Poštnina plačana v gotovini „ v Abb. postale i gruppo - Cena 50 lir TRST, nedelja 21. novembra 1965 Leto XXI. - St. 277 (6255) ;• ..z* Ob dvajsetletnici oživljen j a naše prosvete Prosvetno društvo «Slavko 5kamperle» slavi dvajsetletnico svojega obstoja in uspešnega delovanja TVanes proslavlja naše sve-IItoivansko prosvetno društvo «Slavko Škamperle» svojo dvajsetletnico. Ko mu ob tem jubileju v imenu Slovenske prosvetne zveze prisrčno čestitam in želim še mnogo let Plodnega delovanja, pa hkrati Poudarjam, da je letos pravza-Prav minilo dvajset let, odkar se je obnovilo prosvetno delo v Trstu in Gorici. Ko so leta 1945 naši ljudje Po težki borbi, ki je terjala toliko krvi, solz in požganih domov, vstali v nove zarje, je bil najlepši občutek, da bomo v novem ■ življenju in mladi svobodi zopet govorili nekazno-Pano v svojem jeziku, da bomo imeli zopet šole v svojem je-ziku in da se bo po naši izmu-ceni zemlji razlegala zopet naša slovenska pesem. Hiteli smo pripravljati škodo, ^i nam jo je prizadela dolga doba petindvajsetih let kultur-ne in prosvetne teme, v katero nas je pahnil fašizem s svo-io zmotno, nedemokratično in zatiralno politično koncepcijo ter nas imel za narod hlapcev, ki naj se odpove svojemu materinemu jeziku. Takrat, pred dvajsetimi in Več leti, se je naš narod prebudil in zbral vse moči, ki so mu še bile ostale, in zanetil skoro v vsa/ci vasi in v mestih plamen nove prosvete. Oprijel se ie z novim poletom izobraže-Phlnega dela, ki je vsaj legal-n°, prenehalo tisti dan, ko je začel pogrom na naša prosvet-na, izobraževalna in pevska društva. V letošnjem letu slavimo 20. obletnico vstajenja naše nove Prosvete in naše kulturne in izobraževalne dejavnosti. Ob tam jubileju nas navdaja prav tako zavest, da so v tej dobi Povojnih let naša prosvetna, Pevska in druga sorodna društva opravila veliko in korist-no delo kakor tudi občutek, da nismo izvršili vsega, kar bi rnorali, ko bi se v večji meri zavedali, kakšno veliko in odločilno vlogo ima prosvetna in zobraževalna dejavnost za naše ljudstvo in za njegov obstoj. Naravno je, da je odvisna trdnost obstoja nekega naroda in njega napreden procvlt °d mnogih činiteljev kulturne-9a, ekonomskega, političnega ln družbenega značaja. Toda p razmerah, v katerih živi nase ljudstvo, naj bo pribito, da le osnovna moč, ki naj bo po-r°k našega narodnega obstoja, Prav kulturna in prosvetna ra-Pen našega človeka in to pre-*° vseh političnih in svetovnonazorskih razlik posameznikov. Navest pripadnosti k neki na-r°dni skupnosti, ki je pogojena P prvi vrsti z materinim jezikom, je toliko močnejša in trdnejša, kolikor je narod na viš-? kulturni in prosvetni ravni, kolikor je večja njegova izob-razba in njegovo vsestransko znanje. To je tudi v današnji °bi in še zlasti v naših raz-7nerah osnovni pogoj, da bo naša narodna skupnost močna Po svoji oliki, po svoji kultu-rk To svoji politični zrelosti in T° svoji ekonomski zmoglji-Posti. če Pa naj bo ta moč osnovni pogoj našega trdnega narodnega življenja, našega napredka in našega obstoja, potem bo prizadevanje našega Prosvetnega dela toliko bolj u-činkovito in uspešno, kolikor bo bolj enotno, skupno in splošno. Ni malo tistih, ki se sprašujejo, kaj more biti še bolj važno od skupne, trdne narodne zavesti? Kaj nas vodi po različnih poteh k tistemu skupnemu cilju, ki ga vsi enako izpovedujemo? Utrjevati narodno zavest na poti k višji prosvetni in kulturni ravni! Zdi se mi zelo prepričljiva misel, naj bi bilo potemtakem tudi prizadevanje za višjo kulturno in prosvetno raven na-Se0a človeka eno kot je ena naša narodna skupnost. In če so še danes kje pomisleki, ki iz različnih vzrokov narekujejo neenotnost prosvetnega dela, je to po moji skromni sodbi pomanjkanje tiste široke miselnosti in malenkostnost, ki sta krivi, da predpostavljamo drugotne koristi glavnim koristim celotne skupnosti. Prav tako sodim, da je zmotna zamisel, naj bi usmerili pri nas prosveto Izključno v korist kakšnega določenega nazora, kajti izobrazba človeka, njega prosvečenost in kultura so dobrine, ki jih svobodno črpa iz bogatega zaklada svojega naroda in drugih narodov. Prosveta ne more torej pri nas biti sredstvo v rokah izključno nekega določenega nazora ali prepričanja, kajti pri nas gre za narodno zavest celote. In to se mi zdi trenutno prvenstveno važno. Odgovornost za prosvetni in kulturni napredek našega ljudstva je na vseh nas in še zlasti na tistih, ki so jih naši ljudje postavili na odgovorna mesta. Sodim, da so v prvi vrsti poklicani izobraženci, da bi dvigali prosvetno raven slovenske skupnosti in da greši vsakdo, ki se brani dati drugemu človeku to, kar mu lahko da svojega na področju prosvete, kulture. umetnosti in izobrazbe. Strniti naše vrste in stremeti k uresničenju sodelovanja in skupnosti naše slovenske prosvete: to naj bi bila važna naloga vseh nas ob 20-letnici oživ-Ijenja naših prosvetnih društev. ROBERT HLAVATT Svetoivansko prosvetno društvo v Trstu ((Slavko Škamperle« slavi v teh dneh dvajsetletnico svojega obstoja.—Na sliki: pevski zbor društva na proslavi stoletnice slovenske šole na stadionu «Prvi maj« pred enajstimi leti niiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiHiiuiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiuiiiiiillliiiiiliiiiiililiiuitmilliiiiiiiiiiiiiiillliliiiiiiiiiiiiiiiiiiillliiiiiiiiiifnriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiuifniiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii NADALJUJEJO SE SRDITI SPOPADI V JUŽNEM VIETNAMU Ameriški senator poziva na začetek pogajanj in opozarja, da bi mogla vojna trajati še 15 let Senator Mansfield odpotoval iz Moskve v Bukarešto - Protestni pohod v Oaklandu - Opozorilo kamboške vlade SAJGON, 20. — Tudi danes so se nadaljevali srditi boji med enotami sajgonske in ameriške vojske ter osvobodilnimi Silami na področju Ču Pong blizu Plei Me. To je sporočil ameriški vojaški predstavnik, ki je povedal, da so se boji začeli okoli 15. ure po krajevnem času kakih 35 kilometrov zahodno od Plei Me ter so trajali tri ure in pol. V boje je poseglo topništvo in letalstvo, da podpre padalce, ki so jih bili poslali na pomoč prvi ameriški letalski diviziji. Vblt-ina področju Plei Me, so se sajgonske čete včeraj prvič spopadle z osvobodilnimi četami. Na bojišče so jih pripeljali s helikopterji. Ameriški vojaško poveljstvo še vedno trdi, da sodelujejo v boju enote sevemovietnamske redne vojske, ki da so prišle v Južni Vietnam po kamboškem o-zemlju. Vrhovni poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu general Westmoreland je dejal, da so se ameriške in južnovietnamske e-note borile «proti sovražniku, ki ga sestavljajo redne sevemovietnamske enote«. Dodal je: ((Operacija, ki se je začela na pobudo sovražnika okoli Plei Me 19. oktobra, se Je spremenila v bitko, ki ji ni enake v tej vojni, bodisi po silovitosti bojev kakor po važnosti sil na bojišču in po naših uspehih. Mnenja sem, da je Plei Me zmaga, kakršne še nismo dosegli. Bilo je več sovražnikov ubitih ali ujetih pri tej operaciji, kakor pri vseh drugih od začetka te vojne.« V Hanoju pa so danes javili, da je osvobodilna vojska praktično uničila v nekaj urah 17. novembra peti bataljon prve ameriške letalske divizije. 15. novembra so enote osvobodilne vojske uničile ameriško skupino 200 vojakov, sestrelile eno letalo in tri helikopterje. 17. novembra so peti bataljon prve divizije prestregli, ko se je umikal, in so ga uničili. Od 19. oktobra do 17. novembra je osvobodilna vojska vrgla iz boja na področju Plei Me okoli tisoč ameriških vojakov in tisoč petsto južnovietnamskih vojakov. Na področju ob ustju reke Mekong južno od Vinh Bina so partizani napadli tamkajšnje ameriške in sajgonske enote. Na obeh straneh so bile precejšnje izgube. Po partizanskem napadu na letališče Tan Hiep so se na tem področju ponavljali te dni spopadi. Ameriško vojaško poveljstvo trdi, da je padlo 156 partizanov, ne omenja pa svojih izgub. Dejavnost ameriškega letalstva se nadaljuje. Danes so ameriški strateški bombniki «B-52» dvakrat bombardirali položaje osvobodilne vojske ob pobočju gorovja Cu Pong na področju Plei Me. Ameriška letala so nadaljevala bombardiranje tudi Severnega Vietnama. Kamboško ministrstvo za informacije je objavilo uradno sporočilo, v katerem poudarja obstoj ((organizirane dejavnosti med nekaterimi ameriškimi, sajgonskimi in tajlandskimi organizmi v napadalnosti proti Kambodži.« «Eni in drugi, poudarja sporočilo, iščejo vse izgovore, da bi pripravili ameriško letalstvo do tega, da bombardira kamboško ozemlje.« Izjava opozarja na hude posledice, ki bi nastale v primeru bombardiranja. To je kamboški odgovor na zahteve nekaterih krogov Pentagona, naj bi bombardirali Kambodžo, češ da dopušča sevemovietnamskim vojakom, da uporabljajo njeno ozemlje kot pribežališče. Ameriški senator Stephen Young je predlagal, naj se za pet dni ustavi bombardiranje Severnega Vietnama, in Je pozval obe stra- ni, naj začneta mirovna pogajanja brez poprejšnjih pogojev. Pripomnil je: ((Morali bi iskati rešitev za nevtralizacijo in samoodločbo Severnega in Južnega Vietnama na podlagi ženevskega sporazuma iz leta 1954.» Senator, ki se je nedavno vrnil z inšpekcije v Vietnamu, je pripomnil, da se ameriška informacijska služba (CIA) preveč vmešava v vietnamsko vojno. Dejal je: «Ni potrebno, da je CIA v Vietnamu. Tam je mnogo drugih, ki skrbijo za naše interese. Ce ne najdemo sredstev za ustavitev ognja, bi mogli naši vojaki ostati v Vietnamu še drugih petnajst let.« Senator je sporočil, da bo januarja predložil zakon za ustanovitev odbora, ki naj nadzoruje dejavnost CIA, ki po njegovem mnenju potrosi več denarja kakor državni departma. Glasilo vzhodnonemške enotne socialistične stranke «Neues Deutschland« piše, da je potrebno začeti posvetovanja med Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Severnim Vietnamom za koordiniranje pomoči Vietnamu. Pri tem dodaja, da je najkrajša pot za poši- iiiMimiiiintf 11111111111111111111,,1111111,1111,,luiiiiiiiiinuiiimiiiiiiiiminiiiiKniiiiitiiiiiiHiiiiiiiiHiimimiiiii / VČERAJ PODPISANIM SPORAZUMOM Ukinjeni so vizumi med Jugoslavijo in Avstrijo Skupno sporočilo o razgovorih Tito-Gomulka (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — V Beogradu so danes sklenili sporazum o ukinitvi vizumov med Avstrijo in Jugoslavijo. Sporazum, ki ga bodo podpisali te dni na Dunaju, bo verjetno stopil v veljavo konec tega leta. Avstrija je petnajsta država, s katero je Jugoslavija sklenila sporazum o ukinitvi vizumov. Trenutno se vodijo pogajanja za ukinitev vizumov z Madžarsko, medtem ko se bodo zadevna pogajanja z Italijo verjetno pričela 2. decembra. Skupno sporočilo o obisku poljske partijske in vladne delegacije pod vodstvom Gomulke in Cyran-kievvicza so danes Istočasno objavili v Beogradu in Varšavi. Sporočilo ugotavlja uspešen razvoj jugo-slovansko-poljskega sodelovanja na vseh področjih in. enakost oziroma podobnost pogledov na aktualna mednarodna vprašanja obeh držav, ki sodita, da Je obramba svetovnega miru danes najvažnejša naloga vseh narodov, da pa je osnovni vzrok sedanje napetosti odpor sil imperializma, odstranjevanje neenakopravnosti in tuje dominacije. Vietnamsko vprašanje, ki je trenutno naj večja nevarnost za splošni mir, je treba rešiti na načelih ženevskega sporazuma ob spoštovanju pravic vietnamskega ljudstva do neodvisnosti, svobode in samoodločbe. Delegaciji Poljske in Jugoslavije sta posvetili posebno pozornost vprašanju evropske varnosti in pri tem ugotovili, da je politika Zahodne Nemčije glavna ovira za rešitev nerešenih vprašanj v Evropi. Obe (Nadaljevanje na 2. strani). ljanje pomoči po kitajskem o-zemlju. Sevemovletnamski predsednik Hošiminh je odgovoril na pismo ameriškega znanstvenika Paulin-ga, ki je skupno z drugimi osmimi znanstveniki pozval na začetek pogajanj o miru Hošiminh poudarja v svojem odgovoru znane štiri pogoje za začetek pogajanj. V Oaklandu v Kaliforniji Je bil nocoj protestni pohod proti vojni v Vietnamu, ki ga je organiziral odbor za dan Vietnama«, ki delje na vsem ozemlju ZDA. Pohoda se je udeležila številna množica, ki je korakala mimo vojaškega oporišča v Oaklandu. Zupan Oaklanda je bil prepovedal pohod, toda odbor se je pritožil na zveznega sodnika, ki je ukazal županu, naj pohod dovoli. Podžupan se je zaradi tega obrnil na kalifornijskega guvernerja Browna, češ da nima dovolj varnostnih sil in Je zahteval nastop teritorialne straže. ■ Iz Moskve poročajo, da je delegacija ameriških senatorjev, ki jih vodi senator Mansfield, odpotovala davi v Bukarešto. Senatorji so bili štiri dni v Moskvi, kjer so se dolgo pogovarjali s Kosiginom m z Gromikom. Mansfield ni hotel časnikarjem nič izjaviti. Dejal je samo, da so bili pogovori zelo zanimivi in informativni. Govorili so «o številnih problemih vzajemnega interesa, med katerimi tudi o Vietnamu«. Prevladuje pa mnenje, da Je bil glavni namen potovanja ameriških senatorjev, ki potujejo z Johnsonovim letalom, imeti vrsto posvetovanj v zvezi z Vietnamom. Pri tem se poudarja dejstvo, da bodo senatorji obiskali tudi Bukarešto, ker je znano, da so tamkajšnji voditelji v stikih s pekinškimi voditelji. Delegacija bo zelo verjetno obiskala tudi Saj-gon. Pomemben obisk pri matičnem narodu Ob obisku zastopnikov obeh glavnih organizacij koroških Slovencev v Sloveniji Že včeraj smo poročali, da so v soboto na povabilo izvršnega sveta Slovenije prispeli na dvodnevni obisk v Ljubljano in Koper zastopniki obeh glavnih organizacij koroških Slovencev. Delegacijo Zveze slovenskih organizacij vodi dr. Franci Zivitter, delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev pa dr. Valentin Inzko. Gre za prvi primer takega uradnega obiska v Sloveniji predstavnikov slovenske manjšine v Avstriji na vabilo slovenske vlade. Zato je zanimivo prebrati, kako je do tega obiska prišlo, kakšen je njegov smisel in pomen, saj gre za odnose med manjšinami in matičnim narodom, za katere je ustvarilo pogoje dosledno izvajanje politike načel miroljubne koeksistence in s tem primernega vzdušja vzdolž zahodnih meja Jugoslavije, katere prav tako načelna socialistična politika do narodnih manjšin pospešuje povezanost manjšin z matičnim narodom, da bi se zagotovil njen obstoj in razvoj. O tem sta oba omenjena predsednika objavila v svojih tedenskih glasilih uvodna članka, iz katerih navajamo nekaj odstavkov. Dr. Franci Zivitter piše v «Slovenskem vestniku» pod naslovom ko zaradi še živega spomina na strašno vojno dogajanje ni bilo uradnih kontaktov in so mnogi iz zgolj svetovnonazorskih pogledov odklanjali celo kulturne, kaj šele politične stike z matičnim narodom in predstavniki njegove države. «Pri tem nam je v spominu prvo gostovanje Opere Slovenskega narodnega gledališča, kako smo kot pionirji zbližanja med sosednima narodoma rušili pregraje skepse in nasprotovanja; imamo pred očmi obisk jugoslovanskega zunanjega ministra Popoviča na Dunaju, kako težko je bilo doseči skupni vljudnostni obisk pri njem na Dunaju. «Danes je vse to komaj razumljiva zgodovina. Danes smo lahko ponosni, ko vidimo sadove in razvoj tega našega prizadevanja; iz začetnih pionirskih kontaktov manjšine se je razvila uradna kulturna izmenjava, iz uradnih stikov so postali človeški, iz meddeželnih meddržavni in danes že medkrajevni, iz splošnih osebni in lahko smo prepričani, da iz časovnih tudi trajni — brez dvoma v korist obeh sosednih narodov in držav, pa tudi v korist naše slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Še ta mesec bo izšel tradicionalni Jadranski koledar za leto 1966 ' Koledar, ki slavi 20-letnico svojega izhajanja, bo ob tej priložnosti izšel v povečanem obsegu na 320 straneh s številnimi zanimivimi članki, razpravami, študijami, praktičnimi sestavki, lepim branjem in z izčrpno dokumentacijo o borbi za naše narodne pravice v zadnjem letu. Kot vsako leto bodo koledarju tudi letos priložene knjige Prešernove družbe: Mira Mihelič: «ZMERAJ, NIKOLb Ernest Hemingway: «IMETI ALI NE» Sergej Sartakov; «P0 BRZICAH ČUNE» ' ' . Posebna novost letošnje knjižne zbirke Jadranskega koledarja pa bo ((KUHARSKA KNJIGA« priznanega slovenskega kulinaričnega strokovnjaka Iva Ivačiča. Knjigo je izdala Mohorjeva družba v Celju. Celotno kolekcijo: Jadranski koledar in še štiri lepe in koristne knjige boste dobili v prihodnjih dneh pri običajnih poverjenikih in v knjigarnah za samih 1000 lir j ZAGOTOVITE SI PRI SVOJIH POVERJENIKIH ŽE SEDAJ TA IZREDEN KNJIŽNI DAR! «Koroški Slovenci pri vladi SR Slovenije» med drugim: «Danes vse bolj prihaja do splošne veljave miselnost, da je manjšina samostojen subjekt svojih teženj in da predstavlja važen či-nitelj v mednarodnih odnosih ter prirodno vez med domovinsko državo, v kateri živi matični narod. To načelo je bilo ponovno poudarjeno, konkretno za našo manjšino, tudi ob različnih stikih med Avstrijo in Jugoslavijo in s tem nam koroških Slovencem priznana in naložena vloga posredovanja in zbližanja ter utrjevanja dobrososedskih odnosov med avstrijskim in slovenskim ljudstvom, pa tudi med sosednima državama. "Koroški Slovenci smo od vsega početka zavestni pristaši te demokratične koncepcije, kar dokazuje naša dosledna demokratična borba za naše narodnostne pravice zlasti od skupne spomenice, katere desetletnico praznujemo letos. Njena vsebina in njen nastanek, pa tudi prizadevanje za njeno ureesni-čitev, so zgovorni dokazi naše iskrenosti in privrženosti tem idelom. «Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in v njej vključeni koroški Slovenci pa vidimo v vabilu in obisku še posebno potrdilo naše politike, ko smo od nekdaj vedno spet poudarjali potrebo po čim tesnejši povezavi z matičnim narodom ter to povezavo gojili in krepili ne glede na številne očitke in grda sumničenja tudi v času, ffllllllllllltlf HIIIIIIHIHI UMIH III tlllllltllllllltlttllllllll Pomemben obisk (Nadaljevanje s 1. strani) skih časopisov, da se ne ozirajo na cenzuro in da se obrnejo na sodišče za obrambo svobode tiska. VČERAJ V ZAGREBU Sklepi društva kat. duhovnikov SRH ZAGREB, 20. — Društvo katoliških duhovnikov SR Hrvaške Je na svojem 6. rednem občnem zboru »z zadovoljstvom ugotovilo, da se nadaljuje zboljšanje odnosov med Cerkvijo ln državo« ln »ponovno poudarilo voljo, da bodo katoliški duhovniki opravljali svoje versko poslanstvo v svojstvu pripadnikov katoliške vere, v zvestobi do svojega naroda ln skupnosti«. Občni zbor Je izrazil tudi »zadovoljstvo, ker se v katoliški cerkvi uveljavljajo vedno bolj ideje miru ln ko- no povezani z našo avstrijsko domovino, tako se čutimo tudi kot živ del matičnega naroda. Zato kulturno in duhovno ne črpamo svojih sil le iz življenja, ki klije v naii državi ter ga oblikuje avstrijska skupnost, temveč tudi iz korenin lastnega slovenskega naroda. Razumljivo je vsled tega, da smo bili koroški Slovenci vedno zainteresirani za dobre odnošaje med Avstrijo in Jugoslavijo ter Koroiko in Slovenijo. V naši zvestobi do avstrijske države na eni strani ter priznavanju k slovenskemu narodu na drugi strani nikoli nismo videli kakega protislovja, temveč smo vedno znali pravilno uskladiti avstrijsko državljansko zavest s slovensko narodno zavednostjo. •Medtem ko je bila vloga manj-kine v avstrijski državni skupnosti in meddržavnih odnosih priznana s strani avstrijskega kanclerja dr. Klausa, ob nedavnem obisku v Beogradu ter z njegovo udeležbo na slovnostni akademiji koroških Slovencev ob priliki praznovanja dvajsete obletnice obstoja Druge republike in desetletnice podpisa avstrijske državne pogodbe, je bilo s povabilom Izvršnega sveta SR Slovenije Narodnemu svetu koroških Slovencev in Zvezi slovenskih organizacij poudarjeno, da Seli slovenska vlada gledati na koroške Slovence kot celoto ter da se v polni meri zaveda njihovega doprinosa k razumevanju med narodi sosedi ter Avstrijo in Jugoslavijo. «Z obiskom predstavnikov koroških Slovencev v Sloveniji bo dosežena brezdvomno nova stopnja meddržavnih odnosov. Da Je izrekla povabilo slovenska vlada, da obisku poseben pečat. Gre pri tem končno za slovensko predstavništvo, ki prihaja iz Korotana — zibelke slovenstva » Jugoslavija (Nadaljevanje a l strani) škemu ljudstvu. Dalje je ugotovil povezavo med voditelji v Šali«-buryju in državami NATO, zlasti z ZDA. Predstavnik Slonokoščene obaie je izjavil, da so afriške države zaradi Smithovega upori sedaj «v zakoniti obrambi*. Poudaril je, da mora biti varnostni svet buden, ker je mir ogrožen. Afričani niso pripravljeni dovoliti, da bi se na južnem delu Afrike ustanovila zadruga rasističnih držav. Utegnila bi nastati plemenska vojna. »Menimo, Je dodal predstavnik, da je danes sprejeta resolucija začasna, ker predstavlja samo to, kar se lahko stori sedaj. Varnostni svet se mora še dalje zanimati za zadevo. Mogel bi se ponovno sestati in sprejeti primernejše ukrepe, da odstrani nevarnosti miru, ki jo predstavlja južnorodezijski upor.