ki po svoji brihtnosti preka- ša celo psa. Seveda taka, ki je zmeraj zaprta v hle- vu, svojih zmožnosti ne more razviti in ne pokaza- ti. Svinja pa, ki preživi dve poletji zunaj, na paš- niku, se nauči odpirati vrata in pritake (lese) ta- ko spretno, da jo obdrži samo še z verigo zaprta pritaka. Tudi poldrug me- ter visok plot preskoči, če se tega navadi. Vzpne se pokonci in če s sprednji- mi parklji lahko seže na plot, se potem z njimi po njem dviga, z zadnjimi pa opira, dokler se ji ne po- sreči, da se prekucne čez. Pri tem cvili in stoka, več- krat pade nazaj, končno doseže svoj namen. Svi- nje se učijo tega plezanja druga od druge in če ni plot brezhiben jih ne za- drži. Tudi če svinja najde še tako majhno luknjo v plotu, zleze skoz, ker jo z močnim rilcem razširi. Da bi mu svinje ne uha- jale skozi luknje v plotu ali čez plot pašnika v Re- breh, si je pokojni Rogar izmislil zanimivo zavoro. Lesko, ki se je razrasla v dva \nrha, je odsekal za dobro ped pod koračka- mi, oba vrha pa je odsekal za komolec nad koračka- mi. Takih koračk ali ko- balic, kakor pravimo pri nas, je nasekal toliko, ko- likor je bilo svinj in še ne- kaj za zalogo. Koračke je nataknil svinjam na vrat od spodaj gor, nad tilni- kom je oba kraka nekoli- ko stisnil in nanju dal trto, zvito iz smrekove ve- je. Nato je kraka spustil narazen in trto potisnil svinji do vratu. Koračk se svinja ni zlahka otresla. Niso je ovirale pri hoji in paši, skozi plot pa ni mo- gla več. Pokojni Aleš pa je pra- vil, kako se je zvečer vra- čšl s svinjami s paše do- mov. Odrasle živali so krepko stopale v strmino, da so morali mali prasci že kar teči za njimi in še so zaostajali. Svinje so jih s svojim nizkim glasom bodrile: »Le gremo, je pozno, le gremo, je poz- no!« Prasci pa so se cvileč ježih: »Hudič, hudič, hu- dič!« 31 - 9. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 13 PD ZABUKOVICA: OBISK V SAMOBORU planinsko društvo Za- bukovica letos sistema- tično organizira izlete na posamezne transverzale. po skupnem pohodu po »Kurirskih poteh čez Pol- hograjske Dolomite« in po skupnem pohodu po transverzali »Greben- grad« pri Varaždinu, so se v začetku meseca avgusta napotili na »Krožno pla- ninsko pot čez Samobor- sko hribovje«. Po ogledu nnuzeja v Samoboru se je 42 planincev napotilo na 13 urno pot. Pod vod- stvom prijaznih vodičev Planinskega društva »Ja- petič« Samobor so se povzpeli na posamezne vrhove v okolici Samobo- ra in tako spoznali del so- sednje republike, ki slovi po lepotah srednjegorja. Kljub utrujenosti, ki jo je povzročila celodnevna hoja po poti, so bili udele- ženci pohoda zelo zado- voljni, spoznali so novi del naše domovine, utrdi- lo se je njihovo prepriča- nje, da ni planinstvo sa- mo obisk Triglava, Julij- skih, Savinjskih Alp in da tudi obiski drugih prede- lov lahko nudijo veliko lepega, veliko planinskih užitkov. Okolica Samo- bora slovi po svoji lepoti, k temu je potrebno doda- ti še pripravljenost vodi- čev domačega društva, da planince vodijo, sproti opozarjajo na posamezne znamenitosti in skupine varno pripeljejo do zaže- Ijenega cilja. FRANCI JE20VNIK SAVINJSKA POT DOBRO OBISKANA Da zanimanje za Sa- vinjsko planinsko pot ne popušča, dokazuje tudi 566. značka, ki jo je prejel Krešimir Ormanec iz PD Željezničar Zagreb. 566 podeljenih značk je lepa številka za čas od 15. ok- tobra 1972, ko so odprh pot, pa do danes. Krešimir Ormanec predlaga spremembo tra- se na Tolstem vrhu in Do- brovljah. Pravi, da je ško- da, ker pot ne vodi mimo spomenikov Veri Slander in Dušanu Kraigherju pod Tolstim vrhom. Ra- zveseljiva pa je tudi pri- pomba, da so markacije dobre in da so žigi na oz- načenih mestih. Krešimir Ormanec je doslej opravil tri republiške transverza- le in 27 lokalnih. FRANCI JE20VNIK ŠOŠTANJČANI NA VRŠIČ IN MANGRT Planinsko društvo Šo- štanj slavi letos 75-letnico svojega obstoja in plo- dnega delovanja. V poča- stitev tega visokega jubi- leja so letos izvedli že več izletov tudi v bratske re- publike. Za soboto, 11. in nede- ljo, 12. avgusta pa so pri- pravili izlet na. Vršič in okoliške vrhove ter Man- gart. Izleta se bo udeležilo 45 planincev. Prijave sprejema Viktor Kojc, ki bo izlet tudi vodil. Kmalu bo leto dni naokrog, ko so v Loki pod Raduho odprli novo planinsko kočo in hkrati proslavili dan slovenskih planincev. Od takrat naprej je dom obi- skalo na tisoče planincev iz vse Jugoslavije. Posne- tek pa je z lanskoletne slavnosti. foto: EDI MASNEC ljubljanska banka Splošna banka Celje Ekspeditivnost In usklajenost naših storitev, najvišje možno obrestovanje, posluh za vaše želje - to So prednosti, ki zagotavljajo, da boste z našim servisom zadovoljni. , JANKO KAČ GRUNT 23 "Mline pojdiva delat!« je prijel Tonček bratca za roko in ia Vedel po viseki, gosti travi v gmajno, kjer so žuboreli čez ^ota drobni in nagli potočki. Tonček je potegnil iz žepa ^nen zaklepič, urezal dve vrbovi rogovilici in zataknil ob ^ocfj na vsak brežič eno. "Na teh bo ležalo vreteno,« je razlagal Tonček bratcu in ^^^il razdaljo, da ne bo vreteno prekratko. Ko je naperil "■^^i še lopatice, je položil mlinsko kolo na rogovih. Veselo ^je zasukal mlin in čofotal v vodi. ^zek je od veselja zaploskal z rokami: "^do te je naučil delati mlin?« "^ošmrljev študent!« "^je pa je sedaj?« "Daleč v šolah. Pa pride kmalu domov. Potem pa napra- jno velik mlin, takega, da bo klopotal, mi je obljubil. On ,!t/^^'" ^^■^^"o pripovedoval Tonček. " ^eč pa ne zna, kakor stari ate,« je brzo oponesel Anzek. "^^a.'« je poudaril Tonček. (< '^^^ei pa le nima,« je hotel ugnati Anzek brata in rešiti ^1 svojega starega očeta. Sv ■ ^ pa knjige s čudnimi živalimi in ptiči,« seje zavzel za ^^^ga prvega učitelja Tonček. bo meni tudi pokazal?« je vprašal Anzek. Iff^ bom jaz rekel,« se je sponosil Tonček, iskr*^^ mu no, Tonček,« je zamoledoval bratec tako J^no da mu je Tonček moral obljubiti, prjffr'.^^^^^' i^i^i^ vrbovje je medlelo v opoldanski Pot utrudilo bratca, da sta trudna zadremala ob .(?Pi,°^^"- ^eda; se je z griča oglasil zaskrbljen glas: »Ton- i""^'Anzek.« Tonček je planil iz sna in se odzval: »Tukaj sva,« da se je še bratec zbudil ter sta jo ubrala domov. Tako je že vršil Tonček prvi del svoje službe, kakor je menil Matija: Od kraja bo za varuča, ko odrepi, za pastirja, pozneje pa za hlapca. Na dom bo gledal... VII. Mirno je teklo življenje po svoji uglajeni strugi, ko je šlo stoletje v zaton. Dobre letine in zdravja so se držale doline in je rastla hmeljeva cena. Nenadno pa je posegla po štiri- desetletnem odmoru spet smrt na Kočenčevino. Topel oktober 1898, leta se je poslavljal in so bili vsi svetniki pred pragom. Sonce je pravkar zašlo, ko se je vračala nerazdružljiva trojica Matija, Tonček in Anzek od popoldanskega kramljanja na vrtu. Micika je nesla naročje drv v kuhinjo in sta se zagnala otroka za njo, da je ostal Matija sam, ko je zapiral vrt, da ne bi udrle drugo jutro kure notri in po svojem zagospodarile po gredah. Ko je stopical starec mimo hleva, je videl, da je dekla pri večerni molžnji. Stopil je na prag in gledal, kako se peni pod krepkimi rokami v močnih curkih mleko v žlehtarju. »Se pozna paša?« je vprašal, da je kaj rekel. » Vse so lepo pribrale. Še celo ozimka Dima ga da po tri litre,« je menila dekla in prestavila stolek pod Sivko, ki je stala prav v kotu. Starec je dvignil pogled proti stropi. Kakor v cerkvi seje dvigal od mogočnih opornikov v kotih enakomeren obok in so se vezali na sredi štirje grebeni v nekak kameniti popek. Omet je že na več krajih popustil in so se črnile velike hse sivega kamenja kakor morja na zemljevidu. Tu in tam je že manjkal kakšen kamen. »Že lani sem prigovarjal Tonu, naj da popraviti strop, če ne mu zgrmi nekoč na živino. Pa ne popravi. Pri konjih je podrl še močen kameniti obok, obokal strop na traverzo in napravil tla nova iz jelševih krcljev. Za goveji hlev pa se ne briga, kakor da ni njegov.« Prav nad Dimo je videl iz obokanega rebresa velik ka- men. Pa je stopil Matija v hlev. »Se komu na glavo pade, kadar se odlušči,« je zamrmral in dvignil palico, da ga spodere. »Lej, pa se še tako drži, kakor bi res kaj zlega nameraval,« mu je šlo po glavi, ko je močno uprl s svojo še krepko desnico palico ob kamen in ga majal... - Iz hleva je votlo udarilo. Krave so grozno zabokale, debel oblak sivega prahu se je privalil med podboji in dekla je planila iz hleva vsa siva groze in zavpila: »Oče!« Kakor iz uma je vila roke. Na njen grozni krik so pritekli iz vseh vrat ljudje. »Ogenj!« je kriknil Šimen, ko je videl sivi oblak, in stekel proti hlevu, da reši živino. Prehitel ga je Tona in ž je kriknil iz prahu: »Velb je padel.d'1 »Oče!« je spet viknila dekla. Vsi so jo osupli gledali; Polona, kije prav tedaj pritekla iz gornje sobe, jo je pa potresla za rame: »Kje je Matija?« V nemi grozi je pokazala dekla na hlev. Kakor bi jih bil pognal z bičem, so vsi planili v prašno meglo, le dekla je bila roke pred hišo. Tudi otroka sta stekla za drugimi, vendar se nista upala v gosti prašni val. »Luč!« je zaklical Tonov glas iz megle in streznil deklo, da je stekla v kuhinjo po leščerbo. Komaj se je pokazala spet na pragu, že je stegnil Šimen roko iz hleva in zagrabil leščerbo. Le slabo je osvetljevala brleča luč razvaline, iz katerih je štrlelo nekaj črnega. »Škorenj!