« Francoski predstavnik je pred glasovanjem ponovil, da se bo vzdržal, češ da gre za notranje vprašanje, ki ga mora rešiti Velika Britanija brez posredovanja OZN. Pri. pomnil pa je, da je enostranska razglasitev neodvisnosti sama na sebi obsojanja vredna. Glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti Diallo Telli Je v Dar Es Salamu izjavil, da samo gospodarske sankcije, ki jih je predlagala Velika Britanija, ne bodo zadostovale za zrušitev Smithove u-pomiške vlade. Pripomnil je, da ima Rodezija dolgo mejo s portugalskimi ozemlji in z Južno Afriko, t. J z državami, ki so Smithove zaveznice. Telli je prišel v Dar es Salan, kjer bo izredno zasedanje obrambnega odbora OAE, da najdejo sredstva za nastop v zvezi z dogodki v Rodezill. Smith je izjavil v Sallsburyju. da je neodvisnost Rodezije sedaj gotova stvar in da ni moč več nazaj. Obtožil je Veliko Britanijo izsiljevanja. Nato je opozoril ljudstvo, da bo moralo nekoliko stiskati pas zaradi gospodarskih sankcij, pripomnil pa je, da «ne bo šlo tako gladko, kakor hočejo razni Jeremije prikazati«. Smithova vlada Je objavila danes tudi sporočilo, v katerem trdi. da so plemenski poglavarji, ki predstavljajo približno tri milijone in pol Afričanov v Rodeziji, soglasno odobrili razglasitev neodvisnosti. Sporočilo dodaja, da je 587 plemenskih poglavarjev raznih področij na ločenih sestankih s tajnikom za notranje zadeve «brez izjeme« odobrilo akcijo vlade in izreklo vso podporo. Policija Je danes dvakrat preiskala prostore univerze v Sallsburyju. Iskali so resolucijo, ki so jo bili podpisali člani uprave univerze proti Smithovi vladi. V Bulavaju Je nastala v neki tekstilni tovarni eksplozija, ki je uničila stroje. Britanska, vlada, je danes razveljavila dekret Smithove vlade o cenzuri nad tiskom v Rodeziji. Minister Je podpisal dekret, ki poudarja, da Je cenzura nad tiskom nezakonita, ter ukinja dekrete, ki jih je podpisal guverner nekaj dni pred razglasitvijo neodvisnosti, ko je tamkajšnja vlada razglasila obsedno stanje. Dekret, ki ga Je podpisal mini- IMIIIIMllIlTnilllillllllllllllllllllHlIlMlIlfllllllllllllltllillllilllltlllllllllllllltlilllllllilllllllf IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIII Proslava dvajsetletnice FAO Poslanica Saragata Glavni tajnik Sen ugotavlja, da se je razlika med bogatimi in revnimi državami se povečala ster, pooblašča ravnatelje rodezij- eksistence, strpnosti in sodelovanja ' z drugimi verskimi skupnostmi in drugimi ideologijami«. Na občnem zboru so bili navzoči tudi zastopniki društva katoliških duhovnikov iz republik Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Navzoča sta bila tudi predsednik komisije za verska vprašanja pri Izvršnem svetu SRH Vekoslav Cvrlje ter podpredsednik zvezne komisije Zlatko Frid. Zarota v Kongu? BRAZZAVILLE, 20. — Kongoški radio je sporočil, da Je notranji minister Nedaka v Leopoldvillu izjavil, da so tuji plačanci, piloti belgijske letalske družbe, koloni ln misionarji, organizirali zaroto, ki so jo vodili štirje belgijski častniki. Zarota Je bila odkrita ln vlada je dala omenjene častnike belgijski vladi na razpolago. PRED RAZPRODANIM GLEDALIŠČEM V TREVISU T Velikanski uspeh ljubljanske Opere TREVISO, 20. — Ce so bili ljubljanski gostje v občinskem gleda-lišču pri današnji predstavi Boro-dinovega •Kneza Igorja» deležni obilnih aplavzov na koncu posameznih slik in tudi na odprti sceni tako po solističnih kot po zborovskih pesmih, pa lahko rečemo, da je sledil znanim polovskim plesom pravi orkan navdušenja in ploskanja, ki dolgo ni hotel prenehati. Je pa treba reči, da so si plesalci — Lidija Sotlar, Vida Volpi, Metod Jeras in ves baletni ansambel — priznanje zares zaslužili, saj so bili plesi zares nekaj izrednega in koreograf Slavko Eržen more biti ponosen po tem uspehu. Ljubljanska Opera je prišla v Tre-ttiso za zaključek kratke sezone, med katero so od 4. novembra dali pet oper z enajstimi predstavami. Gostovanje je v okviru želja prirediteljev, da nudijo občinstvu priložnost spoznati se s slovensko operno ali baletno glasbo. Tako je pred dvema letoma prav ljubljanska O-pera tu gostovala z baletom »Labodje jezero» Čajkovskega. OB PREDSTAVITVI NOVE ROSSIJEVE KNJIGE Sen. Bonacina je ostro obsodil bonomijanski Federconsorzi V senatu se bo nadaljevala proračunska debata, ki se bo verjetno zaključila z glasovanjem 3. decembra RIM, 20. — Senat bo tudi prihodnji teden posvetil glavno debato proračunu za prihodnje leto; pričela se bo v ponedeljek ln nadaljevala se bo skoro nepretrgoma do četrtka. Predvidevajo, da se bo proračunska debata v senatu zaključila z glasovanjem 3. decembra. V ponedeljek bo govoril minister za notranje zadeve Tavlanl, v torek minister za obrambo Andreotti, ko bo govora tudi o kmetijskem ministrstvu. V sredo ln četrtek bodo odgovarjali na pripombe senatorjev ministri za Javna dela, promet, pošte in telekomunikacije, trgovinsko mornarico ter za turizem ln predstave. Prihodnji teden pa bodo prišla na vrsto še ostala ministrstva ln se bo tako debata zaključila. V Milanu Je socialistični senator Ercole Bonacina predstavil na Javnem sestanku v okviru krožka «Gaetano Salvemlnl« knjigo prof. Ernesta Rossija »Vlagglo nel feudo dl Bonoml« (»Potovanje v Bonoml-Jev fevd«). Senator Bonacina Je uvodoma u-gotovil, da bitka z Bonomljem Se zdaleč ni zaključena ln to tako po vsej Italiji, kot v parlamentu In v vladi. Nato je govoril o programskih obveznostih vlade levega cen- & dreavi sta odločno proti Kakršni koli oborožitvi Zahodne Nemčije z Jedrskim orožjem, za uresničenje s-oteina evropske varnosti ob spo štovanju obstoječe realnosti, t.j. nespremenljivosti sedanjih meja Nemčije in obstoja dveh nemških dr-ž&v Poljska tn Jugoslavija poudarja ta nujnost novih naporov na pod ročju razorožitve in sodila, da je svetovna organizacija nezamenljiv Instrument miroljubnega mednarodnega sodelovanja, da podp.raia stremljenje držav Azije in Afrike po osvoboditvi, odločno obsojata enostransko razglasitev neodvisnosti Južne Rodezije ter poudarjata otrebo zavzemanja vseh držav, da čimprel pričeli izvajati sklepi konference OZN o trgovini tn raz voju. V proučevanju aktualnih vpra Sanj mednarodnega Komunističnega gibanja sta delegaciji ugotovili, da Je v sedanjem položaju, nevar nem za mir, giavna tn življenjsKa naloga mednarodnega delavskega gibanja ln vseh socialističnih na prednih sil preprečiti vojno katastrofo, zagotoviti trajen mir ln uveljaviti načela miroljubne koek-s.stence. Za uspešno borbo za 'e smotre pa je nujno potrebno Krepiti ln združit! napore komunističnih ln delavskih gibanj ln vseh naprednih sil. Zastopniki poljskih ’n Jugoslovanskih komunistov poudar JaJo, da mora sodelovanie med komunističnimi in delavskimi partijami temeljiti na načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja. v duhu marksizma ln leninizma. proletarskega internactona lizma. spoštovan)? nacionalnih po sebnosti, samostojnosti vseke partije tn ustvarjalnega razvoja socialistične teorije ln prakse B. B- RIM. 20. — Danes Je FAO — Organizacija združenih narodov za kmetijstvo ln prehrano slovesno proslavila dvajsetletnico svoje u-stanovltve. Proslava je bila ob začetku dela 13. glavne skupščine te organizacije ob navzočnosti predstavnikov 109 držav članic. FAO je bila ustanovljena na pobudo 42 držav Jeseni 1945 v Quebecu v Kanadi. Ob otvoritvi Je govoril glavni ravnatelj FAO, indijski predstavnik Sen. Med drugim je poudaril, da bodo morale države v razvoju preprečiti, da bi se znašle pred pogubo, ker bodo morale v enem desetletju ali dveh doseči razvoj kmetijstva, kakršnega so industrializirane države dosegle v onem stoletju ali več stoletjih. Sen Je nato ugotovil, da FAO ni še dosegla smotrov, ki so jih bili zastavili tisti, ki so po drugi svetovni vojni ustanovili to organizacijo »v veri v nov svet, ki naj nastane iz pepela starega« Pripomnil Je, da Je bila FAO «stvarltev te vere«, toda na žalost proizvodnja prehrane ne gre v korak z večanjem števila prebivalstva na svetu. Razlika med življenjsko ravnijo bogatih držav ln revnih držav se Je še bolj povečala, In še vedno več ko polovica prebivalstva sveta trpi glad ln ni dovolj hranjena. Sen Je poudaril, da Je «trojna revoiudja« v zadnjih dvajsetih letih (pojav novih držav, naraščajoče težnje človeka ln naglo povečanje prebivalstva) prinesla velike spremembe v nalogah FAO in oo-večala probleme, ki Jih mora ta organizacija reševati. Zatem Je Sen ugotovil, da Je 70 odstotkov otrok v manj razvitih državah nezadostno hranjenih in da približno polovica od teh ne doseže šestega leta starosti. Sen je pripomnil, da se Je leta 1980 med svetovno kampanjo proti gladu u-stvarlla zavest na vsem svetu, da Je potreben skupen nastop proti gladu, toda ne v obliki miloščine. V petih letih je ta kampanja dala dobre rezultate In nastalo Je na tisoče koristnih ln plemenitih pobud. Predsednik Italijanske republike Saragat je poslal predsedniku konference FAO brzojavko, s katero toplo pozdravlja vse delegate, in poudarja, da Italija obnavlia vso svojo privrženost idealom mednarodnega sodelovanja človeške solidarnosti in bratstva, ki navdihujejo FAO. Snragat ugotavlja, da ie po dvajsetih letih dela obračun FAO pozitiven Pr; tem poudarja, da je boli kakor kdaj koli aktualna de- pireti jo na vse načine, če se hoče, da se bo odzvala nemirnemu klicu narodov, če se hoče, da bo kos temu, kar se imenuje »revolucija upanja* Po uradni otvoritvi je skupščina izvolila svojega predsednika, kanadskega ministra za gozdove Sau-veja ki je izjavil, da je svet v nevarnosti, da zgubi, namesto da bi dobil bitko proti gladu, ki je glavna grožnja proti miru. Omenil je zatem ogromne naloge, ki čakajo FAo v prihodnjih letih, in je dodal, da je OZN v preteklih dvajsetih letih »predstavljala trdno postojanko v vojni proti gladu* Poudaril je, da so potrebni še zadnji napori, da sc doseže zmaga, K-jti »če naši generaciji ne uspe v najbolj kritičnem trenutku dobiti vojne proti gladu, se ne bo mogla odtegniti veliki odgovornosti pred sodbo zgodovine*. Sauve je pozval delegate, naj uskladijo napore na javnem in privatnem sektorju, da premagajo glad, in je zaključil: »Vedno moramo imeti v mislih, da ne iščemo samo rešitve vprašanja gladu, temveč težimo po zadovoljitvi vseh potreb človeštva, med katerimi je potreba po hrani morda prva, toda ne edina.* Takoj zatem je novi predsednik dal besedo italijanskemu ministru za kmetijstvo Ferrari-Aggradiju, ki Je prebral skupščini poslanico predsednika Saragata. Govorili so še drugi delegati, ki so sporočili svoj pozdrav. CGIL o zapori najemnin tra, od česar Je prišlo samo do zakonskega osnutka za ustanovitev organizacije AIMA, ki naj bi prevzela del pristojnosti ((Federconsorzi«, ln s tem tudi odstranila enega izmed razlogov moči Bonomljeve organizacije, ki temelji na nesramnem mešanju Javnih ln zasebnih funkcij. «Federconsorzi» skuša sedaj zmanjšati vlogo pokrajinskih kmetijskih konzorcijev, prevzeti njih vlogo in na tak način monopolizirati storitve, ki naj bi Jih kasneje prevzela AIMA. Sen. Bonacina Je nato ugotovil, da je sicer vladna obljuba, da se bo izvedla reforma «Federconsorzl», vendar pa se ni nič zgodilo ln Je Bonomijeva skupina prav tako močna, kot je bila pred odstopom predsednika Coste. Država Je dolžna raznim bankam 820 milijard Ur za kritje Izdatkov za odkup žita ln drugih pridelkov Parlament mora točno ugotoviti politične in upravne odgovornosti za ta dolg oziroma za slabo izvajanje odkupov. Skupina ekonomistov ln pisateljev Je na osnovi tega stanja prijavila «Federconsorzl» sodišču, da se ugotovijo morebitne kršitve zakona. Očitno gre, je zaključil sen. Bonacina, za tipičen primer, ko mora vlada dokazati svojo voljo, da moralizira Javno življenje. Ministrski svet Je na zadnjem zasedanju odobril zakonski načrt, s katerim se bolje ureja Izplačevanje vojne škode. Pri tem Je bistveno dopolnilo, da gre tudi za škodo, ki so jo povzročile nemške edlnice po 8. septembru 1943. V tej zvezi se bodo lahko predložile nove prijave o vojni škodi na finančna nadzornlštva ln to v roku 60 dni po pričetku veljavnosti novega zakona, ter 180 dni za tiste, ki ne prebivajo v Italiji. Ministrstvo za Javno vzgojo Je Izdalo neuradno pojasnilo v zvezi z zakonskim načrtom, ki preureja status geometrov, zaradi katerega je prišlo do vala protestnih stavk prizadetih dijakov. Zakonski načrt predvideva, da bo diplomirani lahko Izvajal samostojno poklic šele po vpisu v poseben seznam ln po opravi državnega izpita, ki pa ga bo lahko opravil šele nekaj let po dobljeni diplomi. Sedaj kaže, da je bil narejen korak nazaj, saj pravi sporočilo, da se vlada še ni odločila, da se bodo v ta namen sestali prizadeti ministri ln končno, da kakršen koli ukrep ne bo oškodoval tistih, ki so sedaj v šoli. Konferenca ameriških držav RIO DE JANEIRO, 20. — Nadaljuje se konferenca držav OAD (Organizacije ameriških držav), kateri je bil predložen prvi spor med dvema državama članicama. Ekvador Je namreč izjavil, da je neve- ljaven mejni sporazum s Perujem, ki so ga podpisali leta 1942., in je zahteval, naj se išče nova rešitev. Vse kaže, da imata mesti Lima in Santiago v Čilu največje možnosti, da bosta izbrani za sedež prihodnje konference, ki bo sklicana pred aprilom in med katero bodo odobrili reformo ustanovne listine organizacije. Javno mnenje pa se zanima v prvi vrsti za usodo osmih intelektualcev, ki so mirno manifestirali pred hotelom «Gloria», kjer zaseda konferenca in ki jih je policija aretirala. Brazilski pravosodni minister Juracy Magalhes Je sporočil, da jih bodo sodili na osnovi člena 20 zakona o »nacionalni varnosti«, ki predvideva kazni od enega leta do treh let zapora. Današnji listi so v Rio de Ja-nelru objavili poziv, ki ga Je podpisalo okoli štiri sto pisateljev, umetnikov, učiteljev, novinarjev in igralcev, ki so solidarni z zaprtimi intelektualci. V pozivu se med drugim obsoja, da so jih «napadli ln aretirali, ker ^' tia miren način manifestirali pred konferenco OAD svolo ljubezen do demokracije, svobode In za osnovne pravice človeka«. Tudi iz države Mtnas Gerais Je prispela vest o podobni izjavi tristotih Intelektualcev, ki so pozvali predsednika Castela Branca, naj aretirane izpusti. Policija nadaljuje preiskavo zaradi eksplozije manjšega naboja, ki so ga neznanci vrgli proti rede*u konference. Policija Je mnenla, da gre za manifestacijo v zvezi z omenjenimi aretacijami. Ameriški državni tilnik Dean Rusk Je nadaljeval zas-t^e razgo vore s posameznimi delegacijami držav Latinske Amerike ln se je sestal s predstavniki Dominikanske renublike, Bolivije. Perula ter Paragvaja. Po razgovoru Je zunanji minister Čila Gabriel Valdes izjavil, da so se dogovorili, da ustanovijo v korist držav Latinske Amerike neke vrste »Marshallovega načrta«. Longo o manjšini v Južni Tirolski DUNAJ, 20. — Tajnik KPI Lon-go se je med povratkom iz Prage ustavil na Dunaju, kjer se Je sestal s predsednikom avstrijske partije Franzem Muhrijem, s katerim sta razpravljala tudi o položaju v Južni Tirolski. Ugotovili so odgo- Za današnjo in jutrišnjo predstavo «Kneza Igorja# je občinstvo razgrabilo vstopnice. Danes je imelo priložnost poslušati kot Igorja Edvarda Seršena (jutri bo pel Samo Smerkolj), ki si je pridobil simpatije zlasti s svojo pesmijo o svobodi. Zahtevno vlogo Jaroslave je s svojo vrhunsko umetniško sposobnostjo odpela Vilma Bukovčeva (jutri Vanda Gerlovič), sin Igorja je bil Rajko Koritnik, ki je z Boženo Glavakovo (Končakovna) tudi požel aplavz na odprti sceni (in ki bi moral peti tudi jutri, ker je Rudolf Franci obolel). Tržaški rojak Danilo' Merlak je bil odličen Zalicki. Poleg Gašperja Dermote, Milice Polajnarjeve in Vande Ziherlove, je zlasti vžgala s svojo šegavostjo in odličnim petjem imenitna dvojica Ladko Korošec in Slavko Štrukelj. Težak posel dirigenta je opravil z vso avtoriteto pravega umetnika jKmstvarjalca ravnatelj ljubljanske Opere Demetrij Zebri. Zasluga za petje zbora pa gre Jožetu Hancu. Režija je bila v rokah Hinka Leskovška. Enotno sceno, ki lahko z majhnimi spremembami pričara razna prizorišča, je pripravil Maks Kavčič. Po današnji predstavi je več kot upravičeno pričakovanje, da bodo ljubljanski gostje Jutri deležni nič manjšega uspeha. R. R. KP ZDA obsojena na 230.000 dolarjev WASHINGTON, 20. — Porotno okrajno sodišče v Washingtonu, sestavljeno iz osmih moških in štirih žensk, je obsodilo na globo 230 tisoč dolarjev komunistično partijo ZDA, ker se v državnem tajništvu za pravosodje ni registrirala »kot agent Sovjetske zveze*. Sodna razprava je trajala tri tedne, obtožnica pa je vsebovala 23 obtožb in globa za vsako obtožbo je znašala 10.000 dolarjev. Zakon, na podlagi katerega je bila sodba izrečena, je tako imenovani McCarranov zakon iz leta 1950, katerega Je vrhovno sodišče ZDA pretekli ponedeljek proglasilo za delno protiustavnega, ker določa registracijo posameznih članov organizacij. Branju razsodbe Je včeraj prisostvoval tudi generalni tajnik KP ZDA Gus Hall, ki Je izjavil, da bo vložil priziv, ter da je prepričan, da ga bodo višja sodišča obtožbe oprostila. vornost vodilnih krogov Zahodne Nemčije ln ekstremističnih avstrijskih skupin za atentate. Avstrijski komunisti so izrazili zadovoljstvo v zvezi z zagotovilom Italijanskih komunistov, da se bodo še nadalje trudili za dosego pravic avstrijske manjšine in to tudi pravice do avtonomije, ki jo predvideva Italijanska ustava, ki pa ji do sedaj ni bila priznana. «Jedli bomo travo» RAVALPINDI, 20 - Pakistanski zunanji minister Buto je danes sporočil, da bo predsednik AJub Kan kmalu odpotoval v ZDA in proučil z Jonhnsonom odnose med obema državama. Buto je izjavil, da Pakistan želi obarjati prijateljske odnose z ZDA, toda «ne v škodo nasln Interesov in naše suverenosti«. Zatem Je Buto izjavil, da je za Združene narode »prišel čas, da se odločijo glede tistih držav, ki stalno izzivajo njene ukaze m ne spoštujejo svojih obveznosti«. »Združeni narodi morajo izključiti tri monstruozne države; Južno Afriko, Izrael in Indijo.« Dalje Je Buto izjavil, da Pakistan »ne bo zapustil prebivalstva Dža-mu in Kašmira, naj bodo posledice kakršne koli«. Pedal Je: «Ce bo indijsko ljudstvo imelo acomsko bombo, bo pakistansko ljudstvo jedlo travo, toda bo tudi imelo atomsko bombo.« Todor Živkov v Adis Abebi KAIRO, 20. — Tajnik bolgarske KPI ter predsednik vlade Todor Živkov Je zaključil uraden obisk v ZAR ter se Je z letalom odpeljal na obisk v Etiopije. Na letališču so ga pozdravili Naser in drugi vidni egiptovski politični predstavniki. Na mednarodnem letališču v Addls Abebi je bolgarskega predsednika pozdravil Halle Selasje. Vsako drugo leto EP v atletiki? RIM, 20. - Tajništvo CGIL je na podlagi pooblastila Izvršnega odbora pozvalo vlado in vse parlamentarne skupine, naj se podaljša zapora stanovanjskih najemnin za ustrezen čas, da bo moč izdelati nove norme, ki naj temeljijo na #pravični najemnini«. Kot je znano, zapade 31 decembra veljavnost zakona o zapori najemnin in je kaj malo verjetno, da bi do takrat lahko poslanska zbornica ter senat izdelala nov zakon. V pozivu ugotavlja CGIL, da bi bila sprostitev najemnin škodljiva, če bi dovolili lastnikom svobodno določanje najemnin. V tej zvezi CGIL opozarja, da Je do zapore najemnin prišlo po velikih delavskih demonstracijah, ki so jih priredile sindikalne organizacije v Milanu in drugod. Posledice zvišanja najemnin bi bile hude tudi zaradi javnost FAO, ter je potrebno pod- naglega skoka življenjskih stroškov. KOPENHAGEN, 20. odbor mednarodne atletske zveze Je sklenil poveriti organizacijo evropskega prvenstva 1970. leta Grčiji. Prvenstvo bo v Atenah. Pred sednlk odbora A. Paulen Je izjavil, da bo lahko evropsko prvenstvo, če bodo sklenili, da bo to vsaKl dve leti ln ne štiri kot do sedaj, v Atenah 1969. leta. Odbor Je namreč potrdil v glavnih obrisih predlog IAAF, da bi bilo evropsko prvenstvo vsako drugo leto. Dokončno bodo o tem sklepali med prihodnjim občnim zborom zveze, ki bo prihodnje leto v Budimpešti. Ce bodo predlog po. trdili, bo koledar atletskih prireditev naslednji: 1966. leta — evropsko prvenstvo v Budimpešti 1967. leta — tekmovanje za evropski pokal 1968 leta — olimpijske igre v Mehiki 1969. leta — evropsko prvenstvo v Atenah Evropski 11970. leta — tekmovanja za evrop-ie zveze I ski pokal 197. leta — evropsko prvenstvo 1972. leta — olimpijske igre 1973. leta — tekmovanja za evropski pokal itd Evropski odbor Je nadalje določil minimalne norme za nastop na evropskem prvenstvu v atletiki, ki bo prihodnje leto v Budimpešti. Te so: 100 m — 10”5 200 m — Ul”3 400 m — 47"3 800 m — 1’49” 1500 m — 3’43" 5000 m — 14’5” 10.000 m — 29’20" 110 m ovire — 14”4 400 m ovire — 52” 3000 m zapreke — 8'46” višina — 2,06 m daljina — 7,60 m troskok — 15,80 m palica — 4,70 m krogla — 17,70 m kopje — 76 m kladivo — 64 m disk — 55 m deseteroboj 6900 točk. ODBOJKA Čelana 3 Bor 2 Sinočnja tekma II. kola odbojka- -ke B lige med Celano iz Bergama ln Borom se je zaključila s pičlo zmago domačinov. Plavi so morali na pot brez Veljaka Wal-terja, a kljub temu so nudili domačinom oster odpor. V zadnjem setu pa je sodnik nekoliko oškodoval borovce, kar je zadostovalo, da so morali zmago prepustiti Čelani. IZID CELANA-BOR 3:2 (15:9, 15:17, 15:10, 8:15, 15:12) NEDEUA, 21. NOVEMBRA PONEDELJEK, 22. NOVEMBRA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Pihalne godbe; 11.15 Oddaja za najmlajše: ((Začarana koza«, mladinska igra; 11.45 Ringaraja za naše malčke; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Po klavirskih tipkah; 15.00 Revija popevk; 15.30 »Rdeči Logan«, tragedija v dveh delih in treh slikah; 17.00 Orazio Vecchi: Amphipamaso, glasbena komedija; 17.50 Duo Morghen-Mel-lier; 18.00 Jam session; 18.30 Obletnica meseca: »Janez Evangelist Krek«; 18.45 Glasba zo dobro voljo; 19.00 Čajkovski: Uvertura k ((Viharju«, op. 76; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Glasbeno potovanje po Italiji; 20.00 šport; 20.30 Lelja Rehar: «Vince remenuo, čistuo jen sTdkuo«; 21.00 Večerni koncert zabavne glasbe; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Z. Kodaly: Psalmus hungaricus Radio Trst A 7.00 Koledar, 7.30 Jutranja glasba; il.30 Variacije na slovenske narodne motive; 11.35 Radio za šole: 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Brali smo za vas; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Igra ansambel Franca Vallisnerija; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in nles: 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost književnost in prireditve; 18.30 An-tonln Dvorak: Orkestrska suita v D-duru, op. 39; 18.55 Saksofonist Charlie Parker: 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti: ((Levstik pesnik«; 19 30 Orkestra Safred in Paccbiori: 20.Z0 Šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21 00 B. Britten: ((Privijanje vijaka«, ona ra v dveh dejan iih; v odmoru: Opera, avtor in njego-a doba, 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih Igriščih; 14.00 »El Campanon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 ((Lipica, naša najstarejša kobilarna«; 9.20 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Nedeljski orkestri; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 In 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 športna nedelja na Primorskem; 19.00 Nedeljske športne vesti; 19.30 Prenos RL; Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.35 Roditeljski krožek: nove družine; 13.25 Odrska in filmska glasba; 14.00 Iz Donizettijevih opernih del; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.30 Nogomet od minute do minute; 16.30 Jesenski karnet; 17.15 Radijska črtica — Ugo Betti: »Samotna hiša«; 17.30 Simf. koncert ob 20-letnici FAO; 19.00 športna nedelja: rezultati, kronike, komentarji; 21.20 Koncert II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 11.35 Pevci na odru; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan glasbeni spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Klakson: glasba In zanimivosti za avtomobiliste; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Zmenek v Operi; 21.40 Športni dnevnik; 21.50 Glasba v večeru. III. program 16.30 Beethovnova Peta simfonija, št. 5; 17.45 Na sporedu Do-nato, Taeggio in Grancino; 18.00 Enodejanka A. Strindberga: «Igra-: nje z ognjem«; 19.00 Messiaenove skladbe; 19.15 Glasbeni pregled; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 21.00 Musorgskega opera «Boris Godunov« Slovenija 8.05 Mladinska igra — M. Kmecl: ((Odločilni dan v mačji zgodovini«; 9.05 Naši poslušalci čestitajo; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Ne- deljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo; 13.30 Za našo vas; 13.45 Ansambel J. Mahkoviča in trio D. Skobemeta; 14.00 Nedeljsko športno popoldne; 16.00 Humoreska tedna: 17.05 Slavni pevci — znamenite arije; 17.30 Radijska igra — G. Rentzsch: «Babje leto«; 18.37 Skladbe za godala; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mednarodna zabavno-glasbe-na oddaja; 21.00 F Schubert: Simfonija št. 5; 21.30 Trideset minut z A. Dvorakom; 22.10 Nočni zabavni zvoki; 2305 Iz današnje ital. glasbe. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Nabožna oddaja; 11.45 Centrospor-tlvo itallano; 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 16.30 Spored za najmlajše; 18.30 Kontika, avventurosa formica — 4. nadalj.; 19.00 Dnevnik in registriran športni dogodek; 19.55 športne vesti ln kronike ital. političnih strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tolstojevo »Vstajenje«, 4. nad.; 22.15 športna nedelja, ob koncu dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Anketa iz Anglije — 2. nad.; 22.15 «Cab — Cobelll« — 2. nadaljevanje, 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Orkester pv. G. Safreda; 13.45 Orkester tržaškega konservatorija »Tartini«; 14.15 Tržaški Jazzovski krožek; 14.55 Poje En-nio Sangiusto. Koper 7.15 Jutrania glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Ritmi z ansamblom Ati Soss; 11.30 Današntl pevci; 11.45 Plošče Durlum; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Slov. narodne pesmi; 16.00 Iz športnega živllenja na Primorskem; 16.20 Izbrane strani iz opernih partitur; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.45 športni ponedeljek; 17.55 Lahka glasba; 18.00 Prenos RL; 19.00 športne vesti; 19.05 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 Poje Dinah Shore; 22.35 Brahmsove skladbe, Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija: Verdi, Rossini, Čajkovski; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Potovanje po Italiji; 11.30 Mozartove skladbe; 11.45 Godala; 13.25 Novi umetniki: 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16 00 Spored za najmlajše; 16.30 Na programu Giacomo Orefice: 17.25 Spored z onstran oceana: 17.55 Zdravnikovo mnenje; 18.05 Haendlove skladbe: 20.25 Sestanek petih; 21.15 Koncert II. program 7.30 Jutrania glasba; 8.30 Koncert; 9.35 Tedenska kronika; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba: 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi: 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Najnovejše plošče; 16.38 Vesele harmonike; 16.50 Sopranistka A. Cerauetti in basist M. Petri; 17.35 Ljudska enciklo-pedila; 17.45 A. Palazzeschl: «Le sorelle Materassi«; 18.35 Enotni razred: 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Nagradno tekmovanje ((Veliki lov«; III. program 18.30 Pregled španske kulture; 18.45 Giardinljev Trlo, opus 20; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Skladbe Stravinskega; 21.20 Skladbe F. Corteccie; 21.55 Dante v Jugoslaviji, pripravil Osvaldo Ramous: 22.25 Tri Bergove skladbe; 22.45 H. Meyer: »škorpijoni«. Ital. televizija 8.30 Sola; 18.00 Soored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Tedenski pregled knjižnih novosti; 19.55 Soortne vesti. ital. kronike in poročilo iz parlamenta; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Turizem v Italiji leta 1965; 22.40 Cervantes: «Don Kihot«, 4. nad.; 23.10 Zadnje vesti. II. kanal 21.00 Dnevnik: 21.15 De Slcov film »Tatovi koles«. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže — H. Schdm-brugh: «Tenka sveča« v lovu na bivole; 9.10 Otroška igra: «Vlak»; 9.25 Juke box; 10.15 Ivo Petrič: Concerto grosso za godalni orkester; 10.35 Naš podlistek; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 S. Prokofjev: Simfo-nietta op. 5; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne in ponarodele; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pri mlajših skladateljih; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Zborovska glasba A. Lajovi- ca; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Aktualnosti; 18.20 ((Signali«; 18.45 J. Slokan: »Zgodovina hmelja«; 19-05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert ob 70-letnici J. Gotovca; SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 21. DO 27. XI. NEDELJA, 21. novembra 9.30 1:1, glasbena oddaja; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Tisočkrat «zakaj?» — odd. za otroke; 11.30 Cirkuški deček — film; 12.00 Nedeljska TV konferenca; 14.45 Prenos športnega dogodka; 15.30 Telovadno srečanje Jugoslavija-Vzh. Nemčija; 18.00 Pokaži, kaj znaš! — posnetek z javne oddaje; 17.00 Filmi za otroke; 17.30 Balet na ledu — sovj. film; 18.00 A. Papler: Sultan — TV igra; 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.45 15 let Tamburice — koncert zbora in tamburaškega orkestra; 21.30 Prometne raziskave v Sloveniji; 21.45 Zadnja poročila. PONEDELJEK, 22. novembra 10.00 TV v šoli; 11.40 TV v šoli: Komuna; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 P. Segedin: Sanje — TV drama; 21.30 Svet na zaslonu. TOREK, 23. novembra NI SPOREDA. SREDA, 24. novembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Pravljica o sestri Koviljkl; 17.55 SUke sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbena sreda; 19.16 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Mednarodna ura: Malezija; 21.30 Kulturna panora- ma; 22.10 Zadnja poročila. ČETRTEK, 25. novembra 10.00 TV v Soli; 11.00 Angleščina; 16.10 TV v šoli: Komuna; 17.10 Od zore do mraka — oddaja z» JLA; 17.40 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Raport o Jeseni reportaža; 19.40 TV pošta; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Baletni klas; 20.40 Odprto v četrtek — kulturni mozaik; 22.00 Zadnja poročila. PETEK, 26. novembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Vzdolž in počez — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik, 18.45 Rezerviran čas; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Festival zabavnih melodij JLA — prenos; 22.00 Podelitev Bloudkovih nagrad; 22.10 Zadnja poročila. SOBOTA, 27. novembra 10.00 TV v šoli; 17.20 Pionirji Jugoslavije v Sovjetski zvezi ■— oddaja studia Sarajevo; 17.40 Kje Je, kaj je; 17.55 Zoki Poki — lutke; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 J. Jorgačevič: »Brodolom mladega Thomasa« — rni®-dinska Igra; 19.25 Ko sem bil se majhen — pripoveduje V. Petrovič; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Moderno mesto — reportaža; 21.10 Druga plat medalje — humorist, oddaja; 22.00 Zgodbe *# vas — film; 22.25 Zadnja poročil®- ARKADIJ AVERČENKO ‘Liihfibli Volodja in Sergej — dva mlada Študenta — pohajkujeta po tihi ulici, se ustavita, sežeta v žep po cigaretno dozo in si prižgeta cigareto «Ti, Volodja,« pravi Sergej, «ho-tel sem te vprašati, če si že videl moje nove lakaste čevlje?-,) «Da,» je Volodja kratko pripomnil «No, kaj bi pa dejal,» je Sergej preudarno vzkliknil, «če bi ti jaz svoje lakaste čevlje podaril?« «Podaril?» je neverno vprašal Volodja. «Kaj si prismojen?« «Zakaj naj bi bil prismojen?« se je zasmejal Sergej. «Ker hočem prijatelju podariti par čevljev?« ((Naravno ,kdo pa v današnjih Časih daruje čevlje? Daj, da te objamem, prijatelj. Niti ne veš, kako bi me osrečil — saj hodim že Po samih luknjah...« Sergej se obrani objema. ((Počasi, počasi, dragi moj. Najprej si moraš čevlje zaslužiti!« ((Zaslužiti?« presenečeno vzklikne Volodja . ((Kako pa,» pripomni Sergej, «mar si mislil, da boš dobil čevlje zastonj?« «Toda, kaj naj storim?« je vprašal Volodja malodušno. ((Takoj ti bom povedal. Jaz sem namreč zaljubljen. Potrpi, kmalu boš razumel. Torej — zaljubljen sem čez ušesa. Ampak dekleta ne Poznam, ne vem, kaj je, niti kako ji je ime. Poznam jo le na videz. Sleherni dan gre ob istem Času po tej ulici. Tu stanuje!« ((Zakaj ne greš za njo in je kratko malo ne nagovoriš?« «Ne upam si,» je odgovoril Sergej, »ne vem zakaj, saj sicer nisem tako boječ, ampak skratka •— ne upam si .To ni deklica, ki bi se dala kar tako nagovoriti. Ce bi Jo videi kako gre nepristopna, Princesa, kneginja, svetnica!« Volodja ga je dvomljivo pogledal. «Dekle, ki se ne da nagovoriti...« «Tudi jez bi si ne bi mislil,« Je pripomnil Sergej. «Lahko se mi smeješ, ampak kadar pride, mi je grlo ko zadrgnjeno, niti besedice ne spravim iz ust. Svetovati mi moraš, pomagati mi moraš, da se 2 deklico seznanim, potem bodo lakasti čevlji tvoji.« Volodja je za hip pomislil, nato pa vzkliknil: «Jo že imam! Kako bi bilo s tvojim psom kantor-jem? Naščuvaš ga nanjo, ona se bo prestrašila, takrat pa pritečeš ti in jo rešiš — in basta!« Sergej je nevoljno odgovoril: •'Nima smisla. Sem že poskusil. Hektor se ji je prilizoval, .izal ji Je noge. Celo pes je čutil, kako čudovito dekle je. Ampak — stoj, sedaj imam idejo. Kako bi bilo, Ce bi tebe nahujskal nanjo?« «Mene?» se je začudil Volodja. «Torej poslušaj. Cez dvajset minut bo prišla tod mimo. Bržkone dela v kakem uradu. Ulica je popolnoma prazna, daleč naokrog nobenega človeka. Skrila se bova tu za vežnimi vrati. Ko bo prišla, J° nagovoriš. Ničesar ne bo hote-ts slišati, zavrnila te bo. Potem Pa jo nenadoma napadeš in ji skušaš iztrgati torbico iz rok. Prestrašila se bo in klicala na pomoč. Jaz bom prihitel, da jo osvobodim, Vfgel te bom na tla...« "Kaj mora to biti?« Je plašno vprašal Volodja. «Me ne boš tako. da me bo bolelo?« '(Seveda mora biti. Človek, ki nekoga napade, se vrže na tla. Dekle se mi bo zahvalila, jaz Jo bom spremil domov, ti pa boš dobil lakaste čevlje. Ne bodi zajec, ml-s • na lakaste čevlje. Jaz te bom Prav narahlo vrgel na tla!) Volodja je vzdihnil, mislil na nove lakaste čevlje in nato vzkliknil: «Naj bo v božjem imenu. Am-Pak rad tega ne storim!« Z desne je prišla mlada, zala deklica z vitkimi nogami in zlato-rumenimi lasmi; tiho si je brun- dala Popevčico. Študenta sta sto- pila v vežo, nekaj minut nato je Pa Volodja stopil za deklico. Po-em jo je nagovoril: ((Oprostite, gospodična, ako vas...« Deklica je obstala, ga pogledala jn na kratko vprašala: «Kaj želite?« Ta ton je Volodjo zmedel in za ntrmral je: «Nič, le življenje je ta-° kratko; človek bi si želel ujeti konček sreče.« . imam jaz s tem opraviti?« J- vprašala deklica. ((Pohitite, pro-8 ni, imam zelo malo časa, mudi se mi domov!« «Domov?» pripomni Volodja zamolklo. «v takem večeru, kot je n°coj, pa domov! Mar ni greh, iti nocoj domov? Oh, ostanite, Ma-rusja!« ((Nataša sem,« je energično vzkliknila deklica, »pustite me, da grem!« "Ne pustim vas, dokler mi ne Podarite svoje ročne torbice!« Je divje kriknil Volodja. "Kaj ste pijani?« je hladno pri-Pomnila lepotica. »Pustite me ali Pa bom poklicala pomoč!« »Torej mi nočete dati torbice? Potem Jo bom pa s silo vzel. Sem z njo!« In poskusil je deklici torbico iztrgati. Nataša je predirljivo zakričala. V tem hipu je priskočil Sergej, zagrabil Volodjo, ga vrgel na tla, ga davil in mu pri tem šepetal: ((Ostani na tleh, ko da si nezavesten, to bo vplivalo.« Nato je pustil Volodjo, stopil k deklici, privzdignil študentovsko čepico in vljudno dejal: ((Neutolažljiv sem, milostljiva, vas je lopov hudo prestrašil?« Nataša ga je slišala le na pol in nervozno vprašala: »Kaj se je zgodilo? Ste mu ston.t kaj hudega? Kaj ste napravili z njim?« «Bučo sem mu preb'!,« je vzkliknil Sergej, «ta se ne bo upal več nedlegovati dame na cesti!« «Revež!» je Natala sočutno vzkliknila. »Kako ste le mogli — morda je resno poškodovan, morali bi po zdravnika — predvsem je le človek!« «Clovek?» je ironično pripomnil Sergej. «Da, ampak kakšen človek! Človek, ki slabotna dekleta napada, jih hoče oropat.! V kakšni nevarnosti ste bili, ko bi jaz ne bil pravočasno posegel vmes...« Nataša je dejala nervozno: ((Seveda, ampak ne prenesem misli, da je kak človek po moji krivdi... Pustite me k njemu. Nemara je ranjen — ko bi imela vodo.« «Tako lepa deklica bi ne smela brez spremstva iz hiše. Vas smem spremiti domov?« Je dejal Sergej. A deklica je odklonila, stopila k Volodji, pokleknila pred njega in vprašala: »Kako vam je? Vas boli?« Volodja, ki je hočeš nočeš moral igrati vlogo ranjenca, je s slabim glasom odgovoril: «Hvala, bolje!« »Moj bog!« je deklica vzkliknila vsa preplašena. »Bolje bi bilo, če bi vam bila dala torbico. Tako mi je žal.« »Ni potrebno, gospodična,« je dejal Volodja in se vzravnal. «Je že vse dobro!« «Kako ste le mogli?« je rekla z rahlo očitajočim glasom. «Samo pomislite, če bi bil videl kak stražnik.« «To sem jez tudi dejal,« je pripomnil Volodja, ki Je bil čisto po- •* . Alij j . (.U Jw( ) . /*. ’ ) ^i l I t 'l Ml). 11 . i • zabil na situacijo. »Ne govorite, potepuh!« je vzkliknil Sergej. »Gospodična, vas smem sedaj spremiti domov?« Nataša se ni zmenila za Sergejeve besede ter je vprašala Volodjo: «Kje pa stanujete?« ((Prenočujem pod mostom ali v parku na klopi; poleti Je kar pri jetno.» «Kaj, niti postelje nimate?« Je sočutno vzkliknila Nataša. «Zakaj ste me napadli? Saj vam vendar nisem ničesar storila!« Volodja je pogledal deklico in nato tiho rekel: «Lačen sem, potrebujem nove lakaste čevlje.« «Torej iz stiske,« je vzkliknila Nataša. «In ta človek« — pokazala je na Sergeja — «in ta človek vas je hotel umoriti! Zakaj niste povedali, jaz bi vam bila rada pomagala. Niste videti zločinec. Kaj pa ste pravzaprav?« Sedaj je Volodja docela pozabil svojo vlogo, očaran je gledal lepo deklico in dejal :Jurist sem, študent.« «Oh, razumem,« je pripomnila Nataša. «Niste mogli najti službe, študij pa stane denar. Toda jaz vam bom pomagala. Moj stric je bančni ravnatelj in že nekaj časa išče tajnika.« «Ampak ne verujte mu vendar, gospodična,« je Sergej ogorčeno vzkliknil, «to je vse laž, le sočutje bi vam rad vzbudil, jutri vam bo pa stanovanje izropal in strica umoril!« Nataša je zaničljivo pogledala Sergeja in odrezavo rekla: «Ne potrebujem vašega spremstva!« Nato se je obrnila k Volodji in mu ljubeznivo dejala: «Vi pa jutri za gotovo pridite. Stanujem na Der-bisovkaji št. 30, vrata 5. Moj stric je ravnatelj mednarodne banke. Torej, jutri ob osmih zvečer pridite za gotovo na večerjo. Na svidenje!« Nato je zginila v sosednji ulici. «In kaj praviš k temu?« Je Sergej srdito vzkliknil. «Kaj naj rečem?« je odvrnil Volodja. »Nenavadno lepo, dobro dekle, z zlatim srcem!« «Vrag naj vzame njeno zlato srce!« je divje zakričal Sergej. «Ampak mojih lakastih čevljev sedaj ne dobiš, da boš vedel!« »Cernu sem pa potem Natašo napadel?« ((Napadel?« Je zasmehljivo pripomnil Sergej. «Ha, ha. Ce bi jo že bil napadel, toda ti si Ji dvoril, si njeno sočutje vzbudil. Mar sem ti predpisal, da se na široko stegneš po pločniku? Zakaj nisi zbežal?« «Saj si mi vendar rekel, naj se pretvarjam, ko da sem v nezavesti!« je ugovarjal Volodja. Nato Je pomirljivo dejal: «Ne jezi se, pogreška je v tem: Slabo si ocenil dekličin značaj. Bolje bi bilo, ko bi jo bil ti napadel in bi ji jaz prihitel na pomoč. Videti je, da ji do tvojega junaštva ni veliko.« ((Prismoda je!« je zaškrtal Sergej, «danes mi ni bila prav nič všeč.« «Ampak vražje lepa je pa Nataša vendarle,« se je norčeval Volodja. «Cisto moj tip!« Sergej ga je pogledal in zamišljeno dejal: ((Pravzaprav se je stvar dobro iztekla. Svoje lakaste čevlje si tudi lahko obdržim!« «Ne potrebujem Jih več!« je vzkliknil Volodja, «postal bom tajnik ravnatelja, dobil lepo plačo in si bom lahko kupil ne samo lakaste čevlje, marveč tudi elegantno obleko. In — kot sem rekel — Nataša mi je všeč. Sicer bi ne šel tja. Nemara bo nekoč moja žena, tedaj pa ji bom nekoč povedal zgodbo o lakastih čevljih, ki so mi pripomogli do sreče! Pozdravljen!« In s hitrimi koraki je odšel. Za naše otroke... Danes, v sredo, petek, soboto in nedeljo JANKO in METKA Vsi slovenski otroci naj si pridejo ogledat to igro, ki jim jo je pripravilo Slovensko gledališče (Desno; prizor iz igre Janko in Metka) Iz ljubljanskih krogov To niso ne geometrični ne družbeni krogi, marveč taki, kakršni lahko nastanejo, če kdo prosto po svoje zakroži po Ljubljani ter si pri tem nabere koš osebnih vtisov in podatkov, ki nato izidejo v knjigi, da olajšajo kroženje premnogim drugim zemljanom. Tako človekoljubno delo je opravil Jože Javoršek z novim »Vodnikom po Ljubljani« (Založba Obzorja, Maribor, 1965, strani 282). Sad njegovih poti je devet krogov, ki niso prav nič sosredni, a so tako natlačeni z mikavnimi snovmi, da se prejšnji vodniki lahko poskrijejo. Pisec ne tekmuje ne z njimi ne z Bedekerjem v bogastvu številk in imen aii v točnosti seznamov ulic in uradov ter v obilici vesti, po kakršnih mrzlično stikajo običajni turisti. Važnejše so piscu duhovne vrednote, razsejane po krogih njegovih poti Založba sama opozarja, naj navadni turisti ne segajo po knjigi, da ne bodo razočarani, češ da je mreža podatkov samo pretveza za čisto osebna piščeva pričevanja, namenjena predvsem »duhovnim turistom«. Po taki »reklami« hlastne človek, ki se ima za duhovnega turista (in kdo se nima?) še poželjiveje po nenavadnem vodniku. a Da je v knjigi odkazano duhu, s duhovnosti in duhovitosti odlično ....."""""""""""iinininiH......iiiiiiimnniiiii.n.....iiimiiiimii......iiimiitiiiiiiinimiiiiiiii.i...n,,,,, ŠE OB DVAJSETLETNICI GLASBENE MATICE Karol Pahor in Vilko Ukmar spadata med primorske glasbenike PAHOR: «Prav žal mi je, ker mi ni dano, da bi deloval med svojimi ožjimi rojaki» - UKMAR: «Velik delež, ki smo ga dosegli Slovenci zadnja desetletja v glasbeni kulturi, gotovo odpade tudi na primorske glasbene delavce» žal sem čisto odrezan od glasbenega življenja v Trstu, pa čeprav sem z vsem svojim bistvom' navezan na svoj rojstni kraj. Verjemite ali ne, če vsaj enkrat na leto ne grem na naš Kras, sem bolan! Karl Pahor, zdaj mož v zrelih letih, je kot 29-leten fant moral iz Trsta, da se Je umaknil pred fašizmom. Morda ga grenkoba tega prisilnega slovesa spremlja kdaj pa kdaj še dandanes. Saj rojstnega kraja Sv. Ivana, kjer se je rodil ob zatonu preteklega stoletja, 6. julija 1896, in teh iznajdljivih primorskih ljudi, ki jim z vsem srcem pripada tudi sam, nikoli ni pozabil. Kot begunec pred fašisti je Pahor obredel kot profesor glasbe na šolah lep del Slovenije pa tudi v Bosni je bil. Ljubljani je sledila Banja Luka, njej Ptuj, pa Maribor in na koncu spet Ljubljana, kjer se je končno le ustavil. Tu je bil od leta 1945 pa vse do lani, ko je bil upokojen, profesor kompozicije na Akademiji za glasbo, kjer pa tudi še sedaj pomaga kot honorarni predavatelj za isti predmet. Skladateljsko delo Karla Pahorja je obsežno, saj je pisal tako za orkestre, za komorne sestave, za klavir in seveda za zbore oziroma vokalne' sole. Najbolj znamenite Pahorjeve skladbe, s katerimi je mnogo pripomogel k razvoju sodobne slovenske glasbe, so: «Oče naš hlapca Jerneja« za zbor, »Slovenska suita« za klavir in «Istrijanka» za orkester ter ((Koncertne etude« za orkester in klavir. Slehernemu Slovencu, tudi takemu, ki se nikoli ni niti najmanj ukvarjal z glasbo, pa sta znani Pahorjevi popularni partizanski pesmi ((Komandant Stane« in «Na juriš«! Trenutno se pa dobesedno gnjavim s stvarjo, ki je dozdaj nisem še nikoli delal. Na povabilo mladinskega glasbenega u- Koncert Učiteljskega pevskega zbora Slovenije V ponedeljek 29. t. m. bo gostoval v Kulturnem domu Učiteljski pevski 7bor iz Ljubljane. Zbor je bil dejansko ustanovljen v Trstu že leta 1922, a mu je fašizem kmalu onemogočil delovanje. Večina takratnih učitoljev-pevcev se je morala izseliti. V Sloveniji so potem še leta 1925 obnovili delovanje oz. ustanovili pevski zbor. Letos praznuje ta zbor 40-letnico svojega delovanja in razumljivo je, da ta zbor koncertira tudi v Trstu, ki je videl rojstvo njegovega predhodnika «Pevskega zbora slovanskih učiteljskih društev v Julijski krajini v Trstu«. (Na sliki: Marko Munih, dirigent Učiteljskega pevskega zbora Slovenije.) redništva Radia Ljubljana namreč pišem spremno glasbo za neko otroško pravljico. Zdaj šele vidim, da to ni tako lahko, seveda, če želiš, da bi zadevo dobro opravil, ne pa mislil samo na honorar! Toda bo že šlo, čeprav z malo več truda, in tudi načrtov mi še ne manjka, samo da bo zdravje, pa bo izpod mojega peresa prišlo še kaj! Karol Pahor je bil v svoji pi sani in bogati glasbeni karieri tudi organizator in prvi zborovodja Partizanskega invalidskega pevskega zbora. Tistih dni se rad spominja, pa tudi njegovi 'antje še niso pozabili nanj. Vselej me obiščejo za Novo leto in mi prinesejo steklenico žganja, čeprav ga ne pijem, z nasmehom pripoveduje. In ob takem obisku seveda obujamo spomine na pretekle dni. Ce se spomnim — od prvih članov Invalidskega pevskega zbora nihče še ni nikoli pel, razen mogoče poleti ob večerih na vasi Se danes se nasmehnem, če se (pomnim, kako so bili ti fantje zne-šeni z vseh vetrov, koliko različnih dialektov je bilo, tako da o enotni vokalizaciji spočetka sploh ni bilo niti misliti. Pa vendar, z deiom, prizadevnostjo in dobro voljo smo vse te težave premagali in invalidi so že med vojno postali kar soliden pevski kolektiv. Karol Pahor, avtor ((Partizanske pesmarice«, se rad spomni hudih, a vendar lepih dni iz narodnoosvobodilnega boja. Pogosto pa se spominja tudi predvoj nega pehanja za kruhom, sa) je vse dni delal dobesedno od zore do pozne noči, šele ponoči pa si je vzel čas za komponiranje, za tihe izpovedi svoje notranjosti, svoje duše. Pa bi morda ob koncu imeli kakšno sporočilo za tržaške glas bene delavce, sem vprašal. Da, in to zelo rad. Napišite, da mi je prav žal, ker mi ni dano, da bi deloval med svojimi ožjimi rojaki. Kajti ti so mi še vedho, kljub tolikim letom, odsotnosti, najbolj pri srcu in spomini na bivanje med njimi so še vedno sveži, topli in prisrčni. In prav iz srca izrekam željo, da bi se glasbeno življenje mod Slovenci onstran meje še bolj razvilo in doseglo zares zavidljivo stopnjo. * • * S profesorjem Vilkom Ukmarjem, skladateljem in glasbenim piscem, sva se srečala na Akademiji za glasbo. Pogovor pa Je stekel kar v učilnici, v kateri ta znani glasbeni pedagog leta in leta predava svojim slušateljem, od katerih jih precej že vidno posega v glasbeno življenje Slovenije. Bila sva sama v tej veliki sobani in za spremembo tokrat ni spraševal profesor Ukmar, ampak jaz, čeprav iz tradicionalne šolske klopi. «Veste, Ukmarji iz Postojne smo že od nekdaj veljali kot glasbeno nadarjena družina. Moj stari oče je bil nadučitelj in daleč naokrog znan organist, moj pravi stric po materini strani pa znani skladatelj mnogih slovenskih zborovskih pesmi Ferdo Javanec In to glasbeno sorodstvo vsega še naprej — mladi slovenski komponist Alojz Srebotnjak je namreč moj nečak, sin Kristijan se pa tudi že oglaša kot glasbeni kritik! Tako Je z nasmehom, pa tudi s ponosom, odgovoril profesor Ukmar na vprašanje, kako da se je odločil za glasbo. ((Sicer sem pa prvotno študiral pravo in študij tudi končal. Toda že kot študent na p favni fakulteti sem se lotil št ud: ja glasbe; saj vestč, ‘ kri ni votla! Prve korake v glasbi šeni napravil na konservatoriju v Ljubljani, potem pa sem študij kompozicije nadaljeval na Dunaju« Toda nadaljujemo pripoved profesorja Ukmarja še s podatki o rojstvu Ta naš znani glasbeni pedagog, kritik in skladatelj se je rodil v Postojni 10. februarja 1905. Po končanem glasbenem študiju je leta 1932 prišel v Ljubljano kot glasbeni kritik, dve leti zatem pa je že postal na ljubljanskem konservatoriju predavatelj zgodovine glasbe. Vrsto let, tja do 1939, je ostal zvest konservatoriju, potem pa je bil imenovan za direktorja ljubljanske Opere, kar je ostal vsa viharna leta vojne, tja do leta 1946. Od tedaj je vse svoje moči spet posvetil vzgoji mladih glasbenikov, zadnja tri leta pa predava še na Filozofski fakulteti ljubljanske Univerze — na Oddelku za muzikologijo. Profesor Vilko Ukmar je razen vrste del o glasbi napisal tudi prvo slovensko zgodovino glasbe, sodeloval pa je v mnogih strokovnih revijah, leksikonih itd. Kot skladatelj se je najprej uveljavil z vokalnimi skladbami. S pokojnim Francetom Maroltom sta skupaj ustanavljala pred vojno daleč naokrog znani Akademski pevski zbor in tedaj je bil Ukmar tudi zborovodja Maroltov pomočnik. Izmed pesmi omenimo na primer »Cuk se je oženil«. Kot primorskega rojaka so ga pritegnile Kosovelove pesmi in od tod več samospevov, kot «St,arka za vasjo« in druge. Zaradi drugih dolžnosti Je precej let nehal komponirati, po vojni pa se je spet lotil tega dela, kateremu je ostal prav za prav privržen ves čas, le da mu okoliščine niso dopuščale ukvarjati se z njim. Po letu 1946 je napisal dve simfonični poemi, več klavirskih skladb ter skladb za violino in klavir, za čelo in klavir, nekaj zborov, samospevov (Astralna erotika po Kosovelu), balet «Lepa Vida« in balet ((Godec« (po Prešernovi pesnitvi), ki ga bodo verjetno letos uprizorili v Ljubljanski Operi. Posebej sva se s profesorjem Ukmarjem zadržala pri vprašanju njegove povezave s tržaškm glasbenim življenjem. Tu je kar zaživel: ((Tržaško glasbeno življenje vneto spremljam prav ves čas. Pa tudi sodelujem oziroma sem sodeloval, posredno in neposredno. Okoli leta 1950 sem na primer imel vrsto glasbenih predavanj v slovenskih oddajah tržaškega radia in v Prosvetni zvezi, pevski zbor «Gallus» poje nekatere moje zbore, pa sem bil tudi na nekaterih njegovih koncertih. Toda zdi se mi, da bi bila povezava nas primorskih glasbenih delavcev, ki živimo v Jugoslaviji, lahko še bolj uspešna, morda z nekaj več dobre volje ali če hočete — idealizma. Vendar pa samo z naše strani ponujena roka tudi ni zadosti, njen stik je treba vrniti!* Menim, da je Vilko Ukmar kot glasbeni zgodovinar in kot primorski rojak najbolj poklican v nekaj besedah oceniti vlogo primorskih skladateljev v slovenskem glasbenem življenju. Tako se Je glasilo vprašanje,' odgovor pa: ^'«Velik -dele*, ki smo ga dosegli Slovenci ,zadnja desetletja v glasbeni kulturi, prav gotovo odpade tudi na primorske glasbene delavce. V dolgi vrsti znanih imen bi med skladatelji na prvem mestu omenil Marija Kogoja, pri reproduktivnih umetnikih pa Srečka Kumarja, ustanovitelja Učiteljskega pevskega zbora, začetnika mladinske glasbene revije «Grlica» in sploh človeka, ki je slovenski glasbi posvetil vse svoje sile.« In na koncu seveda kaj drugega še kot tople želje Vilka Ukmarja za rast in procvit slovenske glasbe v Trstu in v vseh slovenskih glasbenih društvih v zamejstvu! Odšel je bohem pesnik kmetovalec Pred dnevi je umrl slovenski pesnik, pisatelj in dramatik Cvetko Golar. Rodil se je 1. 1879 na Gorenjskem — gosteče na Sorškem polju pod škofjelo-k* mi hribi. Študij gimnazije v Ljub ljani je v sedmem razredu prekinil ter se nato predal bohemskemu življenju, deloma pa je sodeloval pri časopisih in revijah S pesmimi se je v raznih revijah pričel oglašati okrog 1990 prva zbirka pesmi (Pisano pn’je) pa je izšla 1. 1910. Odkar ce je 1. 1924 priženil na vinorodno posestvo v Ljutomeru, je sfa! no tamkaj živel, kmetoval pa tudi še naprej literarno ustvarjal. Poleg pesmi in povesti je Golar napisal veseloigro Vdova Rošlinka, ki je šla prek mnogih odrov v Sloveniji in drugod, poznana pa je bila tudi veseloigra Dve nevesti. Čeprav Golar ne spada med velike slovenske pesnike, Je vendar nekaj njegovih pesmi, ki se dvigajo nad povprečje in se lahko dostojno uvrstijo v izbor slovenske poezije. Tudi njegova dramska dela so zgolj preproste ljudske igre, kažejo pa kmečko življenje dovolj realistično in so zaradi tega še vendar boljše od njegovih povesti. mesto, tvarni plati pa bolj postransko, ugotovi bralec prav kmalu in obrača strani z rastočo pozornostjo ob rastoči kritični ostrini v piščevem ugotavljanju pestrih značilnosti in posebnosti slovenske prestolnice in njenih prebivalcev. Mi zamejski obrobniki, ki smo vajeni videti v ljubljan-stvu kvintesenco ali zgoščeno bistvo slovenstva, se bomo s tem večjim zanimanjem razgledovali po teh duhovnih poteh in kritičnih straneh. Pri tem upoštevajmo, da je potopisec Velikolaščan, kakor Fran Levstik, in mu utegne biti kritični duh dan morda že po rodu in izročilu. Prvo poglavje prikazuje deveti krog, ki je ves posvečen Ljubljanskemu gradu. V opisovanju Gradu poganja bujno besedno bogastvo. O pogledih na Grad poudarja pisatelj, da so popolnoma osebni, a z njimi bi se lahko igrali do smrti — toliko jih je. O nočnem pogledu na Grad meni, da čara mlečna električna luč ljudem pravljičen, pa vendar lažniv grajski svet. Razgled z Gradu se mu zdi zlasti nenavaden, ko se šenklavška cerkev spoprime s spomenikom socialističnega razdobja v včasih vpijoče, včasih pa naravnost zabavno skladje (str. 15). Med vprašanji o Gradu stoji tudi to: «Ali imajo res stare ženske v korarskih hišah seznam vseh tistih ljudi, ki so bili zaplojeni na Gradu?« (17). Srednjeveška Ljubljana, beremo, je bila vedno v sporu z gosposko. Te spore je gojil tudi cesar v svoji strateški politiki zoper fevdalce ter tako napravil iz Ljubljane mednarodno gnezdo prebrisanih glav (19). Bila je skorajda histerična življenjska postojanka, v sporu s podivjanimi plemiči in z Židi, sredi krutih sodb mestnega sodnika ter kaznovanja blodnic in nevernikov (21). Ljubljanski Zmaj, skrit pod Gradom, se je začel 1511 besno premetavati in je povzročil velikanski potres (22). Pisatelj svari pred izročilom Gradu, ki je leglo strahu. Grajski ljudje so živeli v zaprtosti in zaverovanosti v svojo edinstvenost, kar je bilo v korist slovenstva, ki je zmeraj živelo pod Gradom in si tudi želelo svobode in varnosti. (23). Med zaporniki Gradu se omenjajo razna imena, kakor Marjeta Fuček, Silvio Pellico, Miha Tihonov, Canova. Rezia in med zadnjimi — Ivan Cankar Razgledi s stolpa odkrivajo griče, hribovja in kraje s tako lepimi imeni, da bi človek »ta imena vzel v roke in se valjal in premetaval z njimi po tleh kot z mlado živaljo« (34). Osmi krog (drugo poglavje) kaže srednjeveško Ljubljano s cerkvijo sv. Florjana, z gostilno Pri Amerikancu. z Gornjim trgom in Starim trgom. Živ je spomin na bivanje Primoža Trubarja, ki ga je dal cesar izgnati, a Trubarjeva slovenščina je Slovencem ostala in se razvijala. Novi priselniki je- zuiti so s protireformacijsko miselnostjo uvajali tudi lizunstvo in polagali temelje poznejšemu ljubljanskemu klerikalizmu. Pisatelj vidi v njih delovanju simonizem ali trgovanje z duhovnimi dobrinami (47). Šentjakobska cerkev se zdi pisatelju mešanica okusa in neokusa. Stavbe Starega trga pa dišijo po meščanih najrazličnejše krvi in raznih ver. Pod Tran-čo so bivali stolonoše, ki so se preživljali s prenašanjem boljših prebivalcev na stolih po neudobnih ulicah. Plečnikovo Tromostov-je se označuje kot čudovita arhitektonska pesem. V srcu stare Ljubljane slovi Robbov vodnjak slovenskih rek. Za njim se dviga magistrat s prelepim arkadnim dvoriščem. V 17. stoletju se je nemški kulturni vpliv bolj in bolj umikal italijanskemu. V stavbarstvu in spomenikih so prevladovale kozmopolitske smeri in polagoma izoblikovale današnjo podobo mesta. Iz 18. stoletja je lep baročni spomenik šenklavška stolnica in poleg nje semeniška stavba z Mi-slejevim portalom. Gostilne Pri Amerikancu. Pr! Kolovratu. Pri Sokolu s statistiko o takih gostoljubnih domovih in njih obiskovalcih po svoje dopolnjujejo sliko tega kroga. Tudi škofijski dvorec ima lepo arkadno dvorišče. Sredi stavb se razteza Pogačarjev trg, ob Ljubljanici pa Plečnikove proda.ialnice vse do Zmajevega mostu Za spomenikom. Valentinu Vodniku se širi Živilski trg, kjer se zdita pisatelju čemernost in ždenje branjevk njih najznačilnejši lastnosti. Pisatelj ugiblje: »Vendar pa 'e vsakodnevno življenje na tem trgu mogoče važnejše kot litanije v stolnici m pisanje učenih razprav« (66). Bližnje ' Alojzi-jevišče omenja kot slavno hišo, «kjer se je izoblikoval del slovenske književnosti, še več pa se ie tam izoblikovalo mojstrov duhovne omejenosti« (67). Sedmi krog (tretje poglavje) je okvir za marsikaj važnega: Breg, Križanke, stara latinska Emona, gledališče. Kongresni trg, Uršu-linke. Frančiškanska cerkev. Prešernov spomenik, Miklošičeva cesta, Trubarjeva ulica, Prule. Trnovski pristan, Krakovo. Zoisova hiša je označena kot prvi in edini slovenski literarni salon pisatelj zavrača morebitne francoske ur»o-vore zoper Napoleonov spomenik, da je to ((spomenik, ki ga je postavil berač bogatinu zato. ker ie jedel drobtine z niegove miz » (78) Križanke s preddverjem in letnim gledališčem veljajo za lep in dragocen kulturni prostor Plečnik je domiselno včlenil sem spomenik Simonu Gregorčiču Tod se razteza področje nekdanjega rimskega vojaškega taborišča petnajste legije Apollinaris. V to latinsko četrt je Plečnik vključil Univerzitetno knjižnico Ob Novem trgu stoji Slovenska akademija znanosti in umetnosti Skladno se s Kongresnim trgom druži Uršulinska cerkev. Ob Prešernovem spomeniku uhajajo pisateliu jedki vzkliki in pripombe, češ da to in ono tone v smešnost. Podobno razpoloženje ga spremlja od Ljudske skupščine do Pošte (Nadaljevanje v torekJ V naravi so še zelo številne uganke Ki jih znanost do sedaj še ni razrešila Kromozomi so nosilci dednih lastnosti - Ko se na živem bitju pojavi nepričakovana sprememba, ki se prenaša na potomce, pravimo, da je nastala mutacija - Zeleni list je najpopolnejša živa kemična tovarna - Kozmični žarki bi mogli tudi spremeniti ustroj genov - Fermenti »o v našem telesu katalizatorji - Rakaste celice se množijo brez prestanka in brez smisla V današnji dobi, ko se znanstveniki na veliko ukvarjajo z raziskovanjem vesolja, ko se človek pripravlja, da bo pogledal, kako je na Marsu, na Luni in drugih planetih, bi marsikdo menil, da je pač o nas samih in o življenju okoli nas vse jasno, vse znano, vse odkrito. Pa ni. Številni učenjaki — naravoslovci, biologi — pa mislijo o tem precej drugače. Takole je eden od njih tole povedal: «Kar smo o fizikalnem svetu že dognali je, v primeri s tistim, kar še bomo nekoč odkrili, pravi Nič!» «Kaj je bilo prej, jajce ali kokoš?» sprašuje včasih radovedni otrok, in morda ne vselej samo otrok. Kako odgovoriti na to na videz tako preprosto vprašanje? Znanstvenik zre v preteklost skozi milijone let do tja, ko je sama od sebe nastala prvina, iz katere je sestavljena materija in ko se je porodila prva celica, ki se je začela razmnoževati z delitvijo. Da, odkril je, da so vsa živalska in rastlinska bitja zgrajena iz celic, ki so žive sestavne enote slehernega bitja. Vemo, da so celice tako majhne, da Jih moremo opazovati samo z mikroskopom. Bistveni del vsake celice je njena živ ali protoplazma. To je sluzasta snov, v kateri Je Jedro. Vse snovi v Rrotoplaz-mi se nenehno izpreminjajo. Neprestano se razkrajajo in razpadajo ter se ponovno izgrajujejo. To dogajanje v celici imenujemo življenje. A do sedaj še ni noben učenjak mogel razjasniti delovanja pro-toplazne in žive celice ter pojasniti, kaj se dogaja v teh malih delcih živih bitij, če bi mogel kdo to do kraja-doume-ti, bi lahko rekel, da je razvozlal uganko življenja. Celice se razmnožujejo z delitvijo tako, da nastaneta iz ene dve. V celičnem jedru pa je še važna snov — kromozomi. Ti so nosilci dednih lastnosti, ki Jih potomci podedujejo po svoji roditeljih. Vse to so učenjaki že odkrili. Le tega še ne, kako je pravzaprav nastala prva celica? Druga velika uganka v naravi je razvoj nižjih vrst v višje. Pri tem je potrebno vedeti dvoje: kaj je mutacija in prilagodljivost. Ob normalnem razvoju se podedovane lastnosti posameznih vrst ne spreminjajo. Posebno ne zaradi zunanjih vplivov. A včasih se v kakem primeru med tisoči nekaj pretrga. Nepričakovano se na živem bitju pojavi nenadna sprememba, katero potem red- no podedujejo vsi njegovi potomci. Znan je primer ankon-ske ovce, ko se je leta 1791 na neki ameriški farmi skotila ovčka s kratkimi in ukrivljenimi nogami in dolgim trupom. Krive noge so potem podedovali tudi njeni potomci. Gojili so jih, ker te živali niso mogle preskočiti niti nizke ograje. Take spremembe, ki se tako iznenada pojavijo pri kakem živem bitju, so dedne, ker so nastale zaradi spremembe kakega gena v organizmu. Temu pravimo mutacija. Pri nastanku mutacij se morajo torej spremeniti geni in le tako nastanejo nove trajne oblike živali in rastlin. Iz Izkušnje in številnih poskusov pa vemo tudi, da se lastnosti živih bitij tudi drugače spreminjajo, ker se iz različnih vzrokov morajo prilagoditi okolju, v katerem živijo. Rastlina se mora prilagoditi zemlji in podnebju in še drugim vplivom. Ako ima od dveh enakih rastlin ena vsega v izobilju, druga pa ne, bosta, kljub enakim dednim lastnostim različno rasli. Toda v naslednjem rodu se ponovno vse uredi, če se tudi razmere popravijo. Torej, zunanje spremembe, ki so le posledica vpliva okolja, niso dedne. [i ? 3 U S 6 7 8 9 10 11 n 13 iT~ W~ i6“ „ n 09 17 18 lil N ?(T a 71 7? a 73“ Tu IS 7S 76 1 □ 78 29“ g 30 31 h 3T HT 37 — !! 38 IIB tiS pr 41 :s 47 S 43 LL 4S 1 46 47 L 1 49 I a VODORAVNO: 1. človek, ki trezno gleda na življenje, 8. prebivalec največjega jugoslovanskega polotoka, 14. Albanci, 15. roman ruskega pisatelja Nabu-cova, ki je vzbudil mnogo prahu, 16. sinov iana. —X?,-—»ažatniai znamenitega italijanskega fizika, ki ga je preganjala inkvizicija, 18. posoda_za umijrgnje, 20. popularna japonska filmska igralka (Voko), 21. moško ime, 23. dostojanstvo, kj ga daje visok položaj, 24. glavni števnik, 23. Wagnerjeva opera, 27. avtomobilska oznaka Reke, 28. poteg vetra, 29. močna alkoholna pijača, 30. kemični znak za molibden, 32. moška oseba v Jurčičevem »Desetem bratu«, 35. župan v slovenskih krajih pod Francozi, 36. a-'meriška filmska igralka (Deborah), 38. pritok Donave v Avstriji, 39. mrtvaški oder, 40, hr-vatska ilustrirana revija, 52. slovenski tednik za razvedrilo, 43. žensko ime, 44, glavno mesto Filipinov, 46. starogrški državnik, ki je slovel po svoji pravičnosti, 48. gorovje v Burmi, 48. dokument- NAVPIČNO: 1. tiskarsko sito, 2. Verdijeva opera, 3. staroži-dovski pisatelj, 4. italijanski, 5. vrsta vrbe, 6. okrajšava za »starejši«, 7. zver iz rodu mačk, 3. italijanski spolnik, 9. važna za- čimba, 10. brezpravni podložnik v fevdalizmu, 11. tekmec, spo-drivač, 12. gora s številnimi samostani na polotoku Halkidiki, 13. del stopala, 18. domača žival, 21. mesto v južni Finski, 22. vele--tok v zahodni--Afriki, 25. pojedina, gostija, 26, kričanje, 28. ladja na parni pogon, 30 opera nemškega skladatelja Goldmarka, 31. gorska vila v grški mitologiji, 32. tanka kožica, opna, 33. otok v srednjem Jadranu, 34. pokrajina v Južnoafriški republiki, 35. jugoslovanski filmski režiser (Anton), 36. pritok Volge, 37. državna blagajna, 39. zanka, na-stava, 41. krilo rimske legije, 43. tekoča začimba, 45, začetnici italijanske socialne pesnice, 47. japonska dolžinska mera. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. Gdansk. 7. balkon, 13. labelj, 14. padalci, 15. aroma, 16. pesem, 17. VT. 18, niti, 19. Loren, 20. dir, 21. Ana, 22. gibon, 23. Mira, 24. DK, 25. Olten, 26, trakt, 27. Aalborg, 29. Caen, 30. lasi, 31. Kornati, 34. Stare, 36. Golia, 37. Rn, 38. Ta-na, 39. polom, 40. Pad, 41. ara, 42. Gabin, 43. Lavi, 44. N(ova) Z-(elandija), 45. roman, 46. Borna, 47. kaliber, 49. protin, 50. Anamit, 51. panika. Velika uganka narave, ki jo znanost skuša razrešiti, je kemični proces, ki nastaja v zelenih listih žive rastline. V zelenih listih je neko delovanje, ki je zelo važno v življenju rastlin, obenem pa je nujno potrebno tudi človeku in živalim. Zeleni listi izdelujejo iz rudninskih soli organske snovi, ki služijo za hrano rastlinam, živalim in ljudem. Zeleni list bi mogli primerjati pravi kemični tovarni. Vendar je delovanje te žive tovarne in njen ustroj neprimerno bolj zapleteno in važno od največje človeške tovarne. In prav zaradi tega, ker je ta tovarna živa, ne bo najbrž človeku nikoli dano, da bi prodrl v skrivnost njenega delovanja. No, nekaj pa so učenjaki o tem le dognali. Iz vlažne zemlje srka rastlina s koreninami vodo, v kateri so raztopljene rudninske soli, iz zraka pa dobiva ogljik. Rastlina ga porabi za izdelavo sladkorja in škroba. Energijo, potrebno za izdelavo sladkorja dobiva rastlina od sončne svetlobe. Listno zelenilo ali klorofil vsrka del svetlobe, jo zadrži in uporabi v njej skrito energijo za sintezo te kemične spojine. Rastlinstvo je vir vse hrane in vse živalstvo je navezano na organske spojine, ki jih ustvarjajo zelene rastline s pomočjo sončne svetlobe. Ko bi mogli prodreti v skrivnost delovanja te «žive kemične tovarne,« bi se marsikje človekovo življenje precej izboljšalo. Sleherni centimeter našega planeta «bombardirajo» ponoči in podnevi žarki, ki prodirajo iz vesolja. Njih moč je neznanska, čeprav jih ne vidimo. Le po njenem učinku, ko predrejo atome v prvini, raztrgajo njen oklep in pogosto zdrobe tudi jedro samo, jo poznamo. Znanstveni so že odkrili, da ima obsevanje organizma s takimi žarki lahko strašne posledice. A te se po navadi pokažejo nepričakovano in brez najmanjše vnaprejšnje napovedi, šele dolgo časa po škodljivem vplivu žarkov. Dandanes je že neizpodbitna resnica, da so vsa bitja na Zemlji neprestano pod vplivom močnih kozmičnih žarkov. In zarodne celice so silno občutljive tudi za najmanjše doze obsevanja. Celice, ki so bile obsevane, ne «pozabijo» ničesar. Vse vestno prenašajo dalje na potomce. Od generacije do generacije se tiste spremembe večajo. Čeprav biologi odločno zanikajo, da bi utegnili kozmični žarki Spremeniti ustroj A R G 0 TV A V T 1 genov, nosilcev dednosti, prepričati ljudi vendarle ne morejo. Ako bi se to v resnici zgodilo, bi žarki povzročili velike mutacije, kar bi lahko tudi občutno spremenilo sedanje vrste živih bitij na Zemlji. Brez dvoma je, da predstavljajo kozmični žarki večji del energije vsega vesolja. A od kod izhaja ta strašna moč, in kako pravzaprav vpliva na nas, to je sedaj vprašanje. V tkivu vseh živih bitij in anorganskih snovi se brez prestanka dogaja proces, ki mu pravimo kataliza. Pri tem se spreminja ena sama stvar ali tudi več, v nekaj drugega. Katalizator pa je kemična snov, ki povzroča in pospešuje spremembe drugih snovi, ne da bi se pri tem sama kakor koli spremenila. Katalizatorje uporabljajo zlasti v industriji. V našem telesu delujejo kot katalizatorji fermenti. Brez oddiha povzročajo na milijone kemičnega pretvarjanja enih snovi v druge in s tem omogočajo naše življenje. Učenjaki bi radi razvozlali to uganko in odkrili kako po- teka to delovanje katalizatorjev v našem organizmu, a doslej se jim to še ni posrečilo. Da, kako to poteka, to je važno. Včasih se dogaja, žal prepogosto, da se začno nenadoma celice človeškega, živalskega ali tudi rastlinskega tkiva čudno bohotno množiti. In to traja vse dotlej, dokler bitje, na katerem se to dogaja, ne podleže zaradi raka. Znanstveniki so že ugotovili, da so divje rastoče rakaste celice enake vsem drugim celicam, le da se množijo brez vsakega smisla, ne da bi iz njih nastal kak organ, kot je to v normalnih razmerah. V takih primerih se celice same od sebe nehajo deliti brž ko dosežejo svoj smoter. Toda rakaste celice se ne ustavijo, rasejo in se množijo brez prestanka. Sele kirurgov nož ali pa obsevanje z rentgenskimi žarki zaustavi njih divjo slo po množitvi. Ali pa smrt njih gostitelja. V prav redkih primerih se ta proces ustavi tudi sam od sebe. In nihče ne ve še pojasniti, zakaj je tako. S. A. Jane Fonda, poročena Vadim, je zelo navdušena za vlogo »Barba-relle« in se je že vživela vanjo. Sedaj je kinematografija naravnost obsedena s psihološkimi dramami in «Barbarello» skušajo primerjati Sadovi »Justini«. Toda ta je bila vedno žrtev razmer, medtem ko ima »Barbarella« vedno pobudo v ljubezni lllllllll■tlllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|llll|||||■|t||,l|||||||t||f||||t||t|tll|||||||||||||■||||||,|l,||||||,||,||,|||||||,|||,||,|,,||||,|„|||,|,|||||||||,||||||||,|,||,,,|,|,|„||||||||||,|,||||||m,||||||||||||||||||||||,|tll|,tlt|||||||||tllllllllllllll■ VADIM SE JE MENDA KONČNO UGNAL Njegova nova žena J. Fonda je prepričana, da ga obdrži Vadim «ustvarja» iz svojih žen in ljubic umetnice Morda se mu bo to posrečilo tudi s tretjo ženo Jane Znani francoski režiser Roger Vadim je eden izmed ustvarjalcev «Nouvelle vague«, to Je nove struje v filmski industriji, če Ji smemo tako reči, saj menijo o njej. da je tudi umetnost, vsaj v Franciji. Roger Vadim je tudi znan po tem, da je «ustvarjal ženske« in s tem tudi umetnice, ali kakor bi se bolj po domače reklo »gradil«. Ta sloves pa si je pridobil s tem, da je najprej ustvaril tip B.B. (Brigitte Bardot), s katero se je leta 1955 tudi poročil. Kasneje Je »ustvaril« umetnico iz Danke Annette Stroyberg in se leta 1957 tudi z nje poročil ter imel z njo hčerko Nathalie. Na koruzi pa je živel s Cathe-rine Daneuve, ki sta se tudi zelo ljubila in si bila dolgo časa kot mož in žena, saj je imel z njo sina, za katerega mora plačevati mastne alimente. Letos pa je vzel Američanko Jane Fonda, hčerko znanega igralca Henryja Fonde, ki se je tudi štirikrat poročil (med njegovimi ženami je bila tudi italijanska grofica Afdera Franchetti), tako da ima Jane tri mačehe. Pri tem naj še mimogrede omenimo, da ugajajo njenemu očetu brunetke, medtem ko ugajajo Vadimu, kolikor so nam znane njegove »uradne« izbire, plavolaske. Kaže, da se Je do sedaj novi zakonski par še kar dobro razumel, čeprav je med njima enajst let razlike, saj je njej 29 let, njemu pa 40. Po njenih izjavah je to zelo pozitivno, »saj je on zato bolj izkušen«. Ona pravi, da tudi ne bo ljubosumna, če bi on kdaj skočil čez ojnice, ker sl bo »na ta način pridobil le novih izkušenj v ljubezni in kako Je treba tej stvari streči«, ter bo te izkušnje prinesel končno obogaten domov, tako da bodo tudi njej v prid. Novi Vadimovl ženi se doslej niti ne toži po Hollywoodu in Ameriki sploh, ker je zaljubljena v Pariz, ki zanjo velja še vedno kot kulturni center sveta. Sploh pravi, da ji francoski režiserji bolj ugajajo, pa tudi francoski način izdelave filmov Je bolj pristen. V Hollywoodu Je namreč film prava industrija in igralke ne uživajo prav nobene samostojnosti. Tam Jim namreč priskrbijo vso garderobo in se morajo šminkati popolnoma po receptu. V Franciji pa je prepuščeno to njihovemu okusu. Jane ni bilo treba kot drugim trkati na vrata. V Hollywoodu morajo razne začetnice dolgo moledovati, prestati marsikatero ponižanje in se, često tako rekoč «prodati» kakšnemu režiserju ali imprezariju, da lahko začnejo u-spešno kariero. Otroci uveljavljenih filmskih igralcev in igralk pa zelo lahko dobe prvo vlogo v filmu, ki Je pogosto tudi zadnja, saj se dar igranja ne podeduje. Zdravnikov sin, lahko postane zdravnik, prav tako kovačev kovač, z darom umetnosti pa je drugače, pravi Jane Fonda. Tako je tudi ona nastopila v nekem filmu, pa Je samo videla, da ni bilo pravega uspeha. Zato je šla seveda v New York po stopinjah Marlona Branda, Marllyn Monroe in drugih k Leeju Strassbergu v znameniti Actor’s Studio, kjer naj bi ubirali pot za Stanislavskim (o čemer pa so resni dvomi), in kjer so Jo likali dve leti. Zdaj meni o sebi, da je «umetnica». Delo bo namreč nadaljeval njen mož, za katerega bo nastopila v filmih «Barbarella» in «La curče« po Zolajevem romanu. Ko so jo vprašali, kakšne načrte ima za bodočnost in ali bi rada tudi delala (seveda filme) z režiserjem Goddardom, je odgovorila, «da na to ne more odgovoriti«. Novinarju, ki jo je izpraševal, pa je dejala, da mu lahko zaupa, da ne nosi nič pod svojimi puloverji, ter da spi popolnoma naga, toda ovita v svilene tenčice. Pri tem je še dodala, da ni med njo in možem Rogerom nobene pregra-je ter da ni nikoli mislila, da mora biti mož ženina copata. Jane ima tudi posebno psiho- loško teorijo o Vadimovem mnogoženstvu. Po njenem mnenju Je on menjaval ženske kot srajce samo zato, da bi samega sebe prepričal, da je očarljiv. Slo je torej za nekak manjvrednostni čut. Sedaj, ko je v njegovi spominski knjigi že obilo ženskih imen, pa je baje postal popolnoma zrel in Jane je prepričana, da bo njun zakon trajen, če že ne večen. V ta namen se bo Jane začela učiti celo kuhati, kar niso mačje solze, kajti francoske «kuharske bukve« so zelo zahtevne, zlasti kar se raznih omak in začimb tiče. Vprašanje je, ali bo toliko ur strpela ob piskrih, saj se prave francoske starokopitne meščanske gospodinje vsak dan kar od sedem do osem ur vrtijo okrog štedilnikov in pečic. Deklica je tudi romantična. Za sedaj živi z možičkom v neki garsonjeri v središču Pariza, toda gnezdo si pleteta v Houdanu na deželi, na posesti, ki Je med »resničnimi hrasti« in ne v kakšni ameriški vili, kjer rastejo umetne palme in oranževcl. Tu bosta mladoporočenca študirala in pripravljala nove filme. Otrok za sedaj še ne bo — pravi Jane, toda so v načrtu. Ko so jo vprašali, čemu se ja poročila, je odgovorila, da zato, da bo čutila pod seboj trdna tla. Po njenem mnenju se človek oženi iz treh razlogov: zaradi ljudi, denarja in otrok. Njej sicer ni mnogo za mnenja ljudi, denarja pa se ne brani. In prepričana je, da ga bo mnogo zaslužila z lastno kariero. Ker je treba vsak konec nekoliko «posladkati», naj še povemo, da je bila samo enkrat zaljubljena, ko ji je bilo 19 let Do takrat je poznala ljubezen samo iz knjig in ko se je zaljubila v postavnega ameriškega fanta, mu je kar naravnost rekla: »Poroči me!». On pa ni maral o tem nič slišati. Mislila je, da bo od žalosti in iz obupa umrla, toda kot vidimo, še vedno živi in je prav dobrega zdravja, čeprav ne moremo reči o njej, da je obilne postave. Veljaven od 21. do 27. novembra © OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prijela vas bo skušnjava po neki novi ljubezenski pustolovščini, toda to bi vam utegnilo povzročiti precej sitnosti pri ljubljeni osebi. Bodite previdni in se izogibajte tveganih dejanj. Teden je primeren za sklenitev kupčij. BIK (od 21. 4. do . . 20. 5.) V ljubezni bo- / ste znali navezati ve- 'V ] dno nove stike. Dvo- rili vam bodo in vas občudovali. Nastalo bo novo prijateljstvo, ki bo vzbudilo ljubosumje starih prijateljev. Čakajo vas ugodne novice glede neke nove zaposlitve. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Čustveni položaj bo ugoden, če se boste odzvali nagibom srca. Sedaj — ste zelo občutljivi in tudi polni življenjske sile. Ker boste naravnost sijajni, boste imeli obilo uspehov. Drugi del tedna je primeren za odnose s prijatelji. S—^ RAK (od 21. 6. do f f 22. 7.) Teden bo zelo / ■CjjfcjV) spremenljiv, toda u- l 1teRne vam tudi dati V *' / mnogo zadoščenja, S fe se boste znali pravilno obnašati. Ne bodite preveč občutljivi ter glejte na stvari bolj stvarno. Ta teden boste imeli opravka z nekimi važnimi dokumenti. LEV (od 23. 7. do f \ 22. 8.) Položaj Je v ) ljubezni zelo prije-V V / ten. Potovali boste z ljubljeno osebo. Drugi bodo naleteli na nove simpatije. Možnost je tudi navezave stikov z osebami iz tujine. Od otrok boste imeli mnogo zadoščenja. Sploh boste prejeli ugodne novice. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ker ste vajeni odgovarjati na vse, kar vam pravijo, se utegnete znajti v neprijetnem položaju. Včasih je treba, žal, tudi malce hliniti. Upoštevajte razumevanje in pažnjo, ki vam jo posvečajo prijatelji Na delu vse dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) V tem razdobju utegne priti do čudnega položaja in do nesporazumov. Skušajte biti bolj uravnovešeni, da pridobite zaupanje ljubljene osebe. Tudi v družini utegne priti do trenj. Na delu pa boste polni novih idej. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Za zaljubljence in za mlade zakonce je to naravnost sijajno razdobje, saj se bodo lahko spoznali z vseh strani. Po drugi strani pa pride lahko ta teden do čudnih in razburljivih srečanj. Izkoristit« poznanstvo vplivno OMb«. STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ljubljena oseba bo zašla v nesporazume spričo vaše prevelike odločnosti. Pazite, da ne pokvarite odnosov, ki so velike važnosti za vašo prihodnost Potolažite prijatelja, ki je zelo potreben dobre besede, na delu boste Imeli sitnosti. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Zelo boste podjetni v ljubezenskih zadevah in boste imeli pri tem tudi obilo sreče. Bodite velikodušni in storite kaj v prid dragim osebam. Pojdite v družbo dobrih prijateljev. Na delu boste precej napredovali. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zaradi neke negotovosti v va-I ših čustvenih srečanjih se ne boste mogli popolnoma razumeti z drago osebo. Imeli boste mnogo zadoščenja od prijateljev, s katerimi se boste tudi duševno razumeli. Položaj Je zelo ugoden za uresničenje načrtov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nestalnost in negotovost pretita spontanosti vaših srčnih odnosov. To ni upravičeno, kajti opravka boste imeli z osebami, ki vam bodo lahko zagotovile notranji mir in razumevanje. Pojdite v družbo prijateljev, Id vas vabijo. ©; STARA PRAVDA Lovci in kmetje Lov je nekaterim ljudem naj-jepse razvedrilo, nekateri ga cele proglašajo za šport. Vsekakor ** mogoče oporekam takim, ki Jin to veseli, pravic™ da se ob Prostem času sprostijo, kakor se Lm zdi najbolje ker tega no-Pen zakon ne prepoveduje. Je pa na žalost tudi senčna stran zadeve in to Je škoda ki J° naši kmetovalci leto za letom utrpijo na kulturah in pridelkih po divjačini in lovcih. Ne da, bi hoteli zadevo napihovati čez prave mere, moramo ugotoviti, da vlada med kmeti veliko nezadovoljstvo ir. neraz-Položanje do lovcev in lovske zveze. Upoštevati le treba nam-reč, da je lov razvedrilo in sider pri nas v glavnem za bolj Premožne ljudi, medtem ko škoda. ki io kmr'--'™ utrpijo iih prikrajša za sadove njihovega trdega dela, ki so marsikomu edini vir sredstev za preživljanje. Leto za letom se ponavljalo Pritožbe, da so n.pr. fazani objedli grozdje, da so zajci uničili Pridelek vrta, da so lovci obstrelili trte v vinogradih. Prav °o Priliki Dodelitve nagrad r.a zadnji vinski razstavi v Miljah Pam je vinogradnik potožil, da s° mu fazani uničili večino pridelka žlahtnega grozdja, iz katerega prideluje sortno vino. ki dobi skoral vsako leto posebno nagrado na razstavi. To je samo primer m takih primerov ni malo. Kmečki strokovni organizaciji sta že velikokrat nastopili nri lovski zvezi, ki je sicer načelno Priznala upravičenost zahtev, da oškodovancem izplača odškodni-p°. v primeru da pravočasno m pošteno prijavijo škodo, zal Pa teh dogovorov ni izvajala m je celo izgovarjala, da n.pr. fazani sploh ne Jedo grozdja. Nastopili smo in še bomo tudi Pri pristojnih oblasteh In usta- Opozorilo vinogradnikom Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina, ki ga ima vsak ie v kleti do opolnoči 30. novembra. Kdor ne bi Izpolnil prijav, »e more potem dobiti dovoljenja, da vino lahko proda ali sam toči na osmicl. Po letošnjem novem zakonu pa so Predvidene stroge kazni za take, ki bi vina ne prijavili (od 100.000 do 1 milijon lir globe). Prijave je treba napisati na posebnih obrazcih in rok za "jih oddajo zapade nepreklicno 10. dec. Ni torej računati, kot prejšnja leta, na možnost Prijave za zamudnike tudi še enkrat v januarju. Zato naj se vsi vinogradniki zadnje dni novembra in pr-ve dni decembra zglasijo na tajništvu Kmečke zveze in Zve-*e malih posestnikov, da jim izpolni in vloži prijave. TAJNIŠTVO KZ in Z M P hovah, ki jim ne more in ne sme biti vseeno, če vuda med kmeti tako upravičeno neruz-Položenje, ki bi lahko privedlo tudi do bolij ali manj ostrih na s topov. Pristojno Je pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo, pokrajinska uprava oziroma predsednik. sedaj pa tudi dežela. Vsekakor sta tajništvi Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov svojim članom na razpo-:aS°. da jim sestavita prijave m nudita nasvete. vsako leto betežni koledar. Letošnji stane 500 lir, torej znesek, ki ne more obremeniti nikogar, razen skrajne siromake. Ali moremo torej nabavo tega koledarja šteti k žrtvam? In vendar se dobijo hiše, živeče prej v izobilju kot v pomanjkanju, ki koledar odklonijo, češ, da ga ne morejo kupiti, da se bodo njihovi gospodarji (gospodinje) še premislili (!) i. e. Med takimi so celo starši, ki so vso dobo srednješolskega študija in še potem imeli svojega otroka v Dijaškem domu (Na takšne in podobne primere so poverjeniki naleteli zlasti v nabrežinski občini; v vasi, kjer bi lahko spe-čali najmanj 25 izvodov, so bili do sedaj razprodani le 4 izvodi). Kaj naj rečemo k temu? Res sličijo ti Slovenci Škotom, ki se spremenijo v siromake, ko prosijo celo za neznatno pomoč, a so še večji siromaki, ko je treba odšteti nekaj novcev. Vsakdo od teh naj se vpraša, če je to v njegovo čast, v njegovo in skupno korist. Mi pa menimo, da kdor ni Škot v drugih, ne sme biti niti v tem in podobnih primerih, ko gre za dobrodelen namen v naši skupni stvari. F. • Najboljše kmetijske stroje vam nudi po ugodnih cenah Kmetijska zadruga v Trstu (Ul. Foscolo 1). SPREMEMBE SPLOŠNEGA REGULACIJSKEGA NAČRTA TRŽAŠKE OBČINE Lastnikom zemljišč priporočamo naj si ogledajo novi načrt Regulacijski načrt je na ogled javnosti do 18. decembra letos - Rok za predložitev pismenih pripomb V uradih občinskega tehnične- no, da si prizadeti lastniki zem- ga oddelka v Prehodu Costanci štev. 2, peto nadstropje, soba štev. 508 je do 18. decembra letos na ogled javnosti novi mestni splošni regulacijski načrt. Občani si ga lahko ogledajo vsak delovni dan od 8. do 14. ure, ob praznikih pa od 9. do 12. ure. Knjižica, ki vsebuje urbanistič-no-gradbena pravila za izvajanje novega splošnega mestnega regulacijskega načrta je v prodaji v uradih občinskega ekono-mata in stane 105 lir. Ustanove in zasebniki lahko v roku 30 dni po 18. dec. predložijo pismene pripombe. Pripominjamo, da nova pravila vsebujejo predvsem popravke in predloge, ki so jih ustanove ali zasebniki predlagali občinski upravi po prvi objavi novega regulacijskega načrta, ki je bil na ogled javnosti marca meseca leta 1962. Spremembe niso malenkostne. V nekaterih primerih so bila spremenjena celotna področja. Zato je potreb- limmiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiitiiimmiiiiiiiiiiiiiiiMiiliiiiiiiiiiinitiiiittiitiiliitiiiiiii Prijazno vabilo študentov na veselo brucovanje Pridejo naj tudi starejši V temačni, od sveč razsvetljeni dvorani obdaja tri stene dolga, zelo dolga miza. Za njo sedijo jeznogledi učenjaki, ki se jim na obrazu pozna, da so v življenju marsikaj pretrpeli in preizkusili. Nad vsemi kraljuje podoba velikega carja. Na glavi se mu blešči zlata krona, v katero so vdelani gigaptski afriški diamanti. Rdeč plašč, obrobljen s hermelinom, mu pokriva široka pleča. V rokah drži žezlo, simbol oblasti. Obdajata ga v črno oblečena sodnika. Odprejo se vrata nasproti glavne mize in ob zvokih trobente prikoraka v dvorano mlad bojevnik, za njim pa tropa razcapanih prostakov. Na obrazu se Jim bere obup in predanost usodi, padejo na kolena pred carja in ga prosijo za milost. Pod krutim licem carja se skriva nežno srce. Prizaneseno jim bo, a zakoni zahtevajo, da morajo capini prestati hudo preizkušnjo. To ni začetek zgodovinskega romana, ampak je prizor, ki se ponavlja vsako leto na brucova-nju slovenskih akademikov v Trstu. Tradicije tržaškega brucovanja segajo v začetek tega stoletja z akademskim klubom Balkanom, ko še ni niti obstajala tržaška univerza. Študentje, ki so odhajali na praško in dunajsko univerzo, so morali polagati bru-covski izpit pred komisijo tržaških starih bajt. Veljala so stroga pravila križevačkih statutov. Po drugi svetovni vojni so to tradicijo skušali obnoviti akademiki zbrani v akademskem klubu «Jadran». Pravila, po katerih potekajo sedanja brucovanja, so nekakšna mešanica med križevačkimi statuti in navadami italijanskih študentov. Italijanski običaji so pravzaprav zelo dolgočasni in enolični: bruc plača za pijačo, stare bajte pa zganjajo šale na njegov račun. Vse to je nenapisano z vedno istimi vici. Slovenski študentje pa se (vsaj zadnje čase) temeljito pripravilo: za lansko brucovanje je bilo napisanih okoli štiristo verzov, Slovensko gledališče Jim Je posodilo kostume. Še ena razlika med našimi in italijanskimi brucovanjl je ta, da smo mi do brucov bolj mili. Pogosto so to prijatelji (ali prijateljice) starih bajt in mogoče Je v tem celo nekaj nacionalne solidarnosti. Ob koncu uradnega dela brucovanja, car poljubi na lice vse bruce in jih sprejme v veliko družino akademikov. Večer se nato zaključi s skupnim veseljem ob klobasi in kozarcu domačega. Brucovanja so iz leta v leto resneje pripravljena, duhovitejša. Brucovanje je prijeten inter-mezzo, v katerem bodoči Izobraženci sprostijo svoje mladostne nagibe, ki jim sicer resen študij in vsestranske obveze Onemogočajo. Toda ne smemo misliti, da Je to izključna preroga-tiva študentske mladine. Tudi starejši izobraženci in kulturni delavci smejo poseči v svojo mladost, smejo doprinesti (in to mi želimo) k naši zabavi s svojo prisotnostjo, s svojimi mladostnimi domislicami, z moralno, fizično in materialno pomočjo. In to Je jamstvo za povezavo med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. SAK «JADRAN» ljišč ogledajo novi regulacijski načrt in da si nabavijo nova pravila, da bodo lahko vedeli, kaj In kako lahko gradijo ali pre-urejujejo stanovanjska in gospodarska poslopja. To naše priporočilo se nanaša predvsem na predmestno in okoliško prebivalstvo tržaške občine, ki se ga spremembe v novem regulacijskem načrtu najbolj tičejo. Za primer naj samo navedemo, da je bilo polkmetljsko področje (zona «F») kontovelske in proseške davčne občine (co-mune censuario) spremenjeno v «kmetijsko področje«, ki ga v prvem novem splošnem mestnem regulacijskem načrtu sploh ni bilo. Razlika med polkmetij-skim in kmetijskim področjem je zelo velika. Polkmetijsko področje je bilo v celoti vključeno v «področje širjenja naselja«. Na tem področju so se lahko zidale posamezne stanovanjske hišice In kmetijska poslopja zemljišča, da se dogovori s sosedi, naj mu dovolijo, da se na njihovih parcelah ustanovi ((služnost«, da bo tako lahko dosegel površinski obseg zemljišča, Ki mu bo na ((kmetijskem področju« zadostoval, da si zgradi stanovanjsko hišo. Poleg drugih važnih sprememb, ki jih vsebujejo nova ur-banistično-gradbena pravila za izvajanje splošnega mestnega regulacijskega načrta, je tudi u-stanovitev področij za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj na osnovi zakona štev. 167. Zemljišča vključena v ta področja bo odkupila občina in jih nato prodajala raznim ustanovam in tudi zasebnikom, ki bodo gradili ljudska ali ekonomična stanovanja. SLAVKO ŠTOKA Lovska zgodba Cestar Miha Gošnjak je šel zgodaj zjutraj lovit proti vrhovom Predpisan je bil maksimalni in-: Matajurja. Niti sanjalo se mu ni, rfDlrt,___n - - ,v, I da se mu bo zgodilo nekaj, kar deks gradnje 0,5 kub. metra za i se nj njemu in niti vsem drugim kvadratni meter površine zem- lovcem v tem kraju še nikdar zgo- ljišča. Za zgradbo, ki bi imela 500 kub. metrov, bi morali imeti 1000 kv. metrov zemljišča. Pravila ((kmetijskega področja« pa določajo sledeče: Kmetijsko področje je namenjeno napravam za obdelavo zemljišč in za obrtniško predelavo kmetijskih pridelkov ter za živinorejske dejavnosti. Zgradbe na tem področju ne smejo na nobeni točki presegati višine 7 metrov. Maksimalni Indeks gradnje je 0,2 kub. metra za kvadratni meter površine zemljišča. Zgradbe na tem področju Je treba graditi najmanj 5 metrov od cestnega roba. Najmanjša oddaljenost od meje zemljišča in hlevi za rejo živine na industrijski način mora biti 20 metrov. Področje med mejo in živinorejskimi napravami pa mora biti pogozdeno. V vsakem primeru pa pravila določajo da mora meriti najmanjše gradbeno zemljišče 3000 kv. metrov. To pomeni, da na kmetijskem področju ni mogoče zgraditi nobene zgradbe na zemljišča, ki meri manj kot 3000 kv. metrov. Znano je, da so pri nas zemljišča zelo razdrobljena in da je malo tistih srečnih lastnikov, ki posedujejo kako strnjeno zemljišče, ki meri več kot 3000 kv. metrov. Prav zato pravila novega mestnega splošnega regulacijskega načrta določajo tudi, da se lahko v gradbeno zemljišče vključijo tudi sosedne zemljiške parcele, ki niso last lastnika nove gradnje. V tem primeru pa bo treba s posredovanjem občinske uprave ustanoviti na teh sosednih parcelah «služnost» (servitu), na katerih ne bo mogoče nikoli več zgraditi katerekoli zgradbe. To omogoča na primer lastniku, ki poseduje samo 1000 kv. metrov PISMA UREDNIŠTVU Koledar DM Slovenci smo stoletja plačeva-‘l suženjski davek. Se ga kot narodna manjšina plačujemo, čeprav ne v prejšnjem merilu. Prav zaradi krivic, ki so nas stiskale in še stiskajo, znamo vrednotiti kulturno dediščino, jo skušamo ohraniti v raznih oblikah ter obogateno posredovati novim rodovom. Pravimo «v raznih oblikah». .na od teh je na primer šolska izobrazba, šolska prosveta. Narod brez prosvete, je narod brez svobode, ker ni usposobljen za Pravilno življenjsko borbo, za svoj obstoj in napredek. S to resnico se mora čim temeljite-J® seznaniti naša mladina, zlasti šolana. V ta namen deluje Dijaška Marica, ki vzdržuje na manjšin-srcem ozemlju dva dijaška do-ma; v Trstu in Gorici. Oba sta skupna lastnina naše narodne raanjšine, njihov obstoj in delavnost pa naša dolžnost. Ni po-ireono posebej omenjati, da ta «aša lastnina stalno potrebuje našo pomoč. Ali se tega vsi zavedamo? Zal imamo prav v tem in podobnih primerih — ko gre za skupne zadeve — one Škote, ob ' Mere se je nekdo v tisku upravičeno obregnil. Gre za to-le zadevo: Dijaška Matica tiska NOV HOTEL-RESTAVRACIJA V SEŽANI r"-. dilo. Ko se je preril na nekem kraju skozi goščavo ln pokukal na jaso, je opazil pred seboj sr-njaka, enega lepšega od drugega. Ves je trepetal od razburjenja. Toda srnjaka nista bila v takem razburjenem stanju, ampak sta se kar zapodila vanj in ga s svojimi rogovi precej trdo položila na tla. Preden se je ubogi Miha pobral in poiskal svoj pihalnik, sta srnjaka ze odpeketala v divjih skokih preko grebena na jugoslovansko stran. Gošnjak je ves potolčen prlkrev-sal domov In pri tem zagrešil nerodnost, da je vse po pravici povedal, kako se je zgodilo. Zdaj nima miru pred zlobnimi jeziki, ki mu v gostilnah zagrenijo sleherni požirek vina. Pritožbe iz Križa Pot, ki pelje iz Križa na železniško postajo v Nabrežini in se odcepi od pokrajinske ceste Prosek - Nabrežina pri trgovini Mohorovič, je v tako slabem stanju, da po njej ni moč z vozovi in še peš je težavno. Ob nalivih se na to pot steka voda s pokrajinske ceste, tako da je vsa poplavljena in je vedno več lukenj. Že 15 let je niso popravili. Ta pot, ki spada pod nabrežinsko občino, rabi kmetom iz Križa, ki imajo tam svoja polja in travnike, ter ljudem, ki hočejo po krajši poti na železniško postajo, ali obratno. Zaradi tega morajo kmetje iz Križa napraviti cel krog. in sicer iz Križa proti Briščem na avtomobilsko cesto, po tej cesti pa z druge strani na omenjeno pot, da pridejo na svoja polja. Kakor je znano, 16 hišnih številk iz Križa, ki so ob pokrajinski cesti, spada pod nabrežinsko občino. Tu so dve gostilni, trgovina z jestvinami, skla- ! • Kmetovalci, vinogradniki, vrtnarji, cvetličarji, živinorejci! Kar potrebujete, naročajte in kupujte pri Kmetijski zadrugi v Trstu (Ul. Foscolo 1). dišče vina in skladišče gradbenega materiala, toda prebivalci se pritožujejo, da nabrežinska občinska uprava premalo skrbi za ta kraj. Ko že govorimo o Križu, naj omenimo tudi nezadovoljstvo vaščanov, ker je poštna uprava namestila na poštnem uradu le uradnika, ki splon ne zna slovensko. Ta uradnik je v službi v Križu že dobro leto, toda razen njega je bila tudi slovenska uradnica, ki ie bila pred nekaj meseci premeščena na Prosek, na njeno mesto na poštna uprava ni poslala druge slovenske uradnice. Ob koncu pa še ena pritožba Križanov. Občinska kopalnica je namreč zaprta že nekaj tednov. Zakaj? Prej je bila odprta ob sobotah in nedeljah, tako da so se lahko okopali tisti, ki nimajo doma kopalnice. Ker tri prhe niso zadostovale potrebam, so vaščani zaprosili, naj bi občinska uprava postavila še dve. Namesto dveh novih prh pa so kopalnico kratkomalo zaprli. S počastitve spomina pok. Zorka Jelinčiča Pogled na del občinstva v dvorani Slovensko planinsko društvo v Trstu je v petek priredilo v Gregorčičevi dvorani večer, posvečen spominu pokojnega pred. sednlka Zorka Jelinčiča. Ob številni Udeležbi občinstva je o pokojnikovem delovanju govorila dr. Mašerova. Danijela Nedoh (je prebrala odlomek iz Jelinčičevega spisa «P0 Briški grapi«, predvajali so nekaj filmov z izletov društva ter film A. Žerjala o Štanjelu. KDOR SE NAROČI ŽE SEDAJ NA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1966 O prihrani 3.300 lir • podari družini lepo darilo • prejemal bo zastonj list ves mesec december • prejme v dar še lepo slovensko knjigo Telefonirajte na šlev. 37-338 • ali pa izročite vaš naslov raznašalcu • PRIMORSKI DNEVNIK Ul. Sv. Frančiška 20 Letošnji Andrejev sejem v Gorici bo trajal od 4. do 12. decembra Najvažnejša prireditev bo mednarodno tekmovanje pevskih zborov - Vloženih 300 prošenj lastnikov zabavišč in 250 prošenj potujočih trgovcev - Razstava kmetijskih strojev Andrejev sejem v Gorici, ki se po starem običaju začenja prvo soboto v decembru, bo letos trajal od 4. do 12. decembra. Program manifestacij letošnje ga andrejevanja še niso določili, ker se vse doslej še niso sestali predstavniki najbolj zainteresiranih ustanov kot so občina, pokrajina, turistične organizacije, strokovne zveze itd. Kljub temu pa lahko na podlagi informacij Dri posameznih odgovornih uradih že sedaj v grobih obrisih nakažemo ootek te največje goriške manifestacije, ki iz rekreativnostl prvih povojnih let v zadnjem času za-dobiva tudi kulturno noto. v Ul. Boccaccio. Razstave do- In. izboljšujejo ceste ln trge med hištva in gospodinjskih strojev b*Sarni- Pa_ Se nekaL kar zadeva letos ne bo. Javna dela v tipanski občini Kakor smo že objavili, bo na bove- Kakor po navadi so tik pred vah-tami, pred vsemi sveti, razpravljali o vprašanju, kako urediti pet precej zanemarjenih pokopališč. Upamo. da se Je občinskim možem nele posrečilo skleniti, kako naj se uredijo pokopališča, ampak tudi to, da so ljudje, ko so obiskali grobove svojih rajnkih, našli vsaj kolikor toliko počiščene steze in gro- Včeraj popoldne so v Sežani na trgu pred železniško postajo odprli novo restavracijo s prenočišči, ki pripada gostinskemu podjetju Malalan. Novo gostišče se bo imenovalo »Restavracija s prenočišči Tabor — Sežana«. Lepa moderna stavba ima 16 sob z 32 posteljami s toplo in hladno vo- do ter v vsakem nadstropju kopalnico s prho. Kuhinja je zelo moderno opremljena ter ima tudi topli pult in vse naprave za zračenje. Velika restavracija je zračna in svetla ter razpolaga s 120 sedeži, poleg nje Je še manjša soba za goste z 20 sedeži. V bifeju pa je prostora za kakih 40 gostov okoli primerno razporojenih mizic. V zgradbi so tudi pralnica, likalnica, garaža, klet in brivnica. Projektant te lepe moderne stavbe je Ivan Krajger, izvajalci pa so «Kraški zidar Sežana«, »Aluminij — Komen« in še drugi. letošnjem četrtem mednarodnem tekmovanju oevskih zborov Italije, Slovenite ir. Avstrije sodelovalo kar 38 ansamblov z nad 1.300 pevci in pevkami. Prireditelji tega koncerta, ki so člani pevskega zbora Seghizzi, imajo polne roke dela ter so se na prireditev izvrstno pripravili. Zanemarili niso nobene podrobnosti ter morejo že danes udeležencem postreči z vsemi informacijami, kot r.a primer, kje bodo parkirali njihovi avtobusi (vsi na Senenem trgu), kje bodo jedli, kdaj in tudi kakšna bo jedilna lista. Tekmovanje pevskih zborov, ki se bo odvijalo na štirih koncertih, bo privabilo v Gorico nadaljnjih tisoč ali tudi več spremljevalcev posameznih zborov. Že samo teh udeležencev bo ta dva dneva (v soboto in nedeljo, 11. in 12. decembra) toliko v našem mestu, da bodo lokali dodobra zasedeni. Poveljstvo mestnih stražnikov v Gorici Je že zaključilo sprejemanje prijav lastnikov zabavišč in potujočih trgovcev. Prejelo je okoli 300 prošenj za namestitev najrazličnejših zabavišč ter 250 prošenj potujočih trgovcev. Poveljstvo je odredilo, da v Ul. Roma letos ne bodo namestili strelišč, ampak jim bodo odka-zali mesto v Ul. Petrarca. Ul. Roma bo prosta, da bi se mogel nemoteno odvijati promet med severnim delom mesta in središčem, za katerega je Ul. Roma obvezna pot. Kot vsako leto bo na pokritem trgu razstava in pokušnja vin ter srečelov v korist zavoda Lenassi. Po vsel verjetnosti bo tudi numizmatična razstava v bivši sejni dvorani občinskega sveta in pa razstava kmetijskih strojev na trgu r.a debelo Na tej seji so največ reševali vprašanja, ki se tičejo frakcij in ne samo glavnega občinskega sedeža. V teku so namreč dela v vrednosti 70 milijonov lir, in sicer gre id. naslednje stvari: gradijo otroški vrtec, azil, za najmlajše v VI-skoršl. Ker Je gradbeno podjetje že končalo prvi del, so občinski možje sklenili najeti še milijon lir za drugi del gradbenih stroškov. V sami Viskorši tudi popravljajo Viskoršo. že prej enkrat so sklenili na občinski seji, da odstopijo okrajnemu konzorciju za turistični razvoj, ki ga sedaj ustanavljajo, kos zemljišča, na katerem bodo zgradili električni transformator. Kot v vseh drugih občinah so tudi na tej občinski seji razprav, ljali, kako bi dobili sredstva za nakup šolskih knjig dijakom obveznih srednjih šol ln za potne stroške dijakom srednjih šol in strokovnih šol Dijaki iz vasi tipanske občine obiskujejo obvezno srednjo šolo in strokovno šolo v narodnostno mešanih občinah v Tarčentu in Nemah, kamor gravitirajo. Pot do teh dveh centrov Je precej dolga. Nastopila Je v teh vaseh prava prelomnica glede šolske vzgoje otrok. Nekoč so obiskovali otroci le petletno osnovno šolo, pa še to večinoma samo nekaj prvih razredov, nato so ponavljali, bili repetenti, ker so bile šole slabe In otroci niso razumeli, kaj Jim predavajo. Z neverjetnim veseljem glasujejo vsi občinski možje za prevozne stroške dijakom, ker vedo, da gre za bodočnost mladih ljudi Tudi dela na kanalizaciji v treh vaseh: Kr-nahti, Brezjah ln Platiščih tečejo v redu naprej. V Tavorjani bo ostal dosedanji občinski tajnik Prejšnji mesec je v Tavorjani povzročil veliko razburjenje odlok videmske prefekture, s katerim so tamkajšnjega občinskega tajnika Renza Marseuja premestili v občino Srednje, prav tako v svojsevu tajnika. Novico so prejeli v trenutku. ko je bil tamkajšnji občinski svet na seji. župan in svetovalci so soglasno sklenili, da se ne strinjajo s tem ukrepom ln i zuak protesta so takoj prekinili že začeto sejo ter poslali tudi pismen protest na prefekturo z zahtevo, naj estane tajnik Marseu na svojem dosedanjem mestu. Ker se Je temu protestu občinske uprave pridružilo tudi prebivalstvo vseh vasi tavorjanske občine, je prefektura spremeni.a svoj pivotni sklep v smislu, da Ou tajnik opravljal službo v obeh obči-r t h, v Tavorjani 'n v Sred^j1 Ta cd'ok Je stopil v veljavo 18. u.m. m z njim so normalizirali to zadevo tudi v Tavorjani. Pripomniti moramo, da je občinski tajnik Marseu priljubljen med domačini tudi zato, ker se potrudi do njih ln govori z njimi tudi v njihovem jeziku, kar v veliki meri olajša medsebojno razumevanje in zaupanje. Ta primer je še en dokaz več ,da bi b priznanjem demokratičnih ln manjšinskih pravic domačinom ln z njihovim uveljavljenjem v praksi, Izboljšali 'n olajšali krajevno upravo, kar bi bilo nedvomno tudi v korist držav« ln njenih ustanov. PRIHODNJO NEDELJO ODKRITJE PARTIZANSKEGA SPOMENIKA V S0V0DNJAH Prihodnjo nedeljo, 28. novembra, bodo v Sovodnjah, na prostoru pred