« je kriknila Polona. Deset rok je brž odgreblo kamenje z Ma tija. Brez za vesti je bil, a je še dihal. Iz rane na glavi mu je tekla v tankem curku kri. Pod rame ga je zagrabil Tona, Šimen pod koleno in sta ga odnesla v hišo. Ko sta videla otroka svojega ljubega varuha krvavega, sta se z brdkim vekom pridružila Poloninemu zavijanju. V hlev so pritisnili še sosedje in izkopali izpod podrtije Dimo in Tdečko, ki sta bili stali na sredi, obe z polomlje- nimi križi, dočim sta bili Lisa in Sivka vrženi ob steno in ju je pobilo kamenje le po rebrih. Ženske so brihtale Matija, ki je venomer ječal. Tona pa je zaklical Šimnu: »Zaprezi!«' Preden je minilo pol ure, sta že pripeljala zdravnika in mesarja. Zdravnik je pogledal poškodbo na glavi in ugotovil: »Ni huda!« Vsi so se oddahnili in tudi Polona je zadržala jok. Tedaj je zdravnik privzdignil srajco in se dotaknil bolnikovih prsi. Matija je glasno zastokal. Zdravnik je namršil obrvi in zamrmral med zobmi: » Vdrt koš in notranje poškodbe,« na glas pa je pristavil: »Po gospoda pošljite, pa nikar ne odla- šajte.« Polona je zarigala, z njo so potegniU otroka, Micika m sosede. Zunaj pred orehom sta ležali kravi in stokali, ko so jima spirali prah s telesa. Mesar je otvezal na močno vejo dvoje dolgih plužnih vag, da bodo lahko nanju obesili in razde- vali kravi. Ko je peljal Tona zdravnika spet domov, ga je vprašal: »Ni pomoči?« »Ne!« je odvrnil zdravnik odločno kakor sodnik in pri- pravil: »Take poškodbe in pri tej starosti - popolnoma izključeno. Koliko je pa star?« »Tri manj ko sto,« je odvrnil Tona. »Najstarejši je v desetih farah doline.« 14. stran - NOVI TEDNIK št. 31 - 9. avgust I979 KS TEHARJE: NAČRTI SO ZAHTEVNI Kako rešiti vprašanje šolstva? KS Teharje je ena mlajših KS v celjski občini. Ustanov- ljena je bila februarja letos z referendumom ob razcepu KS Store. V Slancah, Bukovžlaku, na Teharjih in na Vrheh, ki so obenem tudi stalna ob- močja krajevne skupnosti, živi okrog tisoč tristo ljudi, od katerih se jih le osernnajst ukvarja s kmetijstvom. Vzrok za takšno stanje je prav gotovo neposredna bli- žina Cinkarne, ki s svojimi izpušnimi plini kvarno vpli- va na poljski pridelek in rejo domačih živali. Tudi sicer je Cinkarna že dolgo pereč problem Teha- rij. Zato ni čudno, da krajani s polno mero optimizma pri- čakujejo izgradnjo in priče- tek obratovanja nove tovar- ne žveplene kisline, ki naj bi znatno zmanjšala stopnjo onesnaženosti celjskega okolja nasploh. Za prihodnje srednjeročno obdobje imajo v KS Teharje velike načrte. Urediti name- ravajo cesto na pokopališče ter asfaltirati odsek proti Bu- kovžlaku, preurediti železar- ski dom Mlinarjev Janez v športno rekreacijski center, zgraditi novo samopostrežno trgovino, predvsem pa se na- meravajo posvetiti vpraša- nju osnovne šole. Mnogi na- mreč zatrjujejo, da je sedanja šola, v kateri še delujeta dva oddelka, že zdavnaj odsluži- la in da bi bila adaptacija brez pomena. Drugi spet se zavzemajo za prenovitev in ponovno oživitev teharske osemletke. Moram reči, da so na kra- jevni skupnosti veliko bolj navdušeni nad drugim pred- logom, saj je šolsko poslopje na videz navdušeni nad dru- gim predlogom, saj je šolsko poslopje na videz neuporab- no le z zunanje strani, med- tem ko je njegova notranjost še vedno v dobrem stanju in bi se jo dalo z malo sredstev prilagoditi zahtevam sodob- nega načina pouka. Po- membna pridobitev za kraj bi bila že, če bi sedanja dva razreda osemletke razširili na štiri, ker v tem primeru ne bi bilo treba hoditi po uče- nost v Store, na Polule in v druge celjske šole vsaj naj- mlajšim osnovnošolcem. O rešitvi tega problema bodo v KS Teharje še razpravljali. Teharje ležijo na gričev- nem območju. Zato je po- vsem razumljivo, da prevla- dujejo v kraju nižje eno ali več stanovanjske hiše. Tudi v prihodnje se stanje ne bo bistveno spremenilo, čeprav predvidevajo v novem sred- njeročnem načrtu precejšnjo razširitev naselja. Kot je po- vedala voditeljica planskega oddelka v KS Teharje Alja Stefančič, bodo še naprej ostali zvesti individualnim gradnjam, saj občani odloč- no odklanjajo gradnjo viso- kih stavb. Seveda bo treba z razširi- tvijo zazidalnega okoliša zgraditi tudi nove komunal- ne objekte. Ti namreč že se- daj ne ustrezajo popolnoma potrebam občanov. Pa vze- mimo za primer križišče v središču Teharij, ki kljub svoji pomembnosti nima niti enega označenega prehoda za pešce, kaj šele semaforja, čeprav bi bil ta več kot potre- ben. Na Teharjih imajo pro- blem tudi s preskrbo z živili. V kraju je sicer samopostrež- na trgovina, ki pa je zelo sla- bo založena in zato morajo krajani čestokrat po nakupih v Celje in Žalec. Predvideva- jo, da se bo stanje bistveno izboljšalo, ko bodo zgradili novo trgovino, ob kateri bo tudi velik parkirni prostor. Verjetno bodo v KS Tehar- je zgradili in izboljšali še marsikaj, seveda v kolikor jim bodo to dopuščala de- narna sredstva. IRENA FERME Osnovna šola Teharje. Notranjost ni tako kritična kot zunanjost. ŠTORE NOVA EPIDEMIJA GRI2E Ob nalivih kalna voda v ceveh V zadnjih dneh julija se je v Storah pojavila epidemija griže. Za to nevarno bolezni- jo je sprva zbolelo okrog pet- deset ljudi, med katerimi so morali pet otrok poslati celo na zdravljenje v bolnišnico, nato pa se je število obolelih povzpelo nad sto. Strokovnjaki Zavoda za socialno medicino in higieno iz Celja so najprej domneva- li, da je epidemija posledica okužbe s hrano, nadaljnje ra- ziskave pa so pokazale, da je prišlo do okužbe zaradi pro- dora površinske vode v zbi- ralnik na Pečovju. Ker je ta rezervoar že zdavnaj zastarel in premajhen za preskrbo s pitno vodo tako velikega ob- močja, seveda ni mogel kljub velikim količinam klo- ra prečistiti umazane vode, ki je vsebovala klice griže in tako se je v nekaj dneh bole- zen razširila po celotnem na- selju in še izven njega. Ver- jetno ni treba posebej pou- darjati, da bi lahko bile po- sledice še mnogo hujše, saj bi lahko bile v vodi tudi klice tifusa, paratifusa in drugih težko ozdravljivih, če ne že smrtonosnih bolezni. Pravzaprav bi se kazalo nad vso zadevo globlje zami- sliti. Podobna epidemija, le da se je pokazala v lažji obli- ki, je razsajala v Storah na- mreč že junija lani, pa se po- tem ni stanje nič izboljšalo. Se naprej je tekla po vodovo- dnih ceveh po vsakem več- jem nalivu kalna voda, ki je bila uporabna le prekuhana, in verjetno bo ostalo tako še vnaprej, vsaj dokler ne bo pritekla voda iz novega zbi- ralnika, ki naj bi ga v krat- kem pričeli graditi poleg sta- rega. Do takrat pa ne preo- stane prebivalcem ogrožene- ga območja nič drugega, kot da še naprej pijejo prekuha- no vodo in na tihem upajo, da se epidemija ne bo več ponovila. IRENA FERME ŠENTJURSKE CESTE OBNAVLJAJO Po neurju, ki so bila v prejšnjem mesecu in so močnoi načela vse makadamske ceste v Krajevni skupnosti Šentjur i center in okolica je sedaj v teku sanacija cest s ponovnim' gramoziranjem. Krajevni skupnosti prispevata gramoz, kra- ■ jani pa prevoze in delovno silo. 1 V Krajevni skupnosti Šentjur okolica so asfaltirali cesto v Vrbnem v dolžini enega kilometra od regionalne ceste do^ Voglajne na Podplat do mlina. Prav tako so asfaltirali pri- bližno 600 m ceste od Moškotevčeve gostilne v Sibeniku naj Rifnik - predvidevajo, da bi v daljšem časovnem presledku; asfaltirali vso dolžino ceste do vrha Rifnika, kjer so arheolo- ] ška najdišča. Tečejo tudi pripravljalna dela za asfaltiranje] ceste od Kmetijske šole do naselja Bezovje. g ' V Stratfordu je les glavni in nosilni material starih hiš, ohranjajo podobo življenja iz 15. stoletja in še od dlje Lestvico zabavnih melodij vam pokla- nja TTG Celje - Turistična posloval- nica, Titov trg 1, ki vas vabi na letova- nje : i zlasti izven sezone. Plošče in kasete melodij, ki ste jih izbrali, so vam na voljo v prodajnih enotah KOVINOTEHNA - TOZD TE- HNIČNA TRGOVINA Celje Nagrajenca: Martina Podvršnik, Hramše 14, Žalec Karmen Zupane, Rožna 5, Celje Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3 a, Celje Lestvica domačih melodij je na sporedu vsak torek ob 17.15, lestvica zabavnih melodij pa vsako soboto ob 17.45. Vsakič nagrada mala plošča^_ _ S POTI PO ANGLIJI (2) HIŠE SO HIŠICE... Iz popotne beležke po An- gliji sem iztrgala še en list. Tokrat vas bom popeljala na sprehod, v trgovine in resta- vracijje. V dobre pol ure se da pre- hoditi Stratford ob reki Avon po dolgem in počez. Le preveč se ne smete zadrževa- ti ob izložbah, ki so marsikje polne kiča, spet druge pa so res okusno in prijetno ureje- ne in že si obste naredili prve popotne vtise iz tega meste- ca. Angleži so, kot sem en- krat že zapisala, zaljubljeni v brodovje in ladjice. In kako kot »otočani« tudi ne bi bili! Reka Avon ki se leno vije skozi Stratford ni nič poseb- nega, pa vendar po njej kar naprej vozarijo ladjice, ki so na voljo tudi turistom in tamkajšnja marina je komaj- da zadosti velika, da lahko nudi zavetje vsem domači- nom in turistom, ki imajo v njej zasidrane svoje barke. Reka je kalna, menda da za- radi mivke in peska, a ven- dar je zaradi svoje obljude- nosti mična. Cez dan in če je seveda sončno, Angleži radi sedajo v čolne in čolniče ali pa se sprehajajo in sončijo ob počasni reki. In s svojim početjem so pritegnili tudi turiste, ki bi radi videli in spoznali v čem Angleži tako uživajo. Prijetneje, vsaj tako se mi je zdelo, pa se je sprehajati po ulicah Stratforda, seveda brez nakupovalne mrzlice in si ogledovati pročelja ljub- kih hiš. Les je glavni in nosil- ni material starih hiš, ki ohranjajo podobo življenja iz 15. stoletja in še od dlje. Okna so polna rož. Pročelja hiš domačini z veliko ljubez- nijo kar naprej obnavljajo in prenavljajo, pleskajo in len- šajo in občutek imam, da ne zaradi turizma, ampak res zaradi tradicije, ki so ji An- gleži v vsakem pogledu tako zvesti. PIŠE: MATEJA PODJED Stratford je poln tudi maj- hnih, zares lepo urejenih lo- kalov, v katerih se je še naj- bolje odžejati z vrčkom hla- dnega piva. In če boste go- stilničarju dali vsaj peni na- pitnine, bo z vami na moč prijazen in gostoljuben. Tudi njihove krčme so polne Sha- kespearovih glav in prospek- tov, tako, da so včasih s tem že kar malo sitni. Pa nič zato. Turizem je turizem. In nič drugače ni v trgovi- nah, ki po svoji izbiri niso nič posebnega. Marsikatero stvar, ki so ji visoko navili ceno, je moč boljšo dobiti pri nas doma v vsaki samopo- strežni trgovini. Kar pa meje prijetno presenetilo, je to, da imajo mnoge igrače nalepko prvovrstnosti, na kar pri nas že tako dolgo čakamo. Ne vse in tistih vam prodajalec tudi ne bo ponujal ali vsiljfll val. I 31 - 9- avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 15 pOGOVOR Z ZLATIMA KOŠARKARJEMA ENKRATNO V DAMASKU \feliki načrti Mateja Janžka in Robija Medveda •It v prejšnji števillii No- yefa tednika je naš stalni jodelavec Karel Jug poro- jgl o zadnjem velikem uspe- dveh mladih celjskih športnikov, košarkarjev ^gljske Libele Mateja Janž- jja in Robija Medveda, ki jta v že tako bogato zakla- ^ico športnih odlikovanj v Celju pridala še dve zlati medalji. Le-ti sta osvojila pa pred dnevi končanem evropskem mladinskem pr- venstvu v daljnem Dama- gl(U kot člana jugoslovan- ske reprezentance. Odločitev je bila kratka: oba mlada športnika mora- mo predstaviti še v Radiu (to smo tudi storiU) in seveda obširneje v NT, saj si to tudi nedvomno zaslužita. Matej Janžek je star sede- mnajst let in dijak celjske gi- mnazije, visok 193 cm, za dr- žavno reprezentanco pa je oddigral že 20 tekem. Robi Medved je tudi star 17 let, hodi v Tehnični šolski center, visok je 202 cm, za reprezentanco SFRJ pa je oblekel dres že dvaindvajset- krat. Zanimivo je, da sta vsak vsaj nekaj časa sprejemala prve črke košarkarske abe- cede iz rok športnega stro- kovnjaka in nekoč odličnega košarkarja Mileta Cepina, danes pa jim daje v domačih vrstah znanje ambiciozni in perspektivni trener Zmago Sagadin. Janžek in Medved sta lahko rečemo plod in tu- di že sad z domačega, dobro vzgojenega košarkarskega vrta. Kako je bilo v Damasku? Jinžek: »Enkratno! Vse tekme smo dobili in osvojih zlato medaljo. Moja najbolj- ša tekma je bila proti SZ, kjer sem tudi dal 31 košev, sicer pa sem jih na vseh tek- mah dosegel nekaj čez 80 m Robi Medved bil tako drugi najboljši stre- lec v naši reprezentanci.« Medved: »Oba z Matejem sva igrala vse tekme, kar jih • je igrala naša reprezentanca in vedno tudi pridala krepak delež k končnemu uspehu. Najtežje je bilo s Španci pa tudi Italijani v finalu, ki smo ga dobih s 103:100. Sam sem dal nekaj več kot 50 košev in bil s tem v prvi polovici na- ših reprezentantov. Uspeh je skupno delo in vsi smo ga bili zelo veseh.« Janžek: »Igrali smo v dveh dvoranah. V naši je bilo ne- koliko manj ljudi, vendar so se tekme normalno odvijale. Domačini in okoli 20 pred- stavnikov naše ambasade so bili dobri »navijači«. Finalno tekmo pa smo igrali v dvora- ni, kjer so prej igrali domači- ni in ostale ekipe. Dvorana je bila lepa, vzdušje dobro. Fi- nalno tekmo je tudi prenaša- la domača televizija.« Medved: »Hrana je bila bolj enolična, riž, »pomfri«, meso... Ljudje so prijazni, hotel, kjer smo stanovah, je bil v redu. Vehko smo videli zgodovinskih zanimivosti. Žal pa je na cestah vse pre- več vojakov, kar daje vtis »utesnjenosti« in nekega ču- dnega strahu. Načrti? Janžek: »Najprej malo mor- ja. S starši. Dobil sem dovo- Matej Janžek Ijenje trenerja Sagadina, saj sva z Robijem trenirala krep- ko takrat, ko so drugi lahko počivali. Potem pa delo. Ostro, resno. 2ehm se ustaU- ti v prvi postavi Libele, ki nastopa v II. zvezni hgi in žehm igrati v mladinski dr- žavni reprezentacni, ki bo proti koncu leta odpotovala v »kraljestvo« te dinamične igre ZDA.« Medved: »Imam podobne želje, kot Matej, samo da jaz bom s pripravami oz. trenin- gi kar nadaljeval. Brez od- mora! Košarkarji Libele že treniramo za novo sezono. Komaj čakamo start v II. zvezni hgi oz. I. B.« ^ Tako mlada celjska ko- šarkarja, katerim naj velja- jo za lep dosežek še enkrat naše čestitke z željo, da se njune želje uresničijo ter da med drugim zaigrata tudi prihodnje leto v državni re- prezentanci, saj bo evrop- sko mladinska prvenstvo pri nas v Celju. To bo nova priložnost za potrditev dveh mladih košarkarjv pa seveda celotnega kluba, ki je ogromno napravil v zad- njih letih za kvaliteten dvig te športne panoge. TONE VRABL Foto: FRANCEK PUNGERCIC REKORDI HUMANA UKIČA Numan Ukič, atlet Kla- divarja, ki nas je v letoš- nji sezoni že večkrat ra- zveselil s svojimi prav dobrimi izidi in uvrsti- tvami v tekih na dolge proge, zlasti v maraton- skih, je v soboto na atlet- skem mitingu Kladivar- ja presenetil vse ljubite- lje atletike. V enem na- stopu je dosegel kar 3 dr- žavne rekorde, ki so ime- li že dokaj častitljivo starost. Progo 15 km je pretekel v 45 minutah, 53 sekundah in dveh dese- tinkah sekunde in s tem popravil stari rekord Franja Mihaliča kar za 43 sekund! V enournem teku je padel še drugi dr- žavni rekord, ki ga je do- slej imel v svoji posesti Franc Červan. V tem ča- su je namreč Ukič Nu- man pretekel 19 km in 599 m. Od prejšnjega re- korda je bil Ukič boljši za 205 metrov! Tudi v te- ku na 20 km je Numan Ukič popravil stari re- kord Franca Červana za 39 sekund in 6 desetink sekunde. Znamka nove- ga rekorda je sedaj ena ura, ena minuta in 11 se- kund. Ob tem podvigu lahko Numanu Ukiču le čestitamo, saj je dokazal, da je v odlični formi. K. JUG PLAVANJE ZIMSKI BAZEN! Mladi še držijo korak Odprto prvenstvo Celja je pokazalo, da imajo Celjani dovolj mladega kadra pri plavanju. Ko je nastopilo na plavališču Neptuna pre- ko 150 mladih plavalcev iz Velenja, Maribora, Krške- ga, Ptuja, Ljubljane in Ce- lja, pa smo videli, da se je prva in boljša deseterica celjskih plavalcev težko ko- sala z najboljšimi plavalci ostalih klubov, ki so še pred desetimi leti bili mnogo slabši od celjskega Nep- tuna. Toda sedaj je podoba po- polnoma drugačna. Vsi pla- valni klubi, ki imajo zimske bazene, so napravili ogro- men skok naprej. Celjani pa stojijo na mestu. Se več, kljub najboljši vadbi, telo- vadbi in suhem treningu, se v zimskih mesecih ne more nadoknaditi delo v bazenu. Finančno pa Celjani ne mo- rejo zagotoviti rednega tre- ninga vsem plavalcem Celja v Velenju. Torej celjski plavalni klub Neptun stagnira. Žal! Toda, že nastop številnih mladih plavalcev, tistih do osem let, ki so komaj končali plavalni tečaj in pridno vadijo le ne- kaj dni, so držali korak s svo- jimi vrstniki iz drugih moč- nejših (vsaj trenutno moč- nejših) društev. To pa je znak, da bo Celje z zimskim bazenom dobilo vse pogoje, da bo velika skupina mladih plavalcev napravila velik ko- rak naprej. To pa bo šele prihodnje le- to, ko bo pokriti bazen na Golovcu gotov. Žal nam je lahko samo za številne pla- valce, ki so v zadnjih letih pridno vadili v skromnih po- gojih in niso mogli pokazati svojega pravega talenta! Današnja trenerska trojka Jože Tanko, Peter Podse- denšek in mladi Hrašovec so delavni. Mladih plavalcev je dovolj in zato upamo na vse najbolje. Potrebno pa je te- mu marljivemu in skromne- mu športnemu kolektivu da- ti pogoje za še boljše delo. Mimo tega pa imajo pri celjskem Neptunu dobre plavalce. S svojimi rezultati držijo korak z srednje kako- vostnimi plavalci v Sloveniji Sabina Logar, Bervar, Tanko in drugi. Eno zimo bo potrebno še potrpeti. Potovati v Velenje in pridno vaditi. Omogočiti pa bo potrebno delo in vad- bo tudi mladim, najboljšim pionirjem, ki kažejo napre- dek in so letos imeh stik z vodo samo v poletnih mese- cih. NOGOMET CEUANIV CONSKI LIGI Spet korak nazaj pri celjskem nogometu Maloštevilni ljubitelji no- gometa v Celju so te dni znova presenečeni. Nogo- metaši Kladivarja v novi sezoni ne bodo nastopili v enotni nogometni ligi, v ka- teri pa so predstavniki Uniorja iz Slovenskih Ko- njic in ekipa Šmartnega ter še preostalih deset moštev. Kaj je torej vzrok za tak sklep osrednje nogometne zveze v Ljubljani smo vpra- šali ob obisku tehničnega vodjo NK Kladivar Branka Dupalo. Tudi sam je precej razočaran: »To je zadnji padec naše- ga, celjskega nogometa. Na konferenci je bilo več pred- logov in inačic za novo enot- no prvo ligo. Toda nas so »odredili« v vzhodno consko ligo, v najnižji rang tekmova- nja v zgodovini celjskega no- gometa, ki bo prihodnje leto praznoval 60-letnico v mestu ob Savinji. Vzrok pa je v tem, da osrednja zveza zahte- va, da ima vsako društvo 14 trenerjev za vse selekcije. Teh pogojev, pa niti daleč ni- smo mogli zagotoviti. Tre- nutno imamo v Celju štiri trenerje z diplomo in tri in- štruktorje. In ravno v tem je vzrok, da bomo morali jeseni štartati skupaj z Alumini- jem, Kamnikom, Koroško, Litijo, Mozirjem in Domžala- mi v conski ligi!« Dobro in kaj sedaj? »Ta udarec nas je precej prizadel. Toda z novim tre- nerjem bomo resno delali z vsemi igralci. Poizkusili bo- mo osvojiti prvo mesto v tej ligi. Toda tudi prvo mesto nam ne zagotavlja mesta v enotni republiški ligi, če ne bomo imeli 14 trenerjev. Za- to bomo že v naslednjih me- secih pripravili več trener- skih seminarjev vse selekci- je in poizkušali pridobiti vse pogoje za nastop v prvi ligi.« Torej čez leto dni v I. ligi? »Sigurno. Sicer pa dvomi- mo, če bodo vse ekipe iz I. lige imele vse pogoje glede števila trenerjev. Toda njiho- ve izjave, da imajo vse pogo- je so bile dovolj utemeljene, da je lahko peta selekcija na- stopila v I. ligi.« To je torej novo pri Kladi- varju. Sedaj, ko so Celjani dejansko v najnižji ligi pa je čas, da z načrtnim delom, ob pomoči vseh ter z novimi močni stopijo na novo pot napredka. J. KUZMA KOŠARKA Oobre priprave košarkarjev KK Libela s pripravami za novo tekmovalno obdobje so pričeh tudi košarkarji KK LIBELA. Trener Zmago Sagadin je to- l^rat nanizal vrsto zanimivih podatkov, ki nas navdajajo z velikim optimi- zrnom o nadaljnjem uspešnem razvoju j celjske košarke. Trening kar 9-krat tedensko »Z vadbo izbrane ekipe smo pričeli 30; julija, pa čeprav se bo letos za nas Pričelo prvenstvo šele 17. novembra. Z ^adbo smo se preselili v dvorano Golo- ^^c, kjer bomo letos nastopah. Tu va- dimo šestrkrat tedensko, trikrat na ^dionu Boris Kidrič. Gre predvsem ^ kondicijske treninge, za pridobiva- '^16 osnovne fizične pripravljenosti. K ^3dbi izbrane ekipe je pritegnjenih kar ^6 košarkarjev. ^Pfemembe v moštvu *Ogrodje izbrane članske ekipe bo v ^•^vnem isto kot lani. Z igranjem bo Wenehal naš zaslužni član Tone Saga- J'"^. v JLA je odšel Kuljad, tudi Pon- P^ca ne bo. Vendar so tu novi mladi Sralci, ki so že doslej izredno uspešno Vstopali v mladinski in kadetski eki- r"- Tudi vrnitev Aleša Pipana bo po- ^''enila za nas veliko okrepitev. Tu so J ~ novi mladi center Prodan z 204 cm ^ ^esne višine, mladi dvometraš Vuk- ^^1^, pa perspektivni igralci Unver- .^rben iz Rogaške Slatine, Dobrovski ^^l^lovenskih Konjic in Krofi iz Trbo- ^^evjien igralski kader ^"^^drege pri sestavljanju izbranega ^tva tokrat ne bo. Imamo na voljo dovolj branilcev - visoke igralce Pipa- na, Janžeka iz Krofla, pa po telesni rasti nekoliko nižje kot Miloša Sagadi- na, Stefanca in Hauptmana. Priprav- ljamo tudi 5 centrov - Polanca, Proda- na, Medveda. Kralja in Vukčeviča. Tu so še štirje igralci, ki bodo nastopali na krilih - Gole, Tovornik, Dobrovski, Unverdorben in Valantenim, da bomo tokrat predstavili kvalitetno ekipo, ki se bo dobro uveljavila v prvenstvenem tekmovanju.« Okrepitev strokovnega štaba »Tudi v strokovnem štabu bo nekaj pomembnih sprememb, ki bodo pri- spevale še k večji učinkovitosti v na- šem strokovnem delu. Pričakujemo povratek priznanega strokovnjaka prof. Milana Cepina. Pritegnili bomo kot drugega trenerja Borisa Zrinskega iz Podčetrtka, ki je absolvent VSTK v Ljubljani in je usmerjal pri svojem štu- diju košarko. Tu so še inštruktorji in trenerji, ki so doslej skrbeli za vadbo članic, kadetov in pionirjev ter pionirk kot Zdravko Novak, Marko Zorko, Mi- loš Sagadin. Želimo pa še izšolati vsaj 9 novih inštruktorjev, ki jih bomo nuj- no potrebovali za delo v SSD in selek- cijah.« Načrt priprav »Ta mesec bomo vadili še v Celju. V septembru načrtujemo 10 dni višin- skih priprav na Kopi na Pohorju, nato še teden dni v Poreču, potem pa se ponovno vračamo na domač teren. Vmes bomo nastopili na dveh turnir- jih na Madžarskem, doma pa bomo v oktobru pripravili vsem ljubiteljem košarke kvaliteten turnir z nastopom naših zveznih ekip in državnimi repre- zentanti. Nastopili bodo klubi - Bo- sna, Cibona, Partizan in Libela. Sicer pa bomo v obdobju do pričetka prven- .stva odigrali kar 22 prijateljskih te- kem, da bo naša ekipa uigrana in spo- sobna za prvenstveni ples.« Skrb za množičnost »Poleg članskega moštva pa skrbi- mo tudi za razvoj ostahh ekip. Mladin- ci, ki so bili lani drugi v republiki, bodo letos jurišah na 1. mesto v SRS. Cela peterka dobrih mladincev že se- daj igra v članskem moštvu! Pri kade- tih imamo dve ekipL ki jih vadita Mar- ko Zorko in Hinko Zohar. S 1. septem- brom bomo pričeli z delom s pionirji kar v osmih SSD s 13-14 letnimi igral- ci, od januarja 1980 pa pravtako še na osmih šolah s pionirji od 11-12 let. Izmed vseh teh igralcev bo izbranih v občinsko selekcijo 20 nadarjencev, ki bodo nastopali na območnem prven- stvu. Enaka skrb bo tudi za pionirke. Pri članicah imamo dve ekipi, ki jih vadita Zdravko Novak in Marjan Zale- snik. Za zaključek pa še ugotovitev, da delovna organizacija LIBELA, katere ime nosi naš košarkaški klub, izredno skrbi za naše delo. Ta pomoč se ne odraža le v materialnem smislu, pač pa tudi v organizacijskem in pri uspeš- nem premagovanju vseh drugih pro- blemov in težav, s katerimi se spopri- jemamo pri našem delu.« K. JUG TRIJE CELJANI V TORINU Zadnjo soboto in nedeljo je bilo finale A skupine za atlet- ski evropski pokal v Torinu v Italiji. V reprezentanci Jugo- slavije, ki si je po zmagi v PF v Karlovcu presenetljivo priborila pravico nastopa med izbranimi ekipami Evrope, so nastopili tudi trije Celjani. Največji uspeh je dosegel Rok Kopitar na 400 m ovire, kjer je izenačil svoj letošnji najboljši dosežek s 50.20 ter dosegel odlično četrto mesto. Tokrat je imel v družbi z najboljšimi evropskimi tekači čez ovire izredno priložnost za čas pod 50 sekundami, žal pa je bil zaradi pogostih nastopov in še nezaceljene poškodbe preu- trujen za takšen podvig. Peter Svet, ki se je po večletnem zdravljenju ponovno vrnil na atletsko stezo in letos ponovno oblekel dres z državnim grbom, je pravtako dobro opravil svoj nastop. Bil je sicer sedmi, vendar je treba upoštevati, da so vsi nastopajoči atleti imeli v letošnji sezoni daleč boljše rezultate. Stanko Lisec je nastopil na 5000 m, kjer je prav na tej progi pred dnevi presenetil z odličnim izidom in uvrsti- tvijo v Karlovcu. V Torinu ni pokazal vsega svojega znanja. Počasen tek osmih tekmovalcev tokrat ni bil po njegovi meri, saj je bilo med njim polno taktiziranja. Dolgo se je držal vodilne skupine, potem pa mu je nekaj krogov pred ciljem ob spreminjanju ritma in hitrosti teka drugih tekmo- valcev zmanjkalo moči. K. JUG i 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 31 - 9. avgust 1979] ZDRA VILA, OH TA ZDRAVILA... Zdravila so snovi ali i^mesi snovi, ki v dolo- čenih količinah in pod posebnimi pogoji slu- žijo za preprečevanje, odstranjevanje, zdrav- ljenje bolezni in njihovih posledic v člove- škem in živalskem organizmu. Tako pravi ju- goslovanska farmakopeja, to je knjiga o zdra- vilih in snoveh, ki se lahko uporabljajo za izdelovanje zdravil. Seveda je že sam pojem zdravilo težko določljiv, ker so mnoge snovi zdravilne pod določenimi pogoji in delujejo v spremenjenih pogojih kot hrana ali strup, ali pa so popolnoma indiferentne. Uporaba zdravilnih pripravkov je stara kot je staro človeštvo. Pojavila se je s prvimi bo- leznimi človeka in je bila pogojena z nagonom samoohranitve, materinstva in s skrbjo za svoje ranjene in bolne člane: že pri primitiv- nih narodih je znana uporaba številnih zdra- vilnih snovi rastlinskega, živalskega in ru- dninskega porekla, seveda povezano z magič- noreligioznim poudarkom. Zdravila v današnji Sobi morajo po kakovo- sti in zunanjosti ustrezati predpisom o zdravi- lih. Prepovedana so zdravila in zdravilne me- šanice, ki imajo škodljive stranske učinke. Vsa zdravila morajo imeti natančne oznake in sicer: izdelovalec, vsebina, oblika zdravila, na- čin uporabe, nekatera pa še datum, ko zdravi- lu preneha uporabnost. Pri nas imajo zdravila veljavnost pet let, če ni drugače označeno na škatljici. Pri nas veljavna zdravila so vpisana v posebnem registru, kjer je za vsako zdravilo opisano njeno kemično ime, nato njeno me- dnarodno ime, delovanje in uporaba zdravila, njeni stranski učinki ter opozorila s katerimi zdravili se ne sme kombinirati zaradi škodlji- vih učinkov itd. Kartice se v registru pogosto menjujejo ter se tako dobi vse natančnejši vpogled v delovanje zdravila. Zdravila se lahko prodajajo le v lekarni. Poleg zdravil v prosti prodaji, npr.: razne čaj- ne mešanice, obvezilni materijal, vitaminski pripravki, so v lekarni zdravila večinoma na zdravniški recept. Na novo registrirana zdra- vila se prva tri leta načelno izdajajo le na zdravniški recept. Nato šele sledi odločitev, ali se smejo izdati brez recepta, in to le tista zdravila, ki se potrebujejo za lajšanje kronič- nih obolenj. Zdravila izdelujejo glede na njihovo upora- bo v raznih oblikah. Za notranjo uporabo so tablete, dražeje, kapsule, praški, svečke, kap- ljice, injekcijske raztopine in čaji. Za zunanjo uporabo pa služijo mazila, praški za posip, ter vodne ali alkoholne raztopine kot obkladki. Običajno dajemo zdravila skozi usta - to je oralno dajanje zdravila. V prebavnem traku zdravilo razpade na aktivno snov in pa na razne dodatke, ki so potrebni, da zdravilo pri- de na svoje pravo mesto delovanja; nato pride do resorbcije aktivne snovi skozi steno čre- vesja v kri. To pa je odvisno od mnogih fizi- kalnih in tudi kemičnih lastnosti zdravila. Ta- ko imamo glede na resorbcijo zdravila s hi- trim in s počasnim delovanjem. Aktivna snov po resorbciji pride s krvjo v jetra, kjer se kemično spremeni (biotransformacija) in raz- pade na zdravilne učinkovine ali pa se popol- noma razkroji ter se nato izloči iz telesa. Ka- dar je zdravilo takšno, da ne učinkuje, če gre skozi jetra, mora imeti takšno obliko, da je to možno. Zato so takšna zdravila v obliki injek- cij, svečk ali pa tablet, ki razpadejo pod jezi- kom, kjer se sprošča tudi aktivna zdravilna snov in se vpija skozi sluznico v ustih. Po učinku na obolelem organu se aktivna zdravilna snov razkroji v neučinkovite snovi, ali pa se izloči v nespremenjeni obliki s se- čen> blatom, pa nekoliko s potenjem, diha- njem in tudi z materinim mlelcom. Vsako zdravilo ima natančno določeno koli- čino zdravilne snovi. Posamezni odmerek ka- kega zdravila je količina, ki jo je treba zaužiti naenkrat (npr.: ena tableta). Dnevni odmerek je vsota posameznih odmerkov na dan. Tako lahko delovanje zdravila omejimo na zdravil- ni odmerek (doza), ko zdravilo že deluje in na strupeni odrnerek (toksična doza), ko se že kažejo neza*željeni stranski učinki. Pri smrtnem odmerku (letalna doza) pa je teh stranskih učinkov zdravila že toliko, da pov- zročijo smrt. Ta razmik med zdravilnim in smrtnim odmerkom kakega zdravila je njego- va terapevtska širina. Cim večja je ta tem varnejše in uporabnejše je takšno zdravilo. Posamezne in dnevne doze zapisuje zdrav- nik. Za večino zdravilnih snovi so določene največje količine, ki so zapisane v posebni tabeli. Kadar zdravnik po svoji presoji preko- rači to največ dovoljeno količino zdravila, to tudi označi posebej na receptu. To je po- membno pri tistih zdravilih, ki imajo majhno terapevtsko širino. Pri doziranju zdravila je pomemben tudi čas, v katerem zdravilo razpa- de oziroma se izloči iz telesa. Cim hitreje se kako zdravilo izloči oziroma razkroji, tem po- gostejši so posamezni odmerki takega zdravi- la. To je odvisno od mnogih činiteljev in sicer od bolnika samega, njegove starosti ter tudi od poti po kateri je zdravilo prišlo v telo. Ta hitrost je največja pri vbrizgavanju zdravila v žilo (venski obtok), vse manjša je pri vbrizga- vanju v mišice, pod kožo, pri inhalaciji zdravi- la, pri dajanju zdravila skozi črevesno steno ter skozi usta. Po tem vrstnem redu se manjša hitrost delovanja zdravilne snovi in s tem se veča tudi odmerek zdravila. Poleg teh sploš- nih določil je pomembna tudi telesna kostitu- cija bolnika, spol bolnika, starost in pa telesna odzivnost na zdravilo. Zato 50 maksimalne doze le nekakšen varnostni ventil, ki imajo nalogo preprečiti nesreče. Posebnost pri odmerku zdravil so otroci, ki so drugačni od odraslih po presnavljanju te- kočin in je pri njih doziranje glede na težo drugačno kot pri odraslem človeku. Otroci se tudi močno razlikujejo med seboj po telesnem in duševnem razvoju. Zato bi bilo še najboljše merilo za doziranje zdravil v otroški dobi otro- kova telesna površina. BORIS JAGODIC BRIGADA V. VLAHOVIČ V NIŠ Med tem, ko brigadirji v Sloveniji marljivo vihtijo krampe in lopate v Posočju, Brkinih, Beli krajini. Slovenskih Goricah in Kozjanskem, je v nedeljo odpotovala na zvezno mladinsko delovno akcijo NiS 79 brigada Veljka Vlahoviča iz Celja. Sestavljajo jo brigadirji iz celjske in žalske občine. Tam bodo ostali mesec dni, opravljali pa bodo dela pri regulaciji Nišave. T. TAVČAR Ml IN ZDRAVJE (5) VPLIV ZRAČNIH ONESNAŽENJ NA ZDRA V JE Zagotovo sta SO2 in lebde- či prah v prvi vrsti indikator- ja za onesnažen zrak, vendar jima lahko pri akutnih situa- cijah z vso pravico priznava- mo vzročno zvezo za ^vig obolevnosti in umrljivosti, pri čemer pa moramo vedno znova upoštevati katalitično razgradnjo SO2 v SO3 in s tem nastanek aerosolov H2 SO4 pri istočasno prisotni vi- soki vlažnosti zraka. Ko so proučevali kratek čas skupine bolnikov z kro- ničnim bronhitisom, so ugo- tovili,da so pri koncentaci- jah aerosolov, ki so višje od 350 mikrogramov (kubni meter in SO2 nad 250 mgr/m^ dihalne motnje izrazitejše, koncentacije izpod teh vre- dnosti pa niso povzročile drugih motenj, kot občasno le zmanjšanje nekaterih di- halnih funkcij. Drugo vpra- šanje pa je, kako je z vplivi dolgotrajnih učinkov nizkih konc. zračnih onečiščenj, to- rej tudi SO2, ki smo jim da- nes v urbani sredini več ali manj skozi vse leto izpostav- ljeni. Nažalost imamo tu v večini primerov na razpola- go le retrospektivne študije, prospektivnih je le malo. Pri na pljučno funkcijo manj ra- zvitih dečkov do njihove vi- šine 150, včasih tudi 160 cm, poem pa ti vplivi počasi izgi- njajo. Kot vse kaže, bo treba v bodočih študijah o vplivu zračnih onesnaženj, zlasti SO2 tudi pri otrocih kot odra- slih bolj kot dosedaj upošte- vati socialno ekonomske ra- zmere, kajenje, zlasti pa še kompleksnost zračnih one- snažiteljev in njih medseboj- ne vplive. V ozračju naših mest se lahko nahajajo tudi različne oblike dušikovih oksidov ali kratko NO^ imenovani. V problematiki zračnih oneči- ščenj pa igrata vlogo pred- vsem njegov monoksid NO in dioksid NO2, deloma pa še oksidul N2O. Velike količine NO2 nastajajo vsled proce- sov v naravi, vendar te kon- centracije pri obravnavanju imisijskih koncentracij NO2 lahko zanemarimo. Najvaž- nejši del NO - NO2 imisij na- stane kot NO, ki se pa pozne- je v zraku oksidira do NO2. NO2 se v atmosferi zraka nahaja v skoraj konstantni koncentraciji 0,45 mg m^ in nastaja predvsem radi razpa- da dušikovih spojin z delo- vanjem bakterij v zemlji, ka- kor tudi zaradi reakcij med oušikom in kisikom v zgor- nji atmosferi. Plin, ki nasta- ne, ima pa zelo majhno reak- cijsko sposobnost in srednjo življenjsko dobo več kot 4 le- ta. V večji koncentraciji se uporablja kot narkotik in anestetik v medicini. NO monoksid nastaja v na- ravi vsled delovanja bakterij, tako tudi v nenaseljenih pre- delih lahko ugotavljamo koncentracije okoli 0,002 mg m^, dočim neprimerno večje koncentracije v v svrho pridobivanja energije in toplote. Z dvigom tempe- rature teh procesov prihaja do živahnejše reakcije med N in O2 v zraku. Glavni viri teh onečiščenj atmosfere so velike kurilnice in naprave za proizvodnjo energije kot tudi sam promet. Čeprav na ta način pride v zrak le do 10% celotne mase NO, ki se tvori iz reakcij v naravi, lah- ko v naseljenih področjih vsled kopičenja raznih emi- tentov na ozkem področju pride do večjih koncentracij kot v nenaseljenih predelih. Tako so v ZRN izmerili v mestih poprečne letne kon- centracije 0,04 pa do 0,12 mg m'^ V izpušnih plinih to- vornjaka so izmerili koncen- tracije do 5000 mg m^, v to- varnah, ki so bile ogrevane s premogom, pa do 1500 mg m'' NO. NO2 nastaja praviloma vsled pretvorbe primarnega NO pri skoraj vseh procesih zgorevanja in pri reakcijah NO z O2 ali ozonom v zraku. Del te reakcije se odvija že pri emisiji še toplih plinov pri visoki koncentraciji reak- cijskega partnerja. Jasno pa je, da v prisotno- sti drugih onesnaženj v zra- ku kot npr. ogljikovodikov ali SO2 pride do razgradnje NO in do številnih novih spojin, od katerih jih je zaen- krat le malo znanih, še manj pa je znanega o njih strupe- nem delovanju. Dovoljene koncentracije NO v atmosferi delovnih mest po naših predpisih lah- ko znašajo največ 30 mg ^, za NO2 pa 9 mg m*. Vrednosti maksimalnih imisijskih do- voljenih koncentracij v zra- ku za NO znašajo 0,2 mg m^, za NO2 pa 0,1 mg m-' za 24- urna poprečja. Poprečne po- lurne maksimalne imisijske dovoljene koncentracije za NO znašajo 0,6 ter za NO2 0,3 mg m^. Podatke o izoliranem delo- vanju N oksidov imamo iz poskusov na laboratorijskih živalih. Toksičnost plina NO2 pri visokih koncentraci- jah je že dolgo znana, pri konc. nad 60 mg m^ pride do vnetij in okvar celic alveol, do infiltracije tkiva okoli oži- lja in do širjenja žil, pogosto tudi do pljučnega edema. Pljučni edem se pa ne pojav- lja več pri večurnem dajanju NO2 izpod koncentracije 20 mg m^. Pri ljudeh, ki so se prostovoljno javljali za prou- čevanje vplivov nizkih kon- centracij NO v komorah, so pri 10 minutnem vdihavanju koncentracije 10 mg NO2 opazovali večji odpor zrač- nih poti na vdihan zrak. Ugo- tovili so tudi, da tako zdrave osebe kot tudi bronhitiki po 15 minutni inhalaciji 5 ppm (pars pro milion) NOv reagi- rajo z zmanjšanjem parcijal- nega arterijalnega pritiska kisika, inhalacije 5 ppm NO2 preko 15 minut pa dovede do izrazitega zmanjšanja difu- zijske sposobnosti pljuč za CO. PIŠE: MAG. B. HRAŠOVEC PRIPOROČA Tokrat smo obiskali oddelek šolskih po- trebščin v Veleblagovnici T, ki je že mesec dni pred pričetkom pouka izjemno dobro založen. To velja tudi za različne svinčnike, nalivna peresa, flomastre in kemične' svinčnike. Na voljo je tudi precej zvezkov. Še zlasti posrečeni so ovitki zvezkov za glasbeni pouk. Trikotnik) In šestila... Nujno potrebne stva- ri za šolarje v osnovnih šolah in srednjih, pa tudi na drugih šolah... Barvice seveda ne pridejo prav le v šoli. Tudi doma in med počitnicami. Še zlasti za tiste, ki radi rišejo in barvajo. Ob vsem skupaj seveda ne gre pozabl4 šolskih knjig za vse razrede. J §t. 31 - 9. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 17 Soris Serdoner Alojz Četina Marinka Vasle Štefan Pavlic „ TRAKTORSKE SPRETNOSTI« TUDI DEKLETA S POLZELE DOBRA Udeležba ni bila najboljša. Ponagajalo je vreme. _V soboto je bilo na Polzeli štirinajsto regijsko traktorsko tekmovanje akti- vov mladih zadružnikov. Nanj se je tolcrat prijavilo štirinajst ekip, zaradi slabega vremena pa se je tekmomanj v spretnostni vožnji in oranju ter pozna- vanju teorije udeležilo le osem ekip iz žalske in konjiške občine. Na tem zani- mivem tekmovanju je nastala tudi ta anketa med udeleženci. BORIS SERDONER, Šempeter: »Star sem šestnajst let in letos prvič tekmujem. Do sedaj je vse še kar do- bro šlo, čeprav sem pričakoval, da bom dosegel še boljše rezultate. Doma imamo kmetijo, ki je dobro mehanizi- rana, mislim pa, da tudi s takšnimi tekmovanji marsikaj pridobimo. Pred- vsem mi mlajši.« ALOJZ CETINA,Podlog: »Tudi jaz letos prvi^ tekmujem. Najtežje zame je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji z dvoosno prikolico. Odločil sem se, da bom ostal doma na kmetiji, saj je kme- tovanje po svoje lepo. V Mariboru obi- skujem srednjo kmetijsko šolo. Da- našnje tekmovanje so kar dobro pri- pravili.« MARINKA VASLE, Polzela: >>Na da- našnjem tekmovanju nastopa le ena ženska ekipa. Smo predstavnice akti- va mladih zadružnikov s Polzele. Naj- težje za nas je .bilo oranje. V Medlogu obiskujem vrtnarsko tehniško šolo, kje pa se bom zaposlila, zaenkrat ne vem.« 5TEFAN PAVLIC, Slovenske Konji- ce: »Doma sem na kmetiji, kjer imamo tudi traktor, zato sem si današnje tek- movanje predstavljal lažje kot pa se je sedaj izkazalo. Obiskujem srednjo kmetijsko šolo v Šentjurju. Takšna tekmovanja kot je današnje pa so tudi posrečena oblika spoznavanja mladih kmetov, pa še marsikaj se naučimo.« Ob koncu zapišimo še to, da je med moškimi zmagal Marjan Mešič s Pol- zele, drugi je Alojz Rojnik iz Šempe- tra in tretji Ivan Povše, prav tako iz Šempetra. Med dekleti se je najbolj izkazala Zofka Blagotinšek, drugo mesto je osvojila Marinka Vasle, tretje pa Jožica Zabukovnik.Vsa dekleta so s Polzele. Prvo mesto ekipno je pri- padlo ekipi Sempeter-Grušovlje, dru- go Slovenskim Konjicam in tretje Pol- zeli. Vsi najboljši bodo nastopili tudi na republiškem tekmovanju, ki bo od 24. do 26. avgusta v Kočevju. Besedilo: JANEZ VEDENIK Slike: TONE TAVCAR NAKlATKGi TRI REGATE Po skoraj dvomeseč- nem zatišju je Sekcija za jadranje na deski, ki delu- je v okviru Društva za šport na vodi NIVO Celje ponovno pripravila rega- to na Smartinskem jeze- ru. V drugi polovici avgu- sta bosta dve regati in si- cer 18. in 25., 1. septem- bra pa bo peta in zadnja klubska regata, ki bo obe- nem tudi štela za pokal VRTNICA. Člani sekcije, ki bodo na klubskih rega- tah zbrali največ točk se bodo udeležili tudi me- dnarodnega državnega prvenstva, ki bo 9. 9. v Katoru, za 15. septembra pa prizadevni člani Sekci- je za jadranje na deski pripravljajo maraton v ja- dranju od Poreča do Por- toroža. DVA POKALA VRTNICA Športniki in ljubitelji športa, ki se zbirajo v zna- nem celjskem bistroju VRTNICA bodo tudi le- tos pripravili tekmovanji v tenisu in jadranju na de- ski za pokal VRTNICA. Zaradi zasedenosti objek- tov in dopustov bosta obe tekmovanji v dneh od 30. avgusta do 1. septembra. Za razliko od tekmovanja v smučanju sta ti dve tek- f^ovanji odprti, tako da se ga lahko udeleži kdor hoče. Po tekmovanjih bo ^ soboto. 1. septembra na Srnartinskem jezeru tudi piknik. PONGRAC TRETJA Celjska šahistka Lojzka Pongrac je letos sodelo- l^ala na republiškem ša- hovskem prvenstvu ' v H'Jbljani. V devetih kolih je zbrala pet in pol točke osvojila odlično tretje pesto. Zlasti uspešna je ^'la v zadnjih dveh kolih, ^0 je remizirala proti Gor- Jančevi in premagala Pe- ^Klajevo. J. KUZMA PREBOLD - GORNJA VAS DOSEGLI SO SVOJE Nova delovna zmaga prizadevnih gasilcev v spomin na veliko stavko tekstilcev Slovenije, ki je bi- la leta 1936 in v kateri so so- delovali tudi preboldski tek- stilci, praznujejo krajani te krajevne skupnosti svoj kra- jevni praznik. Letos bo to praznovanje potekalo v Gor- nji vasi, kjer deluje zelo ak- tivno gasilsko društvo, ki ravno v tem času slavi tudi svojo 60-letnico delovanja. Ta njihov jubilej in krajevni praznik pa jim bo poleg osta- lih komunalnih in drugih pridobitev prinesel tudi pre- novljen in dograjen gasilski dom, ki pa ne bo služil samo gasilcem, ampak tudi vsem ostalim družbenopolitičnim in kulturnim dejavnikom te-, ga kraja. O novi pridobitvi, ki bo omogočila še plodnejšo de- javnost posameznih organi- zacij, predvsem pa gasilske- ga društva, smo se pogovar- jali s predsednikom gasil- skega društva Golič Fran- com, tajnikom Herodež Mil- kom in blagajnikom Kajba Friderikom. Povedali so nam: Golič Franc »Za adaptaci- jo in dograditev že obstoje- čega gasilskega doma smo se odločili predvsem zaradi utesnjenosti. Najprej smo si- cer imeli v načrtu le dozida- vo garaže, s čimer bi razbre- menili dvorano, ki smo jo uporabljali še za orodjarno ter najrazličnejše zabavne in kulturne prireditve, vendar kasneje smo se odločili za ce- lotno obnovo doma. Zaveda- li smo se, da bo potrebno vložiti za to znatno več napo- ra, vendar kot lahko uogtav- Ijamo danes, se je veljalo po- truditi, saj bo dom funkcio- nalen.« Herodež Milko »Kot veči- na gasilskih društev smo se tudi mi odločili, da opravimo čimveč dela sami ter si tako prihranimo finančna sred- stva izključno za tista opravi- la, ki jih bomo morali plača- ti. V začetku smo se soočali z najrazličnejšimi težavami, ki pa so bile predvsem admini- strativnega značaja. Dejstvo je, da smo z deli začeli pozne- je kot smo predvidevali, vzrok temu pa je bilo zavla- čevanje glede prepisa zemlji- šča. Ko smo to uredili in do- bili vsa potrebna dovoljenja, smo začeli z delom. Od leta 1977 pa do danes je bilo pri domu opravljenih okrog 7000 prostovoljnih ur. Naj- več ur smo opravili gasilci, v zadnjem času pa se precej trudijo tudi ostali vaščani!« Kajba Friderik »Čeprav smo bili še tako zagnani, smo vedeli, da je to premalo. Nujno je bilo zato začeti tudi z zbiranjem finančnih sred- stev. Sprva smo mislili, da bo zadoščalo 20 miljonov starih din, vendar kmalu se je pokazalo, da teh sredstev ne bo dovolj. Potrebna sred- stva smo zbrali iz prispevkov krajevne skupnosti, organi- zacij združenega dela, obrt- nikov, občinske gasilske zveze in od vaščanov, ki so se pri tem zelo izkazali. Do sedaj je bilo v dom vloženih že preko 30 miljonov starih din.« Svojemu namenu bodo ga- silci izročili objekt 2. sep- tembra, ko bodo praznovali 60-letnico delovanja in ko bo v njegovih prostorih slav- nostna seja skupščine kra- jevne skupnosti. DARKO NARAGLAV Franc Golič Milko Herodeš Friderik Kajba PROMETNA PREVEHTm PIŠE: STANE ZUPANC ODNOSI NA CESTI SO PREDPISANI Z ZAKONOM 2e ustavni amandmaji, posebej pa še nova ustava SFRJ je narekovala tudi na področju cestnega pro- meta na novo uzakoniti odnose med udeleženci v pro- metu in predvsem razmejiti pristojnosti med federa- cijo in republikami oz. avtonomnimi pokrajinami. V skladu s to ustavno zasnovo je bilo zvezni zakono- daji prepuščeno, da določi temelje v urejanju odnosov na naših cestah. Zvezni predpisi, ki so vsklajeni z mednarodnimi sporazumi in veljajo enotno na vsem območju SFRJ, so dokaj izčrpni in temeljiti pri razla- ganju prometnih pravil ter pri obravnavanju motornih vozil in njihovih voznikov. Na ostalih področjih pa so podani temelji in načelne rešitve, za podrobnejšo ure- ditev odnosov pa so pooblaščeni republike, oz. avtono- mne pokrajine glede na njihove posebnosti v prometu. Spominjamo se še, da je začel že prvega oktobra 1974 veljati zvezni Zakon o temeljih varnosti cestnega pro- meta in kasneje tudi podzakonski predpisi, kot na primer: Pravilnik o prometnih znakih in znakih, ki jih dajejo udeležencem v prometu pooblaščene osebe: Pravilnik o napravah, opremi, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu itd. S tem je bila zvezna zakonodaja na področju cest- nega prometa zaokrožena in zaključena in je bila dana možnost republikam in pokrajinam, da z lastnimi predpisi uredijo specifičnosti glede na posebnosti nji- hovih prometnih razmer. Več kot eno leto po uveljavitvi zveznega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa smo tudi Slovenci dobili novi republiški Zakon o varnosti cestnega pro- meta, ki je začel veljati 19. novembra 1975^ Po uveljavitvi zakona so bili izdani tudi republiški podzakonski predpisi in lahko trdimo, da so odnosi na naših cestah zakonsko urejeni. Kljub temu pa se že kažejo težnje po spremembi nekaterih predpisov, saj smo zelo razgibana družba, ki narekuje spremembe odnosov. Te spremembe v večjem obsegu dožKdjamo tudi letos in jih bomo tudi v prihodnje. Že ob površnem ocenjevanju naše prometne zakono- daje lahko ugotovimo, da so pri strogosti predpisov in sankcij v zvezi prekrški dokaj iznačeni vsi udeleženci v cestnem pronietu, ne glede na to, v kakšnem svojstvu nastopajo. Ugotovimo lahko tudi, da naša zakonodaja nalaga večjo odgovornost delovnim organizacijm, ki gradijo ceste in skrbijo za njihovo vzdrževanje, kar se kaže v zahtevah poboljše opremljenih in vzdrževanih cestah. Podana je tudi večja odgovornost delovnih organiza- cij pri notranji kontroli vozil in voznikov ter njihovimi pogoji dela. Prometna in druga pravila so taka, da bi se z maksi- malno angažiranostjo vseh dejavnikov prometne var- nosti kot so človek, vozilo in cesta, zmanjšal krvni davek na naših cestah. Vemo, da samo na slovenskih cestah ugasne življe- nje več kot 700 ljudem v ericm letu, v Jugoslaviji več kot 5000 mrtvih letno, potem je prizadevanje zakono- dajalca trebe podpreti z doslednim spoštovanjem vseh cestno prometnih predpisov in uveljavljanjem istih moralnoetičnih kvalitet, ki bodo odnose med udele- ženci v prometu še oplemenitile. PRVI TABOR GASILCEV PIONIRJEV NA ŠMOHORJU v dveh izmenah po šest dni bo preko 90 pionirk in pionirjev nabiralo znanje iz gasilskih veščin in hkrati spoznavalo osnove tabor- ništva in planinstva. Občinska gasilska zveza Laško se je obločila, da svoje najmljaše člane organizirana vzgaja na taborih, ki bodo tudi naslednja leta. Program izobraževanja je izredno pester in bogat. Planinski dom bo 12 dni gostil pionirje in vodiče, ki bodo pridobljeno znanje pozneje koristili v praksi. Varstvo okolja je osnova za razvoj in kot takega bodo spoznavali na nevsiljiv način udeleženci tega tabora. O življenju v taboru so udeleženci povedali marsikaj zanimivega. Med njimi je bil tudi Defar Branko-Striček, ki tudi sicer vedno sodeluje z mladimi občine Laško ob pohodih in srečanjih. TONE JEVŠEVAR, pedagoški vodja tabora: »Tabor je sestavljen iz A in B skupine pionirjev iz Radeč in Vrhovega, v naslednjem pa bodo iz Laškega. Vsako izmeno vodi 5 vodičev-častnikov, medicin- ska sestra poleg vodje tabora in drugih pedagoških delavcev. Razvoj v pomlajevanju članstva je čutiti predvsem v zadnjih štirih letih, ko se udeležujemo in organiziramo občinska tekmovanja. Udeležujemo se tudi republiških in medrepubliških tekmovanj. Sedaj imamo v občini že dvanajst desetin pionirjev in mladincev, pra toliko kot je starejših. Imamo že tudi desetino mladink. Ni nam pa še uspelo organizirati članic. Sem sodi tudi pohvala sodelovanja z enotami in občinskim štabom civilne zaščite. Letošnji tabor, ki je hkrati prvi, je organiziran z namenom, da se dejavnost nadaljue čez celo leto, ne samo v spomladanskih mesecih. Sedaj bo verjetno tudi večji uspeh pri organizaciji krožkov na šolah, trenutno deluje samo na radeški šoli. Vsako leto je bilo čutiti osip članstva, zato smo se tudi odločili za lasten tabor. Pred leti so namreč pionirji odhajali v republiški tabor na Debeli rtič, kjer pa so kapaci- tete premajhne, se ga je lahko udeležila le ena desetina, ki je hkrati predstavljala tekmovalno ekipo. Zato je bilo tudi manj zanimanja za sodelovanje v gasilski dejavnosti. Režim v taboru je prilagojen disci- plini, ki veljg v gasilskih vrstah. Program obsega gasilsko prakso, dovolj časa je še za rekreacijo, glasbeno vzgojo - učijo se pesmi, deluje dramski krožek in organizirana je tudi likovna vzgoja. Igramo še nogomet, namizni tenis, med dvema ognjema, rokomet. V celoten program je še vključena vzgoja v smeri krepitve ljudske obrambe, spoznavanje zgodovine in dogodkov iz NOB v bližnji in daljni oko- lici. Organiziramo krajše izlete in sprehode in s tem spoznavamo naravo. , Izvedli bomo analizo, ki nam bo pokazala dobre in slabe strani, da se bomo prihodnje leto lažje in boljše pripravili na tabpr.« SONJA BLAS, 13 let, iz GD Radeče je predsednica sveta tabora: -Izvolili smo petčlanski svet tabora. Svet vodi samoupravno življe- nje v taboru. Vsako jutro imamo celoten program vzgoje, vsak dan so določeni dežurni, ki pomagajo tudi pri razdeljevanju hrane. Učenje gasilske tehnike nam seveda vzame največ časa. Ob tem tudi tekmujemo za bronasto (3. in 4. razred), srebrno (5. in 6 razred) in zlato značko (7. in 8. razred), ki jih bomo dobili na koncu ob opravlje- nem »izpitu«. Pripravljamo se tudi na zaključno prireditev, ki bo 12. avgusta. Takrat se bomo zbrali vsi udeleženci tabora in prikazali kaj smo se naučili v tednu dni svojim staršem in drugim gostom. FANIKA LAPORNIK 31 - 9. avgust 1979 NOVI TEDNIK - stran 19 KRONIKA KINO Union: od 9. do 12. 8. itali- janski film »Grozljivi dogo- dek- od 13. do 15. 8. italijansko- pemški film »To je res prava ljubezen« Metropol: od 9. do 15. 8. fgvija Moravinih filmov Matineja: 11. 8. ob 10. uri italijanski »Maščevanje Bele strele« Dom: od 9. do 12. 8. ameri- jlii »Garetovo maščevanje« od 13. do 15. 8. italijanski »Maščevanje Bele strele« Mladinski program: od 9. do 12. 8. ameriški film »Sin poglavarja Masajev« TV SPORED NEDELJA, 12. 8. 9 10 POROČILA (Lj) 9 15 ZA NEDELJSKO DOBRO JU- TRO: POJO FRANKOLOV- ČANI (Lj) 9,45 626 (Lj) 10.05 S. Stojanovič: VEČ KOT IGRA, nadaljevanka TV Bgd (Lj) 11 00 PRILJUBLJENE ZGODBE (Lj) 11.25 MOZAIK (Lj) 1130 KMETIJSKA ODDAJA (Zgb) PO SLEDEH BELEGA ŽER- JAVA, dokumentarni film (Lj) VESELI TOBOGAN: Savudri- ja (Lj) POROČILA (Lj) POLETJE NA ADI, zabavno glasbena oddaja TV Bgd (Lj) OBISK NA ELBl, potopisna oddaja (Lj) ŠPORTNA POROČILA (Lj) RIŽ, japonski film (Lj) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 CIKCAK (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 1955 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20 00 D. Kovačevič: MED NEBOM IN ZEMLJO, TV nanizanka TV Beograd (Lj) 20.40 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.45 SLOVENCI V II AVSTRIJSKI REPUBLIKI, oddaja iz cikla ŽIVE NAJ VSI NARODI (Lj) 21.30 TV DNEVNIK (Lj) 21.45 RISANKA (Lj) 21.55 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Ti) 22.10 ŠPORTNI PREGLED (Bgd) PONEDELJEK, 13. 8. 17 45 POROČILA (Lj) 17.50 VRTEC NA OBISKU: SLIKAJ- TE Z NAMI (Lj) 18.05 ZA NAS IN NAŠE VNUKE, sovjetski dok. film (Lj) 18 35 OBZORNIK (Lj) 18.45 MLADI ZA MLADE (Sk) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 CIKCAK (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 Simone de Beauvoir: STRTA ŽENA - TV drama (Lj) 21.35 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.40 KULTURNE DIAGONALE (Lj) 22.20 TV DNEVNIK (Lj) 22.35 BALKANSKE ATLETSKE IGRE, posnetek iz Aten (Lj) TOREK, 14. 8. 17.50 POROČILA (Lj) 17.55 FESTIVAL MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV - CELJE 77 (Lj) 18.35 OBZORNIK (Lj) 18.45 POLETNI NOMADI, reporta- ža (Lj) 19.15 RISANKA (Lj)l 19.20 CIKCAK (Lj) 1930 TV - DNEVNIK (Lj)l 19.55 PROPAGANDNA OD- DAJA (Lj) 20.00 NAJBOLJ ODDALJENI SO- SED, dokumentarna serija ANTIPODI (Lj) 20.48 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.45 H. De Balzac: CESAR Bl- ROTTEAU, TV nad (Lj) BULJBA (Lj) 22.10 TV DNEVNIK (Lj) SREDA, 15. 8. 18.00 POROČILA (Lj) 18.05 MALA ČEBELICA (Lj) 18.20 NE PREZRITE (Lj) 18.35 OBZORNIK (Lj) 18.45 OD VSAKEGA JUTRA RA- STE DAN: Vrh poljane Do- berdob (Lj) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 CIKCAK (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 ZiJrich: MEDNARODNI AT- LETSKI MITING, prenos (EVR, Lj) 22.15 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20.00 FILM TEDNA: DOLGE PO- ČITNICE, španski film (Lj) PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) GLASBENA ODDAJA: JA- DRANSKE RAZGLEDNICE (Lj) TV DNEVNIK (Lj PETEK, 17. 8. 17.50 POROČILA (Lj) 17.55 LA FONTAINOVE BASNI, Otroška oddaja TV Zagreb (Lj) 18.10 PRILJUBLJENE ZGODBE (Lj) 18.35 OBZORNIK (Lj) 18.45PROCK KONCERT (Lj)l 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 CIKCAK (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55PPROPAGANDNA ODDAJA 20.00 JADRANSKA SREČANJA prenos iz Crikvenice (Zgb) 21.20 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21.25 JUNAKI SERIJSKEGA FIL- MA: ROCKFOLIES (Lj) 22.15 TV DNEVNIK (Lj) 22.30 NOČNI KINO; REŠITELJ, ju- goslovanski film (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 17 40 TV DNEVNIK V MADŽARŠČI- NI i'N. Sad) 18.00 TV DNEVNIK (Bgd) 18.15 MALI SVET (Zgb) 18.45 ZABAVNO GLASBENA OD- DAJA (Ti) 19.30 TV DNEVNIK (Bgd) 2000 KULTURA NEUVRŠČENIH (N. Sad) 21.00 POROČILA (Zgb II) 21.10 LIKI REVOLUCIJE (Bgd II) 21.55 GLASBENI ATELJE-prenos (do 22 55) (Bgd II) SOBOTA, 18. 8. 14.55 POROČILA (Lj) 15.50 RUMENA PODMORNICA, ameriški film (Lj) 17.15 NAŠ KRAJ (Lj) 17 25 NOGOMET SARAJEVO: PARTIZAN - prenos (Sa) v odmoru PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 19.15 RISANKA (Lj) 19.20 RISANKA (Lj) 19.30 TV DNEVNIK (Lj) 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 20 00 STRANI Z NJEGOVA ŽIVLJE- NJA (L N Tolsto)) (Lj) 20.30 L. N. Tolstoj: ANA KARENI- NA - TV nadaljevanka (Lj) 21 20 PROPAGANDNA ODDAJA (Lj) 21,35 SRCE JE SAMOTNI LOVEC, ameriški film (Lj) 23.25 POROČILA (Lj) 23.30 625 (Lj) Oddajniki II. TV mreže: 18.55 POROČILA (Bgd II) 19.00 NARODNA GLASBA (Zgb II) 19 30 TV DNEVNIK (Bgd, Zgb 11) 20.00 A. Adam: GISELLE, balet-ll. del (Bgd II) Delovna organizacija HMEZAD GOSTINSTVO TURIZEM ŽALEC, Soseska Ložnica 81 Temeljna organizacija združenega dela HOTEL Prebold OBJAVLJA prosta dela in naloge 1. SKLADIŠČNIK Pogoj: prodajalec, 3 leta delovnih izkušenj 2. SLAŠČIČAR Pogoj: poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj 3. UČENCE za izučitev poklica kuhar in natakar Pogoj: uspešno končana osnovna šola Delo je za nedoločen čas s poskusnim delom. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe na Komisijo za delovna razmerja tozd Hotel Prebold v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh. POIIIP v... 6ALEBU Bogata je izbira keramičnih ploščic. Cene so različne, gibljejo pa se od 300 dinarjev na- prej za kvadratni meter. Zanimiv je tudi izbor vodovodnih pip. Ne le 2a tiste, ki gradijo, pač pa tudi za tiste, ki bi •"adi obnovili prostore v stanovanju. V krat- •^em bodo dobili pipe iz Avstrije. KOVINOTEHNA TOZD Teftiirena tnioviiia ČRNA KRONIKA SPET KRVAVA CESTA! Samo v ponedeljek: 6 nesreč, 3 mrtvi, 10 poškodovanih Težko bi našli bolj črn dan, kot je bil ponedeljek, na naših cestah. Bilanca ne- sreč je grozljiva: v osmih nesrečah so trije izgubili življenje, deset je bilo po- škodovanih, materialne škode pa je bilo vsaj za 600.000 dinarjev, od tega pri eni nesreči za 500.000 dinar- jev. Najbolj grozljivo je bilo v ponedeljek zvečer na hitri cesti od Celja do Maribora, kjer je ob 19.45 uri prišlo na 61. kilometru, to je blizu Dra- melj, do silovitega čelnega trčenja med volvo avstrijske- ga državljana Walterja Ko- walda in opel-rekordom na- šega državljana Mirana Praz- nika iz Sevnice. Da je bila nesreča še hujša, je veliko pripomogla Avstrijčeva ja- hta, ki jo je imel naloženo na prikolici. Avstrijski voznik Kowald je iz doslej neznanega vzroka zapeljal na levi vozni pas hi- tre ceste, kar je povzročilo to silovito in tragično trčenje, v katerem sta na kraju nesreče umrla voznik opel-rekorda Miran Praznik iz Sevnice in njegov sopotnik Zdravko Marušič, star 62 let, iz Velike Buhajnice pri Sevnici. V vo- zilu volvo avstrijske registra- cije sta bila poleg voznika poškodovana še njegova že- na in sin. Verjetno se imajo samo dobri konstrukciji svo- jega avtomobila zahvaliti, da tudi oni niso ob življenja. Druga prometna nesreča, ki je terjala življenje kole- sarke Marije Zajelšnik iz Zg. Grušovelj, pa se je zgodila tudi v ponedeljek ob 14.10 uri na stari cesti v Novem Tepanju pri Slovenskih Ko- njicah. Pri tej nesreči je priš- lo do trčenja med tovornim avtomobilom, ki ga je vozil Jože Pliberšek, star 38 let, in nasproti vozečo kolesarko, ki je istočasno tudi prečkala cesto pred tovornim vozi- lom. Tovornjak je kolesarko zbil na obcestni travnik, kjer je obležala mrtva. Verjetno gre pri tej nesreči za neprevi- dnost kolesarke in prehitro vožnjo tovornjaka. Po podatkih republiškega sveta za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu SRS je sicer teden med 6. in 12. avgustom najmanj črn. Na slovenskih cestah je v tem tednu umrlo v zadnjih petih letih 55 ljudi, kar je okrog 15 manj kot v drugih počit- niških tednih. Vse kaže, da bomo tudi v tem tednu na žalosten način popravili statistične podatke! MITJA UMNIK Dvoje življenj, trije poškodovani in razbite pločevine za 500.000 dinarjev - to je žalostna bilanca nesreče, ki se je zgodila v ponedeljek zvečer na 61. kilometru hitre ceste Celje-Maribor. FOTO: IVAN ROBAČER ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU PO INDONEZIJI (6) SMER POTI - BALI Morda je prav, da nekaj be- sed zapišemo še o Bogorju, kjer je že leta 1745 bila rezi- denca nizozemskega guver- nerja. In potem vse, dokler niso sem prišli Japonci leta 1942. Danes ima svojo rezi- denco tu tudi indonezijski predsednik Suharto. Pov- prečna letna temperatura znaša tu okrog 26 stopinj Celzija, ozračje je bolj prijet- no kot v okolici Džakarte in tako ni naključje, da imajo tu svoje vile indonezijski velja- ki in tujci. Južno od Bogorja je tudi okrog 2000 metrov vi- sok vulkan Salak. Bogor je tudi največji bo- tanični vrt v jugovzhodni Aziji. Ure dolgo se lahko člo- vek sprehaja v tem tropskem vrtu, kjer je 500.000 različnih rastlin in več kot 10.000 vrst dreves. Zanimivi so nasadi orhidoj in z raznimi križanji so jih vzgojili približno 3000 vrst. K botaničnem vrtu sodi tudi živalski muzej in bogata znanstvena knjižnica. Sprehajali smo se po vrtu in strmeli. Ves čas pa so nas na neprisiljen način opazo- vali mladi fantje, ki tu skrbe za skoraj vsako rastlino. Predstavljamo si lahko, kaj bi bilo, če bi vsak obiskova- lec utrgal le eno orhidejo. Kljub temu, da smo bili na sprehodu prav v opoldanski vročini, pa se nam nikamor ni mudilo. Lahko bi se tu sprehajali ure in ure dolgo. Dobesedno mokri smo po- tem naš sprehod le zaključi- li, ob izhodu pa so nas oble- gali otroci ter nam skušali prodati metre batika in lepe iz lesa izrezljane figure. Ce je kdo kaj kupil, se je obleganje PIŠE: JANEZ VEDENIK še bolj nadaljevalo. Otroci so cene za svoje izdelke deset- kratno znižali, ko so videli, da nočemo ničesar kupiti in jih ponujali za sramotno ma- lo denarja. To se je ponavlja- lo povsod v Indoneziji in ne- malokrat smo stvari kupili le zato, ker so nas njihove očke mnogokrat bolj prosile kot kdo ve kakšno prigovarja- nje. Le s težavo smo se vkrcali v avtobus, mali prodajalci so vstopali za nami, ponujali stvari skozi okna... Avtobus je odpeljal in razočarani so strmeli za nami, toda kmalu so poskušali srečo pri drugih turistih. Popoldne smo se odpeljali na letališče in potem čakali na polet za končni cilj naše- ga potovanja - pravljični otok Bali. Toliko lepega smo slišali o njem, da smo komaj čakali na to, da prispemo tja. Že sedaj lahko zapišem, da je Bali zares »rajski« otok. Mor- da smo ujeli še zadnje tre- nutke otoka, kjer civilizacija in množični turizem še nista pokvarila vsega. Tudi ta dva fanta na neprisiljeni način sledita turističnim skupinam in skrbno pazita, da kdo ne bi preveč trgal čudovito cvetje. Sicer pa sta verjetno starejša kot izOledata. Nasploh dajejo Indonezije! vtis, da štejejo manj let kot jih v resnici. NASVET Baletka čaka na vlak in si priganja čas s skoki, vihti v zrak noge in počepa. Pa pride starka in ji pravi: Pridite. Pokazala vam bom, kje je stranišče! Kdo pravi, da modema se umetnost dela, brez modela? NIČNE ŠKODI, ČE VEMO NEVESTA POBEGNILA S PRIČO Štiriindvajsetletni Holger M. iz Hamburga je gotovo najbolj nesrečen in osramo- čen ženin sveta. Na sam po- ročni dan mu je pobegnila žena z poročno pričo iz nekaj ur starega zakona. Pa je bilo vse pripravljeno. Povabljenih je bilo 60 sva- tov, tudi soba v hotelu, je bi- la za mladi par plačana. Zgodilo pa se je zaradi že- ninovega moralnega princi- pa, češ, pič telesne ljubezni pred poroko. Zato se je Inge spetljala z ženinovim prijate- ljem Heinzom, ki je bil pre- dviden za ženinovo pričo. In ker se je nekaj tednov pred poroko pokazalo, da je Inge noseča, se ji je le zdelo pre- hudo, da bi svojega bodoče- ga moža tako močno preva- rala. Nekaj ur po poroki se ji je oglasila vest in pobegnila z očetom svojega nerojenega otroka. Holger je menda re- korder v najkrajšem zakonu. TAT JE VRNIL DENAR Kdo bi si mislil, da so med tatovi tudi »poštenjaki«? Ta- ko je nedavno nek prilož- nostni tat vrnil ukradenemu deset dolarjev, ki jih je »plju- nil« žrtvi na londonskem le- tališču. V anonimnem pismu sporoča, da je denar z denar- nico vred ukradel iz nuje, ker mu je zmanjkalo denarja za taksi v bolnišnico. K sreči je ukradeni imel v denarnici naslov. V opravičilo je tat še dodal, da je bil s tatvino kraj- ši postopek, kot če bi nez- nance prosil za posojilo ali darilo. MILIJON CENTOV PRIHRANKA Nek Edwin iz Utica v Ameriki je prijavil v banki 10 tisoč dolarjev prihranka, ki bi ga rad vložil na hranilni konto. Ko naj bi izročil de- nar, so uslužbenci debelo po- gledali. Pred banko je imel mali tovornjak, na njem 200 vreč drobiža po en cent. Vre- če so skupaj tehtale tri in pol tone. Edwin je drobiž zbiral 13 let. DEŽELA PTIC Jugoslaviji bi lahko rekli tudi dežela ptic. Ugotovili so, da pri nas živi 508 vrst ptic, od tega 40 odstotkov se- livk. Za primerjavo: na Če- škoslovaškem živi 324 vrst ptic, v ZRN 422 in v Angliji 425 ptic. Naša najmanjša pti- ca je vrtoglavi kraljiček, ki je dolg 7,7 cm, največja pa je droplja, divji puran, ki živi v donavskem območju. Dose- že en meter višine in tehta do 20 kg. NAJVEČJE PODZEMSKO JEZERO Leži v podzemski jami Ve- ternica pri vasi Zavala v Her- cegovini. Dolgo je približno 250 metrov, široko 35 me- trov, globoko pa je do 3 me- tre. ABRIKA črne so okajene strehe preko polj, ki zdaj mirna, tiha v dalj strmijo. Za njimi zadnji borovci bežijo pred dimom, ki se niža bolj in bolj. Nebo turobno zdi se da prihaja dotaknit s čelom se kaminov črnih. Nebo se dvigne. V pramenih srebrnih zblesti za hip krog hišic tega kraja. Kamina dva sta zvila v vrv svoj dom, na vrvi tej se zbilje rdeči titan. Sopara ga opaja kakor vino. Čez strehe gleda in strmi v daljino. V rokah plamenov šop ko žolt žafran drži in rjove sužnjem črn pogin. FRANCE ONIČ »UMETNIKOV« NE MANJKA Posnetek je nastal v Poreču, je pa podoben mnogim motivom ob Jadranski obali v čaSti vročega obmorskega dopustovanja. Številni slikarji si postavijo atelje kar na pločniku izobesijo obvestilo, da stane portretiranje 300 ali 400 dinarjev in ne pozabijo spomni' staršev, da so otroci ljubek objekt za to dejavnost. Za reklamo še izobesijo nekaj »polizanih portretov filmskih zvezd in tržnica kiča lepo cvete. Sicer pa, čas dopustov je... ^ NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga ČGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603- 31198 - CGP Delo Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.