županstvom, odkrili spomenik padlim za svobodo. Slovesnost bo oh 10. uri ob prisotnosti predstavnikov oblasti. Na sporedu je županov nagovor, nastop sovodenjskega pevskega zbora in združenih pevskili zborov z Goriške. Odkrit je spomenika bo pod okriljem občinske uprave. Načrt je izdelal ing. Paolo Caccia Dominion), izdelalo pa ga j« Kamnoseško podjetje dr. Vilka Cotiča iz Sovodenj Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.8, najnllja 8.8, ob 19. url 11.6; vlaga 86 odst., zračni tlak 1003.9 stalen, nebo pooblačeno z deževnimi kapljami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 21. novembra Marija Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29. Dolžina dneva 9.17. Luna vzide ob 5.00 In zatone ob 15.43 Jutri, PONEDELJEK, 22. novembra Cecilija SESTANEK ODBORA NOVE DELAVSKE ZBORNICE CCIl Ugotovitve o gospodarski krizi in zahteve za njeno prebroditev V enem letu se je število zaposlenih delavcev znižalo za 3.781 18. novembra se Je sestal glavni odbor Nove delavske zbornice CG IL z vsemi tajništvi pokrajinskih sindikatov ter je proučil vprašanja krajevnega gospodarstva, zlasti pa resni položaj v pristanišču, v lad-Jedelstvu ter na vsem kovinarskem področju. Vse to Je proučil tudi v zvezi z bližnjo borbo za obnovitev delovnih pogodb glavnih 6trok. Odbor Je Izrazil veliko skrb zaradi finančne krize Javnih skladišč ter je obsodil togost vlade v zvezi s tem vprašanjem. Brezbrižnost vlade dokazuje tudi primanjkljaj poldruge milijarde lir Javnih skla-dišč. Pri tem je odbor ugotovil razne primere, ko se niso osrednje oblasti potrudile, da bi se izboljšal položaj v pristanišču. Razen tega bi morali že zdavnaj ustanoviti pristaniško ustanovo, ld jo predvideva deželni statut, pa se to še ni zgodilo. To Je eden od glavnih vzrokov za resni položaj v pristanišču. Nekateri krogi pa skušajo pripisati pristaniško krizo pristaniškim delavcem in uslužbencem Javnih skladišč, kar je pravo obrekovanje. Krize niso povzročile stavke, marveč Jc njen vzrok pomanjkanje ukrepov, ki so Jih zahtevali gospodarski, sindikalni in politični krogi v Trstu. V zvezi s pristaniščem so na sestanku tudi poudarili, da Je vsota 2,5 milijarde, ki so jo od skupnih 75 milijard dodelili tržaškemu pristanišču .naravnost smešno nizka in popolnoma nezadostna, saj bi morali r>o tukajšnjih načrtih potrošiti za popolno obnovo pristanišča kar 23 milijard. Pri vsem tem se tudi ne sme pozabiti, da odpade od vsega tržaškega pristaniškega prometa na tranzit za inozemstvo. Odbor Je nato zavzel stališče do tako imenovanih ((funkcionalnih avtonomij« m ugotovil, da je podelitev teh avtonomij podjetju Ital-6lder povzročilo napetost med pristaniškimi delavci. Odbor tudi pravi, da bi moralo ministrstvo razpravljati o tem prej vsaj z vsedržavnim sindikatom pristaniščnikov. Kar se tiče nove pristaniške ustanove, bo treba poudariti, da opravlja pristanišče javno službo, zaradi česar bi morala biti uprava pristaniške ustanove demokratična ob udeležbi predstavnikov krajevnih ustanov in sindikatov. Zato pa je treba odločno zavrniti vsako razširjenje ((funkcionalnih avtonomij«. Te avtonomije jjomenijo skrčenje možnosti zaposlitve pristaniških delavcev in s tem tudi skrčenje pri- staniških družb. Odbor Je zatem ugotovil, da vzbuja skrb tudi položaj v ladjedelski industriji, saj ni novih naročil za Sv. Marko. Tej ladjedelnici sploh grozi, da Jo bodo zaprli. To dokazuje tudi načrt o gradnji suhega doka za 150.000 ton, v katerem bi popravljali petrolejske ladje. Sploh pa osrednje državne oblasti o Sv. Marku strogo molčijo. Odbor je nato ugotovil, da se je v Trstu zmanjšala zaposlitev delavcev v industriji, pri čemer vzbujajo skrb podjetja Crane-Orion, Saifac in kriza v gradbeni industriji. Tudi pri nas se ugotavlja poskus kapitala, da bi zvrnil na delavce največje breme gospodarske krize. V enem samem letu se Je število delovnih mest v Trstu skrčilo za 3.781, od katerih 2.156 v industriji, 1.098 v trgovini, 462 v obrti itd. Vse to se dogaja, ker so določeni krogi vedno zavračali načrt za izboljšanje gospodarstva in ker vlada ne kaže za Trst nobene prave skrbi. Glavni odbor meni, da bi se morali delavci boriti predvsem za to, da bi dosegli za pristanišče takšen prispevek, da bi popolnoma pokrili primanjkljaj Javnih skladišč. Nadalje bi morali ustanoviti pristaniško ustanovo, da bi lahko tržaško pristanišče uvedlo konkurenčne tarife. Državne železnice bi morale prevzeti breme železniškega prometa v pristanišču. Vse naprave v pristanišču bi morali modernizirati na podlagi načrtov, ki so jih pripravile krajevne pomorske oblasti. Nadalje bi morali izboljšati razne infrastrukture. Pittoni tajnik Apih podtajnik tržaške fed. PSI Pittonijevi razgovori z Nennijeni v Rimu V preteklih dneh se je sestal vodstveni odbor tržaške federacije pSI, ki je bil izvoljen na 8. pokrajinskem kongresu v oktobru, da bi izvolil tajnika, podtajnika in pokrajinski izvršni odbor. Za tajnika je bil potrjen Arnaldo Pittoni, za podtajnika tržaške federacije pa je bil izvoljen prof. Elio Apih. V izvršni odbor so bili izvoljeni še prof. Paolo Medani, Branko Pahor, prof. Tullio Balza- -g-—, , | .m, ^ —... - — „ DELO LABORATORIJA Zfl HIGIENO IN PR0FHAKS0 Analize raznih živil z zadovoljivimi rezultati V prosti luki so morali uničiti 4500 kg raznih konzerv - V oktobru porabljenih 127.000 kub. m vode Delovanje pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso je bilo tudi v mesecu oktobru zelo Živahno. Zdravniško-mikrografski oddelek je pregledal 4664 vzorcev. Ta oddelek je analiziral tudi 4331 vzorcev, ki so mu jih poslale razne zdravstvene ustanove v okviru ugotavljanja nalezljivih bolezni in pri raziskavah njenih nosilcev ter za razne klinične potrebe. Ugotovili so 35 primerov nalezljivih bolezni. Kot vsak mesec so tudi v oktobru dnevno pregledovali vodo šti-vanskega in nabrežinskega vodovoda. Analize so dale vedno zadovoljiv izid. Pri nadzbrovanju mleka so ugotovili, da samo en vzorec ni vseboval predpisane količine maščobe, za kar so kršitelja prijavili pristojnim oblastem. Zelo učinkovito je bilo v preteklem mesecu nadzorstvo nad kruhom. Od 19 a-naliziranih vzorcev so ugotovili, da jih je bilo 8 slabo pečenih in da so vsebovali preveč vlage. Zato so bili kršitelji prijavljeni pokrajinskim zdravstvenim oblastem. Pri analizi testenin pa so ugotovili, da en vzorec ni ustrezal predpisom, ker so v njem našli določene količine pepela in kislin, ki so oresegle dovoljeno mero. Pri maščobah so ugotovili, da je vseboval en vzorec čistega olivnega olja količine olia iz olivnih tro-p n. Od pregledanih vzorcev masla je eden vseboval preveč vlage drugi pa količine raznih nedo-volienih maščob. Poleg teh dveh pr-jav so zdravstveno nadzorni or-gani naložili -še tri #lobe zarad: prooai« masla na drobno brez predpisane etikete. Pri pregledovanju konserviranih živil v večjih posodah n;so ugotovili nobenega nedosta.ka, medtem ko so pri pregledovanju neke večje količine jajc našli precej po-vvarienih jajc. škodljivih zdravju. Fijače, ki so jih pregledali, so bile vse v redu in so ustrezale tudi predpisani kakovosti. Tudi v preteklem mesecu je carina zaprosila za mnenie laboratorija v zvezi s pristnostjo uvoženih proizvodov, kot na primer suhih gob, čebulic, polnjenih melancan, suhih smokev, vin, olj itd. Po u-kazu pokrajinskega veterinarja so v prosti luki uničili 4500 kg raznih konserv. Nadaljuje sc preiskava o najdbi razstreliva Stroga preiskava v zvezi z najdbo 260 kg razstreliva in ne 290, kot smo včeraj poročali, se še vedno nadaljuje. Kakor smo izvedeli, bodo agenti političnega oddelka kvesture, ki Jih vodi dr. Ambrogi, verjetno že v prvih dneh prihodnjega tedna sklicali tiskovno konferenco ali izdali poročilo in tako pomirili Javnost, ki je upravičeno zaskrb-Jjena, da se peščica mladoletnikov no, Salvatore Caristi, Saverio Giacchetti, Eugenio Laurenti in kap Bruno Mislei. Tajnik Pittoni, Medani in Pahor bodo zastopali tržaško federacijo deželnem odboru PSI. Pokrajinski tajnik Pittoni je predvčerajšnjim prisostvoval v Rimu sestanku centralnega odbora stranke in se ob tej priložnosti sestal tudi s Pietrom Nennijem. Pittoni je podpredsedniku vlade Joročal o tržaškem političnem po-ožaju po zadnjih dogodkih in mu izrazil zaskrbljenost vseh krogov tržaškega prebivalstva zaradi resnega gospodarskega položaja in v prvi vrsti zaradi negotovosti glede usode ladjedelnice Sv. Marka in zaradi krize pristanišča. Podpredsednik vlade Nenni bo čimprej sprejel v Rimu tržaško socialistično delegacijo, s katero bo globlje proučil tržaški gospodarski položaj. VČERAJ ZVEČER NA STADIONU cPRVI MAJ» Lepa proslava 20-letnice p.d. «Slavko Skamperle» Svetoivanski prosvetni delavci so pripravili lep program Spodbuden nastop obnovljenega pevskega zbora S pestrim in bogatim kulturnim sporedom je sinoči v dvorani na stadionu «Prvi maj» prosvetno društvo «Slavko Škamperle» zelo lepo proslavilo 20-letnico svoje u-stano vitve. Po govoru, ki ga je imel predsednik društva Niko Škamperle, so izrekli čestitke Ubald Vrabec v imenu SKGZ, Edvin Švab v i-menu SPZ, Stanka Hrovatinova predstavnica SHLP in Dušan Košuta za SZ *Bor». Po uradnem delu večera je nastopil domači mešani pevski zbor, ki ga je vodil Ivan Sancin. Nastop zbora je bil pravo presenečenje za povabljence in člane, ki so polnoštevilno zasedli dvorano. Sledile so še recitacije, solospe-vi, nastop najmlajših ter nastop dramske in folklorne skupine. Res prijeten večer, o katerem pa bomo še obširneje poročali. iiuiiMiMiuifiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiinniiJJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimimiHiiiiii NA VČERAJŠNJEM SKUPNEM SESTANKU Rešen spor med Italsider in pristaniškimi delavci Železarna bo stalno zaposlila 35 pristaniških delavcev v kategoriji specializiranih težakov Včeraj so se pod predsedstvom polkovnika Malgalettija, predstavnika vodstva pristaniškega poveljstva, sestali predstavniki podjetja Italsider in pristaniških delavcev, ki so razpravljali o položaju in sporu, ki je nastal po uvedbi ((funkcionalnih avtonomij«. Proti tem avtonomijam so pristaniški delavci več dni stavkali v znak solidarnosti z delavci družbe za premog in rude, ki so doslej skrbeli za nakladanje in razkladanje ladij, katere so dovažale železarni Italsider rudo. Zaradi uvedbe funkcionalnih avtonomij pa so ti delavci ostali brez dela. Na včerajšnjem sestanku so se Italsider in sindikati končno sporazumeli, da bo železarna stalno zaposlila 35 pristaniških delavcev, ki jih bodo uvrstili v tretjo kategorijo, to je v kategorijo specializiranih težakov. Železarna jim bo priznala vsa službena leta, ki so jih opravili v pristaniški družbi, in sicer glede dopustov, periodičnih dodatkov in starostne nagrade. Uspeh FIOM v tovarni CIPCI so 60». Zaradi tega sta oba sindikata napovedala za Jutri dveumo stavko vseh delavcev Tovarne strojev. Delavci redne izmene bodo za pustili delo ob 14.15 url, delavci drugih izmen pa dve url pred koncem svojega delovnega urnika. Ob 15. url pa se bodo delavci sestali na enotni skupščini v Ul. Du-ca D’Aosta. Sindikat kovinarjev FIOM-OGIL se je letos po svojih predstavnikih prvič udeležil volitev notranje komisije v podjetju CIPCI v industrijskem pristanišču ter dosegel lep uspeh. Kandidati struje CGIL so prejeli 36 glasov, kandidati drugega sindikata pa 10. Zato sta v notranji komisiji sedaj 2 predstavnika FIOM in 1 predstavnik Delavske zbornice. igra z nevarnim razstrelivom. Ni bilo mogoče izvedeti kaj več Znano je le, da sedi v zaporu 17-letni Mario M. Drugima dvema o-sumljencema, o katerih smo poročali včeraj, pa se je pridružilo baje drugih 18. Bil je Mario M. tisti, ki je v več presledkih kradel razstrelivo v kamnolomu «Faccanoni». Potem je nevarno blago izročal svojim prijateljem, ti pa so ga po. skrili v okolici Bazovice. Agenti doslej niso še zaključili preiskave, ker se zdi, da niso še našli vseh detonatorjev. Zdi se dokaj čudno, kako je mogel Mario v več presledkih krasti dinamit, tritol in plastiko, saj je kamnolom ograjen z bodečo žico, prostor, kjer hranijo razstrelivo je pod ključem, ponoči pa se v kamnolomu, v družbi hudega psa, sprehaja zaprisežen čuvaj, ki je tudi oborožen. Vsekakor se zdi, da se bo Mariova prijava sodišču glasila, da je kradel ter razdeljeval nevarne tulce. Druge mlade skrajneže pa bodo verjetno prijavili, ker so sprejemali in skrivali razstrelivo. Agenti političnega oddelka baje domnevajo, da so zlikovci kradli iz koristi ter da so hoteli potem razstrelivo prodati. Toda količina najdenega razstreliva ne presega 150 tisoč lir vrednosti. Ker pa so verjetno vsi osumljen ci pripadniki desničarskih skupin se zdi ta domneva dokaj neverjetna. HiiiiimiMiiiiiniiiiiiiimMiiiiHiiiiiiimMiiiituiitiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiimniiiiiiiiiiiii Na sestanku italijanikih in jugoslovanskih izvedencev Zaključena izmenjava katastrskih in zemljiško-knjižnih dokumentov Izmenjava se nanaša na dokumente za občine, ki ležijo na tržaškem sektorju meje med Italijo in Jugoslavijo Obnovitev «Vulcanie» v ladjedelnici Sv. Marka? Včeraj so se v mestu razširile vesti, da bo «Vulcanla», ki so jo odpeljali v Palermo, zopet priplula v Trst ter da jo bodo tu v ladjedelnici Sv. Marka obnovili. Obnovitvena dela naj bi stala 400 milijonov lir. Seja deželnega odbora Deželni odbor je na svoji zadnji seji med drugim sklenil, da se bo dežela pridružila evropskemu združenju občin ln krajevnih ustanov, s čimer hoče odbor poudariti svoje demokratične in evropeistične vzore. Predsednik Berzanti je nato sporočil odbornikom da so pred kratkim umestili tri predstavnike dežele, to Je inž. Colo, dr. Berne-sa in dr. Pirono v tehnično upravni odbor deželnega skrbništva javnih del, s katerim dežela tesno in iskreno sodeluje. Sestanek odbora FIOM Včeraj se je sestal odbor sindikata kovinarjev FIOM-CGIL, ki je razpravljal o splošnem položaju stroke. Člani odbora so najprej izrazih zadovoljstvo ob sporazumu, ki so ga dosegle vse tri vsedržavne sindikalne organizacije kovinarjev, da bodo postavile glede obnovitve delovne pogodbe enotne zahteve, kar bo okrepilo njihovo težo pri pogajanjih. Na sestanku so poudarili, da je treba v zvezi s tem okrepiti tudi pri nas akcijsko enotnost delavcev obeh sindikatov ter so pooblastili tajništvo naj se glede tega obme na drugo sindikalno organizacijo. Na sestanku so razpravljali tudi o položaju v ladjedelnici Sv. Marka, v SAIFAC in v Crane-Orion. Glede tega podjetja so poudarili pozitivno ponudbo tovarne papirja v Stlvanu in izrekli željo, da bi jo pri tem banke podprle. Jutri 2-urna stavka v Tovarni strojev Kot smo že poročali, so se v petek na Interstndu razbila pogajanja za sklenitev sporazuma o novem načinu določanja akordnih dodatkov, to je o tako imenovanem «pas- 22. decembra leta 1960 je bil v Trstu podpisan sporazum med delegacijama izvedencev Italije in Jugoslavije o zamenjavi katastrskih meje, katerih katastrski in zemljiškoknjižni dokumenti so bili onstran meje. Jugoslovani so izročili italijanski ln zemljiškoknjižnih dokumentov ka- delegaciji zemljiško knjigo dela ka- - “ - -........... " tastrskih občin Voglje in Sežana, ter katastrske dokumente ‘ katastrskih občin Voglje, Sežana, Socerb, Ocizla, Dutovlje, Krajna vas, Pliskovica, Veliki dol, Gorjansko in Brestovica, ki so sedaj na zemljiškoknjižnem in katastrskem uradu v Trstu. Italijani pa so izročili jugoslovanski delegaciji katastrske dokumente za dele katastrskih občin Plavje, Sv. Jernej, Milje, Mačkovlje, Prebeneg, Boljunec, Dolina, Draga, Gročana, Bazovica, Grooada, Trebče, Veliki Renen, Zgonik, šempo-laj, Mavhinie in Medja Vas, ter zemljiško knjigo dela katastrskih občin Trebče, Gropada. Bazovica, Boljunec, Prebeneg, Mačkovlje, Milje, Sv. Jernei. Medja vas,' Mavhi-nje in Sempolaj. tastrskih občin, ki ležijo na meji med Italijo ln Jugoslavijo. Ta sporazum sta obe vladi ratificirali. Na osnovi tega sporazuma sta se 17. ln 18. t. m. ponovno sestali v Trstu italijanska in jugoslovanska delegacija izvedencev, katerima sta predsedovala prof. Guido Gerln odnosno dr. Ičič. Razgovori, ki so potekali v prisrčnem in prijateljskem duhu, so se z uspehom zaključili z Izmenjavo katastrskih in zemljiškoknjižnih dokumentov katastrskih občin na tržaškem področju italijansko - jugoslovanske meje. S to zamenjavo je bilo po dolgih letih zaključeno važno vpraša-nte, ki je zanimalo na tisoče italijanskih ln jugoslovanskih lastnikov zemljišč na eni ali drugi strani Priprave za tržaški «Pohod miru» Nadaljujejo se priprave za ((Pohod miru«, ki bo v soboto 27. t. m. z zbirališčem na Trgu Goldoni ln nato po mestnih ulicah z govori na Trgu sv. Antona ob 18. uri Svoje sodelovanje pri tem pohodu Je zagotovilo doslej že nad 20 kulturnih, sindikalnih, socialnih, borbenih in političnih organizacij. Posebno številne so prijave mladine. Prijave sprejema odbor na svojem začasnemu sedežu v Ul. S. Nlcolb 11/11. tel. 29-403 od 17.30 do 20. ure. Za večjo specializacijo tržaškega velesejma v lesni stroki Včeraj dopoldne so se na trgovinski zbornici sestali predstavniki tržaške velesejemske uprave in številni industrijci In trgovci z lesnega področja. Za velesejem sta bila prisotna predsednik dr. Slocovich in glavni tajnik dr. Chiaruttini, zbornico pa je predstavljal ravnatelj dr. Steinbach. Na sestanku so razpravljali o možnosti, da bi se v prihodnje tržaški velesejem še bolj specializiral v lesni stroki in v prikazovanju pohištvenih izdelkov Poudarili so, da bi se s tem načr tom strinjale tudi nekatere sosed ne države zlasti avstrijska repu blika, ki je vedno pokazala, da po sluje rajši skozi tržaško lesno pristanišče kakor skozi katero koli drugo lesno tržišče v Italiji. Prav tako lahko računa tržaški velesejem vsako leto na obsežen nastop jugoslovanskih lesnih podjetij na velesejmu, in sicer tako kar se tiče razstave rezanega lesa, kakor tudi na razstavi pohištvenih izdelkov. Na sestanku so tudi ugotovili, da bo moral Trst pri tem svojem prizadevanju računati z nekaterimi konkurenti, ki bi radi postali specializirani emporlji za lesne proizvode. Med temi je treba omeniti zlasti Genovo, ki sl v zadnjem času močno prizadeva, da bi uvedla v okviru svojega gospodarstva tudi vsakoletno lesno sejemsko prireditev z mednarodno udeležbo. GLASBENA MATICA - TRST V četrtek, 25. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu Ul. Petronio, 4 SIMFONIČNI KONCERT ORKESTRA AKADEMIJE ZA GLASBO IZ LJUBLJANE Drigent: UROŠ PREVORŠEK Solist: TOMAŽ LORENZ (violina) PROGRAM : Osterc D v o t a k Prokofjev Rossini — Religloso — Simfonija v g—-duru op. 88 — Koncert za violino in orkester v g—molu op. 63 — Viljem Tell — uvertura Rezervacija vstopnic za koncert od ponedeljka dalje od 11. do 14. ure, tel. 734-265. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega doma. Letošnji repertoar «Teatra Stabile» Sinoči je mla na županstvu tiskovna konferenca na kateri je zbranim tržaškim novinarjem spregovoril novi predsednik avtonomne ustanove stalnega italijanskega gledališča, ki se je pred kretkim preimenovalo v »Teatro stabile della Regione Friuli-Vene-zia Giulia* Tiskovni konferenci je prisostvoval tudi upravnik gledališča D’Osmo. Prof. Romano je v svojem krajšem govoru poudaril predvsem, da obstajajo sedaj za italijansko stalno gledališče boljše perspektive in da bo letos imelo na repertoarju šest del: «E1 poaro solda-to» Angela-Beolca-Ruzanteja, »Tutto per bene* Luigija Pirandella*, »Motivi di scandalo e riflessione* Jahna Osborna, Shakespearov »O-thello*, «11 martirio di Lorenzo* Davida Turoldg in Plautova »Au-lularia* (»Lonec zaklada*). Predstave se bodo začele 16. decembra. V teh dneh bo uprava gledališča izvedla široko akcijo za abonmaje. Da bi ustregli potrebam javnosti bo pričetek predstav ob 20.30. V soboto in nedeljo pa bosta tudi »dnevni* predstavi, in sicer z začetkom ob 16.30 V soboto bo tudi večerna predstava. Poleg te osnovne gledališke dejavnosti bo «Teatro stabile* skrbel tudi 7,a izvengledališko dejavnost na sledečih področjih: otroško gledališče, eksperimentalno gledališče, gledališče za šole ter za razne druge oblike umetniške ga in gledališkega udejstvovanja, kot so predavanja, razstave, publikacije itd. V Sežani so odprli novo gostišče Včeraj popoldne je bilo v Sežani pred železniško postajo izredno živahno; otvorili so namreč novo restavracijo s prenočišči «Tabor-Se-žana«. Pred vhodom novega poslopja Je upravnik Viktor Saksida imel kratek govor, v katerem je navedel vse podatke o novi stavbi ter orisal razne težave do dograditve. Nato je podpredsednik občinske skupščine v Sežani in republiški poslanec tov. Stane Lavrenčič čestital kolektivu gostinskega podjetja Malalan, ki se je s pogumom lotil gradnje tako lepe restavracije, ki je v ponos gostinstvu v tem kraju ter svečano otvoril ln izročil kolektivu novi obrat. Vespist podrl dijaka Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 13-letnega dijaka Luciana Drozino iz Ul. D’Alviano 17/1, ki Je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Dro-zina je na vogalu Ul. Battera neprevidno prečkal Ul. Orlandini. Ko je bil sredi cestišča, je v smeri proti Ul. Doda, na vespi TS 23420, privozil 19-letnl Rodolfo Liplcar iz Ul. Lorenzettl 54 ln Drozino podrl. Ponesrečenega fanta so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer se bo na omenjenem oddelku moral zdravti mesec dni zaradi zloma leve noge, udarcev v glavo in začasne izgube spomina. Smrtne posledice nerodnega padca Neroden padec v stanovanju Je bil usoden za 72-letnega upokojenca Francesca Courierja iz Ul. Ca-podlstria 30. Pri nesreči sl je ne srečnik zlomil desno stegnenico In spodnji del hrbtenice. Ponesrečenca so v bolnišnico prepeljali 18. t. m. z rešilnim avtom RK ter ga nujno sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Žal, so bile zanj vse zdravniške nege zaman in včeraj ob 12.40 je nesrečni Courier izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. Umetniška razstava v palači Coslanzi Deželni sindikat umetnikov slikarjev in kiparjev bo priredil v decembru v palači Costanzi slikarsko in kiparsko razstavo (z izključitvijo risb, tiskov in monotipij). Udeležbo članov in nečlanov bo odredila v ta namen ustanovljena 5-članska komisija, v kateri bo tri člane imenoval vodstveni svet sindikata, 2 pa na razstavi udeleženi umetniki. Slikarji bodo vsak po eno delo lahko predložili v dneh 3., 4., 6. in 7. dec. v muzeju Re-voltella od 9. do 14. ure. Od izkupička za prodana dela bo sindikat zadržal 15 odst. Vsa po jasnila daje sindikat na svojem tajništvu v Ul. Udine 5, tel. 31-057. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. novembra 1965 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 75-letni Giuseppe Pie-pi, 86-letna Susanna Paronittl vd. Gravelili, 6O-letna Aliče Modricky, 69-letni Giorgto Pitacco, 73-letni Oreste Dolci, 64rletna Maria Blasevich vd Orlando, 89-letnl Antonio Sandrin, 81-letna Luigia Tiberio vd. Vucchi, 83-letrvi Mario Galazzi, 65-letnl Al-fonso Roset, 83-letna Giuseppina Brl-scik vd. Černe. OKLICI: delavec Guido Florido ln gospodinja Maria Crlstina Liani, pek Michele Plombo in Šivilja Anna Bal-samo, Giovanrti Perosi in Maria Krsta novic, tehnični vodja Ferdinando Di Piazza in učiteljica Eliana Cani-postrini, trgovec Mario Bosini m trg. pomočnica Rosalina Giacomlnu podčastnik finančne straže Vito In-fantino in trg. pomočnica Blanca Tu-roMa, pleskar Emilio Starc in gospodinja Amalla Stepanclch, klnoopera ter Luciano Vidall im Šivilja Lldla Grisani, delavec Luciano Postogna in uradnica Llcla Flumanl. ladijski po močnik Glullano Lorenzi ln trg. pomočnica Ottaviana Furlan-is, glasbenik Mario Ivanissevlch in uradnica Angela Cani, bolničar Pietro Cafue-ti in uradnica Anna Maria Sossi, u-radnik Alfredo Louvler in gospodinja Ollmpia Oricovaz, mehanik Doemnico di Bartolo in trg. pomočnica Amorl-na Veri, zastopnik Fulvlo Alolsl ,m študentka Lucia Vecchiet, državni pravdnik Biaglo dr. Teramo ln urad niča Tiziana Lorenzini, zdravnik Do menico Del Prete In farmacevtka Al-merinda Crispino. delavec Celestino Speb in delavka Sira De La Viuda, mestni stražnik Urbano Donda |n delavka Livia Toffu-1, agent Javne varnosti Francesco Ottatl In učiteljica Concetta Bollno, trgovec El-lglo Bo-razza in trgovka Ernestina Ermaco-ra, natakar Silvano Giurissevich in natakarica Evelina Maria Jerman, u-radnik Antonlno Di Piazza in uradnica Diana Pilat. Slovensko gledališče v Trstu JUBILEJNA SEZONA 1965—66 SASA ŠKUFCA (Po Grimmu) JANKO in METKA Otroška spevoigra v treh dejanjih Režija: JOŽKO LUKES Scena: DEMETRIJ CEJ Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ DANES, 21. nov. ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) V sredo, 24. nov. ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA) V petek, 26. nov. ob 16. uri (SINDIKALNI ABONMA) V soboto, 27. nov. ob 16. uri (ABONMA ZA OKOLICO) V nedeljo, 28. nov. ob 16. uri Rezervacija vstopnic za vse predstave na tel. 734-265 vsak dan od 11. do 14. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo cenj. občinstvo, da dvigne rezervirane vstopnice vsaj petnajst minut pred pričetkom. — Med predstavami deluje bar Kulturnega doma. Ljudska prosveta Mladinski delavski krožek priredi v sredo 24. tm. ob 20.30 v zadružnih prostorih na Padričah predavanje o olimpijskih igrah v Tokiu. Govoril bo Bruno Križman. Sledilo bo predvajanje filma. Ob 25. obletnici poroke se BIJ ANKA in VILKO BATIČ toplo zahvaljujeta sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje in darila. V ta namen darujeta 3.000 lir za Dijaško Matico. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v ponedeljek, 29. novembra 1965 ob 21. uri v Kulturnem domu JUBILEJNI KONCERT OB 40-LETNICI učiteljskega pevskega zbora Slovenije «Emil AdamičJ> Dirigent: MARKO MUNIH Vstopnina: 600 lir Rezervacije vstopnic od jutri dalje v Tržaški knjigami. Aktivni člani naših pevskih zborov, ki se izkažejo s člansko izkaznico svojega zbora, imajo 50 °/o popusta. Razna obvestila LOTERIJA BARI 55 27 0 75 4 CAGLIARI 8 10 69 «0 38 1 FIRENCE 18 43 24 11 GENOVA 31 89 27 65 53 MILAN 6 54 22 57 23 NEAPELJ 70 15 17 6 29 PALERMO 77 48 69 73 32 RIM 7 39 15 84 61 TURIN 57 8.-> 40 27 86 BENETKE 74 28 6 32 31 ENALOTTO XII X 12 2 1 X 2 1 X Kvote: 12 točk - 6.593.000 lir, 11 točk — 132.700 lir, 10 točk — 14.600 Ur DNEVNA SLUŽBA LEKARN (15. 11. - 21. 11.) AlTArigelo d'oro, Trg Goldoni 8: Cipolla, Ui. Belpogglo 4: Marchio. Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. Servo la 80 (Skedenj); Alla Baslllca. Ul. S. Glusto 1; Busollnl, Ul. P. Revoi-tella 41; INAM Al Cedro Trg a berdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane St. 2. Od 13. do 16 ure Alla Baslllca, Ul. S. Glusto 1; Bu-solini. Ul. P. Revoitella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2, Manzoni Ul. Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAngelo doro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpogglo 4: Marchio Ul. Ginnastica 44; Nicoll, Ul. Servo-la 80 (Skedenj), Mali oglasi ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komisionarju DARVV1L. Trst, Piazza S. Glovannl 1. V SKLADIŠČU O. KOZULICA TRST, Ulica MachiavelU štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje REX, CANI)Y in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuhe (bunde) hlače itd VPELJANO cvetličarno dajemo v najem. Tel. 33113 od 8. do 8.30. ISCEM hišno pomočnico za pol dneva. Naslov na upravi lista. NA NOVO opremljeno gostilno s kuhinjo, vrtom in parkirnim prostorom v tržaški okolici bi dali v najem veščemu gostilničarju. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-33*. Tržaški filatelistični klub eL. Košir* bo imel danes dne 21. tm. v prostorih kluba, Ul. Montecchl 6, redni sestanek od 10. do 12. ure. Člani, ki imajo svoje zbirke pripravljene za razstave, naj prinesejo vse podatke, kor. Jih«, mora klub dostaviti Filatelistični zvezt. Vabljeni na sestanek tudi filatelisti nečlani. Robert Faganel otvarja danes razstavo praskanic ta oljnatih slik v Vicenzi, GaMeria d'Arte La Margut-tlana. Nadaljuje se vpisovanje za zlmo-vanje na Livku, ki ga bo priredilo SPDT od 26 12. 65 do 2. 1. 66. Na razpolago so skupna ležišča (za fante) In dvoposteljne sobe (za dekleta) V popoldanskih urah no na razpolago tudi smučarski učitelj Kdor nima potnega lista lahko pride s propustnim, ker je meja tako* tam oll-zu. Vpisovanje se vrši . Tržaški knji gami kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila, ln bo trajalo samo do 25 tm. Pohitite z vpisovanjem! * • • Mladina prosvetnega društva Ivan Cankar priredi 27 tm. Izlet na Col-li Euganei z obiskom, rojstne hiše F. Petrarke. Vabljeni stari in mladi. Gledališča VERDI Danes ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih zadnja predstava Donizettijeve opere «Ljubavni napoj« z istimi nastopajočimi, kot pri prejšnjih predstavah. Dirigent Franco Ca-puana. Za soboto Je najavljena prva predstava Janačkove opere «Jenufa». ki bo v Trstu prvič uprizorjena. Dirigent Gianfranco Rivoli. V glavni vlogi bo nastopila Claudia Parada, poleg nje pa še Rosa Laghezza, Marjana Radev. Piero Filippi, Franco Ghi-tti. Prodaja vstopnic za to predstavo se bo začela v torek. Nazionale 14.30 Todd AO 70 mm barve De Luxe in Alberto Sordi v lilmu «Quel temerari sulle mzcchi-ne volanti« Sarah Miles, irina De-mich- ji Arcobaleno 14.30 «Le Olimpiadi dl Tokio« Eastmancolor. Scope S-ize Excelsior 14.30 «Ciao Pussycat» Tech-nicolor. Peter Sellers Peter 0'Too-le, Romy Schneider, Capuclne. Prepovedano mladini pod 18. tatom. ... Fenice 14.00 «ThrlMing» VValter Cmari, Nino Manfredi, Alberto Sordi, Silva Koscina, Tino Buazelli. Grattacielo 14.30 18.00 21.45 «My fa-jr lady» Technicolor. Panavision. 10 mm. Audrey Hepburn, Rex Harrl-son. Alabarda 14.00 «La tua pelle o 1» mia« Technicolor. Frank Sinatra. Klint VValker. Filodrammatico 14.00 «La conqulsta del West» Colorscope. Gregory Pečk James Stevvart, John Wayne. Aurora 14.30 «Un dollaro bucato«. Crlstallo 14.00 «Vaghe stelle dell'Or-sa» Claudia Cardinale. Prva nagrada v Benetkah. Prepovedano mladim pod 18. letom. Garibaldi 15.00 «Sedotta e abbando-nata« Stefania Sandrelli Saro Ur-zi. Capltol 15.30 »Tempo di guerra tempo d'amore» James Garner. Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero 15.00 «La doppia vita di Silvia Weet» Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorlo Veneto 14.00 «Quando l’amo-re se n’C andato« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «1 due sergenti del generale Custer« Franco Franchi, Cic-cio Ingrassia. Astra 15.00 «Topkapi». Astoria 14.00 «Sparo nel bulo« Technicolor. Zabavni film. Abbazla 14.00 «SedotM e bldonati* Franco Franchi, Cicclo Ingrassia. Ideale 14.30 «1000 doll-ari per un Win-chester« Technicolor. Dale Robertson. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Jožefa Kralja daruje Stefan Kralj 1000 lir za Dijaško Matico. Ob deveti obletnici smrti nepozabnega moža in papana Silvestra Pre-garca daruje družina 2000 lir za Dijaško Matico. V isti namen daruje brat Zdravko 1000 lir za Dijaško Matico. Slovenska kulturno - gospodarska zveza vabi starše otrok, ki so se prijavili za zimova-nje v Gorjah, da se zglasijo v njenih uradih zaradi informacij. EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE — TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja Izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesmh tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora « P I A G G I On Kino fotografski material SE C UL IN rrst, Ul Mazzini 53 Telefon 133-361 vabi prijatelje In znance, na.1 ga obiščejo mi Ul Bocc»c Telefon 28-373 POŽAR ARTCŽMO TOVORNI PREVOZI p vse krate tudi v inozemstvo ELETTBO MAKU E T dl VALERIO SPETTI PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» — «WARM MORNIG« — ((RAICHON« - «OLMAR» PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV TRIESTE - TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani) Sintetične preproge ln preproge za hodnike iz plastike «BALATUM» ln »MERA-KLON«. Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOyUETTE« in ploščice aRIKETT« ln »ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende venezlane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. 11ALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 Tel. 95-919 ZAHVALA. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin drage pokojnice VIKTORIJE KRIŽMANČIČ (Frlinove) Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili k večnemu počitku. DRUŽINA KRIŽMANCIC Bazovica, 21.XI.1965. PrTihorsTcT 'JneTuik 21. novembra 1965 KII\Q P KO S EK- K O/V/O VEL predvaja danes, dne 21. t.m. z začetkom ob 16. uri Metro film: II figlio rapito (UGRABLJENI SIN) Igrajo: Joselito, Liberad Lamarque, Sara Garcia Jam na UTMMk-. predvaja danes, dne 21. t. m. ski Metro film: z začetkom ob 15. uri pustolov- ...............5 ' LA COmUlSTA DEL WEST (ZAVOJEVANJE ZAPADA) Film, ki presega film «V vrtincu*! Igrajo: CARROLL BAKER — LEE J. COBB — HENRY FONDA CAROLYN JONES — KARL MALDEN — GREGORY PEČK — GEORGE PEPPARD — ROBERT PRESTON DEBBIE REYNOLDS — JAMES STEVVART — ELI WALLACH — RICHARD WIDMARK Jutri, v ponedeljek, dne 22. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev nepozabnega filma: LA CONQUISTA DEL WEST (ZAVOJEVANJE ZAPADA) IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN S tatinskim bremenom na plečih ga je zasačiI policijski agent Tatvine je zagrešil na Opčinah in v mestu Jutri prizivna razprava proti Mattel u KlftlO IRIS. PKOSKM predvaja danes, dne 21. t.m. z začetkom ob 16. uri barvni film: I M! KIPOM illl SALI/MAN m,,«. SEANCOU. RCENTE 007 MISSIDNE GOLDFINCER nntMum fiEKT FROKIHONOR BUCKMAR iuuwmiim*MCE' I numm opimutto« ».M ar« OjmesBONo FKRgJli IONE/ Vrnil se je James Bond! Igrajo: Sean Connery, Gert Frobe, Honor Blackman Jutri, v ponedeljek, dne 22. t. m. z začetkom ob 19.30 ponovitev filma AGENT 007, MISIJA GOLDFINGER Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba Clarici), se je moral zagovarjati 24-letni Ermenegildo Vigini iz Ul. A. Grandi 4, katerega so policijski organi aretirali 16. oktobra letos, kmalu potem, ko je mladenič zagrešil prekrške, za katere so ga potem obtožili. Obtožnica je dolžila Viginija, da je ponoči med 15. in 16. oktobrom letos zagrešil več tatvin na Opčinah in potem tudi v mestu samem. Vigini je pozneje priznal preiskovalnim organom, da se je 15. oktobra znašel na Opčinah v družbi svoj,ih prijateljev ter da je z njimi popil nekaj kozarcev vina. Ko je zapustil veselo druščino, se je sam napotil peš proti Trstu. V Ul. Carsia (na Opčinah) pa je zašel na neko dvorišče, kjer je vstopil v neko stransko zgradbo poslopja. Ko je ugotovil, da v njej ni bilo ničesar, kar bi se izplačalo ukrasti, je zaprl vrata ter odnesel s seboj ključe, ki so bili v ključavnici. Potem pa je ukradel ležalni stol ter se napotil proti • Obelisku«. Lastnik hiše Fantini Aldo iz Ul. Carsia 10, je pozneje izjavil policijskim oblastem, da mu je neznani tat odnesel ne enega temveč dva ležalna stola. Ko so policisti zaslišali Viginija, je ta izjavil, da je bil tedaj vinjen ter da se ne spominja, če je ukradel e-nega ali dva ležalna stola. Menil pa je, da je mogoče, da je ukra del tudi dva, vendar se je v tem primeru iznebil enega. Policisti so naslednji dan pregledali celotno področje med Opčinami m Obeliskom ter so dejansko našli drugi ležalni stol blizu hotela pri obelisku. Po tem prvem tatinskem podvigu je Vigini nadaljeval svojo pot. l\a dvorišču hotela »Obelisk« se je polastil še enega ležalnega stola ter tako obložen nadaljeval pot proti Trstu. Ko je urišel na vogal Miramarskega drevoreda in Ulice Somma je ukradel na nekem avtomobilu še dva žarometa za meglo. Kje pa se je polastil neke torbe z raznimi predmeti se policiji ni posrečilo ugotoviti Viginijev tatinski pohod se je končal okoli 3. ure zjutiaj v bližini Doma pristaniških delavcev, kjer ga je ustavil neki policist Vprašal ga je, kam nosi ležalne stole in ker mu ni dal zadovoljivega odgovora, je agent poklical policiste letečega oddelka. Kmalu nato je Vigini priznal tatvine, ki jih je zagrešil. Poleg obtožb tatvin so ga obtožili tudi nošnje hladnega orožja. Slo je za bodalo s 17 cm dolgim rezilom, toda bilo je brez ročaja ter popolnoma zarjavelo Javni tožilec je ..ahteval, naj sodniki obsodijo obtoženca na 4 leta_ in 8 mesecev zapora ter 150 tisoč lir globe Sodniki pa so mu prisodili le 9 mesecev zapora in 40.000 lir globe. Glede bodala pa so menili, da ni kaznivo. Zavrnili so zahtevo pir začasni svo» bodi. • « J» • Jutri ob 9.30 bo na prizivnem porotnem sodišču ponovna obravnava proti Vittoriu Matteiu, ki ,e bil obtožen, da je hotel umoriti Nives Zabini iz Ul. Fornace 2 ter da je zagrešil razne druge prekrške. Porotno sodišče je letos v aprilu obsodilo Matteia na 11 let zapora Proti tej razsodbi se je Mattei pritožil na prizivno sodišče. Prijavili so sodišču skrunitelja žare v cerkvi Te dni so agenti prijavili sodišču 33-letnega delavca Alessandra Bian. chija zaradi tatvine z obteževalnl-mi okoliščinami. Bianchi, ki že sedi v zaporu zaradi drugih prekrškov, je 30. avgusta letos oskrunil žaro s svetinjami blaženega Mo-nalda v cerkvi pri jezuitih ter iz nje ukradel dva moška zlata prsta, na z dragimi kamni, zlato zapestnico, tri obeske in verižico, zahvalna darila vernikov svetniku. Pri šarjenju v žari, so Bianchija opazile vernice, ki so tedaj molile v cerkvi ter obvestile cerkovnika. Toda še preden je mogel ta kaj storiti, je Bianchi izginil. Cerkovnik je tatvino in oskrumbo prijavil na komisariatu na Trgu Dalmazia in agenti so uvedli preiskavo. Najprej so ženskam pokazali slike raznih tatov in vernice so spoznale Bianchija. Agenti so moža dolgo iskali, toda niso ga mogli najti, šele nekaj časa potem so zvedeli, da sedi v zaporu, kjer so ga tudi zaslišali. Bianchi je zanikal krivdo, kljub te. mu, so ga agenti prijavili. Tatovi v kiosku bencinske črpalke Neznani tatovi so predvčerajš. njim ponoči s kamni razbili stekla kioska, priključenega bencinski črpalki AGIP v Istrski ulici 155. Tatovi so prišli v notranjost malega urada in pobrali dve usnjeni torbi, ki sta bili položeni na stolici pred majhno pisalno mizo V torbah je bilo 42.000 lir, ki jih Je prejšnji večer spravil 25-letni uradnik Raf-faele San iz Ul. Carpineto 18, upravitelj bencinske črpalke. Tatvine se je San zavedel naslednjega jutra, ko je prišel odpirat bencinsko čr-palko. Zglasil se je na komisariatu pri Sv. Soboti, kjer je tatvino prijavil. Agenti so uvedli preiskavo. Gorišfeo-beneški dnevnik SEJA OBČINSKEGA ODBORA POD PREDSEDSTVOM MARTINE Zlata medalja dr. Galiarottiju za njegovo 10-letno delo na občini Uvidel je potrebo po pomiritvi in obmejnem sodelovanju - Asfaltiranje dela ceste proti Sentmavru - Jutri zvečer občinska seja župan Michele Martina je v petek zvečer podelil zlato medaljo bivšemu županu dr. Francu Galiarottiju za njegovo desetletno dejavnost na občini ter zvonec, s katerim Je miril razburkane duhove med delom občinskega sveta. Martina je posebno pohvalil tisti del Gallarottijevih naporov, ko je v korist mesta poiskal s sosedi pot pomiritve in koristnega sodelovanja, zlasti s predstavniki Nove Gorice, kjer je pred nekaj dnevi mogel ugotoviti koristnost opravljenega dela. Dr. Gallarotti se je zahvalil za dar ter izrazil zadovoljstvo, ker vidi kontinuiteto volje in dela ljudi pri demokratični zamenjavi odgovornosti. Rekel je, da je delo za Javni blagor čestokrat nehvaležno in težko delo, da pa upravitelju konec vsega vendarle stane zavest, da je delal za korist skupnosti. Izrazil je občinskim predstavnikom željo, da bi dosegli pri svojem delu čimvečje uspehe. Zupan je nato poročal o izidu pogovorov v Novi Gorici. K besedi so se priglasili razni svetovalci. Dr. Tomassich je predlagal, naj se ob- činski zdravniški okoliši znižajo od treh na dva. De Simone je poročal o finančnih vprašanjih in izdatkih. Poročali so še Candussi, Fantini in Agati. Odbornik Lupieri je poročal o javnih delih. Kupili so furgon za dela pri kanalizacijskih napravah ter sklenili s toplim asfaltom prevleči del občinske ceste proti Sentmavru. Jutri ob 20.30 se bo sestal občinski svet. Sestanek bivših partizanov in internirancev iz Sovodenj Danes ob 11. uri dopoldne bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah sestanek bivših partizanov in internirancev vasi Sovodnje. Pogovorili se bodo o pripravah za odkritje spomenika padlim. Pripravljalni odbor vabi prizadete, naj pridejo vsi. ...................................... PODVIGI ŠTIRIH MLADENIČEV IZ RONK Kradli so avtomobilska kolesa s parkiranih vozil v Tržiču Trije so bili obsojeni na 13 in 11 mesecev zapora, eden pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov OB PRAZNIKU DREVES Šolarji bodo na Goriškem posadili 3.000 drevesc Včeraj so sadili drevesca v Doberdobu, v torek pa jih bodo še po drugih občinah Okoli tri tisoč drevesc bodo šolarji naše pokrajine letos posadili ob prazniku drevja okoli šol in na področjih, ki jih Je določil inšpektorat za gozdarstvo. Osrednja proslava dneva drevesc bo v torek 23. novembra ob 11. uri v Ul. Lungo Isonzo Argentina, kjer bodo gori-ški učenci osnovnih in nižjih srednjih šol posadili sadike na področju med železniškim in cestnim mostom. Na področju Tržiča so imeli praznik drevesc že včeraj dopoldne. G troci osnovnih šol občine Doberdob so se ob 10. url zbrali skuono s svojimi učitelji pred šolskimi poslopji v Doberdobu. Jamljah in Dolu, kjer so bile kratke priložnostne svečanosti, na katerih so otroci posameznih razredov deklamiral pesmi, posvečene drevju. Na svečanosti v Doberdobu je občinsko upravo zastopal Jože Pahor iz Jame!). Drevesca je blagoslovil do-berdobski žuonik Bogomil Brecelj. V Sovodnjah bodo sadili drevesca v torek ob 11. uri na prostoru pri nogometnem igrišču. Sajenju bodo prisostvovali otroci vseh osnovnih šol občine Sovodnje. V občini Steverjan bo svečanosti v torek ob 11. url; otroci bodo sadili drevesca okoli šolskih poslopij. Akcija za posaditev traja že dosti let. Z njo se hoče vzbuditi pri mladini čut za vrednost gozda, ki ga je potrebno čuvati in si prizadevati, da bi se razširil na vedno več-j jih površinah. Ce danes Italiji primanjkujejo gozdovi, je to predvsem posledica začetkov njene industrializacije, ko še niso poznali drugih energetskih virov kot drva, ki so jih v velikih količinah potrebovali, da so z njimi kurili parne kotle. Goriško okrožno sodišče je v petek zvečer obsodilo tri mladeniče iz Ronk, zaradi kraje avtomobil skih koles in zaščitnih pokrovk z avtomobilov, psrkiranih na trži-ških ulicah Obsojeni so bili Ser-gio Tomc iz Rouk na 13 mesecev in 20 dni zapoj a ter plačilo globe 41.000 lir; Edi Bressan in Gio-vanni Puntin na po 11 mesecev zapora in po 30 tisoč lir globe ter vsi trije še na plačilo sodnih stroškov, vendar je njuna kazen pogojna. Četrti obtoženec Nevio Da Re pa je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. . i ■ Državni tožilec je predlagal zaporno kazen 6 let in 5 mesecev za vse obtožence. Branilec odv. Ve-nier iz Tržiča pa je prikazal dejanje kot nekak pobalinski podvig ter poudaril neznatno škodo, ki je bila povrnjena oškodovancem Januarja letos je policija v Tr žiču prejela več prijav oškodovancev, ki so jim neznanci sneli po eno kolo na njihovih avtomobilih, ki so jih pustili parkirane na mestnih ulicah. V drugih primerih so sneli s koles zaščitne pokrove (diske). Več dni se je policija zaman trudila, da bi odkrila avtorje teh pobalinskih podvigov; končno je njihova izvidnica na svojem običajnem službenem TniKlMOgKlgUO, tekoče gorivo za ogrevanj'e i za vašo dobavo telefonirajte na: 93.936 - 94.590 A. SFERCO UL. A. VALERIO, 41 . TRST ZERIIIAL PROIZVODI ZERIAL DOMAČI INOZEMSKI in TOVARNE «MEBL0» iz SOLKANA pri NOVI GORICI ii POSAMEZNI DEU POHIŠTVA UVOŽENO POHIŠTVO POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE SPREJEMNE SOBE • KNJIŽNICE SPALNE SOBE DNEVNE SOBE KUHINJE SPLOŠNA IZBIRA POHIŠTVA VAS VABI da si ogledate NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA v Ulici Madonnina 18 TRST RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA OD PRVEGA 00 ZADNJEGA NADSTROPJA NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM obhodu po mestu, opazila v bližini bara «Viale» v Drevoredu sv. Marka avto fiat 1100-103, ki je vzbudil njihovo pozornost. Ugotovili so namreč, da so bile na štirih kolesih avtomobila štiri gume različnih znamk in da je bil v njih tudi različen zračni pritisk. Ko so to ugotovili, so počakali v bližini, kdo bo prišel iz bara do avta Kmalu so se prikazali trije mladeniči, ki so jih takoj ustavili ter povabili na komisariat na zaslišanje: Tam so ugotovili, da so 2C-letni Sergio Tomc iz Ronk, Trg Tommaseo 20; 19-letni Edi Bressan iz Ronk, Ul. Soleschiano 9 ter 18-letni Nevio Da Re iz Ronk, Trg Tommaseo 1. Po krajšem obotavljanju so mla deniči priznali, da so kolesa po brali z avtomobilov na ulicah. Ta ko so 14. januarja sneli kolo avta fiat 1100 last Paole Bon, da lje s fiata 1100 last Brna Erjavca ter 24. januarja še kolo z avta Alberta Gavagnina. Z avta Ignacija Chiara so pobrali štiri zaščitne pokrove (diske) m prav tako z avta Alberta Tedeschija. Vse to so izvedli, kot rečeno, na ulican v Tržiču v večernih urah. Pri teh podvigih jim je pomagal tudi 18-letni Giovanni Puntin iz Ronk, Ul S. Pietro 3. Polic:ja je vse štiri prijavila sodišču, ki jih je obsodilo, kot smo v začetku navedli. Tomc je dobil večjo kazen, ker je vozil avto brez voznega dovoljenja. Iz goriške bolnišnice Včeraj ponoči ob 2.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v go-riško civilno bolnišnico 58-letnega Guida Vidoza iz Ul. Campagna Bas-sa 5, ki se je malo prej ponesrečil pri nočnem delu v SAFOG. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo 10 dni zaradi rane na levem mezincu. Na delu v karoserijski delavnici SAC v Gorici se je včeraj ob 9.30 ranil na palcu leve roke 35-letnJ Leonard Devetak iz Sovodenj, Ul. ex Impero 54. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 10 dneh. Včeraj popoldne ob 14.30 je šel 32-letnl Silvan Černigoj iz Ul. Ita-lia 103 peš po Ul. Colombo v Stra-žicah. V tem je prišel od zadaj avto topolino ln ga malo obrsnil. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč zaradi udarca na desni nogi; okreval bo v dveh dneh. Popoldne ob 13.50 so nudili prvo pomoč zaradi zbodljaja na levi nogi 39-letnemu Odeliju Battistutti iz S. Vito ob Tilmentu, ki se je zbodel na žebelj na gradbišču v Straži-cah. Dve prometni nesreči v Gorici Sinoči okrog 18. ure se Je peljal 25-letni Guiliano Olivo iz Ul. Formi ca 34 s skuterjem iz Ul. Aosta proti Ul. Mazzini. Na zadnjem sedežu Je imel 24-letnega Sergia Del Digallo iz Ul. sv. Gabriela 67. Na križišču Ul Sauro in Barzellini pa je trčil z avtom fiat 600, ki je prihajal iz Ul, Barzellini in ga je vozila 29-letna Viviana Volk iz Stan- dreža, U! Sabotino 14. Pri padcu sta dobila oba skuterista poškodbe in z avtom Zelenega križa so ju odpeljali v civilno bolnišnico. Olivo si je zlomil levo nogo v gležnju m so ga pridržali za 8 dni na zdravljenju. Del Digallo, ki ima udarec na glavi in številne praske po obrazu pa se bo zdravil 10 dni. Okrog 19. ure pa je Gianfranco Castagnolis iz Krmina na križišču Ul. Crispi in Roma trčil z avtom fiat 1100 v vespo, kLJftJe yozi| 52-letni Pietro Daris iz Ul. Friuli 17, ki je prihajal po Ul. Roma. -Pri padcu se je vespi/s; , poškodoval. Z avtom Zelenega križa so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi pretresa možgan pridržali za 10 dni na zdravljenju. V obeh primerih so napravili zapisnik karabinjerji iz Ul. Sauro, ki so ugotovili le manjšo škodo na vozilih. Oba sta bila zavarovana. Menični protesti Po podatkih uradnega vestnika trgovinske zbornice je bilo na Goriškem v drugi polovici oktobra 453 meničnih protestov, od teh v Gorici 132, Tržiču 183, Ronkah 24, Škocjanu 20, Zagraju 16, Krminu 12, Gradežu 14, Gradiški 12, Doberdobu 5. Pieršu 5, Farri 4, Foglianu-Redlpuglle 4, Marianu 8, Villessah 4, Turjaku 3, Starancanu 2, Roman-su 2 ter po enega v Moši, štever-janu in Šlovrencu. C V Circolu di Lettura je bil vče. raj popoldne zanimiv sestanek italijanskih in slovenskih dijakov, na katerem so predstavniki GSS (Gruppo studi sociali) prebrali Izid ankete o odnosih med Slovenci in Italijani Poročilo bomo objavili v torkovi številki. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 10,7 stopinje ob 13. uri, najnižja 3,1 stopinje ob 7.50, povprečne vlage 95 od sto. Do 6. ure zjutraj je padlo 23 mm dežja. iz Trsta bo izbrala najboljši zbor, ki bo prejel nagrado. SPREJEMI PRI PREFEKTU Včeraj dopoldne je gorlški pr*, fekt dr. Princivalle sprejel v avdienco deželnega svetovalca Cocianni-ja, s katerim sta se pogovarjala o aktualnih problemih gorlške pokra* Jine. Pred tem je prefekt vrnil obisk poveljniku 82. pešpolka, ki Je bil prejžnji teden premeščen iz Trsta v Gorico. Z Včeraj zjutraj so se šolarji iz Tržiča ob prisotnosti predstavnikov krajevnih oblasti zbrali na griču »Della Rocca* za svečanost ob prazniku dreves. Posadili so 200 sadik črnega avstrijskega bora, ki jih je dobavila gozdna uprava. Obnova pogodbe za kovinarje: Delavska zbornica je sporočila delavcem kovinarske stroke osnovne zahteve, k: so jih postavile tri sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL pri pogajanjih za obnovo vsedržavne pogodbe te stroke. Vse tri sindikalne organizacije so napovedale tudi stavko kovinarjev pri CRDA proti zakupni oddaji del za sebnim podjetjem) Stavka« be v torek 23. t m. od 16. do 24. ure. Opozorilo upokojencem: INAS CISL sporoča upokojenim delavcem in tistim, ki gredo v pokoj in ki so bili v dopolnilni blagajni pred marcem 1961, naj se zglasijo v tem uradu za ureditev svojih pokojninskih prispevkov. PREDAVANJE V KLUBU S. GREGORČIČ V okviru »večerov ob sredah* bo v sredo 24. t. m. ob 20.30 uri predaval v klubu «S. Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13, prof. Gojko Budal iz Trsta o »Naših problemih*. Vabljeni! IZLET KMEČKE ZVEZE V DOBROVO Kmečka zveza v Gorici organizira v sredo 8. decembra izlet v Do. brovo, z ogledom zadružne vinske kleti Izlet bo z lastnimi prevoznimi sredstvi ter samo za člane ZVe-ze. Vpisovanje pri odbornikih in na sedežu Zveze v Gorici, Ul. Asco-li l/l, do 1. decembra. Zbor udeležencev Je pred kletjo v Dobrovem ob 10. uri dopoldne (in ne ob 9 url, kot je bilo prvotno napovedano). KONCERT ZBOROV V KATOLIŠKEM DOMU Danes popoldne ob 16. uri bo v Katoliškem domu v Gorici koncert hi tekmovanje pevskih zborov. Nastopilo bo več zborov z Goriškega in pevski zbor iz Mirna. Komisija Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 14. do 20. novembra se Je v goriški občini rodilo 14 otrok, umrlo je 15 oseb, bile so 4 poroke in trije oklici. ROJSTVA: Rosanna Giorgi, Arian-na Rampelotto, Davide Paravan, Fla-vio Gerin, Barbara Trampuš, Davide Pisano, Roberto Milani, Paolo Locardi, Daniela Careddu, Rosanna Lavrenčič, Irene Ianucci, Ivano Valentinuz, Matilde Pontanin, Virgi-nja Fomasir. SMRTI: 84-letna Cristlna Figar, vd. Persoglla, 88-letna Glovanna No-dus, «l-letna Margherita D’Andrea, vd. Brancatl, tri dni stara Rosanna De Giorgi, 75-letna Mattea Sa-blich, vd. Buttignoni, 50-letna Maria Tomazincic, por. Zuzic, upokojenec 74-letni Attilio Zanoni, 69-let-na Giacomina Stoccovich, vd. Malusi, trgovec 51-letni Walter Kufhal, ribič 62-letni Giovanni Demarchi, upokojenka 87-letna Giuseppina Nor-dio, vd. Arcangeli, upokojenka 81-letna Maria Zweiner, vd. Vucetich, zidar 41-letni Anteo Černe, upokojenec 61-letni Celeste Sgubin, 57- letna Maria Burdin. POROKž: električar Franco Zoff in Lidia Feresin, mehanik Fiorin-do Zorzet in žderina Clapiz, tehnični risar Gualtiero Birsa in Giuliana Tuni, profesor Renzo Perco in vrtnarica Rosilda Gallussi. OKLICI: oficir ital. vojske Antonio Tobaldo in knjigovodkinja Carla Taleschl, Edoardo Scozzai in baristka Rosalla Perich, šofer Antonio Sbaiz in strojepiska Simone Brenin. Okrepitev nadzorstva nad mestnim prometom Ob konicah bodo mestni stražniki okrepili nadzorstvo nad prometom na najpomembnejših mestnih križiščih. Vest sporoča občinstvu odbornik za mestno policijo Fer-ruccio Fantini. Mestni stražniki bodo nadzorovali promet na križiščih Korza Italija in Ul. Manzano, Duca d’Aosta in Tržaške ceste, ulic Leopardi in Leoni, Vittorio Veneto in Terza armata ter pri Madonnini. Okrepili bodo tudi nadzorstvo pred večjimi šolskimi zgradbami. Ti u-krepi so se izkazali za nujne zaradi večje brzine, s katero vozijo vozniki v zimski sezoni, ko Je manj prometa. Poveljstvo mestnih stražnikov bo okrepilo nadzorstvo nad prometom tudi na okoliških cestah. Odbornik nadalje ugotavlja, da je število prometnih nesreč v mestu pod državnim povprečjem in da ne narašča navzlic večanju števila vozil. Povečalo pa se je število nesreč na vpadnicah, kjer ni omejitve brzine. Vozniki naj bodo previdni, kadar vozijo pod predorom v Ul. Italico Brass, kjer nastane poledica veliko poprej kot drugje. v Gorici CORSO. 14 30: «Castelli dl sabbia*, E. Taylor ln R. Burton; kinema-skopski film v barvah. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan. VERDI. 14.30: «La tua pelle o la mia», Frank Sinatra. Ameriški ki-nemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 14.15: »OSS 117 Furia a Bahia*, S. Stafford, M. Demongebtf 'ln R. Pelegrin; ameriški barvni kinemaskopski film. VITTORIA. 15.00: «L’arte dl ama-re», James Gamer in Elke Som. mer, ameriški barvni film; zadnja ob 21.30 CENTRALE. 15.15 «La lun ga strada della vendetta*, E. Purdom ln M. Koch. Ameriški kinemaskopski film v technicolor. v Iršiču AZZURRO. »Agente 007 — dairo-riente con furore*, Ken Clark ln Margaret Lee. Tehnlkolor in ki-nemaskope. EXCELSIOR. «Giulietta degli spi- rttl». NAZIONALE. «Tamburi a Ovest*, A. Murphy. Tehnlkolor, PRINCIPE. »Shenandoah la valle dell’onore», J. Stewart in R. Far-sith. Panoramski tehnlkolor. r Ronkah RIO. «Stazione 3 segretissimo*, O. Mahaire. V barvah. EXCELSIOR. «Cleopatra», E. Tay-lor in R. Burton. Kinemaskope v barvah. v Novi Gorici NOVA GORICA: 21. novembra ita-lijansko-španski film »Krvavi kapetan*, 23. nov. nemški film «ZadnJi akordi*, 24. nov. španski film «Greh ljubezni*, 25. nov. ameriški barvni film »Bravadoe*. ŠEMPETER: 21. novembra angleški barvni film «Tudl to se dogaja*, 22. nov. španski film »Greh ljubezni*. 23 in 24. nov. ameriški film «Haidi», 25. in 26. nov. nemški barvni film «Zadnji a-kordi*. SOLKAN: 21. novembra nemški barvni film «Zadnji akordi*. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETO na Travniku, tel. 29-72. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 21. novembra Je v Gorici odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto 3, tel. 24-33. PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - DL Duca d'Aoeta 180 - ret 28-46 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA NAMERAVATE KUPITI ŠIVALNI STROJ? M r a a n I NE BOSTE SE KESALI, ČE SE ODLOČITE ZA ll L V V N I NECCHI JE NAJPOPOLNEJŠI ŠIVALNI STROJ * OBIŠČITE NAS IN SE BOSTE A PIC0TTI - GORICA 0 TEM PREPRIČALI ŽE PRI PRVEM PREIZKUSU V NAŠI TRGOVINI: # corso italia, « - tel. 5^ V osnovnih šolah jo telesna vzgoja preveč zanemarjena Zadnje (ase smo mnogo čitali o naši Športni mladini. Njeni notranji in zunanji uspehi so polnili stolpce Časopisov in če bi nepoznavalec naših razmer skušal oceniti vso to aktivnost, ki gotovo menil, da Ima globoke korenine, saj si skoraj ni mogoCe predstavljati tolikšnega razmaha športa med mladino, če se ne bi zaCela z njim ukvarjati v kakršnikoli obliki že v zgodnji mladosti. Sama se pojavi misel, da so prvi pobudniki športne in telesno-vzgojne miselnosti v naši mladini prav učitelji. Skozi njihove roke gre ves naš rod in kot ga nauCijo Citati, računati, prepevati, risati Itd., ga gotovo nauCijo tudi telovaditi ali vsaj skrbijo za telesni razvoj otrok na naCin, ki je za osnovnošolca primeren in predpisan. 2*1 ni tako. 2e veCkrat smo se prepričali, da naši učitelji in učiteljice — razen redkih izjem — ne izpolnjujejo ne le duha, temveč niti črke zadevnih uradnih šolskih predpisov. 76 učencev, ki ao letos vpisani v nekaterih slovenskih nižjih gimnazijah na Tržaškem in ki prihajajo iz 22 osnovnih šol našega ozemlja, smo povprašali, kako in koliko so telovadili za časa svojega obiskovanja osnovne šole. Odgovori so se presenetljivo ujemali z anketo, ki je bila izvedena pred nekaj leti: vsak tretji dijak ni v osnovni šoli nikoli telovadil, le vsak šesti je bil deležen vsaj kolikor toliko redne telovadbe (čeprav testo komaj po deset minut tedensko), polovica učencev pa je bila deležna telesne vzgoje f tako neredno, da za marsika-'[ terega lahko rečemo, da dejan-5 sko sploh ni telovadil. Tako je 80 odstotkov naših učencev v osnovnih šolah (kajpak tistih 22, lz katerih izhajajo vprašani) imelo skrajno pomanjkljivo šolsko telesno vzgojo ali pa je sploh ni imelo. Pri vsem tem pa seveda nismo nikogar vprašali po tem, kaj in kako so telovadili, ampak aamo, če so sploh imeli telesno vzgojo. kar samo poraja vpra-Je namenjen v učnem načrtu za osnovne šole odstavek, ki pravi, da mora učitelj svoje vzgojno delo usmerjati v celovito oblikovanje učenčeve osebnosti, v katero sodi tudi telesna vzgoja, ali pa nekaj strani naprej, kjer piše dobesedno: «V vsakem šolskem dnevu moramo na primeren način (po možnosti na prostem) vključiti igre in vajet)... itd. Srednješolska dijaška knjižica pravi: / «Sola je vzgajališče, kjer J se mladina umsko in telesno f oblikuje.» Mar lahko to trdimo za naše osnovne šole v celoti? Kako se telesno oblikujejo tisti učenci, ki presedijo najprej v šoli 4 ure v klopeh, nato pa še doma dve do tri ure pri pisanju nalog, če so deležni načrtne telovadbe enkrat tedensko ali še pogosteje enkrat mesečno po deset minut ali pa niti tega ne? Mar je zato čudno, če je v preteklih letih prihajalo na nižjo gimnazijo včasih skoraj po 20 odstotkov učencev, ki niso bili sposobni za redno telovadbo, to se pravi vsak peti je bil ko-rektivec ali oproščen! Mar se nad to številko ne zamislijo prizadeti starši, vzgojitelji sami in seveda tudi tisti, ki so dolžni voditi in nadzorovati potek pouka v naših šolah? Ne bomo trdili, da so vse te številke povsem točne, vendar tudi če bi bile za 50 odstotkov zgrešene, bi bile še vedno dokaj čud- no spričevalo našim vzgojiteljem in dovolj obtožujoče. V pogovoru z dijaki smo zvedeli, da so v veliki večini primerov med telovadnimi urami obravnavali druge predmete. Ponekod so dobili 10 nagradnih minut telovadbe, le če so bili pridni (kot da bi bila šolska telesna vzgoja disciplinski pripomoček in ne učenčeva sveta pravica). V mnogih primerih so telovadili le, če je bilo lepo vreme itd. Tu bi želeli pojasniti, da imamo Slovenci precej dobro strokovno literaturo, ki govori o telovadbi v razredu in na prostem. Imamo tudi strokovno revijo, ki obravnava problematiko šolske telesne vzgoje z vseh vidikov. Ob večjem zanimanju odgovornih či-niteljev pa bi lahko organizirali tudi tečaje, saj nam strokovnjakov za to ne manjka. Kaže pa, da za vse to ni posebnega zanimanja. Telesna vzgoja brenči na šolskih umikih kot sitna muha, ki se je skuša večina — častnih izjem je malo — naših vzgojiteljev na bolj ali manj očiten način otresti. Ni naš namen s prstom kazati na naše učiteljstvo. 2elimo pa pokazati s prstom na določen problem, ki vsekakor obstaja in ki ga ni mogoče zanikati. In ker nam ni vseeno, kako se odvija pouk v naših šolah v vseh odtenkih, menimo, da smo vsekakor dolžni o tem spregovoriti. Molk bi bil tukaj neumesten. Ce pa smo se v svoji presoji dejanskega stanja zmotili, potem bomo z največjim veseljem svoje ugotovitve popravili. Kaže pa, da nam to za sedaj — žal ne bo treba. P. B. DOMAČI NOGOMET PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE Postelegraf.-Primorje Danes ob 10.30 pri Sv. Ivanu * * * PRVENSTVO II. AMATERSKE KATEGORIJE Vesna - Libertas Danes brežini. ob 10.30 na igrišču v Na- Primorjc - Aurisina Danes brežini. ob 14.30 na igrišču v Na- Breg-S. Anna Danes ob 14.30 v Boljuncu. * * * MLADINSKI TURNIR Roianese-Primorje Danes maj*. ob 9.30 na stadionu »Prvi OB 14.30 NA STADIONU PRI SV. SOBOTI Triestina danes s Ciroiem v napadu Biellese z nevarno prednjo petorko Ciroi bo danes v tekmi proti Biellese prvič oblekel rdeči dres Trie-stine. To Je edina novost v vrstah tržaške enajstorice, pa čeprav postava še ni popolnoma določena. Trenerja Sadarja skrbi samo mesto krila, ki ga Do poveril šele v zadnjem trenutku Mianlju, Miloccu ali Canzianu. Vse je odvisno torej od igrišča: suhega ali blatnega. V osta lem bo Triestina nastopila s postavo, ki je prejšnji teden prinesla domov dragoceno točko. Morala igralcev je zadovoljiva in vse kaže, da so se otresli strahu (ki so ga imeli med «vlado» Frossija), ki jim je na igrišču zmedel vse ideje. Triestina bo morala danes pokazati poleg volje tudi namen, da si osvoji celotni izkupiček. Biellese ni nepremagljiva enajstorica, vendar se ponaša z zelo nevarnim napadom, ki zna marsikoga presenetiti. Upati je treba le, da se bo Ciroi izkazal in da bo Triestina našla v njem učinkovitega strelca. iiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiimiimiitimiMiiMiiimiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiimiiimimimiiitiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiH Za dvoboj s Pattersonom CASSIUS CLA Y F A VORIT 7:2 LAS VEGAS, 20. — Cassius Clay, ki se bo v ponedeljek spoprijel s Floydom Pattersonom za naslov svetovnega prvaka težke kategorije, je favorit v razmerju 7:2. Oba boksarja sta se skrbno pripravila za match leta. Nekateri, med temi Danes bp moška šestorlsa Breg* prestaja v,,tekwah za pokal Benečije Julijske krajine ognjeni krst. Fantje Brega se bodo morali danes spoprijeti v Gorici najprej s tekmeci zgoniškega Krasa in nato še z goriško Olimpijo. Na sliki odbojkarji Brega NOGOMET DANES AUGA BLIGA <10. KOLO) BOLOGNA—FIORENTINA Monti BRESCIA—LAZIO Francescon CAGLIARI—SPAL Vltullo FOGGIA—NAPOLI D’Agostinl INTERNAZIONALE—MILAN Lo Bello JUVENTUS—TORINO Roversl LR VICENZA—SAMPDORIA Motta ROMA—CATANIA Di Tonno VARESE—ATALANTA Varazzanl (12. KOLO) ALESSANDRIA—MESSINA Gussoni CATANZARO—MANTOVA Sbardella GENOA—MODENA Schinettl LECCO—PADOVA Frullini MONZA—LIVORNO Piantoni PALERMO—NOVARA Marchiori PIŠA—POTENZA Genel PRO PATRIA—VENEZIA Marengo REGGIANA—VERONA Torelli REGGINA—TRANI Barolo je tudi Sonny Liston, so mnenja, da ima Patterson možnost, da premaga Claya. Patterson je stilist in prav zaradi tega lahko tudi spravi v zadrego nasprotnika. PRIJATELJSKI NOGOMET Jadran - UGI 5:4 Včerajšnja prijateljska nogometna tekma, ki sta jo enajstorici akademskega kluba Jadran in UGI igrali v Boljuncu, se Je končala s 5:4 (3:2) v korist slovenskih viso-košolcev. Verjetna postava Triestine: Colo-vatti, Cattonar, Pez, Sadar, Var-glien, Del Piccolo, Mantovani, Pal-cini, Ciroi, Dalio, Miani (Canzian ali Milocco). A SKUPINA c: =3 == TRIESTINA—BIELLESE Ferrari CREMONESE—TREVISO Sabattini ENTELLA—PIACENZA Di Gioia IVREA—CRDA Vacchini MARZOTTO—UDINESE Gandiolo MESTRINA—SOLBIATESE Pontini PARMA—LEGNANO Sorrentino TREVIGLIESE—SAVONA Pignatti RAPALLO—COMO naj novejši izum moderne tehnike SUPERAUTOMATIG 8 57 rubini ii z 88 rubini PORTOROŽ V V OBIŠČITE «ŠLANDR0V DOM š::iišiii:i!:!Si:i:;š::! RADOVLJICA NA NOVO PREUREJEN • DOBRA RESTAVRACIJA • IZVRSTNA PIJAČA • SOLIDNE CENE ZIMSKA SEZONA OD 28. 11. 1965 DALJE FRANCE MAGAJNA POD TOČKO RAZNO «Pravim, tovariši,» je rekel tega dne. «Danes, ko dežuje iz neba sneg in ne sladka mana, se lahko nekoliko pomudimo tu. Na toplem smo, čemu bi silili v mrzli svet! Včasih nismo imeli niti za kramljanje časa, danes so pa novi časi in lahko žvrgolimo kakor ptički. Ali nima nobeden pri sebi skrite steklenice? Ne? Skoda! Precej lepše bi se počutili.« »Povej nam kaj zabavnega, Lojze,« je prosil tovariš tajnik. »Kaj takega, da bomo veseli « «KaJ naj ti povem? Ali si bral v Pavlihi tisto o najnovej-fii vzorni meri, ki da se že mnogo mesecev uveljavlja v naših mesnicah? O meri in ki ji pravijo »telegram«? Ah, seveda! Ti ne veš nič in ostali nič. Berite Pavliho, pa boste šli za časom!« »No, pa nam ti povej, kaj da Je tista mera!« «To bi storil tudi brez tvojega ukaza, veš Nisem tak, da nuje neka nova vrsta uteži, ki pomen j a, kar lahko sami iz besede razvidite, en gram teletine. Tisti, ki zadene glavni dobitek državne loterije ali morda dobi za kako oslarijo Nobelovo nagrado, si prav lahko privošči kilo teletine, to se pravi cel tisoč telegramov. Drugače pa so telegramov deležni le predsedniki in tajniki zadrug ter direktorji raznih podjetij. Pri drugih smrtnikih ne pride teletina več v poštev. Tistim sitnežem, ki le hočejo nekoliko telečjih kosti, računajo mesarji, ne od teže, marveč le od števila besed, ki Jih nabrenka-jo, ko opravičujejo draginjo teletine in tudi drugih vrst mesa. Samo če je mesar vaš birmanski boter, boste od njega dobili kilo telečje glave, da bo vaša hiša ali vaš kvartir dišal Jutri «ko vse rožce« in boste spet mastni vse tja od ust do ušes!« —~ «To pa prav dobro zasto- ker ga na zadnjem odstotku muči revma. «To Je ravno tisto, kar mi je ondan pravil Jožkov Francelj, tisti, ki drži zadrugo v Kokošji vasi za uzdo! Pravil mi je, dem, da spadata teletina in televizija med najdražje produkte današnje industrije in da za nas plebejce sploh niso. Rekel pa je, da se lahko okoristimo s teleskopom. Teleskop da je tisti živinski dohtar, ki kastrira teleta in ki ni tak dragoletnik kot drugi dohtarji, ker ga v glavnem plačuje okraj.« «Uh!» je zakrehal odbornik Cene nekam ogorčeno. «Kam smo pa zdaj prišli! Na kastriranje telet! Ali res nimate do-stojnejših stvari za pomenek? In ti Belič, klada stara, čenčaš grdobije Kot kak profesor estetike! Nekaj bi že lahko dal nase.« »Kaj naj dam nase?« se Je repenčil Beličev ata. «Ali misliš, da sem nag? Več imam na sebi kot ti, krevlja stara! In da ti povem, vse, kar sem dal doslej nase, vse sem plačal s svojimi žulji, in ne tako kot ti, ki ti pošilja pakete brat Iz Amerike. Vsak vrag zna očitati!« Pričkanje Je pretrgal tovariš Ceralko. «Ho-ho-ho!» se je smejal kakor vulkan v podzemlju. «Vidva se pa prepirata,« je de- pa o planinah. Ali vaju ni sram, da klatita take kosmate? Kaj bi rekel naš mili narod, če bi vaju poslušal? če bi bil vajin rajnki oče petelin in če bi slišal, kakšne uganjata, bi se od žalosti dvakrat obrnil v ka-stroli!« Beličev ata se Je brž pomiril in se skril za tajnikov hrbet, Cene je pa rentačil še naprej. «Mene je pa le sram, da take pravi,« je rekel užaljeno. «Kaj te bo sram, saj smo sami. Se onega mežnarja ni bilo sram, ki se mu Je pred oltar jem pas utrgal.« Tovariša predsednika je zagrabila radovednost. «Tistega o mežnarju še nisem slišal,« je rekel. «Ali je zgodba dolga?« «Viš, čeprav si predsednik, vsega le ne veš! Zgodba o mež-narjevem pasu je prav kratka in vsak jo lahko čuje. Ko bi le tu ne bilo tega preobčutljivega Ceneta.« «0, le čenčajte, kar hočete; niti kljuna več ne odprem!« «No, pa naj bo! Ponovil vam bom to pravco, ki Jo pol kranjske dežele pozna že sto let. Da le gre čas naprej. Veste, tam nekje za Vremščico je skrita vasica Rakulk, ki se ponaša z lastno cerkvico. Včasih je bilo leto mašo. In ta dan je njihovo opasilo, posvečeno krajevnemu patronu, svetemu Frcko-tu. Gospod, ki pride opraviti to slovesnost, službuje tam v centru fare, in ko pride, pride sam, brez mežnarja in ministrantov. To ni posebno huda nesreča, saj gospod sam pove, da se na ministrante lahko vsak hip požvižga, mežnar pa le mora biti, ker njegova dolžnost je, da cerkvico dostojno uredi ter da pred gospodom prižge tudi sveče na oltarju. To dolžnost pa, ker Rakulk nima stalno nameščenega mežnarja, lahko o-pravi vsak rakulški možakar, če se mu le — pred tem svečanim nastopom — hlače preveč ne tresejo. Pa Je bil nekoč v Rakulku utrjen cerkveni veteran, ki se ni tresel pred žup-ljani in ne pred gospodom nun-com in bi se ne tresel niti pred samim škofom. In vprav ta Je bil tisti, ki ga hočem sedaj omeniti in postaviti za vzgled vsem strahopetcem v deželi. Bil je v naši srenji znan pod imenom očka Orel in je res po orlovsko zrl vsakemu srepo v oči ter se ni umaknil niti pred napadom krvave griže. In dokler Je bil on pri moči, je zmeraj samo on prižigal sveče na opasilnl dan v domači cerkvici; on edini Je znal pravilno kritja skrival v sebi. Poslušaj- pim!« je zavpil Beličev ata, ki jal, «kakor dve stari koklji. morda drugače, toda danes ima- natakniti gospodu zlikani kore- tar, ponosit in oblasten kakor da smo sami!« - * te sdaj vsi: .telegram’ se ime- sicer nikoli ne sili v ospredje, Eden cvencka o morju drugi jo v tej cerkvici le enkrat na telj ter ga slovesno opremiti v polzemljakar, da prižge tistih In dočim smo se navzoči (Nadaljevanje sledi) vseh ozirih in pogledih. Bil Je klen kot drenova grča in nikoli v svojem življenju ga ni polomil. To se pravi, nikoli do pred-pred-predlanskim. Katero leto je ravno to bilo, Jaz ne vem, ker to ni nikjer zapisano. Pa tudi tedaj, ko ga je polomil, ni bila temu vzrok njegova nerodnost, pač pa zlobna nesreča, ki preži na dobrega človeka celo v cerkvi. Takale je bila tista dogodivščina, da vam jo moram povedati v novem odstavku. Tisti opasilnl dan, ko se je bila pripetila ta nesreča, je bil zelo lep sončen dan. Oba zvona vaške cerkve, po velikosti nekaj večja od dveh piskrov za kuhanje mineštre ali krompirja na zevnici, sta klenkala tako pretresljivo in vabila, da bi ne mogel ostati doma niti mrtvo-uden Rakulkčan. Vse kar je živega hodilo, lezlo ali se plazilo, vse je cerkvica privabila pod svoje okrilje. In ko je bila, kakor se reče, do zadnjega kotička natrpana, se je iz zakristije prikazal naš očka Orel, edini uradno potrjeni mežnar v Rakulku. Opremljenemu mašniku v zakristiji Je še oblastno ukazal, naj počaka, da on prižge sveče na oltarju, potem se bo šele začel svečani obred. In je prikorakal očka Orel pred ol- šest sveč ob najsvetejšem. Ker ni imel palice s prižigalno svečko na gornjem koncu, jih je prižigal kar z vžigalicami. Pri tem se Je seveda spenjal, da jim Je dosegel vrh. In ko se je tako stegoval, stoječ na prstih in pridržujoč sapo, da bi dosegel stenj najvišje sveče, se je dogodila katastrofa. Od napenjanja mu je počil pas; utrgal se je in odpadel! In nekoliko preohlapne hlače so mu v divji svobodi zdrknile navzdol proti kolenom. V polni zavesti velike nevarnosti, so očkove roke bliskovito šinile navzdol, da ujamejo hlače še preden bodo le-te «otvorile veliko razodetje«! Na veliko žalost so navzlic hitrosti le bile prekasne. Niso utegnile ujeti padajočih hlač, pač pa so pograbile spodnji rob srajce in so tega dvignile čim najvišje so mogle! In uspeh je bil prekrasen! Vsem navzočim vernikom, posebno pa še vernicam, je na mah zastala sapa; najmanj dve minuti ni nihče več dihal. Ni čudno; če prav premislimo, takega vpogleda v »notranje rezerve« ne bi mogli videti niti v cirkusu! Ob splošnem strmenju Je vprav mežnar prvi pokazal prisotnost duha. Z bridkim obrazom se je ozrl po cerkvi in zgodbici več ali manj smejali, je Cene zarentačil: «In to imenujete humor? Smejati se nesreči nekoga, to da je humor!« «Domov pojdi, Cene!« je dejal tovariš predsednik. »Saj nisi s svojo kislobo več za družbo.« «Ah, pustite ga!« je rekel tovariš tajnik. «Naj si kuha rilec sam! Raje poslušajte, da vam jaz eno povem.« «Kar začni!« je dejal tovariš Rakar, ki se mu je že zdehalo. «Morda ste to že slišali, pa to ni važno. Če je zgodba zanimiva, jo lahko večkrat ponovimo. Še v tistih starih avstrijskih časih se je številna družina ciganov vgnezdila pod nekim divjim kostanjem ob robu sežanskega sejmišča. Na dan sejma, ki je bil vsakega dvanajstega v mesecu, so postavili šotor in pred njim Je zgovorni cigo ves dan vabil mimoidoče, naj gredo pogledat v šotor, kjer bodo videli največjega osla na svetu, in da znaša vstopnina samo deset soldov. Za tiste čar se je bilo to precej, saj je takrat stala hrenovka, lri si jo danes sme v Ljubljani privoščiti samo milijonar, komaj šest soldov! UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II. TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 - II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: posamezna številka v tednu in nedeljo 50 - din, mesečno 1.000,— in letno 10.000 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki * Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm « širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir. — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške in gorlške pokrajine se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcltii Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst